u 9peAztone bi abbonamento postale — FMbna Leto XXII., št. 284 Opravoiirvo Liubliana Puccioneva ulici 9« Telefon fc *l-22. Jl-23 »1-24 jiieratnj oddelek Liubliana Puccinijeva aH« ca i - Teletoo k. Jl-25. Jl-26 Podružnica Novo mesto: Liublianska cesta 42 Rakuni a Liublianskc pokrannc pri poStno-čekovnem zavodu il 17 749, za ostale kraj« Iralne Servmo (.onti Con Post No 11-3118 1ZK JLCIMJ iAMOPSIVO za oelase a Kr. Italije to inozemstva ima Cnir>n* Puhhhriti »raliana S. A. MILANO Liubliana, petek li. decembra 194*XX1 Cena cent. 89 Isba|a tuk dao razen pooedelika Naročnina mala mesečno Lu 18.—, ta inozemstvo vključno s »Ponedeliskun 1» trotnc Lit 36.30. Uredništvo: Ljubljana. Puccinijeva ulica štev. 5. itev. 31-22. 31-23. 31-24. teleta« _Rokopisi »e ne m < » | o. CONCESSIONARIA ESCLUSIVA pet la pub> blicita di provenienza italiana ad estera: Unione Pubblicita Italiana S A MILANO Ardita azione contro la rada di Algeri Due grandi piroscafi aftondati — Otto velivoli nemici distrutti II Qnartier Generale delle Forze Armate comunica in data di 10 dicembre 1942-XXI il seguente bollettino di guerra n. 929: Tiri di artiglierie sul fronte cirenaico. Durante un attacco effettuato su di un aeroporto da velivoli di assalto germanici sette apparecchi britannici venivano in-cend:ati al suolo. In Tunisia. nostre pattnglie hanno svolto intensa attivita esplorativa Ad oecidente di Tebourba e stata re-spina una puntata di mezzi blindati av-ver«ari alcuni dei quali sono stati distrutti. Torino e stata nuovamente bombardata nuesta notte da aeroplani nemici. Molti gli edifici colpiti, i crolli e gli incendi; ingenti, nel complesso, i danni. II numero delle vittime della precedente incursione e stato finora accertat« in 65 morti e 112 feriti; non ancora precisate le perdite della notte scorsa. Una formazione del 105® Gruppo aero-silnranti. al comando del capitano pilota Urbano Mancini. superando condizioni atmo«fpricbe particolarmente avverse, compiva ieri un'ardita azione contro il naviglio nemico nella rada di Algeri: due piroscafi rispettivamente da 16 000 e 10.000 tonn.. centrati, saltavano in aria: nel successivo combattimento con la cac-cia avversaria un »Curtiss« era abbattuto. Gli aerei hanno fatto tutti ritorno alla base. rzen napai na alžirsko sidrišč® Bva velika parnika potopljena — Osem savražnih letal uničenih Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil dne 10. decembra naslednje 929. vojno poročilo: Topniški streh na eironajškem bojišču. Med napadom, ki so ga nemška napadalna letaki izvršila na neko letališče je bilo 7 britanskih letal zažganih na tleh. V Tunisu sn naše patrole vršile živahno izvidniško delavnost. Zapadno od Teburbe je bil zavrnjen izpad sovražnih oklopnih vozil, od katerih so bila nekatera uničena. Preteklo noč so sovražna letala ponovno napadla Turin Zadetih poslopij je mnogo, prav tfiko ruševin in požarov; škoda je v celoti zelo velika. Število žrtev preteklega letalskega napada je bilo doslej ugotovljeno na 65 mrtvih in 112 ranjenih, izgube prrtoklp noči niso še ugotovljene. Oddelek 105. skupine torpednih letal pod poveljstvom kapitana Urbana Mancinia, ki je moral premagati posebno nenaklonjene pedmbne razmere, je včeraj izvršil smelo akcijo proti sovražnemu brodovju v sidrišču v Alžiru: dva parnika. katerih eden je izpodrival 16.000 in drugi 10.000 ton, sta bila zadeta in sta se razletela. V sledečem spopadu s sovražnimi lovci je bilo sestreljeno eno letalo tipa Curtis. Vsa naša letala so se vrnila na svoje oporišče. Sovražnik sam priznava svoj neuspeh v Tunisu Stockholm, 9. dec. s. »Daily Express« odkrito priznava, kakor poroča londonski dopisnik »Afton Bladett«, da se je načrt generala Andersona za zasedbo Bizerte in Tunisa poponoma izjalovil. »Daily Express« ne prikriva svojega vznemirjenja in se vprašuje, kje je prav za prav iskati vzrokov za ta polom. Po malem je postalo jasno angleškemu javnemu mnenju, da stvari v Tunisu ne gredo tako dobro kakor se je v prvem trenutku hotelo dopovedati, in v vojaških krogih pričenjajo govoriti o nekem defektu v zavezniškem vojaškem stroju. Gotovo je. pravijo, da se je ta pohod, ki je bil naznanjen na tako mnogo obetajoč način za zaveznike, ustvaril in se pretvarja v dolgo pozicijsko in izčrpovalno vojno, kar prihaja v sedanjih okoliščinah seveda v prid sovražnika. General Arnold, šef ameriškega letalstva ie tudi podal izjave v VVashingtonu in rekel. da se ne sme upati na uspeh s pomočjo posameznih letalskih spopadov, kj stanejo za obe strani nekaj letal, čeprav se na ta način najprimerneje dosega premoč v zraku. kar je neobhoden pogoj za zavezniški uspeh v Tunisu. Padli za domovino Objava izgub v novembru Glavni stan italijanskih Oboroženih sii objavlja: Izgube, ki so bile ugotovljene v mesecu novembru, skupno s tistimi, ki niso bile vsebovane v prejšnjih seznamih in za katere so dospele do 30. novembra predpisane listine in imenske označbe, so naslednje: Vojska in Milica: Vzhodna Afrika: (nedavno prispele označbe — za mesec oktober in november 1941) padlih 419; Severna Afrika: padlih 319, ranjenih 529, pogrešanih 23.284; Rusija: (14 seznam) padlih 132, ranjenih 357, pogrešanih 1; Balkan, pa 1 lih 253, ranjenih 325, pogrešanih 46 Mornarica: padlih 109, ranjenih 266. pogrešanih 240; Letalstvo: padlih 48, ranjenih 76, pogrešanih 140. Seznami padlih so objavljeni v izrednem dodatku lista »Oborožene sile«. Slavnim borcem in njih družinam neminljiva hvaležnost Domovine! Minister dr. Gobbels o Ducejevem govorit „Mi35soIlniJev odgovor Churchillu je razgalil vso moralno revščino angleškega presni era" Berlin, 10 dec. Nemški propagandni minister dr. Gobbels je za prihodnjo številko tednika »Das Reich« napisa' članek, v katerem govori o ponovnem Churchillovem poskusu, da bi se poslužil trojanskega konja za vdor v evropsko trdnjavo, m bliskovitem Mus&olinijevem odgovoru na te nakane Minister dr. Gobbels izvaja v svojem članku med drugim: »Vojna se stopiiLa v fazo. Id kakor se zdi. dopušča sovražniku, da lahko odkrije svojo masiko. Medtem ko je na začetku borbe pridi goval srečo človeškega rodu kot vrhovni cilj borbe sedaj ne razsipa več s člo.-ečan-skimi frazami, temveč prepušča besedo finančnikom. Ne govorijo več o Atlantski karti ali rešitvi ljudi iz sikrbi in revščine, temveč samo še o tem. kako naj sklenejo čim donosnejše kupčije. Morali bi bi.i precej naivni, ako bi hoteli še sedaj verjeti, da so se Američani in Angleži izkrcali v Afriiki da bi rešili francoski ko nialni imperij, in biili bi seveda precej lahkoumni. če bi ne razumeli da gre končno le v velikem stilu za poskus kupčije. ki naj bi vsaj delno nadomestila žrtve, ki jih je bilo treba doslej brez koristi in celo z izgubo doprinesti Prav zaradi tega, ker ni mogla doseči nobenega vidnega rezultata v Evropi ali na vzhodu, je anglo saška plutokrac ja iskala in našla točko manjšega od, ora. in sicer v francoski Severni Afriki. V vsej tei zadevi se Angleži omejujejo le nč to da slede Američanom brez ka-kr"me koli nade. da bi nekega dne dosegli del plena Priznavajo tudi že da se s takšnimi zadevami ne more dobiti vojna. Spoznati pa za Angleže ne pomeni sprijazniti se s položajem, in tako Churchill od časa do časa sproži svoj top: zadnjič celo z bedastim manevrom na italijanski naslov. Tc sokemu komisarju, k ljubljanskemu županu, k Zveznemu tajniku jn k šolskemu komisarju. Sprejem pri Visokem komisarju Visoki komisar Eksc. Grazioli je sprejel zastopstvo, ki ga je vodil Zvezn; podpo-veljnik, zelo ljubeznivo ter je z velikim zanimanjem poslušal nagovor, ki ga je imel nanj avantgardist: »Ekscelenca! Prva obletnica naše organizacije, ki jo praznujemo danes v čistosti namenov in v trdnost; sklepov, nam daje pobudo, da prihajamo k Vam, da bi Vam izrekli vdanost vseh tovarišev, k; se spominjajo Vašega zanimanja in dokazov ljubezni do organizacije, ki ste jih podal ob raznih prilikah. Vam, Ekscelenca, lahko damo trdno obljubo, da bomo vedno hranili živo vero, da bomo bolj in bolj vzgajali svoje mišljenje, da se bomo vzgajali k kreposti in žrtvam, da postanemo vredni Duceja in da s; pridobimo zasluge za veliko dejstvo, da pripadamo rodbin; Italijanske liktorske mladine v Ljubljani.« Visoki komisar je izrekel nekaj zelo prisrčnih besedi zastopnikom GILLa, ki so v strumnem pozoru pred njim razodevali resničen ponos. Spominsko darilo župana Tud; župan je sprejel zastopstvo z očitnim-; znamenj.; naklonjenosti. Avantgardist ga je v italijanščini in slovenščini nagovoril, nakar je župan odgovoril z besedami. k; so Po svoji gorečnosti iin zgoščeni veri odlika vsakega pravega vojaka. Nato je zastopstvu naročil, naj odnese poveljniku GILLa dragoceno kolajno, spomin na mesto Ljubljano. Bila je skovana nalašč za to priliko, ter nosi na prednji stran', sliko sv. Jurja, zaščitnika ljubljanskega mesta, na zadnji strani pa napis: »6. XII. 1941-XX. — GILL 6. XII. 1942-XXI.« Kolajno je župan odoslal z naslednjim spremnim pismom: »Ob prvi obletnici ustanovitve Italijanske liktorske mladine v Ljtib-ljani m; je posebno prijetno, da tukajšnjemu poveljstvu izročam spominsko kolajno mesta Ljubljane kot skromno znamenje hvaležnosti meščanov.« Voščila, ki so razodevala najvišjo vero fn domoljubje, so bila izrečena tudi Zveznemu tajniku ter šolskemu komisarju. Svečanost v gledališču Ob 10. uri je velika množica članov GILLa- razporejena po oddelkih, poslušala v gledališču zanimivo predavanje o začetku n razvoju GILLa, nato pa so prisotni v zboru navdušeno zapel; »Giovinezzo« in druge himne. Zvezni poveljnik in Zvezni podpoveljnik sta bila gostitelja. Na prireditvi je igrala godba divizije planinskih lovcev. Ko je bil dan znak za pozor, so vsi udeleženci planili pokoncu ter pozdravili z rimskim pozdravom. V gledališče so prišl; in zasedi; prostore na odru Visoki j komisar, general poveljnik divizfije pla- i ninskih lovcev, kvestor, podkvestor, ljuo-ljanski župan in druge odlične osebnosti. Ko so iezvenil zvoki Kraljeve koračnice in »Giovinezze«, je zadonelo glasno vzkli-kanje »Živel Kralj!« in »A noi!« To je bil pozdrav Kralju in Duceju. kj ga je odredil Visok.; komisar. Nato je Zvezn; tajnik med splošno pozornostjo dal pregled dela GIL-L-a v prvem letu obstoja. Najvažnejši del je vsekakor oris sil, k; daje naslednjo sliko: figli della lupa 602 piccole Italiane 2042 Siovani italiani 571 Balilla 2178 avanguardisti 439 Mnogotere izvršene naloge in lepi uspehi na različnih področjih, kakor na podpornem in kulturnem delovanju, so otipljiv dokaz za visoki duh razumevanja vodnikov. k so se lotili težke naloge v posebno kočljiv; dobi. Zvezn; tajnik je izrazil podpov eljniku in njegovim vztrajnim sodelavcem svojo hvaležnost in zasluženo pohvalo. Ko je Zvezni tajnfc omenil dva avantgardista Marija Pregeljca in Antona Brajerja, k; sta padla kot žrtvi zahrbtnih sovražnikov, so se dvignili vsi navzoči ter ganjen; počastili spomin žrtev, ki sta padli zaradi zvestobe nov,j italijanski pokrajini. V odgovoru je Visoki komisar izrazil Tajniku posebno pohvalo. Nato je sledila posvetitev prapora, ki ga je Zvezno poveljstvo dalo Ljubljanska lik-torskj mladini, članom organizacije pa so bili razdeljen,- križci za zasluge in diplome naraščajnikom, k: so posečali poseben tečaj letošnje poletje v Rimu. Končno je Mala Italijanka razdelila prvo številko lista »Ljubljanska mladina«, ki ga vsakh 14 dn; izdaja Zvezno poveljstvo GILLa v Ljubljani. Obsežne podporne akcije Predstavnik; oblasti so se nato napotili na sedež nove gospodinjske šole. Tam so jih sprejele Zvezne nadzornice iin nadzornice oddelkov. Neka Mala Italijanka je izročila šopek cvetja ter nato v imenu vseh svojih tovarišic izrazila hvaležnost zlasti Vjsokemu komisarju za njegovo stalno pomoč, k; jo je naklonil cvetoči ustanovi. V preteklem letu so bile oroanizirane zim. ske kuhinje po vseh šolah Ljubljanske pokrajine, kjer je vsak dan dobivalo hrano 6140 učencev. Zdaj so zimske šolske kuhinje urejene že v Ljubljani in Po ostali pokrajini, kjer dnevno dobiva hrano v njih 4500 učencev in učenk. Dne 6. januarja je bila prirejena Du-cejeva »Befana«, ko je bilo razdeljenih 11.418 zavitkov z darili, k; so stala skupno vsoto 580.000 lir. Ves ta denar je dal na razpolago Visok; komisariat. Polet; sta bili organizirani dve počitniški koloniji, ena od teh ob morju. Udeležlo se jih je skupno 200 članov GILLa. Da se poenoti podporno delovanje za mladino, je bil z odobritvijo Visokega komisariata ustanovljen šolsk" patronat, ki je s sredstvi občine vršil široko podporno delovanje preko Dopolavora, otroškega zavetišča in Zveznega vzgojevališča, kamor bo s 1. januarjem sprejeto 100 otrok iz pokrajine, ki doma nimajo oskrbe. Patronat je ob začetku letošnjega leta podpiral skupno 1000 otrok ljudskih in meščansk h šol. Dajal jim je knjige, zvezke in druge šolske potrebščine, kar je stalo skupno 79.000 lir. Na stotine otrok je bilo razen tega deležno tudi vsestranske zdravniške pomoči. Telovadna in športna delavnost Z odlokom Visokega komisarja je bila telesna vzgoja povsem zaupana GILL-u, ki ima v ta namen dovolj lastnega osebja ter primeren pravilnik glede telesne vzgoje. V teku leta so bili na ljubljanskih osnovnih šolah prirejeni štirje tečaji za telesno vzgojo, določeni za izpopolnitev znanja učiteljev. Trajali so po tri mesece in Svečanost sprave v ljubljanski LJubljana, 10. decembra V torek dopoldne se je v ljubljanski stolnici ob prisotnosti civilnih in vojaških oblasti ter ob številni udeležbi Oboroženih sil in meščanstva vršil slavnosten obred sprave za Zmago in za ponovno potrditev krščanskih idealov proti boljševizmu. Slovesnosti so prisostvovali Visoki komisar, poveljnik divizije, ki je zastopal odsotnega poveljnika armijskega zbora, Zvezni podtajnik v zastopstvu odsotnega Zveznega tajnika in vse druge oblasti. Po svečani maši je vojaški kaplan, ki je maševal, proslavljal visoki krščanski pomen verske prireditve ter poudarjal vero, ki veže Oborožene sile in ves narod in ki nahaja svoj najčistejši izraz v trojstvu: Bog, Domovina in družina. Gospodarstvo Kmetijski obdelovalni načrt za leto 1942*43 Kakor je znano, je za letos predpisan za vso kraljevino popoln obdelovalni načrt, ki naj zajamči prehrano Italije v prihodnjem letu. Glede na okolnost, da je kruh v Italiji najvažnejši za prehrano, predvideva obdelovalni načrt za leto 1942-43 predvsem nadaljnje bistveno povečane površine, posejane s pšenico. Ta površina se bo povečala za 214.000 ha, kar bo omogočilo povečanje pridelka za 3.2 milijona metrskih stotov. Povečanje proizvodnje za gornjo količino bo v polni meri zajamčilo vso potrebo vojske in civilnega prebivalstva. Površina, posejana z ržjo, ječmenom in ovsom, se bistveno ne bo spremenila, povečana pa bo površina, posejana s koruzo, in sicer za 110.000 ha ali 8.5°/». Površina posajena s krompirjem bo povečana za 35.000 ha (v zadnjih letih je znašala povprečno 40.000 ha). Znatno povečanje površine je predvideno tudi za pridelovanje fižola. Površina, posa-nalogu odsotnega Zveznega tajnika je Zve- | Jena s fižolom, se bo povečala za 104.400 ......~ .... ... ha od industrijskih rastlin predvideva načrt za sladkorno peso povečanje površine za 600 na 166.000 ha, kar bo omogočilo večje izdelovanje pogonskega špirita. Majhno povečanje za 452 ha je predvideno za pridelovanje tobaka, pri čemer je predviden tudi nekoliko večji izvoz. Površina bombažnih kultur bo nekoliko povečana na 96.670 ha, površina, posejana s konopljo in paradižniki bo prav tako povečana. Med oljnimi rastlinami je predvideno povečanje obdelovalne površine za ricinus. Raport hierarhom ljubljanskega Fašija Tiskovni urad zveze Fašijev javlja: Po zni podtajnik Capurso izvršil raport hierarhom ljubljanskega Fašija ter razdelil navodila za zimsko dobo. Velikodušen dar za Pokrajinski podporni sklad šumska uprava knezov VVindischgratzov je podprla obsežno podporno delavnost pokrajinskega pomožnega urada pri Visokem komisariatu v našem mestu in v naši pokrajini s tem, da je poslala Eksc. Visokemu komisarju znesek lir 5000.—, ki Je bil odveden v svrhe pomožne akcije. se jih je udeležilo skupno 220 učiteljev in učiteljic. Zvezni tečaj za telesno vzgojo je zaključil svoje delo na polju šolske telovadbe ob udeležbi 85 oddekov s 1700 učenci. Zelo skrbno je bilo tudi športno udejstvovanje. Na Rakeku je bil prirejen smučarski tečaj. Plavalni tečaji, tekme v nogometu, odbojki in košarki so se vprizorile v teku šolskega leta ob radostnem sodelovanju dece. Skupina telovadk se je razen tega udeležila tudi državnih tekem v Montecati-niju, kjer so se prav dobro uveljavile. V delavnici so imeli predstavniki oblasti priliko opaziti, s kako veščino opravljajo svoje posle mlade Italijanke, kako znajo izdelovati zimska oblačila, ki jih bodo poslala vojakom na raznih bojiščih. Kuhinja in obednica sta bili vzor čistoče in reda. Nekaj članic je nastopila z ljubkimi točkami. Posebno zanimivi so bili nastopi v ritmičnem plesu v narodnih nošah in nastop harmonikaric. Slovesne prireditve so se zaključile z otvoritvijo drsališča, kjer so z vso slovesnostjo opravili obred dviganja zastave. Popoldne je v drami nastopil sv. Miklavž, v kinematografski dvorani GILL-a pa so predvajali filma »Pojdite z menoj« in »Miki planinec«. V gledališki dvorani, urejeni v novih prostorih gospodinjske šole, se je deca zabavala ob znanih likih lutkovnega gledališča. Končno so vsem članom organizacije v prostoru GILLa razdelili zavoje sladkorčkov in pa prvo šlevilko »Ljubljanske mladine«. vsega 6032 Glede umetniško-kultumega delovanja organizacije je poročilo navajalo: Na sedežu Zveznega poveljstva je bila urejena posebna kinematografska dvorana za 500 gledalcev. Vseh predstav je bilo 47, ki jim Je prisostvovalo 24.500 mladine. Ustanovljeni sta bil; tudi dve lutkovni gledališči, od teh je eno potujoče za predstave v pokrajini. To gledališče je imelo skupno 26 predstav. Ob zaključku šolskega leta je bilo zvezno tekmovanje v zborovskem petju gojenk in gojencev srednjih šol našega mesta. Tekme se je udelež lo 29 zborov, od katerih je vsak imel po 50 pevcev. Zmagovalni zbor; so priredili posebno radijsko oddajo. Posebna skupina 20 članov se je nato udeležila tudi kulturne prireditve evropske mladine v Firenzi. Po vsej pokrajin; je biio razdeljenega v prošlem letu mnogo propagandnega materiala »Dnevni red« jn »Lepak GILLa«, ki sta oba izdaji Zveznega tajništva in sta seznanjala javnost z življenjem mladinske organizacije. S plemenito podporo Visokega komisarja je zagledala beli dan tudj prva številka »Ljubljanske mladine«, ki bo izhajala vsakih 14 dni ter bo zlasti posvečena mladini. Delovanje organizacije Mladina našega mesta je včlanjena v GILLu v dveh kohortah Malih Italijank, v eno kohorio Mladih Italijank, v dva bataljona Ballile in v en bataljon avantgardistov. Za sedaj deluje v vsej pokrajini 28 občinskih poveljstev GILLa. Posebno živahno delovanje je bilo v naslednjih panogah: telovadn; tečaji, tečaji za gospodinjstvo in tečaji za vzgojo voditeljev in čuvarje kolonij. Vsi tečaji so trajali vse leto in se jih je udeležilo veliko število članov organizacije vseh stopenj. Zaključek prvega dela delovanja Zveznega poveljstva je bil letošnjega 31. maja, ko se je vršil tudi prvi nastop oddelka glavnega mesta z udeležbo 1000 mladeničev in mladenk, ki so bil odlično izvežbani. Ob proslavi 20. obletnice je Zvezno poveljstvo ob navzočnosti Visokega komisarja priredilo veliko proslavo, ki je bila odlično obiskana. Zgrešeni anglosaški račhmi Anglosaški nastop v aSrifkih vedah ni niti najmanj oslabil protiblokatie Osi Kakor da bi izgube, ki jih je utrpelo anglosaško brodovje o priliki izkicevalnih operacij v francoski Severni Afriki, ne bilo dovolj, so nemške podmornice poskrbele istočasno za nove potopitve sovražnega brodovja prav na onih morskih področjih, ki so že pred anglosaško avanturo v Afriki tvorila glavno območje nepretrganega in uspešnega delovanja podmornic v službi protiblokade, namreč na severnem Atlantiku, v vodah ob obali Severne in Srednje Amerike ter na področju okrog Rta Dobre nade. Tuli najnovejše nemško izredno vojno poročilo ugotavlja nove potopitve na tem področju. Tako so se anglosaški računi, ki so se tudi to pot, kakor že običajno, naslanjali na podcenjevanje nasprotnika, izkrtzali za zmotne. Ako je res, da je Os odgovorila na anglosaški udar proti francoski Severni Afriki z osredotočenjem dela svojih pod-morniških sil v neposredni bližini novega operacijskega področja, bodisi v zapalnem Sredozemlju kakor v vodah v bližini Casa-blance, se je na drugi strani to osredotočenje izvršilo, kakor to kažejo poročila o vedno novih potopitvah, ne da bi bile zi-radi tega oslabljene podmorniške sile na vseh onih področjih, kjer je bilo to orožje že doslej uspešno S tem pa je odpadel eden izmed glavnih nagibov tolažbe, s katerim je anglosaška propaganda, da bi prikrila £i!i vsaj opravičila hude izgube v afriških vo lah, skušala preslepiti svojo lastno javnost, ko je trdila med drugim, da bo anglosaška akcija v francoski Severni Afriki imela za posl dico zmanjšanje podmorniške ne^a^nosii na vseh drugih pomorskih pedroč i;i izven Sredozemlja. Kakor je namreč že Hitler povedal v svojem poslednjem govoru in kakor to pouiarjajo tudi v pristojnih nemških vojaških krogih, je številčna moč nemškega podmorniškega orožja danes tako velika, da Nemčija lahko ustvari ž njo novo nevarnost na katerem koli pomorskem področju, ne da bi ji bilo treba zato odtegniti del svojega podmorniškega brodovja od drugod. To okolnost najbolj zgovorno potrjuje že samo navedeno dejstvo, da so nemške podmornice istočasno z velikimi udarci, ki so jih zadale sovražniku v Sredozemlju,' po topile na vseh področjih dosedanjega delovanja in celo na novem področju okreg Rta Dobre nade izredno veliko število sovražnih ladij. 25animivo je nalalje, da nemške podmornice še vedno uspešno delujejo tudi v ameriških vodah, čeprav so razni ameriški uradni govorniki že nekajkrat izjavili, da so te vode »očiščene sovražnih podmornic« in da je na tem področju pod-momiška nevarnost prenehala. Praiv te dni pa je poteklo že deset mesecev, odkar je prva nemška podmornica torpedtrala neki ameriški parnik v neposredni bližini ne\vycrške luke. Ocl tedaj dalje se je nemška podmorniška nevarnost na vsem ameriškem pomorskem področju samo stopnjevala. Kolikšna je bila in je še vedno ta nevarnost za sovražno brodovje, zgovorno dokazujejo celo skromna sovražna priznanja, kakor na primer nedavno priznanje ameriškega mornariškega ministra Knoxa, da je bilo 1 osle j samo v Atlantiku potopljenih 572 ameriških in zavezniških lalij, kar bi zneslo v tonaži nad štiri milijone ton. ako račun smo povprečno po 7.000 ton za vsako potopljeno ladjo. A to so samo delna in skromna priznanja sovražnika, ki svoji javnosti, kakor je nedavno izjavil sam Roosevelt. ne more postreči z resnico — »iz vojaških razlogov«. Sintetični rubini in smaragdi Alkimisti so si stoletja prizadevali, da bi umetno izdelali zlato in drage kamne. Ti poizkusi alkimistov so b;li za tehnični napredek zelo koristni, saj so privedli do raznih odkritij v kemiji, četudi v drugi smeri. Z razvejem kemije je prvotna naloga odpadla, toda navzlic temu so se kemiki tudi v zadnjih desetletjih nadalje ba-vili s temi pra tarimi problemi. Tako je v zadnjih letih uspelo izdelati sintetične drage kamne. Postopek za izdelovanje sintetičnih rubinov in safrjev, to je rdečih in modrih variant korunda, sta odkrila Fre-my in Vernieul, praktično pa sta postopek izpopolnila nemška kemika M:ethe m Her-mann Wild. Sintetične rubine in safirje iz_ delujejo z žganjem zmesi gline in fluoro-vih soli. Ti sintetični rubini in safirii so kemično in fizikalično identični z naravnimi, zato ni lahko razlikovati umetni kamen od naravnega, kajti umetni kamen ima isto barvo, i"to trdoto in kemične in fizikalne lastnosti, kakor naravni. Tudi v pogledu gostote in opt:čnih lastnosti ni razlike. Zato je bilo »reba najti postopek za razlikovanje sintetičnih kamnov od naravnih, kar je uspelo znanstveniku dr. M. Vachowskemu, ki ie ugotovil, da se umetni kamni od naravnih lahko ločijo edine pri obsevanju s katodnimi žarki. Rontgenovimi žarki in ultravioletn'mi žarki. Malenkostne mineralne primesi, ki jih imajo naravni kamni, se pri teh žarkih pokažejo z različno luminiscenco. Lažje je razlikovati umetne kamne iz skupine špinelov (akvamarin. turmalin. cir-kon, aleksandrit). Umetni špineli so kemično nekol ko drugače sestavljeni in imajo tudi drugačne f zikalne lastnosti Naravni špineli vsebujejo magnezijev oksid in aluminijev oks:d v razmerju 1 : 1. pri umetnih kamnih pa je to razmerje 1 : 1 do 1 : 5. Pr zadevanje tehnikov pa ni šlo za tem, izdelati umetne špinele enake kemične sestavine, kakor so naravn', temveč izdelali umetne kamne, ki so podobni naravnim, kar velja zlasti za akvamarin. smaragd, turmalln in ciikon. V teku let je uspelo izdelati umetne trpaze. smaragde in cirkone. Toda le smaragd-" se lahko izdelujejo v večjih kosih. Na pogled pa je tudi razlikovanje umetnih smaragdov od naravnih zelo težavno. Praktično imajo umetni kamni predvsem pomen v tehniki. 90% umetno izdelanih rubinov :n safirjev se uporabi v fini mehaniki, in sicer za ležišča osi, zlasti pri urah. Gospodarske vesti = Donos delniških družb v Italiji. Nedavno so bili" objavljeni zanimivi podatki o povprečnem donosu delniških družb v Italiji, in sicer po posameznih skupinah. Ta statistika, ki se nanaša na leti 1938- Kazni za prekrške predpisov o preskrbi in prehrani Urad za nadzorstvo cen pri Visckem ko-misarijatu javlja: Kvestura v Ljubi jam je od 16. d0 30 novembra t. 1. izrekla naslednje kazni zaradi prekrškov določil o trgovini z živili: Zaradi navijanja cen: Potočn:k Kon tan-tin, hotelir na Sv. Petra cesti 3. 3000 lir globe; Vrhovec Ana. trgovka, v Krakovski ulici 27, na 1500 l:r globe in 15 dni zatve-ritve obrata; Sazanov Teodor, šofer iz No_ ve vasi 12. Bele Katcrina, prodajalka na Livadi št. 3. Erk'avc Marija, prodajalka na Galjevici 52, Stajnko Frančiška, gospodinja, Ob Ljubljenci 12, Mihalj Anton, upokojenec na Mestnem trgu 13, Kolcnc F~anc. postrežnk v Ilirski 12, vsak na 500 lir globe. Zaradi proda.'e racloniranega blaga brez odvzema odrezkov ter zaradi netočnega vodenja spiska o prihedu in odhodu blaga: Ciber Andrej, obrtnk na Cajzovi 1. Ci-ber Barbara, trgovka v Černetovi 17, Kle-menčič Josip, trgovec Pred konjušnico 3; vsi trije so naznanjeni sodni oblasti. Cerar Antonija, trgovka v Beethovnovi 13. na 1500 lir globe «n 10 dni zatvoritve obrata; Stenko Franc, pek v šmarski 32, na 1000 lir glrbe. Ban' Julijana, trgovka na Smar. tinski 107, Gučok Marija v Parmovi 8, Belič Ivana, trgovka na Cesti na Brdo 5, Da-garin Marija, trgovka v Povšetovi 71, Je-ločnik Viktor, trgovec v Rožni dolini V/H, Treven Frančiška, trgovka v Gerbičevi vsak na globo 1500 lir in na 15 dni zatvo-ritve obrata. Zaradi nedovoljenega in tajnega nakupa govejega mesa na prepovedani dan; Za-lokar Ciril, strojnik v Sušnikovi 10, naznanjen sodni oblasti. Zaradi nakupa in prodaje mesa na prepovedani dan in pa zvišanih cenah: jagodic Franc, mesar v Karunovi 5, na 3000 lir globe in 15 dni zatvoritve obrata, Pele Ci- ril, zasebnik v Streliški 22 na 500 lir globe. Bajda Peter, posestnik Pred škofijo 16, na 1000 lir globe. Zaradi odtegnitve blaga običajni potrošnji: Potrato Alojzij v Zadružni 10 in Kune Reinhold. h-tel Metropol, oba naznanjena sodni oblasti. Novak Alojzij, železničar na Rimski 3, obsojen na 1000 lir globe. Zaradi nedovoljenega prevoza krompirja; Košenina Stan'slav, uradnik v Rožni dolini 14. na 500 lir globe. Zaradi skrivanja živil z namenom prodaje po višjih cenah: Dežman Marija, trgovka v Mandeljčevi 15. na 1000 lir globe. Zaradi nedovoljene uporabe dodatnih živilskih nakaznic: Glušič Edvard, delavec v Frankopan ki 11, na 300 lir globe. Zaradi opustive vpisa racioni ranega blaga v spisek o prihodu in odhodu: Pintar j Albina, trgovka v Cigaletovi 11, na 1000 lir globe. Zaradi prodaje tkanin brez odvzema nakaznic: Pungartnik Milko, trgovski zastopnik v Puhar je vi 5, naznanjen sodni oblasti; Abram Miro, poslovodja tvrdke Hrehorč, Blei\veisova 28, globe 3000 Ur ln 15 dni zatvoritve obrata. Zaradi opustitve prijave tkanin; Smid Andrej, trgovski zastopnik tvrdke Miki avc, Pred škcf!jo 3, naznanjen sodni oblasti. Ker je sprc.jel neopravičeno živilske nakaznice: Korun Ivan, nadzornik na Večni poti 26, na 1500 lir globe in 10 dni zapora, Zupane Josipina, gospodinja na Cesti na Rožnik 51, na 1000 lir globe, 5 dni zapora in zaplembo blaga. Zaradi opustitve izvešenja cenika; Bab-šek Cecilija, prodajalka na Gosposki 3, na 1000 lir globe in na 10 dni zatvoritve obrata; Kregar Ciril, prodajalec v Medvedovi 11, na 500 lir globe. 39 in 1939-40, zaznamuje najnižji odstotek obrestovan j a delniške glavnice v skupini delniških družb s kmetijskimi obrati. Tu je znašalo obrestovanje v L 1939- 40 le 1.11°/« (prejšnje leto 0.99%). Pri bančnih, finančnih in zavarovalnih družbah je bil odstotek obrestovanja najvišji, namreč 8.63% (8.84). Pri industrijskih družbah je dosegel 7.58®/* (6.97), pri trgovinskih podjetjih 3.43% (3.80) in pri ostalih družbah 2.67°/» (3.28). V celotnem povprečju je znašal donos v letu 1938-39 5.52%, v letih 1939-40 pa 5.8°/o. Na podlagi gornjih številk prihaja časopis »Ri-vista di politica economica« do zaključka, da je treba še bolj podpreti kmetijstvo in omogočiti boljšo rentabilnost kmetijske proizvodnje, kajti kmetijstvo zavzema v celotnem italijanskem gospodarstvu posebno važno vlogo. Po načrtu je treba izvesti decentralizacijo in razbremenitev velikih industrijskih centrov, da bodo industrijska podjetja razdeljena po vsej deželi in da bodo konsumenti kmetijskih proizvodov proizvajalcem bližji. Ta akcija za decentralizacijo industrije je že v polnem teku v srednji in južni Italiji. = Uspeh ukrepov proti špekulaciji z delnicami. 2e lani so bili izdani razni ukrepi proti špekulaciji z delnicami, ki se je raz-viila na italijanskih borzah. Predvsem je bilo uvedeno obdavčenje prometa z delnicami. Navzlic temu pa se je v zadnjih mesecih špekulacija znova razvila, kar je dalo vladi povod za nove ostrejše ukrepe. Kakor smo pred tedni poročali, je finančni minister 23. novembra izdal dekret, ki določa, da je v bodoče nakup delnic mogoč samo, če kupec delnic za isto vsoto kupi - [ 3% blagajniške bone posebne serije, izdane v maju letošnjega leta, kar se izvrši na ta način, da mora kupec delnic ustrezajočo vsoto po borznem tečaju plačati pri državni blagajni. Borzni agenti smejo Izvrševati naloge za nakup delnic le če jim stranka predloži potrdilo o vplačani vsoti za nakup 3% blagajniških bonov. Kakor poročajo iz Milana je imel ta ukrep za posledico, da je takoj prenehala špekulacija, kar se kaže v znatnem zmanjšanju borznega prometa. Indeks tečajev delnic je znašal na milanski borzi ob koncu meseca 421.9 nasproti 414.7 v začetku meseca. Na drugi strani pa so se utrdili tečaji državnih papirjev in tečaji industrijskih obligacij. = Nemško.hrvatska trgovinska pogodba. Poročali -cmo že, da je bilo nedavno v Zagrebu zaključeno zasedanje nemško-hr-vatskega stalnega gospodarskega odbora. Sklenjen je bil trgovinski sporazum, ki vsebuje kontingente za blagovno izmenjavo med obema državama v letu 1943. Na nc-vo so bili določeni kontingenti za nemške dobave kemikalij, tekstilnega blaga, premoga. kolesa, strojev, tekočih goriv, prav tako kontingenti za hrvatski izvoz v Nemčijo. Na novo so urejena nekatera vprašanja obmejnega prometa, zlasti med Ženi unom in Beogradom. Po novem sporazumu bo izvoz živil lz Zemuna v Beograd omejen. Urejena so bila tudi nekatera vprašanja v zvezi s klirinškim plačilnim prometom, kakor tudi vprašanja, ki se tičejo nakazovanja prihrankov hrvatskih delavcev v Nemčiji. — Hrvatska je od nstanovitv© dri»vw izdala IG milijonov kun za gradnjo novih šol. Hrvatsko ministrstvo za narodno kulturo je od ustanovitve države zgradilo 93 šolskih zgradb za ljudske šole. V letu 1941 je bilo v ta namen izdanih 42 milijonov kun, letos pa že 34 milijonov. r= Novo povišanje kontingenta za izdajo bankovcev v Angliji. Od izbruha sedanje vojne so morali v Angliji že šestkrat zvišati znesek kontingenta za izdajo bankovcev, in sicer v juniju 1940, v maju, septembru in decembru lanskega leta ter v aprilu in juniju letošnjega leta, vsakokrat po 50 milijonov funtov. Sedaj pa je bil ta kontingent ponovno povišan, in sicer za 70 milijonov funtov, tako da znaša celotno povišanje kontingenta sedaj 370 milijonov. Ob izbruhu vojne je znašal angleški obtok bankovcev 580 milijonov, dne 2. decembra 1.1. pa je dosegel 878 milijonov. Celotni kontingent za izdajo bankovcev znaša sedaj 950 milijonov. — Švica je uvedla kontrolo trgovine z zlatniki. V zadnjih mesecih se je v Švici razvila špekulacija z zlatniki, ki je imela za posledico, da so se cene dvignile preko paritete. Ker so dosedanji ukrepi proti špekulaciji ostali brezuspešni in ker je povpraševanje izviralo predvsem iz inozemstva, je švicarska vlada izdala ukrepe proti tej špekulaciji. Trgovino z zlatniki in zlatem iimejo v bodoče vršiti samo v ta namen koncesionirane tvrdke. Vsak nakup in vsaka prodaja zlatnikov se mora vršiti s posredovanjem take tvrdke. Določene so tudi maksimalne c.jne. Za zlato v zlitkih znaša maksimalna cena 4970 frankov za kilogram čistega zlata, za kovance po 20 zlatih frankov pa 30.50 franka. Pri prodaji zlatnikov, domačih in inozemskih, se mora zaračunati odslej luksuzni davek 20%. Izvoz in uvoz zlata je v bodoče dopusten le z dovoljenjem švicarske Narodne banke. Radio Ljubljana PETEK, 11. DECEMBRA 1942-XXI« 7.30 Lahka glasba. 8 Napoved časa — Poročila v italijanščini. 12.20 Plošče. 12.30 Poročila v slovenščini. 12.45 Valček. 13 Poročila v italijanščini. — Napoved časa. 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.20 Radijske pesmi — Orkester pesmi vodi dirigent Angelini. 14 Poročila v italijanščini. 14.15 Koncert radijskega orkestra — vodi dirigent D M. Sijanec — Glasba za godalni orkester. 1445 Pisana glasba. 15. Poročila v slovenščini. 17.15 Koncert pianistke Marte Bizjak-Valjalo. 17.40 Koncert Dua Go-lob-Adamič. 19 »Govorimo italijansko« — poučuje prof. dr. Stanko Leben. 19.30 Poročila v slovenščini. 19.45 Simfonična glasba. 20 Napoved časa — Poročila v italijanščini. 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.45 Simfonična prireditev družbe EIAR: Simfonični koncert vodi dirigent Armando la Rosa Parodi — sodeluje pianistka Ornella Puliti Santoliquido. 22.45 Poročila v italijanščini. fiiniMM Vaše razvedrile naj bo „B&bra knjiga" KULTURNI PREGLED Zavod za italijanska kulturo v Zagrebu 'Zavod za italijansko kulturo v Zagrebu Je začel svoje letošnje delovanje z otvoritvijo tečajev italijanskega jezika pod vodstvom prof. dr. E F. Sequija. Tečaje obiskuje okrog 1200 oseb. Zs v novembru je bila prirejena cela serija strokovnih predavanj o raznih kulturnih »vprašanjih, n. pr. o stavbarstvu in slikarstvu beneškega Ottocenta, o korpora-tivnem ustroju države, o sodobnem gledališču Luigija Ercole Morsellija, o državnikih Idejah in svooodomiselstvu Vincenza Giob^rtija, o sodobni prczi Federica Tozija in o glasbi Vincenza Bellinija. Predavali so člani profesorskega zbora zagrebškega Zavoda: dr. G. Ponti, dr. A. Vigevani, dr. B. Gtiutili, dr. A. Grillo, dr. G. Domini in dr. E. F. Sequi. Serijo teh predavanj je začel 5. t. m. prof. dr. Paolo Mix, ravnatelj Zaveda za italijansko kulturo v Zagrebu, s predavanjem o pesništvu Gicsnč Carduccija. V eno-umih izvajanjih je predavatelj reliefno prikazal življenje in delo tega človeka iz ljudstva in aristokrata v umetnosti, pri čemer je podpiral svoja izvajanja z recitiranjem njegovih verzov. Naglašal je, da se je Car-ducci pri svojem pesniškem' delu posluževal živega ljudkega jezika, zametujoč vse dotedanje arha'zme. Stvarjalne navdihe pa eo mu dajali ne samo grški in rimski klasiki, marveč jih je zajemal tudi iz samega življenja italijanskega ljudstva. Navduševal se je za ideje francoske revolucije in za Mazinija ter je prežet s temi idejami oo-stal eden najznačilnejših pesnikov risor-ginaenta, Zavod za italijansko kulturo je Driredil takoj v orvih dneh v dvorani Hrvatskega glasbenega zavoda koncert, na katerem ie znani pianist Tito Aprea izvajal skladbe Fre?,ccbaldi-Respighija, Galuppija, Scar-latfcija, Beethovna, Schumanna, Liszta, De-bussyja, Respighija in De Falle. Zavod za italijansko kulturo v Zagrebu vodi znani italijanski književnik dr. Paolo Mix, sedaj izredni profesor italijanske literature na Hrvatskem vseučilišču v Zagrebu. Znan je v hrvatski kulturni javnosti kot pisec izvrstnega učbenika za italijanski jezik ter po številnih slovstvenih razpravah in esejih prav kakor kot organizator raznih dosedanjih kulturnih akcij in prireditev. Ob priliki izdaje antologije italijanske lirike v hrvatskem jeziku, v prevodih Vlad. Nazora, Milana Begoviča in še nekaterih hrvatskih pesnikov, je dr Paolo Mix spisal pregleden esej o italijanskem pesništvu: ta esej je bil natisnjen kot predgovor tej knj;gi in odlično ustreza svojemu namenu. Prav tako je spisal izčrpen oris književnega dela Vittoria Ro^sija ob priliki hrvatskega prevoda njegovih knjig »Tro-p;ci« in »Sabbia«. Na Hrvatskem vseučilišču je imel dr. P. Mix nedavno zanimivo predavanje o razvoju humanistične misli v Italiji in v svetu, opozarjajoč prav posebno na delo slovečega italijanskega eiteta 18. stoletja Giambattjsta Viča. —a (Zagreb). Kronika Tcsnažlčeve „ Pohorske pravljice44 Roman t'ka je visoko povzdignili a pravljice in bajke, odkrivajoč v njih skrivnostna pretakanje davnih verovanj iin pozabljenih dogodkov, velike dokumente o duši posameznih plemen in narodov. Poznejše slovstvene struije, ki so se trdneje oklepale življenjske stvarnosti, so zanemarjale pravljično zvrst, prepuščajoč te vrste čtrvo mladini. A tedaj jc pravljica, v kolikor so jo prizadevni zbirate!ji nabrali mod ljudstvom, postajala čedalje bolj zanimiva za etnološke raziskovalce. Lc-ti so skuhali znanstveno dognati to, kar so romantični častili c i čutili: osi tanke starih mitov in odbleske davnih dogodkov, ki so se po svoje ohranili v teh od rodu do rodu prehajajo-čih slovstvenih izročilih preprostega ljudstva. Nastal!© so podrobne razlage nekaterih znanih pravljičnih motivov; neumorni raziskovalci so dognaili v posameznih primerih tudi izvor in starost teh motivov ter dokazali, kako se je ista pravljična snov pretakala siko'zi razne narode in podnebja in dobila svojevrstno značilne inačice. Iz t*riimeirc'ma surovega, vendar pristnega tkiva narodnih pravljic je pesniška fantazija F leta umetno sviilo literarnih pravljic, ki so to-rej delno ljudski, delno pa individualno-pesmšski proizvod. Sem sodijo med drugimi .s:rasne pravljice češke pisateljice Božene Nemcove. Nastala je cela literatura o pravljicah, bajkah in narodnih pripovedkah (Pri nas pri m. dr. Jakoba Kelemine »Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva«, razprave dr. Iv. Grafenauerja in primerjailno študijo Ede Stadlemjeve »Pravljica«) Jožeta T o m a ž i č a »Pohorske pravljicest ter je osebno vodil trgovino in še tudi sam vedno prav rad postregel svojim strankam. V vseh krogih prebivalstva je radi svojega ljudomilega in tovariškega značaja užival izredno priljubljenost ter so ga radi sprejeli v vsaki družbi. Posebno ga bo pogrešala zelena bratovščina. Z njegovo smrtjo je izginila maikantna osebnost, saj je celih 65 let do .letošnjega leta redno sam obiskoval vse dolenjske sejme. Pokojni se je ponašal kot oče najštevilnejše novomeške družine, saj se mu je rodilo v treh zakonih kar 17 otrok, od katerih živi poleg tretje žene še 11 otrok. Vse svoje otroke je zgledno vzgojil in izšolal. V Novem mestu žive poleg vdove še njegov najstarejši sin Leopold, bivši šolski nadzornik v Mariboru in znani štajerski gasilski prvak, njegov najmlajši sin dr. Idi Kopač, zdravnik novomeške bolnišnice, hči Martina, vdova po pokojnem novomeškem trgovcu Koširju in dve hčeri. Vse Dolenjsko bo ohranilo pokojnika kot prvega dolenjskega klobučarja v blagem spominu, užaloščenim svojcem pa izrekamo naše najiskrenejše sožalje! kakor je pohorska varianta stare in razširjene zgodbe o botri Smrti, ali o sinovih, ki so morali z rodne grude po svetu in so doživljal i v daljnih deželah prečudne reči. V drugem ddu SO' objavljene pastir ke pravljice in h t in j sike bajke. posebno zanimive glede na mit o pohorskem vojovniku in jezerniku. Tretji dol cbnega pet korenitih »Razbojniških povesti«. V četrtem delu s'o-pa v ospredje ljudski humor v štirih »Žagarjev i h smešni ca h na pohorskih kolinah«. V petem delu je šest drva r' ki h in lovskih pravljic ter bajk. Šesti del obsega dalj>šo steklarsko pravljico »Pohorski steklar«, ki spominja na čase, ko sio pod Pohorjem de-laili steklo, o čemer so ostali do danes samo še neznatni sledovi. Ne vemo. kruko teh motivov je posnetih naravnost iz ljudskega izročila in fcoiliko jih je Tomažič obdelal samo kot odraze ljudskega mišljenja in čustvovanja. Treba pa je priznati, da jc v večini njih nekaj pohorsko-domačega. in človek se ob njih nehote zasanja v svet, ki je dail svojega ljudskega pesnika v Juriju Vodovniku. svojega modernega lirika v Janku Glaseiriju in oplodili tu in tam kako delo v na.ši epiki, (zlasti Ingoličeve »Sp'a-varje«), ni pa šc dobil svojega velikega literarnega teksta. In vendar je Pohorje z vsemi okoliškimi kraji etnološko in po svojem življenjskem stillu značilen in korenit svet zase. Berankcve ilustracije se v tej knjigi prav dobro prilegajo nje besedilu in duhu. ter prijetno izpopolnjujejo pripovedovanje. Jože Tomažič je dal s »Pohorskimi pravljicami« delo. ki ne bo zgubilo pomena in zanimivosti niti v bodočnosti. NaS jezik Jezikovna paša 7.) Vozolajstvo? j »Vozo'.a jstvo sc je udiralo do pest v cestnem blatu« Tako sta;i v nekem članku o fronti. • Beseda vozo+ajstvo je po vsej priliki sestavljena iz voza in glagola tajiti. Kako prideta te dve besedi v stik. mi je neum-Ijivc. Iz smida stavka odnosno iz zveze, v kateri ie bul. sklepam, da g-e za vojaške vozove, za tako imenovan' tren. kateremu po naše pravimo vojni al; w jaški pratež. Stavek bi se potemtakem glasil vozovi voj-! m pa ptafeža a'!i pratežni rozovv itd. ! Nekoč sem že pokazal iz Pletcršnika. S kakšne <>amm. cepim, pa tudi počim Koljcm. klati ima zloženke: zaiklati, preklali. razklati itd., pa tudi sorodnico nfszHo-ženko kalati. Da je »skala« istega besednega korena, ne bo menda nikomur preveč novo: »kal« je na kraških tleh v živih skalah zemeljska kadunja, ki se v njej nabira deževnica in kjer napajajo živino — voda iz kala. »kalna voda« je kalna = motna; Beli Kranjec drva »kala« in jih ne cepi, polenu pravi »kalanca«. Vse naštete besede s »kilo« vred imajo v davni grščini svoi pomenski -n besedni izvor. Slovenska »kila« torej znači, je nekje nekaj preklanega, počenega, kar je tudi res potrebno, da nasta- ne kila. Po nekod pravijo za kilavca. da je »počen« — kilav, da ima kilo. Dr. Mirko černič. ZAPISKI Odmevi Budakovega »Ognjišča«. V »Me-ridiano di Roma« z dne 6. decembra je izšel v prevodu prof. Umberta Urbanija prolog Rabadanovi dramatizaciji Budakovega romana »Ognjišče«. Vojnul Rabadan je, kakor znano, priredil za oder Budakovo pripovedno mojstrovino in prikazuje v prologu srečanje liškega »apostola« deda Vidurlne s sinom Blažičem in vnukom Mičo. Študija o Epikuru. Guido Manacorda. je posvetil te dni v »Corriere della Sera« daij-si feljton nekoč po krivici zaničevanemu grškemu filozofu Epikuru v zvezd t novo italijansko študijo o njegovem življenju hi delu. ki izšla nedavno v Garzanijevi založbi. Nasproti legendi, ki ji jc nasedel sam življenjski uživač Mora ti j o »Epicuri de grege porcum«. poudarjajo sodobni raziskovalci, med katere sc uvršča tudi pisec navedene italijanske knjige Coppcila, da je bil Epikur zelo umerjen, trezen in predvsem po duševnih užitkih hrepeneč življenjski umetnik. Ne le njegov filozofski sistem, ki je slonel na popolni atomistiki, tuda njegovi etični nazori kažejo zdo poduhovJjo-nega mater »lista, ki je umd z duhom premagovati materijo in z mislijo na smrt uravnovesiti duha. Tako je tudi italijanski poznavalec Epik ura prispeval) k nekaki človeški in nravstveni rehabilitaciji tega antičnega misleca, s čigar imenom so prej združevali pokvarjeno uživaštvo. kult trebuha ki spola. S P O R T Dodatki od nedelje Malo zamudil nas je oni praznik na dan 8. t. m. glede izpopolnitve poročil o nedeljskih športnih dogodkih izven Ljubljane, toda kljub omagujoči sezoni med letošnjo je enjo in zimo je bilo vsenaokrog tudi še marsikaj omembe vrednega na športnih terenih. Po prelistamh kronikah bi lahko kupe gradiva strnili na kratko takole: K tekmam za točke Skoraj senzacionalna je bila zadnja (X.) prvenstvena nedelja v Italiji, saj sta bili ta dan — prvič po dveh mesecih in pol — poraženi obe vodilni enajstorici v obeh glavnih divizijah A in B. tako da »o se zdaj odprle vsem številnim kandidatom za najboljša mesta vse drugačne možnosti v nadaljnjem tekmovanju. V Livornu je počila senzacija štev. 1., saj je tamkaj domače moštvo doživelo svoj prvi poraz po zasiugi odlične enajstorice Juventusa iz Torina. Zmaga je bila krepka in zaslužena in vse tako kaže, da je Livorno že prekoračil višek svoje vztrajnosti, medtem ko obenem prihajajo na plan Juventus in še nekateri taki. Tabela bo bržkone kmalu imela drugega voditelja. Med ostaMmi partnerji te nedelje so se izkazali Torino proti Triestini ( s komaj prepričevalno igro). Lazio nad Vicenzo (prav za lase privlečena je bila zmaga Rimljanov) Ambro iana v dvoboju z Genovo ter tudi Bologna in Bar', od katerih je slednji itastno prestal hudo preskušnjo z državnim »rvakom. Na koncu tabele hodi še zmerom Ven zia. ona enajstorica iz mesta tagun ki je bila lani skoraj med najožjo elito. Cela vrsta favoritov je bila tepena tudi v •3;viz ji B. To velja predvsem za Spezi.\ ki Je bila to pot na vrsti prvič, prav tako pa tudi za Napob (niega je opeharil za ves Izkupiček zadnji iz tabele — Pesc-ra), dalje Anconitana. Mod ena in še nekateri, ki eo že imeli nekaj kredita v letošnji konkurenci. Dogodki še do'go niso bili odločil-n?°"i "štrena, toda 1 ?eboj — tako : primerjavo in za čast — : 'j?, prvaka iz raznih skupin, mariborski Rapid 'n Trboveljčani na Rapidovcm stadionu v Mariboru. Igra se je končala remis 2:2, čeprav so domačini že vodili z 2:0. Toda rudarji se niso dali uplašit' in so naskok izravnali, do zmage pa jim je manjkalo prav toliko kakor Rap'dovcem. Tekmo Je vodil d-mači sodnik Bergant. V Koroškem nogometnem obratu zadnjo nedeljo tudi ni bilo prvenstvenih srečanj. Na Jesenicah eo Celovčani — to je bila kombinirana garnitura KAC-a in Rapida — zaradi slabega igr.iča odigral1' samo prijateljsko tekmo, v kateri so Janežič in njegov: tovariši nasuli gc"tom kar 9 golov, sam; pa prejeli samo enega. Izid 9:1 (5:1) pove več kakor še tako dolgo poročno. V Beljaku so gostovali Kranjčani — tudi v prijateljski tekmi proti moštvu VSV in zmagali z 2:0 (2:0). Gostje, ki v splošnem ni o b;li toliko boljši od domačinov. so pripeljali s seboj izvrstnega vratarja Kovačiča. predvsem pa je njihov napad s Slaparjem na čelu znal streljati in zadevati. Dunajski prvenstveni spored se je ?.ad-njo nedeljo obogatil z naslednjimi — deloma tudi nepričakovanimi — izidi: Vienna — FC W:en 4:2. Austria — Rapid 6:1. ! Reichsbahn—Wackcr 2:2. FAC—Admira. j 3:1. Sportklub—Sturm (Gradec) 2:Z. V | t?bel: so zdai na prvih treh mestih: Vienna. i WAC. Sportklub. V hrvatskem nogometnem prvenstvu sta zadnjo nedeljo gladko zmagali obe vodilni enajstorici, ki sta zdaj z 10 točkami na enaki všini na vrhu prvenstvene tabele Conccrdia je odpravila Redar kega s 5:0 prav tako izdatno pa je tudi Gradjanski obračunal z ZET.om. Nogometno moštvo iz Velikega Varadina je zavzelo prvo mesto v jesenskem delu prvenstvenega tekmovanja v madžarski profesionalni ligi nogometašev. Enako število točk (20) sta megla zbrati tudi Szoi-nok in Csepel, ki sta s slabšo razliko na drugem odn. tretjem mestu. Zanimive je. da letos — v-aj dozdaj — še ni v ospredju nobene izmed slovitih enajstoric kakor sta Ferencvaros in Ujpest. Celjska tableteniška trdnjava se je tudi lrtos — že od vsega početka — pokazala nepremagljiva. V orvem turnirju za štajersko prvenstvo so tamkaj gostovali Grad-čan: (železničarji) in pustili domačinom ves izkupiček s 5:0 točki. Vse breme dvoboja sta na celjski strani nosila Vrečič in Rebeuschegg, v glavnem prvi, ki je že iz prejšnjih časov znan kot eden najboljših igrale* v rnaie žogice. Švedski teniški igralci so te dni končali meddržavni dvoboj z Danci v svoji znani Alviksovi dvorani v Stockholmu z visoko zmago 4:1. Edino točko so si gostje prišteli v acuLiu. Rumunski šport slavi letes 301etn:co obstoja. Na spominski svečanosti je bilo počaščenih mnogo zaslužnih rumun kih športnikov. Novi rumunski športni vodja prof. Ghecrghm je ab tej priliki napovedal ustanovitev športnega sveta, ki bo pomagal športnemu uradu pri širjenju športne misli v be edi in dejanju. Italijanska kolesarska zveza je sklenila skrajšati dfrkalne proge za amaterske vozače na skrajno mejo 120 km z omej tvijo, da naj bodo take dirke k večjemu vsakih 14 dni Tudi za poKlicne dirkače bodo proge skrajšane za razne kategorije od 180 do 230 km. Dirkači starejših letnikov ne bodo smeli voziti preko 75 km daleč. Gundar Haegg je prejel zlato kolajno — v znak priznanja za najboljšega letesnjega športnika na švedskem. Odločitev zani prav gotovo m bila težka, ?aj Švedi v bogati izbiri raznih športnih kanonov že dolgo niso imeli teko izrazitega in uspešnega predstavnika kakor le bil ta atlet s svojimi rekordi na tekečem traku Najboljši mladi italijanski boksarji iz vrst GIL-a so v Zagrebu gostovali prori igranim tovarišem iz ustaške organizacije Gilovci -co sigurno zmagali z 10:6 točkam CEVEMA: KINO: UNION Z Gcrenfskega Prireditev v Radovljici, v dvorani rarlov-ljSkega kina je nedavno predava! frontnik Reinholri Putnei o boi;h na afriškein bojišču. Predvaja] j? številne slike in pr:ka-■»su neizmerne naporp vojskovanja v puščavi — V mestnem dvorcu pa ie b:l prueien mladinski "tcer Pel je pevski zboi Ce-lovea Pripcv f dovaie. bajk in igralci «»:rrk so razveseljevali poslušalce Skupina m!a-den čev m deklet z Bleda je zaplesala domače ljudske plese. Godbeni vod je ikrbei za veselo glasbo. Župani rad<>v!j!š!«fga okraja s-i bil; sklicani k delovnemu zborovanju. Deželni svetnik dr. Kinteregger ie navedel da 3e bo-?ta v kratKem združbi občini Lesce in Radovljica in je bilo županu Fiirederju pnver jeno vodstvo upravnih poslov okrožnega mesta Radovljice. Dosedanjemu občinskemu komisarju Babniku je bilo izrečeno prznanje. Vladni asistent Standhartrer ie govoril o stanju dela pr: izkaznicah isto. vetnosti in o raznih določbah za potne liste. Inšpektor Se.neitner ie op sal najvažnejše prehranjevalne zadeve na Gorenjskem Nad nspektor Rachle je gov« ril e občin kih in hišnopravnih vprašanjih 31-e-dil je še razgovor o najrazličnejš i! vprašanjih gorenjskih obč'n Na Biedu je v okviru stranke predava« govornik Schuss o tem. kako je narodno soc'alistična stranka prevzela oblast v Nemčiji in nato v Avstriji. Nadalje jc raz. pravljal o vzrok h svetovne vojne in o pohodu nemške oborožene si'e po Evropi. V pednartu je bilo sklicano zborovanje krajevne skup'ne. Govornik Sternad je govoril o pomenu jezikovnih tečajev o žen- kih večernih pr:reditvah in o drugem zimskem delu D lc kmetov naj bi se oiajšHb z rednim' kmečkimi večeri Posebno kmečke žene so bile pozvane, naj se udeležujejo govorilnih večerov V kratkem bo ustanovljen otroški vrtec. V okviru vaškega kulturnega krožka pa bod. posebno gojili stare noše in domačo glasbo. V Dvoru nad Kranjem, kjer obsega stanovski urad cbčine Dvor. Predotlje ;n Jezersko, so v teku novembra vpisali 9 porodov in 4 smrtne primere Umrli r Franc ž:bert v Suh!ji, zidar jeva hči Mir i Rib-nikarjeva z Zgornje Bele. vrtnarski delavec Janez Mavec in Frančiška P garniko-va iz Predoslja. Na Golniku so ženske zbirale jabolka za dober namen in so nakuhale loO kg mezge za vojaško bolnišnico. Za letošnjo zimo jim je postavljena naloga, da izdelajo za posadko neke podmoinice nekaj z žimo napolnjenih zglavnikov s prevleko vred. — Nedavno je bil tudi sklican zbor gohrške krajevne skupine. Predavala sta krajevni vodja dr. Hermann Samonigg n prof. Kenda. Gorenjska pisma se imenujejo članki, in j jih objavlja koroški dnevnik 0 živijenju in posebnostih na Gorenjskem V nedeljski številki »Kamtncr Zeitung- je objavil E.ik Oolezal takšno pismo, kjer popisuje rgo-dovino Kranja in prikazuje gorenjske g irske velikane. Po gorenjskih dolinah, pravi pisec, živi pridno ljudstvo, ki mirno gre po svojem delu. Tu najdeš marsikatero posebnost. V Kropi imajo zadrugo umetnih kovačev, katerih uspehi zaslužijo občudovanje. V Kranju pa je bila enoličnost prekinjena s kmetijsko razstavo. Tako se je na Gorenjsko vrnilo novo in uiejeno življenje Po delu sledi ra 1 ost in razvedrilo. Po izložbah vabijo lepaki k prireditvam, pri katerih nastopajo dunajski umetniki in moči iz vse države. Šport je poživi jen, v Kranju gradijo nov stadion, povsod se ustanavljajo nogometna društva, ki se borijo z moštvi koroških mest. Veliko zb; rovanje na Jesonienh. Preteklo nedeljo so prišli na zborovanje na Jese-n- - .h ;vtopn:ki vseh obratov z Goreivske- tini >< Dvoboj Beseda o otroških lažeh Otroka je zelo težko potegniti mejo med fantazija in neresnico ga. Dvorana Kranjoke industrijske družbe je bila okrašena z zastavami in zelenjem. Gauleiterja dr. Ra nerja s spremstvom so sprejeli zvoki koračnice, ki jo je igrala godba KID Zborovanje je otvoril nadomestni gauleiter Friearich Thimel ln dal nato besedo dr. Ra nerju V daljšem govoru se je slednji dotaknil socialnih problemov. ki bodo v okviru nemške zakonodaje re^sem tudi na Gorenjskem zadovoljivo. V Prevaljah je krajevna skupina nedavno priredila prvi vaški večer Bil je izredno dobro ob skan Prepevali so pesmi, nakar je riedilo predavanje in za tem ljudski ple i, k' so zlasti navdušili mladmo Nesreče. Pri vožnji lesa s hriba se je ponesrečil 18 letni posestnikov sin Tomaž Rogač iz okolice Velikovca. Kolo voza mu je zlomilo desno nogo. dob;l pa je tudi hude poškodbe po obrazu in po v em telesu 36 1. trg. nameščenka Gottfrieda Meiihneva ]e v termefor nal la prevroče vode in se močno opekla pc životu. Franc Logar si jc na žagi poškodoval levo roko Primoža Lo;bneggerja iz Sv. Marjete pa je mačka igriznila v roko. Iz Spsdnje štajerske Materinska šola je bila v Mariboru zaključena 4. t. m. V njenem okrilju so =3 vršili tečaj; o nogi dojei.čkcv. kuliinjsici tečaji, nadalje tečaji za nego zdravja m šivalni tečaji. Zaključek je bil svečan Tečajnice so prircd'le zakusko in ob tej priliki je izpregovorila ženska voditeljica Piatnikova o tem, naj zmore dobra gospodinja v današnji dobi tudi z najskromnej-šimi sredstvi. iia ohranitev narodne noše bodo na Spodnjem štajerskem v vseh večjih krajih prire lili v teku decembra in januarja filmske predstave in predavanja. Začela se bodo 10. decembra v Mariboru, potem pa vsak lan v kakem drugem kraju, časopisi pišejo, da so Štajerci lahko ponosno, da imajo noinjo, ki je nastala na Spodnjem štajerskem in so jo predniki skozi stoletja ohranili. Prc,slava sv. Barbare je bila v vseh rudnikih celjskega okrožja v soboto 5. t. m. V Velenju, Laškem in Zabukovc.h so sc rudarji že dopoldne zbrali k zborovanjem, potem pa so počastili svoje mrtve tovariše. Razdeljene so bile častne diplome m denarna darila. Zborovanje uradništva. Hcimatbund sklicuje za ne .eljo 13. t. m. v Maribor veliko zc.v:cvanje uradništva s Spodnje štajerske. Električni tok ga je poškodoval. V mestni plinarni v Mariboru zaposleni 291etni Anton Ranko s Pobrežja jo v nedeljo zjutraj prišel v stik z visoko napetostjo in so ga morali hudo opečenega pa obrazu pri-pe jati v mariborsko bolnišnico. N i sreče. Desno oko si je poškodoval pri 'e'u olle-tni kovač Ivan šumenjak. Pri padcu si je poškodoval desno roko 311etni pemežni delavec Anton Kure iz Selnice ob D. avi. Nožaiski vajenec Stanislav Ledinek i? Mar.bora si je poškodoval prste na levici. Nadalje sta se ponesrečila 5S!etni posestnik Ivan Lončarič, ki si je poškodoval levo nogo in 131etni Štefan Undoifer, ki ima poškodovano desno nogo. Mnogi starši se pritožujejo, da njihovi otroci radi pretiravajo in lažejo. Enake križe in težave so imeli starši z otroki tudi v starih časih. Tudi naši dedi in pra-dedi so se pritoževali, da otroci lažejo. Vsi vemo, kako strogo so nastopali naši roditelji, če se jim ie le zdelo, da nismo govorili resnice. Najhujše je bilo. če je izgubil otrok strogo merilo resničnega in neresničnega. Roditelji so se jezili, češ. iz naših otrok ne bo nič, in vendar postanejo taki otroci pošteni, iskreni in odkriti ljudje.^ Ali otrok sploh laže? Deklici se razbije punčka l ato je vsa nesrečna. Kaj čuda. saj se je stri s tem košček njenega srca! Otrok se boji samega sebe. Joka in se sramuje, najraje bi spravil nesrečo s sveta, opravičil bi se rad sam pred punčko. Zdi se mu, da je kriv sam, da je storil svoji igrači zlo V svoii naivr,or in neposrednem dojemanju vsega se otrok punčki res opraviči, češ, saj ti nisem prinesel nesreče. Ta nedolžna opravičevalna laž se porodi iz rahločutne otroške duše. Otrok obstane tudi ko je pogovor s punčko končan, in vpraša oče. kdo je punčko razbil. Sodba je torej izrečena: otrok laže. To je en način otroških laži. ki mu pa lahko pridemo do dna, če se znamo zamisliti v otroško dušo. Drugi način laži izvira iz fantazije. O tem bi vedeli marsikaj povedati sodniki. Otroci radi izpovedo kaj takega, kar pomeni za odrasle najhujše osumljenje Celo po najresnejših svarilih izpovedo otroci tako, da človek ne more dvomiti o resničnosti njihovih izpovedb. In vendar so mnoge izpovedbe lažne. Tudi s:eer radi postavljajo otroci trditve in opisujejo dogodke. ki se zde povsem resnični, dokler se ne izkaže, da je bilo vse skupaj zlagano. Starši sc v takih primerih vsi ne- f Po težki bolezni nam je umrl naš srčnoljubljem oče, biat, svak in stric, gospod duhovnik Josip strojevodja drž. železnice dne 9. decembra 1942. Pokopali ga bomo v petek, dne 11. decembra 1942 ob 3. uri popoldne iz kapelice sv. Krištofa na Žalah k Sv. Križu. Ljubljana, dne 10 decembra 1942. ŽALUJOČI OSTALI srečni. Kaj radi obsojajo svoje otroke in jih proglašajo za lažnivce. Ali je pa to prav in umestno? Tudi ta oblika laži se da psihološko pojasniti. Otrok ima bujno domišljijo. Nešfeto želja vstaja pred n.f:n. V podzavesti se že krije neurejen in nejasen tisti svet. ki dobi v poznejših letih točne oblike. Fantazija in želje so močnejše od mišljenja. V mnogih primerih je fantazija tako močna. da je otrok ne razločuje več od resničnosti. Na otroških risbah in izjavah spoznamo, kako daleč lahko gre fantazija. Tudi iz nje izvirajoče laži ne pomenijo nobene velike nevarnosti, če zares prihajajo iz otrokovega sveta sanj. Take laži same po sebi izginejo, ko otrok ne verjame več raznim pravljicam. Pač pa so nevarne tiste laži, ki hoče otrok z njimi kaj doseči. Tu nam psiholog svetuje največjo strogost Enako nam svetuje odločno nastopati proti otroškim la-žem, izvira joči m iz strahu Pri takih lažeh bi morah starši dobro opazovati sebe in se vprašati, da-li niso sami dali povoda otroku da je lagal. To se zgodi, če starši nimajo pravega razumevanja za otrokovo duhovno življenje in če ga za vsako malenkost strogo kaznujejo. Otrok nikoli ne sinemo odbijati s kaznimi od sebe. ali siliti z grožnjami in strog'm ravnanjem v laži. izvirajoče iz strahu Najboljše sredstvo proti takim otroškim lažem je utrjevanje otrokove samozavesti. Življenje je pokazalo, da se lahko z mnogo večjim uspehom borimo proti otroškim lažem, če se poglobimo v otrokovo duhovno življenje. kakor pa z grožnjami in kaznovanjem. Treba je pač pravočasno odstraniti vse nagibe in priložnosti, ki lahko zapeljejo otroka v laž. Vedno pa naj imajo odrasli pred očmi. da je zelo težko potegniti otroku mejo med fantazijo in resnico. Smrtna kazen za k?šitev pred|il53v o pcečirasi Berlinsko časopisje poroča o novih zelo strogih kaznih, izrečenih zaradi kršitev živilskih predpisov. Med drugim je bii obsojen na smrt neki mesar iz Hannovra, ker je skrivaj klal živino in prodajal meso, ne da bi za to zahteval odgovarjajoče odrezke ali pa da bi ga bil zamenjal za druga živila. Njegova žena in drugi so-obtoženci so bili obsojen na zaporno kazen od3 do 8 let. Nadalje je bil obsojen na smrt neki pek iz Kassla, ki je dajal kruh in moko za druga živila ne da bi zahteval odrezke nakaznic v smislu prepisov. Pekova žena in drugi soobtcženci so bili obsojeni na občutne zaporne kazni. Obe smrtni obsodbi sta bil takoj izvršeni, šef gospodarskega urada v Sontnofnu pa je bil obsojen na 9 let težke ječe. ker je da! svojim znancem nakaznice za 1500 litrov bencina. &adar r re- lief ©glase? RAZRETSENOST Protesci vpraša kpieta. kaj stori, če krava ne daje več mleka. — Na sejem jo odženem, — odgovori kmet. — Kaj to pomaga? VSAKO LETO Ko je zopet prišla pomlad, se odpelje mati s hčerko na morje. Mine maj in junij se bliža koncu. — Ne vem. kaj je letos s teboj, — pravi mati, — druga leta si bila ob tem času že davno zaročena. d i - . hr-f! Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je gospod it trgovec in pssestnik dne 8. decembra t. 1. ob 16. uri po krajši mučni bolezni v starosti 82 let nenadoma preminul. Nepozabnega pokojnika smo spremili na njegovi zadnji poti v četrtek, dne 10. decembra ob 15.30 uri iz doma žalosti, Glavni trg, na mestno pokopališče. NOVO MESTO, dne 11. decembra 1942. žahiisča raffclEa: KOPAČ-eva P. G. Wodehousej 45 PODJETNI SAM IFamorfstifen roman »A kako ste mogli priti tako hitro do cilja?« »Hitro?« »Mar ne? Saj niti ne vem, če ste jo desetkrat videli!« V spletki Hashevega romana je nastajala rova skrivnostna točka. Sam se je napeto zazrl v srečnega ženina. »In kje bi moglo biti tu govora o kaki mikavnosti?« je zamišljeno vprašal. »To mi ne gre v glavo.« »Dekle je zalo, da malokatera tako,« ga je Hash opomnil. »Ne mislim nje,« je Sam smrje se odvrnil. »Vas mislim. Kaj utegne biti takega na vas, da bi se moglo avšasto dekle izpozabiti in vas imeti rado? Da sem jaz ženska, vam ne bi prepustil niti izčesa-nega lasu.« »Ali...« »Ne,« je Sam odločno dodal. »Zaman me skušate prepričati. Niti če bi me kleče prosili, vam ga ne bi dal. Le kakšen mik je moglo to dekle najti na dedcu, kakršen ste vi...« »Oh, nu ...« »Vaša vnanjost je prav gotovo ni zapeljala... To možnost je treba brez debate zanikati. Vaš način govorjenja takisto ne, in vaš bistri um še manj, ker ga nimate ... Kaj torej ostane?« Gospod Todhunter se je skromno zahahljal ^ I »Oh, nu, Sam, nu. Zatekel sem se k nekemu sredstvu ... In vse je šlo po sreči.« »K sredstvu?« »Da, da ... k sredstvu.t »In kakšno je bilo to sredstvo?« »Oh, takšno, da zanesljivo pomaga.« »Ali bi ga smel videti?« je vprašal nejeverni Sam. »I, pokazati vam ga res ne morem,« je Hash odvrnil. »Kaj mislite, da ga imam pri sebi?« »Torej ga hranite za posebne priložnosti, kaj?« je rekel Sam in ga potrepljal po ramenu. »A vsekako mi še niste povedali, kako je bilo.« Gospod Todhunter je zakašljal. »Nu, Sam, bilo je takole,« se je nazadnje odločil. »Videl sem jo na vrtu pa sem ji rekel: .Halo!' in ona mi je odgovorila: ,Halo!' Potem se je naslonila na plot, in jaz sem storil takisto. In mi je še enkrat rekla: ,Halo!' in jaz nji ,Halo!' in nato sem jo poljubil.« Sam je okamenel. »In se ni nič upirala?« je vprašal. »Upirala?« je odgovoril Hash v brezmejnem začudenju. »Kaj vraga naj bi se pa upirala? Ne, nič se ni upirala, Sam. S tem je bil, kakor pravijo, led prebit. Od tod naprej je šlo vse kakor po nitki. In, kakor se dogaja v takih zadevah, ena reč privede drugo za seboj... fcaj razumete, kaj hočem reči...« Okrutna krivičnost usode je Sama globoko pre-sunila. »Nu, meni se zdi vsa stvar zelo čudna!« je rekel in skomignil z rameni. »Kako čudna?« »Reči hočem, da sem poznal nekoga... mladega človeka ... ki je ... hm ... nu, ki je nedavno tega poljubil neko dekle prccej po tem, ko jo je bil srečal, in tisto dekle je pobesnelo kakor tigra.« »Aha,« je odvrnil Hash, kakor da je takoj našel edino mogočo razlago, »najbrže je bil kaka grdoba s širokimi usti, kuštravimi lasmi in štrlečimi uhlji... Kdo se bo pa dajal poljubljati takemu strašilu!« Sam je pustil gospoda Todhunterja in odšel na vrh, da bi legel spat. Preden pa se je spravil v posteljo, je vendarle še pogledal v zrcalo. Zasukal je glavo tako, da mu je padala svetloba baš na uhlje... in začutil, kako ga obliva kurja polt... Kay je ležala v postelji in premišljevala. Kdaj pa kdaj ji je izpreletel ustnico nagel smehljaj. Čudno zadovoljna je bila nocoj: zdelo se ji je, da je postal svet mahoma zanimivejši in lepši. Nekaj neukrotljivega jo je gnalo, da bi cdla pokoncu in zapela. Dolgo seveda ne bi bila prepevala, kajti bila je obzirno dekle in je d^bro vedela, da so v njeni okolici utrujeni ljudje, ki potrebujejo spanja. Toda kratka popevčica bi se ji bila kar prilegla. In tako je res zabrundala napev, ki ji je prvi prišel na misel. Tedajci pa se je začulo iz sosednje sobe zamolklo trkanje, kakor bi nekdo s topim predmetom udarjal po zidu. Hash Todhunter je imel svojo Klaro rad, a s takimi motnjami nočnega miru se še ni bil sprijaznil Kakor hitro je začul skozi zid nezaželeno petje, je bil brez pomišljanja pograbil enega svojih težkih čevliev (številka enajst). Kay je takoj utihnila. Hitro je utrnila luč in si potegnila odejo čez glavo. V vilah »Sv. Rafael« in »Mon Repos« je zavladal globok mir, ki pa ni dolgo trajal. Čez četrt ure se je oglasila iz nekega temnega kota vile »Mon Repos < zamolkla, žalostna tožba, podobna cviljenju slabo namazanega škripca. Bila je Amy, ki je jokala za svojim starim domom. XVII Amyjino delovanje Dan, ki je prišel po večerji pri gospodu Braddok-ku,se je pokazal očem sveta v vlažni, megleni obleki. Okrog osmih se je jelo polagoma jasniti, in od goste megle prvih jutrnjih ur so ostala le še lahne biser-nate koprene, ki so vihrale dreveson. okrog vrhov, in vlažne pajčevinaste mreže, ki so se tu pa tam raz-prezale po travi. In ko je Kay Derrick precej pozno stopila na vrt, je septembersko solnce že prediralo oblake, in napovedoval se je prekrasen dan. Bil je eden tistih dopoldnevov, ko je vse prežeto s srečo in zadovoljstvom, toda Kav se je bila prebudila v nekakšni živčni razaraženosti, ki je niti lepo vreme ni moglo pregnati. Dogodek minule noči jo je bil navdal z bojevito nejevoljo, ki ni odnehala niti zdaj, čeprav jo je bila poizkusila prespati. Vsekako je bila z vso soseščino vred deležna samo nemirnega, razcefranega spanja. Od polnoči pa do dveh zjutraj je bila Amy mojstrski predvajala parodijo desetih psov, ki jih z razbeljenimi kleščami trgajo na kose. Od dveh je bil Hash Todhunter zlovoljno vstal, se oborožil z znamenitim čevljem številke enajst, ki smo ga omenili v prejšnem poglavju, in se napotil k svoji zverini, da jo potolaži. Urejuje: Davorin Ravljen — Izdaja za konzorcij »Jutra«; Stanko Virant — Za Narodno uskarno d. d. kot Uskarnarja; Fran Jeran — Za inseratni del Je odgovoren; Ljubomii Volčič - Vsi v Ljubljani