•o
Its
iO
-O
im
ï«n in !©
-t-»
90,6 95,1 95,9 100,3
Mišja mrzlica na pohodu
Št. 52/Leto 67/Celje, 3. julij 2012/Cena 1,30 EUR
Danes bi našli še več lumpov za »pranger«
□
ÜÜ
Odgovorna urednica NT Biserka Povše Tašić
Izogibajte se divjih kopališč!
Večina se sicer zaveda, da je kopanje na divjih kopališčih manj varno kot na urejenih, pa vendar se težko upre vabljivi hladni osvežitvi. Nekateri celo menijo, da je voda v rekah in jezerih bolj čista kot v bazenih, čeprav pravih podatkov o tem ni, kot smo ugotavljali v tokratni aktualni temi.
Vlomilci ne poznajo dopusta
Prostovoljka Valerija kot odgovor na
zadnje upanje
Rudarski skok z manj kritičnosti do države
Lučke želja na Slivniškem jezeru
Carmina Burana: svež poklon veseljaštvu
2
NASA TEMA
NOVI TEDNIK
Izogibajte se divjih kopališč!
Bazeni na Celjskem ustrezni, naravna kopališča ne vsa, medtem ko divjih nihče ne nadzira
Lanska kopalna sezona je minila dokaj mirno, brez večjih ali hujših poškodb kopalcev - v primerjavi z leti prej, ko se je na Celjskem zgodilo kar nekaj nesreč, tudi tragedij. Medtem ko se je lani na sicer urejenem kopališču v Aqualuni poškodovala 15-letnica, se je večina nesreč v preteklih letih zgodilo na neurejenih kopališčih. Spomnimo samo na utopitev 57-letnega tujega državljana v Šoštanjskem jezeru in na smrt 55-letnika na Šmartinskem jezeru. V potoku Florjanščica je pred časom umrla 36-letna ženska. Ob začetku kopalne sezone, ki se z leti začenja vedno prej zaradi visokih temperatur, številna opozorila glede večje previdnosti še zdaleč niso odveč.
Skupni imenovalec nesreč je pogosto človeška neprevidnost, zato moramo biti pri izbiri kopališča še posebej pozorni. A niso samo nesreče posledica kopanja na neurejenih kopališčih, grozijo tudi različne okužbe. Z urejenimi kopališkimi kompleksi ponavadi ni težav, to je že znano. Zato je kopanje najbolj varno le na takšnih površinah, ki so
temu namenjene, saj divja ali črna kopališča nimajo organiziranih služb za reševanje iz vode niti upravljavcev, vprašljiva je tudi kakovost vode.
Toda pozor! Popolnoma za varnost ni poskrbljeno niti tem, kjer so uradne kopalne vode. Zakaj in kaj to sploh pomeni? Ministrstvo za kmetijstvo in okolje s svojimi pregledi nadzoruje tako imenovane uradne kopalne vode. Gre za 48 naravnih kopališč na rekah, jezerih in morju v Sloveniji. Toda nobeno takšno območje ni registrirano na Celjskem! Med uradne kopalne vode spadajo naravna kopališča, ki imajo upravljavca. Na takšnem kopališču je ponavadi poskrbljeno tudi za varnost z reševalci in z urejenim dostopom do vode. Vendar med uradne kopalne vode spadajo tudi tako imenovana kopalna območja, kjer je sicer poskrbljeno za higiensko ustrezno okolje, ni pa na teh vrstah kopališč reševalcev, kar pomeni, da so nevarna. Vendar ta kopališča niso enaka divjim kopališčem, ki še posebej v času, ko ljudje ne morejo plačati za kopanje na urejenih kopališčih, rastejo kot gobe po dežju. S tem
raste tudi nevarnost nesreč. Okoljsko ministrstvo oziroma agencija za okolje spremlja kakovost teh 48 kopalnih vodah, vendar nadzora na Celjskem ni, saj - kot kažejo podatki okoljskega ministrstva - takšnih uradnih kopalnih voda pri nas sploh ni.
Bazeni »bp«!
Na območju celjske zdravstvene regije, ki jo pokriva Zavod za zdravstveno varstvo Celje, je več kot 150 bazenov. »V njih redno kontroliramo kvaliteto kopalne vode. Na osnovi rezultatov laboratorijskih analiz lahko sklepamo, da je stanje kopalne vode v bazenskih kopališčih dobro. Bi pa ob tem spomnili obiskovalce, da se lahko o kvaliteti kopalne vode v bazenu vedno prepričajo tudi sami. Skladno z veljavno zakonodajo je namreč upravljavec bazenskega kopališča dolžan objaviti zadnji laboratorijski izvid in frekvenco vzorčenja na informativni tabli, po potrebi pa obiskovalcu nuditi še dodatna pojasnila,« so nam povedali na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje. »Poleti, v času šolskih počitnic, poleg pokritih bazenskih kopališč
obratujejo tudi odprta bazenska kopališča. Do zdaj se jih je na območju celotne celjske zdravstvene regije po naših podatkih odprlo pet, v vseh smo že odvzeli vzorce kopalne vode in vzpostavili nadzor,« so še dodali.
Toda zavod za zdravstveno varstvo kontrolira le vodo v bazenih. To so delavci zavoda in tudi zdravstveni inšpektorji do leta 2003 vsaj dvakrat na leto kontrolirali tudi na Šmartinskem jezeru, v Savinji in še v nekaterih vodotokih in jezerih na Celjskem. »Pri tem so nam nudile podporo tudi lokalne skupnosti. Tako dobljene podatke smo uporabili za informiranje javnosti zlasti kot podajanje priporočil za pravilno ravnanje v smislu preprečevanja nastajanja okužb in poškodb pri kopanju na t. i. divjih kopališčih. S prevzemom direktive o kopalnih vodah, ki velja v članicah Evropske unije, in uredbe leta 2003 pa so območja kopalnih voda tako kot vse površinske vode v pristojnosti ministrstva za okolje in prostor. Od tedaj vode v njih ne kontroliramo več redno,« so nam še dejali.
Lokalnim skupnostim »dol visi«?
Kot smo izvedeli na ministrstvu za okolje, je v začetku letošnjega leta poslalo dopis na občine in predlagalo, naj mu pošljejo predloge, katera kopališča bi bilo morda dobro vključiti v seznam uradnih kopalnih voda, ker bi jih lahko tako
tudi spremljali. »Pri pregledu in morebitnih spremembah seznama lahko s pripombami, predlogi in z mnenji sodeluje tudi širša javnost,« nam je povedala Mateja Poje iz agencije za okolje in prostor. Enako so storili tudi na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje. »Kopalno vodo v smislu primernosti za kopanje vsako leto kontinuirano
Na glavo v Savinjo
V teh vročih dneh še kako prija osvežitev v Savinji. Še ta ni ledeno mrzla, mnogi bi rekli, da tudi ni povsem čista, ampak številnih obiskovalcev, ki jih najdemo od Letuškega mostu navzgor, to očitno ne moti.
Ravno zaradi dejstva, da ni pravih podatkov o čistoči in ustreznosti Savinje, so v občini Rečica ob Savinji zaprosili agencijo za okolje, da med kopalne vode uvrsti »njihov del« Savinje, od Reneka do Grušovelj. V ta namen so določili pet merilnih mest, kjer naj bi vzeli ustrezne vzorce vode, in, kot je pojasnil župan Vinko Jeraj, čakajo na ustrezne odgovore oziroma nadaljevanje postopka.
Sicer so na Rečici med tistimi, ki nimajo težav z ohladitvijo, saj je kopališče ob Trnovčki brvi med najbolj obiskanimi divjimi
kopališči. Voda je dovolj globoka in primerna za plavanje. »Kopanje je brezplačno, sploh če prinesete kakšno pivo,« sta se smejala reševalca Igor in Stane. Sicer samo-oklicana, ki pa, podobno kot ostali odrasli, z enim očesom le spremljata dogajanje ob reki, predvsem pa vesel vrišč otrok. Večina mlajših kopalcev je na plaži s starši, se pa srednja generacija spominja, da so se vedno kopali sami. Do nesreč ni prihajalo, razen tega, da zagotovo niso komplicirali pri učenju plavanja. »Starejši so nas porinili vodo,
pa smo splavali,« se je spominjal eden od kopalcev, ki se bliža abrahamu.
V urejanje plaže je vloženega kar nekaj dela, saj so pred začetkom kopalne sezone očistili strugo ter z namestitvijo lestve omogočili lažji dostop do skakalnice na stebru pod mostom. Pogumnejši se v vodo vržejo kar z mostu, tako da zabave v resnici ne manjka. Prodnato kopališče tako postaja prijeten kraj za ohladitev, druženje in klepet. Pravi užitek je spremljati mularijo, ki rada pove, da je kopanje v Savinji boljše kot na morju. Nekatere sicer zmotijo nekoliko nižje temperature vode, vendar so v teh dneh trdili, da je še Savinja pod Trnovčkim mostom dosegla 22 stopinj. Prijetnejšo ohladitev si je težko predstavljati.
US, foto: SHERPA
ČETRTEK PETEK
EU EE1 EE! WMM
Samo da je osv
Zakaj nekateri prisegajo prav na naravna kopališča in ali se jim nezavarovana kopališča brez reševalca ne zdijo nič nevarna, smo povprašali naključne kopalce ob Šmar-tinskem jezeru.
Ivan Galuf iz Celja: »V Šmartinskem jezeru se kopam že od leta 1992, odkar sem v pokoju. Postal je praktično moj drugi dom. Pozimi drsam, poleti se kopam. Prav nič se mi ne zdi nevarno. Veliko boljše je kot na bazenih, kjer je v vodi veliko klora, na veliko pa kopalci tudi lulajo v vodo. Tukaj se zaradi velike količine vode vse bolj razredči.«
Polona Zelenko s Ptuja: »Tu sem s svojo hčerko in psičkom, ki lahko prav tako uživa v prijetno hladni vodi. S Ptuja sva se prišli kopat sem, ker sva slišali, kako je lepo urejeno. V bazenih se ne kopam rada, saj je prevelika gneča. Nezavarovana kopališča se mi ne zdijo nič bolj nevarna kot bazeni. Na kopanje se je vedno potrebno odpravit s trezno glavo, pa naj bo to v bazenu ali kakšnem jezeru. Prav tako ni priporočljivo, da je kopalec sam.«
NOVI TEDNIK
NASA TEMA
3
V jezerih pomagajte hitreje
Obiskovalec kopališč, predvsem naravnih oziroma divjih bi moral poznati vsaj osnove prve pomoči.
Znano je, da je treba presoditi, ali se lahko utapljajočemu pomaga tudi z reševanjem s palico, vrvjo, desko ali s čim podobnim. Če to odpade, je reševanje utapljajočega primerno le za dobre plavalce, v nasprotnem primeru lahko pride do dvojne tragedije. Utapljajočemu se je treba približati od zadaj. Kadar oškodovanec ne diha več, je nujno oživljanje, zato je dobro, da bi vsak poznal tudi osnove le-tega. Reševalec iz vode in upravnik Letnega kopališča Celje Aleš Jašarevič opozarja na previdnost predvsem na naravnih kopališčih. Jašarevič
Na urejenih kopališčih so sicer reševalci, kar pa ne pomeni, da lahko starši svoje otroke pustijo brez nadzora. »Otroci, stari do 10 let, ponavadi ne znajo preceniti globine, kar je lahko problem tudi na bazenih,« pravi Jašarevič.
Plavalce v vodi pogosto prime krč. »Takrat je za osebo najboljše, da se v vodi obrne na hrbet in ohrani plavajoči položaj, saj se takrat mišice lahko sprostijo in težave minejo,« svetuje Jašarevič.
je lani rešil življenje osebi z reanimacijo z defibrilatorjem, saj je na letnem kopališču prišlo do zastoja srca.
»Mnogi se preveč izpostavljajo soncu in stik pregretega telesa z vodo lahko prinese slabe posledice. Ker pa reševalcev na jezerih ali rekah ni, bi morali kopalci vedeti, kako na primer s prijemom, položajem telesa pomagati oškodovancu, zato menim, da bi tudi na jezerih ali na tistih kopališčih, za katere je znano, da vabijo ljudi, vsaj nastavili rešilne obroče,« dodaja Jašarevič. Tiste, ki bodo za kopanje izbrali Šmartinsko jezero, opozarja tudi, da je čas za reševanje na jezerih, kadar pride do utapljanja, krajši kot na bazenih. Če plavalca ni več na gladini, je pri reševanju veliko vprašanje vidljivosti. Dodatna težava pri reševanju je trava na dnu jezer.
Oživljanje
Utopljencu, ki ne diha, iz ust odstranimo blato ali pesek, prav tako tudi zobno protezo. Položimo ga na hrbet, sprostimo dihalno pot in takoj začnemo z umetnim dihanjem usta na usta pri odraslih in usta na usta in nos pri otrocih. Hkrati z umetnim dihanjem začnemo z zunanjo masažo srca. Oživljamo tako dolgo, dokler človek ne pokaže znakov življenja oziroma do prihoda reševalcev. Postopek oživljanja: izvedemo pet začetnih umetnih vpihov, nato nadaljujemo z masažo srca in umetnim dihanjem v razmerju 30:2.
odvzamemo le v začetku junija iz Šmartinskega jezera, pred plavalnimi tekmami. Ker zadeve niso sistemsko urejene, smo lani z našega zavoda na lokalne skupnosti v regiji posredovali pobudo, da podprejo kontrolo vode na mestih, kjer se kopa veliko občanov. Prav tako smo na Arso posredovali pobudo, da se vsaj kakšno območje v
naši regiji uvrsti med naravna kopališča, kjer agencija izvaja nadzor.«
Toda lani se je na predlog zavoda za zdravstveno varstvo odzvala samo celjska občina! »Seveda je treba poudariti, da je ocena kvalitete vode na osnovi zgolj enega vzorca izključno odraz trenutnega stanja. Za ovrednotenje ustreznosti vode
za kopanje skladno z zakonodajo bi bilo treba vodo kontrolirati redno, čez celo poletje. Za brezskrbno kopanje je poleg ustrezne kopalne vode seveda treba poskrbeti tudi za varnost kopalcev,« še dodajajo na celjskem zavodu za zdravstveno varstvo. »Zagovarjamo namreč stališče, da kopanje v jezerih, ob rekah, v morju priporočamo le
na naravnih kopališčih, to je na za kopanje urejenih mestih, kjer je poskrbljeno za varnost kopalcev in kjer se tudi redno kontrolira kopalna voda. Pri divjih kopališčih gre za neurejena mesta za kopanje. Ker ni nadzora nad kakovostjo vode, ne vemo, kakšna je. Dostopi niso urejeni, ne vemo, kakšna je globina vode, kaj se nahaja na
dnu, v bližini ni prhe in seveda tam ni prisoten reševalec, ki bi nam lahko priskočil na pomoč. Prav je, da se vsak, ki se odloča za kopanje na teh mestih, zaveda, da gre za kopanje na lastno odgovornost in odgovornost staršev za zdravje otrok,« resno opozarjajo zdravstveni strokovnjaki. Ti še priporočajo, da se na takšnih neurejenih
kopališčih, če se ljudje že ne morejo upreti skušnjavi kopanja, ne potapljajo in se izogibajo požiranju vode med plavanjem. Ni nemogoče, da bi kopalci dobili tudi kakšno okužbo, zato se v primeru ran ali vnetij sploh ne bi smeli kopati. Če pa že, je nujno tuširanje.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA
/ežitev
Rok Manojlovič iz Ljubljane: »Tu sem čisto po naključju, ker nas je pot s prijatelji zanesla v Celje. Ni mi pomembno, ali je to bazen ali jezero, samo da je prijetno hladna voda, v kateri se lahko hladim. Nezavarovanih divjih kopališč me ni strah, saj sem vrsto let treniral plavanje, zato zaupam v svoje plavalne sposobnosti. V primeru, da ljudje niso dobri plavalci in da so pri tem še nepazljivi, so lahko nezavarovana kopališča brez reševalca zelo nevarna. Zato je vedno boljše, da se ljudje ne kopamo sami, ampak v družbi.«
Franc Carič iz Celja: »V Šmartinskem jezeru se kopam že vrsto let, ker se tu počutim dobro. Zame je v jezeru čistejša voda kot v bazenu, kjer je veliko otrok, ki vanjo lulajo. Za povprečnega plavalca kopanje v nezavarovanih kopališčih ni nevarno. Je pa res, da moramo biti plavalci previdni in se ne smemo precenjevati, saj je lahko to za posameznika usodno. Jezera so v primerjavi z bazeni za nekatere bolj neprivlačna, saj so polna mulja in različnih živalskih ter rastlinskih vrst. Tudi v Šmartinskem jezeru lahko pod tabo zaplava petmetrski som, a ker ni nevaren, se kopalec na to ne sme ozirati.«
Opozorite tudi vi na okoljske packe ali perle, ki vas motijo ali veselijo v vašem okolju. Morda bomo s skupnimi močmi odgovorne pripravili k temu, da kaj ukrenejo in zapackano okolje uredijo. Zagotovo bo komu dobro dela tudi prijazna beseda pohvale ob podelitvi okoljske perle. Vabljeni torej k sodelovanju s svojimi predlogi: (ne)urejena okolica bloka, podjetja, javnih površin ... Pišite nam na tednik@nt-rc.si ali na Novi tednik, Prešernova ulica, 3000 Celje.
Mehurček s poškodbami
CELJE - V mestni četrti Dečkovo naselje so objestneži že prvi konec tedna po odprtju tako težko pričakovane vrtčevske enote Mehurček, ki bo delovala pod okriljem Vrtca Zarja, opravili svoje. V podaljšanem koncu tedna zaradi dneva državnosti je bilo očitno dovolj časa, da so potem v vrtcu lahko ves teden odpravljali posledice tega početja in včeraj vrata spet lepo urejene enote Mehurček odprli prvim malčkom.
Sodoben vrtec, zgrajen po alkoholnih pijač, s »postilja-
najnovejših standardih in normativih, je bil po pripovedih okoliških stanovalcev tarča opite in razgrajaške mladine, ki se je izživljala nad novozgrajenim objektom in v njegovi lepo urejeni okolici. Tako so si kljub opozorilom dali duška z »nabijanjem« žoge na strehi vrtca, s polivanjem različnih
njem« prostora za zabojnike z žimnicami, za piko na i pa še z nekaj grafiti, razbijanjem steklenic in odmetavanjem praznih pločevink ... Bo glede na vandalizem že prvi konec tedna po odprtju pri novozgrajenem vrtcu v Dečkovem naselju treba postaviti visoko ograjo in območje zaklepa-
Še pred vselitvijo prvih malčkov, le nekaj dni po odprtju, je enota Mehurček dobila prve poškodbe.
ti? Je morda predvideno kaj drugega? V mestni občini so se zaenkrat odločili, da bo najeta varnostna služba pri enoti Mehurček izvajala pogostejši nadzor nad objektom. »Postavitev ograje trenutno ni načrtovana,« je pojasnila vodja službe za družino in socialo v
oddelku za družbene dejavnosti mestne občine Sandra Stajnko in pozvala vse, ki se zadržujejo na območju novega vrtca, da s svojim zgledom in ravnanjem ohranijo stavbo in njeno okolico urejeno.
IS
Foto: GrupA
4
GOSPODARSTVO
NOVI TEDNIK
Parcel bo dovolj, manjka investitorjev
V Mestinju, starem industrijskem kraju v občini Šmarje pri Jelšah, so slovesno odprli poslovno cono Mestinje - Bohor. Cono, ki je na dobrih šestih hektarjih zemljišč, so postopoma urejali od leta 2008. Pričakujejo nove investitorje ter z njimi nova delovna mesta. S tem bodo pripravljeni na težko pričakovani čas, ko se bo svetovna gospodarska kriza končala.
S slovesnega odprtja velike poslovne cone v Mestinju. Trak je prerezala vodja občinskega oddelka za gospodarstvo Zinka Berk, pomagala sta ji župan Jože Čakš in predsednik Krajevne skupnosti Mestinje Janez Colnerič.
Mestinjsko cono so zgradili v štirih fazah: leta 2008 so začeli urejati novo križišče na regionalni cesti, letos so končali gradnjo novega mostu čez potok Lemberžica ter cestne povezave proti šoli. Zemljišča v poslovni coni so se po propadu podjetja Rogaška Les znašla v lasti Probanke, ki jih je prodala velenjskemu podjetju Toming, nato so zemljišča znova postala last Probanke. Za gradnjo komunalne infrastrukture je občina del zemljišč odkupila.
»Vse od leta 2007 je Občina Šmarje pri Jelšah posvetila razvoju poslovnih con posebno skrb,« omenja Zinka Berk, vodja občinskega oddelka za gospodarstvo. V občinskem središču je občina med izvajanjem tretje faze naložbe v mestinjsko cono dodatno vla-
Na trditve, da so številni slovenski župani s poslovnimi conami grobarji kmetijskih zemljišč, odgovarja župan Šmarja pri Jelšah Jože Čakš, da je v mestinjskem primeru drugače, saj niso uporabili nobenih za kmetijstvo pomembnejših zemljišč.
V	mestinjski poslovni coni bo imelo redno proizvodnjo podjetje Dekorus (proizvodnja izdelkov iz lesa), ki je v večinski lasti investitorjev iz Moskve. Eden od ruskih poslovnežev se je za naložbo v izdelovanje karnis odločil med obiskovanjem Rogaške Slatine. Direktor Dekorusa Peter Pusser omenja, da je zaposlenih že 23 ljudi. Po izdelavi karnis v prvi fazi naj bi sledila izdelava masivnega pohištva.
gala v dokončanje poslovne cone Šmarje - vzhod, oboje skupaj je stalo 1,5 milijona evrov, od česar je evropskega denarja dve tretjini.
V	šmarski občini imajo velike načrte z gradnjo novih poslovnih con. Tako načrtujejo v naselju Šmarje pri Jelšah še gradnjo manjše poslovne cone Šmarje - zahod, za katero je občina pridobila zemljišča iz sklada kmetijskih zemljišč. Idejna zasnova zanjo je bila pripravljena lani, opravljena je bila parcelacija, prav tako so bili pridobljeni projektni pogoji upravljavcev komunalne infrastrukture, občina pa z objavo javne dražbe prodaja komunalno neopremljena stavbna zemljišča. Poleg vsega tega v občinski upravi že vrsto let načrtujejo dodatno poslovno cono v Mestinju, ki bi bila v bližini tovarne Vital, vendar bo tam težje, saj je mogoče pričakovati zaplete zaradi bližine vodotoka ter kmetijskega območja.
BRANE JERANKO
Švedski Asko selijo v Velenje
KMETIJSKI NASVETI
Skupina Gorenje je z reprezentativnimi sindikati hčerinske družbe Asko na Švedskem končala prvo fazo pogajanj o različnih možnostih optimizacije in prestrukturiranja omenjene družbe. Proizvodnjo naj bi preselili v Velenje, v družbi Vari pa bi ostalo približno 50 od sedanjih 500 redno zaposlenih.
Rezultati študij so pokazali, da je z ekonomskega vidika najbolj optimalna rešitev preselitev celotne proizvodnje pralnih, sušilnih in pomivalnih strojev iz Askove tovarne v Vari v Gorenjeve proizvodne obrate v Velenju. V Vari bi ostal celoten razvojni oddelek, enako tudi oddelek za upravljanje
blagovne znamke Asko in oddelek marketinga. V naslednjih dneh bo končno odločitev o najbolj optimalni rešitvi sprejel upravni odbor Aska.
Švedska družba Asko posluje negativno in slabše od načrtovanega kljub številnim projektom za izboljšanje poslovanja, ki so se začeli izvajati v letu 2010, po njeni vključitvi v Skupino Gorenje. Poleg tega so se razmere v panogi gospodinjskih aparatov z razmahom svetovne gospodarske krize dodatno zaostrile. Konkurenca proizvajalcev iz držav z nizkimi stroški kot tudi največjih igralcev, ki v zadnjih nekaj letih povečujejo delež proizvodnje v državah z nizkimi stroški, je vedno
močnejša pri osvajanju tržnih deležev, poleg tega naraščajo pritiski na prodajne cene. Skupina Gorenje v skladu s pripravljenim strateškim načrtom za obdobje 2012-2015 izvaja različne ukrepe za povečanje dobičkonosnosti poslovanja in izboljšanje konkurenčnosti. Med drugim pospešeno optimira vse svoje proizvodne lokacije.
Proizvodnjo naj bi v dveh korakih preselili prihodnje leto. Proizvodnja pralnih in sušilnih strojev bi se na Švedskem končala konec januarja, v Velenju bi začeli delati aprila, proizvodnjo pomivalnih strojev pa naj bi selili poleti prihodnje leto.
US
CMC za »prisilko«
Vodstvo družbe Ceste mostovi Celje je na pristojno sodišče že vložilo zahtevek za začetek postopka prisilne poravnave, saj je družba trajneje nelikvidna oziroma kapitalsko neustrezna.
Kot ugotavljajo v upravi, obstojijo možnosti za normalno poslovanje družbe v prihodnje. Obenem opravljene analize kažejo na možnosti za nadaljnje poslovanje le ob izvedenem finančnem
prestrukturiranju. Analize kažejo tudi na smotrnost prisilne poravnave zaradi zagotovitve normalnega, sol-ventnega in likvidnega nadaljevanja poslovanja družbe. V CMC menda zaključujejo pripravo vseh potrebnih prilog, predvsem poročilo o finančnem položaju in poslovanju ter načrt finančnega prestrukturiranja. Dokumente morajo sodišču dostaviti v roku dveh tednov.
Včeraj se je z izdajo odpovedi pogodb o zaposlitvi zaključilo poslovanje CMC-jeve hčerinske družbe Lid, ki je v stečaju. Spomnimo, da so minuli teden zaposleni s stavko opozarjali na svoj položaj, predvsem na neizplačane plače in regres ter neplačevanje prispevkov. Za upravitelja je sodišče imenovalo Boštjana Pavca, upniki pa terjatve lahko prijavijo do 29. septembra.
US
Še enkrat o strniščnih dosevkih
Pisali smo že o tehnologiji setve strniščnih dosevkov, tokrat pa predstavljamo nekaj najbolj pogostih posevkov:
-	aleksandrijska detelja: 30 kg/ha, do konca julija
-	aleksandrijska detelja: 30 kg/ha, do konca julija
-	perzijska detelja: 20 kg/ha, do konca julija
-	sudanska trava: 40 kg/ha, do začetka avgusta
-	sirek (zrnje): 9-11 kg/ha, do avgusta
-	westerwoldska ljuljka: 40 kg/ha, september
-	jara grašica: 120-160 kg/ha, do konca julija
-	krmni grah: 140-160 kg/ha, po spravilu krompirja ali žit
-	krmni bob: 150-250 kg/ha, po spravilu krompirja ali žit
-	sončnica: 5-10 kg/ha, po spravilu krompirja ali žit
Aleksandrijska in perzijska detelja sta
metuljnici, ki pri nas ne prezimita, kar je razvidno že iz njunih imen. Imata hitro rast in sta zelo nežni rastlini, ki lepo cvetita in sta primerni za pašo čebel.
Sudanska trava je krmna rastlina toplih in sušnih območij, primerna za vse vrste krme. V začetku ima zelo počasno rast in jo pleveli lahko zadušijo, zato jo sejemo na čisto njivo. V zelo sušnem letu in z višjo košnjo lahko opravimo dve košnji in dobimo veliko zelene mase, ki jo lahko siliramo ali svežo pokrmimo živalim.
Sirek je zelo podoben koruzi, le da namesto storža naredi metlico, v kateri je zrnje. Agrotehnika pridelovanja je enaka pridelovanju silažne koruze, le da je pri sirku gostejši sklop.
Westerwoldska ljuljka je v naših rastnih razmerah enoletna trava in prezimi zelo redko. Setev trav priporočamo v jesenskem času zaradi pogostejših padavin.
Jara grašica je metuljnica z veliko beljakovinami in z zelo nežnim steblom, ki rado poleže. Zato jo sejemo z ržjo (ržiga), ječmenom (ječmiga) ali z ovsom (ovsiga).
Krmni grah in krmni bob lahko pridelujemo za zrnje, če ju sejemo kot glavni posevek. Če ju sejemo kot strniščni posevek, ju uporabljamo za zeleno krmo ali silažo. Lahko pa bob in grah jemo tudi ljudje. Pri žetvi krmnega graha za zrnje imamo vedno določen del izgub. Krmni grah lahko uporabimo tudi v mešanici z mnogocvetno ljuljko.
Sončnica se kot krma za živali na našem območju vedno bolj širi. Sejemo jo lahko kot glavni posevek v maju ali kot strniščni dosevek in še vedno pridelamo dovolj mase za prehrano živali. V praksi jo največkrat sejemo s pnevmatskimi sejalnicami, kjer enostavno nastavimo razdaljo semena v vrsti, da dobimo priporočeno gostoto. Za krmo jo pospravimo v začetku cvetenja do polnega cvetenja oziroma v voščeni zrelosti semena. Siliramo jo lahko skupaj s koruzo, če se zrelost koruze sklada z zrelostjo sončnice.
mag. TATJANA PEVEC svetovalka specialistka II za travništvo, pašništvo in pridelovanje krme KGZS, Zavod CE Oddelek za kmetijsko svetovanje
NOVI TEDNIK
iZ NAŠIH KRAJEV
5
Medvedka nad Jurkloštrom
Porušili sporno
ŽALEC - Občina se je več let srečevala s problemom neustrezne lokacije objekta, v katerem je še pred kratkim domovalo Društvo za pomoč in samopomoč Želva Eureka. Pred časom je občina našla rešitev, ki ustreza tako občanom kot tudi uporabnikom, saj so jim sporazumno našli druge, ustreznejše prostore. Zgradbo v središču Žalca so v petek porušili.
Občina Žalec je poskrbela za primernejšo lokacijo društva, ki nudi pomoč odvisnikom in brezdomcem. Z lokacije v neposredni bližini tržnice so brezdomce preselili na obrobje Žalca, kjer imajo zagotovljene ustrezne prostore. Problem centra za odvisnike, ki je prav tako domoval na tej lokaciji, so rešili z mobilno službo, kar pomeni, da strokovni delavci po novem obiskujejo uporabnike na terenu, kamor se vozijo s kombijem. Kvaliteta storitev za odvisnike se s tem ni zmanjšala, saj jih zdaj oskrbujejo po celotni občini.
Konec julija čaka upokojence še en varčevalni ukrep. Letos se namreč spreminja tudi višina letnega dodatka, in sicer tako, da ga bodo upokojencem izplačali v treh različnih višinah, glede na višino njihove pokojnine. Prejemniki invalidskih nadomestil bodo letni dodatek dobili izplačan v višini 166 evrov, ne glede na višino nadomestila. Sicer pa upokojenci, ki prejemajo pokojnine, višje od 622 evrov, do letnega dodatka ne bodo upravičeni; preostali pa bodo prejeli letni dodatek v treh različnih zneskih. Za tiste, ki prejemajo pokojnino v znesku do 414 evrov, bo letni dodatek znašal 367,95 evra; za tiste s pokojninami od 414 do 518 evrov bo letni dodatek izplačan v višini 223,56 evra; za tiste s pokojninami od 518 do 622 evrov pa v višini 166 evrov.
s je, da v i to ureja, lgo bo ta pravi Koni, da bo a, dokler ; oziroma
[ 1
stavbo
Zgradbo v Levstikovi ulici so tako porušili, saj bi občino obnova stala preveč. Kot je povedal župan Občine Žalec Janko Kos, so v petek zaradi visokih temperatur najprej zgradbo polili z vodo in s tem preprečili pretirano prašenje, nakar so jo porušili in odstranili odpadni material. S tem bo prostora s tržnico, ki jo prenavljajo po lanskem požaru, bolj urejen. Talna dela pri tržnici so že zaključena. Sledila bo še postavitev dveh začasnih objektov, bankomata in zabojnika za sanitarije. Načrt predvideva tudi objekt namenjen za shranjevanje stojnic in prodajnega blaga. Ceno obnove so uspeli z 120 tisoč evrov znižati na slabih 60 tisoč evrov, saj so uporabili del granitnih koc, ki so bile položene že sedaj. Prav tako so opravili določena dela zaposleni, ki skrbijo za urejanje javnih površin.
ŠO
Foto: TT
LAŠKO - V bližini Jurkloštra so v preteklih dneh opazili medvedko z mladičema. Ker so medvedje matere izjemno zaščitniške, so lahko tudi za sprehajalce, gobarje ali naključne mimoidoče precej nevarne.
Medvedi na tem koncu niso ravno vsakdanji gostje, so pa bohorski gozdovi njihova običajna prehodna pot. Predsednik bližnje lovske družine Handil Ivan Centrih se z medvedom v doma-
čih gozdovih še ni srečal. Je bilo pa drugače na Kočevskem. Kot pravi, v primeru morebitnega srečanja skušajte ohraniti čim bolj mirno kri. »Medved bo najverjetneje šel mirno po svoje. Nevarno pa je, če se po gozdu sprehajate s psom. Psi so običajno tisti, ki medveda razdra-žijo, potem pa pritečejo k lastniku. Takrat se lahko tudi slabo konča,« je še dodal Centrih.
StO
Do kdaj nižje pokojnine?
Za 26.300 upokojencev je to sicer začasen ukrep, a trajanja zakon ne določa
Zakon o uravnoteženju javnih financ je v petek na svojih denarnicah občutilo tudi 26.300 upokojencev, za katere se pokojnina oziroma del pokojnine izplačuje iz državnega proračuna.
Med upokojenci, ki so na račune dobili nižja izplačila pokojnin kot pretekli mesec, je največ - 8 tisoč - takšnih, ki so del delovne dobe opravili na območju drugih republik bivše Jugoslavije ali tudi v Sloveniji, vendar so bili zaposleni pri delodajalcih iz drugih republik. Ob njih je znižanje pokojnin občutilo še 7.500 borcev, blizu 4 tisoč nekdanjih beguncev in inter-nirancev ter 2.700 nekdanjih vojaških zavarovancev. Še dodatnih 3 tisoč je nekoč zaposlenih v organih za notranje zadeve in zavodih za prestajanje kazni ter tistih, ki se jim je pri pokojnini upoštevala dejavna vojaška služba v takratni jugoslovanski armadi. Le 240 pa je med njimi takšnih, ki so upravičeni do izjemnih pokojnin.
»Številni upokojenci so že ves teden pojasnila o znižanju iskali v Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije,« je povedal predstavnik zavoda Brane Kokot in dodal, da je bilo upokojencev, ki so se oglasili pri njih, največ prav v petek, ko je bil tudi izplačilni dan pokojnin. Podobno kot drugod po Sloveniji, so upokojenci odgovore iskali tudi pri zaposlenih v zavodovi območni službi v Celju. »Tudi vprašanja niso bila nič drugačna kot drugod po Sloveniji. Zanimalo jih je zlasti zakaj znižanje, preverjali pa so tudi izračune svojih pokojnin.« Kot je še povedal Kokot, so skušali uslužbenci čim več odgovorov poiskati takoj. Med vprašanji pa je bilo nemalokrat zastavljeno tudi tisto, kako dolgo bo trajal ukrep o znižanju pokojnin. »Ukrep
Znižanje pokojnin je odvisno od razredov po zakonu o uravnoteženje javnih financ, kar pomeni, da se izplačila nižajo za od 100 do 350 evrov. Kot primer - če je znašala pokojnina do 777,50 evra, se je znižala za celoten znesek, ki je obveznost državnega proračuna, vendar največ do 100 evrov. Znižanja pokojnin v celoti pa ne smejo oklestiti pokojnino na manj kot 622 evrov. Pri tem je postavljena tudi zgornja meja, tako da nobena pokojnina, ki se jo izplačuje iz državnega proračuna, ne sme biti višja od 1.450 evrov.
je sicer začasen, a re 143. členu zakona, ki ni določeno, kako do začasnost trajala,« še kot. V praksi to pome ukrep veljal toliko čas ne bo sprejet predpis zakon, ki ga bo izniči IVANA STA
UPRAVNA ENOTA CELJE
VAŠ NOVI PARTNER
VI VPRAŠATE
MI NAJDEMO ODGOVOR
Vprašanja za upravno enoto lahko zastavite na www.uis.si ali nam pišite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, za rubriko Vi vprašate, mi najdemo odgovor oziroma na radio@radiocelje.com.
Kaj potrebujem za spremembo stanovanjskega objekta v poslovni objekt?
Za navedeno spremembo potrebujete gradbeno dovoljenje za spremembo namembnosti. Pri pristojnem upravnem organu za izdajo gradbenega dovoljenja vložite zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za spremembo namembnosti, v kateri morate navesti podatke o parcelni številki in katastrski občini zemljišča ter številko in datum gradbenega dovoljenja, na podlagi katerega je bil objekt zgrajen. Zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja morate priložiti najmanj dva izvoda projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, druge listine, če tako določa zakon, in dokazilo o pravici do gradnje, če ta še ni vpisana v zemljiško knjigo. Predlagamo vam, da najprej na občini, na območju katere stoji vaša nepremičnina, preverite, če je predvidena sprememba namembnosti skladna s prostorskim aktom, ki velja za območje predvidenega posega.
Načelnik UE Celje Damjan Vrečko
Katere pogoje moram izpolnjevati ter kakšen je postopek za pridobitev dovoljenj za lovsko, športno in varnostno orožje ter kakšne so predpisane takse?
Pogoji, ki jih mora izpolniti posameznik v skladu z Zakonom o orožju za pridobitev orožne listine:
1.	da je dopolnil 18 let,
2.	da ni zadržkov javnega reda (upravni organ preverja izpolnjevanje tega pogoja pri različnih organih, kot so okrajno sodišče, okrajno sodišče - oddelek za prekrške, policijska postaja, ministrstvo za pravosodje),
3.	da je zanesljiv (policijska postaja),
4.	da ima upravičen razlog za izdajo orožne listine (lov, šport, varnost, podari-tev, dedovanje),
5.	da ima opravljen zdravniški pregled (zdravniške preglede opravljajo pooblaščeni zdravniki za ugotavljanje zdravstvene zmožnosti za posest in nošenje orožja) - Pravilnik o zdravniških pregledih posameznikov za ugotavljanje zdravstvene zmožnosti za posest ali nošenje orožja),
6.	da je opravil preizkus znanja o ravnanju z orožjem (preizkus se lahko opravi pri pooblaščenem izvajalcev usposabljanja) - Pravilnik o programu in načinu izvedbe preizkusa znanja o ravnanju z orožjem.
Razlogi za pridobitev orožne listine:
Posameznik ima upravičen razlog za izdajo orožne listine, če:
1.	dokaže, da je njegova osebna varnost ogrožena v tolikšni meri, da bi za zagotovitev le-te potreboval varnostno orožje;
2.	predloži dokazilo, da je upravičen do lovskega orožja po predpisih o lovstvu;
3.	predloži dokazilo o članstvu v strelski športni organizaciji;
4.	predloži dokazilo o podaritvi ali dedovanju.
Šteje se, da je izpolnjen upravičen razlog za izdajo orožne listine, če posameznik poseduje dovoljenje za zbiranje orožja (zbiratelji morajo poleg splošnih pogojev za pridobitev orožne listine izpolnjevati še posebne pogoje hrambe orožja v skladu s Pravilnikom o tehničnih pogojih varovanja prostorov, kjer se nahaja orožje, redu na strelišču in pogojih za izvajanje streljanja - Uradni list RS, 66/2001).
Takse so predpisane v Zakonu o upravnih taksah, uradno prečiščeno besedilo (Uradni list RS, št. 106/2010, v nadaljevanju: ZUT-UPB5), in sicer znašajo:
•	za izdajo dovoljenja za nabavo lovskega in športnega orožja se plača taksa v višini 37,82 evra - tar. št. 1 in 17/1 a;
•	za izdajo dovoljenja za nabavo varnostnega in drugega orožja se plača taksa v višini 54,63 evra - tar. št. 1 in 17/1 b;
•	za izdajo orožnega lista za lovsko in športno orožje se plača taksa v višini 29,42 evra - tar. št. 1 in 17/1 e;
•	za izdajo orožnega lista za varnostno orožje se plača taksa v višini 54,63 evra -tar. št. 1 in 17/ld.
Promocijsko besedilo
UPRAVNA ENOTA CELJE VAS NOVI PARTNER
IZ NAŠIH KRAJEV
NOVI TEDNIK
Prizori, ki ostanejo v spominu.
Častni skok Ota Gradišnika
Rudarski »srečno« še doni
VELENJE - V petek se je mesto znova odelo v rudarsko črnino, saj so na Mestnem stadionu pripravili 52. skok čez kožo, na katerem je še dolgo odmeval rudarski pozdrav »srečno«.
Po starem običaju so v rudarski stan sprejeli 66 novincev. Častni skok je opravil Oto Gradišnik, dolgoletni član rudarske reševalne čete in ustanovitelj Rudarskega okteta Velenje. S Skokom
čez kožo daje Premogovnik Velenje poseben pomen rudarskemu poklicu - poklicu, ki je Šaleško dolino še posebej zaznamoval. Doslej so na slovesni prireditvi v rudarski stan sprejeli že 3.414 novincev, dijakov rudarske, strojne in elektro smeri ter v zadnjih letih tudi inženirjev rudarstva in geotehnologije. V Velenje je običaj prišel po drugi svetovni vojni in se ustalil od leta 1961, ko je šo-
lanje končala prva generacija učencev v tedanji Industrijski rudarski šoli.
Novinci so kot vsa leta doslej stopili na sode, se predstavili, povedali izbrano geslo in skočili v vrste rudarske bratovščine. Vendar če smo bili v preteklosti vajeni duhovitih gesel, s katerimi so znali ošvrkniti državo in dogajanje na vladni ravni, je bilo tokrat drugače. Letošnji novinci so govorili o »šahtu«, želji po delu, pivu in
Na Skoku čez kožo so letos že peto leto zapored razglasili naj sodelavce oziroma sodelavke in naj skupine ter pet najboljših dijakov, ki jim bo premogovnik omogočil takojšnjo zaposlitev.
Skok čez kožo vsako leto potrjuje, da rudarstvo v mestu še živi, da so rudarske vrednote, kot so tovarištvo, pripadnost, pripravljenost pomagati in požrtvovalnost, še prisotne med prebivalci Šaleške doline. Predvsem pa, da ljudje cenijo rudarski poklic, ki je tesno povezan tudi z razvojem infrastrukture mesta. Velenje je in bo rudarsko mesto tudi v prihodnje.
mogoče domačem ognjišču, med gesli pa niti z besedico niso omenili za Šaleško dolino najbolj aktualnega dogajanja - gradnje bloka 6 oziroma »zgod in prigod« glede podeljevanja državnega poroštva. Drugače je bilo v uradnem delu, kjer je velenjski župan Bojan Kontič še kako ošvrknil sprenevedanja na državni ravni, slavnostni govornik, predsednik uprave premogovnika Milan Medved, pa je ob vseh dosežkih velenjskih rudarjev
posebej izpostavil raziskave in podatke, s katerimi razpolaga Greenpeace: »Blok 6 je potreben za energetsko preskrbo Slovenije, premoga, ki ga pridobivamo na najsodobnejši način, pa je dovolj. Ko nekatere okoljevarstvene organizacije brez dokazov navajajo neresnične trditve in celo zastrašujejo prebivalstvo, je to moralno sprevrženo in sporno dejanje.«
URŠKA SELIŠNIK Foto: SHERPA
Zupan MOV Bojan Kontič: »Velenje ni pusta dolina s tremi dimniki, temveč je mnogo več. Sicer so domačini po izračunih Greenpeaca samo še teoretično živi: če njihove podatke preslikamo v osemdeseta leta, ko še ni bilo čistilnih naprav, bi takrat letno umrlo 3 do 4 tisoč ljudi. Ko sem bil mlajši, sem očeta spraševal, zakaj je rudarska uniforma črna. Pojasnil mi je, da rudarji kopljejo črno zlato. Danes je to prava barva - ob tolikih neumnostih, žalitvah in demagogiji, kot jih slišimo danes, ne moreš drugače, kot da se oblečeš v črno. Udarcev so deležni tisti, ki jih imenujejo šaleški lobi - ampak to je 45 tisoč ljudi, ki živimo v Šaleški dolini. Moj stari oče je kopal premog, tudi moj oče, brat in jaz sva bila del rudarske družine, katere član s ponosom ostajam. Nekateri bi lahko bili jezni, ker so nam potopili domačije, ampak to je bila cena razvoja za celo Slovenije, ki smo jo plačali v Šaleški dolini. Veliko ceno smo plačali v preteklosti in prav je, da zahtevamo svojo svetlejšo prihodnost.«
V Doboju spet Celjska ulica
CELJE - V 60. in 70. letih preteklega stoletja sta Celje in bosansko mesto Do-boj že intenzivno sodelovala, vendar je po razpadu Jugoslavije in zaradi vojne na bosanskih tleh sodelovanje zamrlo. Potem se je znova obudila želja obeh občin, da se stiki obnovijo, pretekli teden pa so v Do-boju eno najstarejših ulic v mestu znova poimenovali po knežjem mestu.
Ob enem zadnjih obiskov v Celju je bil namreč doboj-ski župan Obren Petrovič izredno pozitivno presenečen, ko je ugotovil, da kljub ohladitvi prijateljskih odnosov med mestoma v Celju še vedno ostaja Do-bojska ulica. Celjsko ulico so namreč pred desetletji imeli tudi v Doboju, vendar so jo preimenovali ob
razpadu skupne države. V preteklem tednu, ko je Do-boj praznoval svoj občinski praznik, se je sodelovanje med mestoma znova okrepilo. Z dobojskim županom je namreč celjski župan Bojan Šrot podpisal Sporazum o obnovi pobratenja, oba župana pa sta odkrila tudi tablo nove Celjske ulice. To ime je dobila ena najstarejših ulic v mestu. Sicer je celjski župan Šrot ob podpisu sporazuma poudaril, da mora ta biti osnova za konkretno sodelovanje med inštitucijami, podjetji in šolami. Od tega sodelovanja morajo imeti korist občani obeh občin, kako bo tudi dejansko izgledalo v praksi, se bodo predstavniki obeh občin dogovorili v jeseni.
IS
Palčkovi tabori v Pilštanju vabijo
KOZJE - Sredi junija so se v društvu Materina dušica za otroke, ki v Pilštanju upravlja Malo hišo, še posebej razveselili. Igralka Nataša Tič Ralijan, ki je akcijo tudi spodbudila, se je s člani društva veselila donacije podjetja Just v višini 15 tisoč evrov. S tem bodo omogočili brezplačne Palčkove tabore za otroke iz socialno ogroženih družin.
V Mali hiši bi se ob tej priložnosti radi zahvalili temu podjetju, ki je v posebni akciji ob prodaji svojih izdelkov del denarja namenil Pilštanju. Ob tem poudarjajo, da njihovih programov tudi brez številnih drugih donatorjev sploh ne bi bilo.
Kot je znano, njihova hiša že šest let nudi zavetje otrokom v stiski. Slovenskih otrok, ki se znajdejo v socialni ali finančni stiski, v neprimernem družinskem ali vrstniškem okolju, je vedno več. Prav tem otrokom, ki živijo dobesedno na robu, bodo namenjene Palčkove delavnice. Izvajali jih bodo ob koncih tedna. Otrokom bodo skušali dvigniti samozavest, jezdili bodo konje, se kopali, hodili na izlete, nabirali zdravilna zelišča, kuhali, pekli kruh in počeli še mnogo drugega. Na brezplačne Palčkove tabore lahko otroka prijavite na številki 041 840 727.
StO
Na pošto popoldan
CELJE - Od 1. julija velja na dvajsetih poštah na območju celjske poslovne enote Pošte Slovenije nov delovni čas. Od teh je po novem večina odprtih vsak delavnik od ponedeljka do petka do 17. ure, doslej so jih zapirali najpozneje ob 14. uri.
Za tiste, ki pošte ne morejo obiskati v dopoldanskem času, je to pomembna pridobitev. Doslej so bile namreč številne pošte v popoldanskem času odprte le ob sredah, po novem bodo vsak delavnik, razen v Dobju, Šmartnem ob Dreti in Jurkloštru, kjer bodo do 17. ure odprte ob torkih in četrtkih. Na Prevorju ter v Šentru-pertu ostaja star delovni čas, to je ob sredah do 17. ure.
V veliki večini od dvajsetih krajev ostajajo pošte
odprte ob sobotah dopoldan, s tem da jih bodo odpirali uro pozneje. V Dobju, Šmartnem ob Dreti ter Jur-kloštru bodo ob sobotah po novem odprte samo eno uro, najmanj veseli bodo na Prevorju in v Šentrupertu, kjer je po novem ob sobotah zaprto.
Spremembe delovnega časa slovenskih pošt, ki jih Pošta Slovenije uveljavlja tudi zaradi enotnejšega delovnega časa posameznih poštnih uradov, so izvedli v dveh sklopih, s prvim v začetku maja (od takrat posluje z novim delovnim časom 39 pošt na Celjskem) ter z drugim v začetku julija. Pri oblikovanju novega delovnega časa so upoštevali podatke o obisku posameznih pošt.
BJ
Poleg naštetih izjem velja od 1. julija nov delovni čas na poštah Frankolovo, Dramlje, Loka pri Žusmu, Planina pri Sevnici, Grobelno, Ponikva pri Grobelnem, Pristava pri Mestinju, Bistrica ob Sotli, Lesično, Gomilsko, Gorica pri Slivnici, Tabor, Rečica ob Savinji, Luče in Solčava.
NOVI TEDNIK
PROSTOVOLJSTVO
7
Valerija kot odgovor na zadnje upanje
Za vzor ji je mati Terezija - »Nihče se ne bi smel obrniti stran ob človeku ali živali v stiski«
Valerija Kršlin iz Loke pri Žusmu je ena tistih ljudi, za katere se zdi, da kar naprej silijo v težave. Na vrata ji je že trkala policija, zamerila se je lokalni oblasti in celi vrsti državnih ustanov. A vse to zgolj za to, ker se odločno zavzema za svoje ideale. »Vsi ljudje bi se morali zavedati, da ni prav, da pogledajo stran, ko vidijo človeka ali žival v stiski. Meni materialno bogastvo ne pomeni nič. Mati Terezija ni imela nič. A je vendar spreminjala življenja tisočih ljudi na bolje.«
»Imela sem lepo otroštvo, ki ga ne bi zamenjala za nič. A vseeno vem, kaj pomeni imeti neizpolnjene želje. Morda znam tudi zato bolje razumeti ljudi, ki enostavno nimajo dovolj, da bi se prebili iz dneva v dan,« svojo zgod-
bo začne Valerija. Od nekdaj je imela rada živali. Niti za trenutek ni podvomila, ko se je odločila, da jim bo posodila svoj glas. Nikoli ne bo pozabila prvega reševalnega projekta. »Lastnik je imel dve psički v neprimernih razmerah in devet mladičev iz več legel. A žal je tako dolgo trajalo, da bi Vurs ukrepal, da so potem že mladiči imeli mladiče. Na koncu je vmes poseglo zavetišče za živali, a povsem po nepotrebnem se je skotilo cel kup nezaželenih psov.« Takrat se je odločila, da bo ubrala bolj oseben in velikokrat bolj učinkovit pristop. »Po mojih izkušnjah ljudje z živalmi velikokrat slabo ravnajo tudi zaradi nevednosti. Treba jih je osveščati. In marsikdo me je v tem pogledu vesel.«
Valerija je s svojim zgodbami že nekajkrat polnila strani časopisov po Sloveniji. »Ljudje mislijo, da mi je medijsko pojavljanje v veselje. A se ne zavedajo pritiskov, ki sem jih potem deležna. A če se medijsko ne izpostaviš, tudi pomoči ne dobiš.« Zaradi ene takšnih zgodb mora zdaj celo na sodišče. Kljub temu, da je pes nazadnje poginil, in kljub temu, da jo je lastnik fizično napadel. »Dobila sem pravno pomoč in vsi pravijo, da bi morala jaz tožiti njega. Ampak nisem maščevalen človek in to ni moj način.«
V človeka
nevrednih
razmerah
Ni prvič, da se je Valerija zavzela tudi za ljudi, a zadnja zgodba je bila še posebej odmevna. S prijateljem sta slučajno obiskala Josipino Šturbej s Kozjanskega. Razmere, v katerih je Pepca, kot ji pravijo, živela, niso vredne imena, a to še ni bilo najhujše. Starka je brez svojcev in odvisna samo od pomoči nekaterih sosedov. Valerija, ki je sicer medicinska sestra, ima
iz doma upokojencev veliko izkušenj s starejšimi. Očitno je delovala dovolj zaupljivo, da ji je Pepca dovolila blizu. Izkazalo se je, da ji je prst na nogi že temeljito načela gangrena in da nujno potrebuje zdravnika. Naslednji dan jo je Valerija odpeljala k zdravniku, potem v bolnico, kjer so ji prst odrezali. S posredovanjem so ji odobrili še 45 dni negovalne bolnišnice na Ptuju. »Pozneje sem izvedela, da je Pepca zavračala obisk pri zdravniku. In tudi v dom si nikakor ni želela,« pripoveduje Valerija. »Ampak v takem je pač ne moremo pustiti.« V času bolnišnične oskrbe je s prostovoljci poskrbela, da je imela Pepca skoraj vsak dan obiske, uredili so ji pričesko, jo peljali po nakupih in jo malo razvajali. Tik pred prihodom domov pa je 30 posameznikov, ki so se na zgodbo odzvali preko Facebooka, zavihalo rokave in pospravilo okrog hiše, posadilo rože in še kup drugih malenkosti. »Res bi jo bilo najlažje dati v dom, vendar bi gospa z malo pomoči lahko še ostala v svojem oko-
lju, kar je takšnim ljudem najbolj pomembno.«
Valerija je trenutno zaposlena v bivalni enoti var-stveno-delovnega centra na Podplatu, kjer ji ob njenem prostovoljnem delu stojijo ob strani. Kot pravi, tudi brez pomoči družine in cele vrste prijateljev ne bi zmogla. Kljub temu je dela vedno več. Zato je pred dnevi ustanovi-
la humanitarni zavod Zadnje upanje. »Srečne oči otrok, starejših, živali ... To je moja sreča, moje bogastvo. Kaj ti bo čudovita hiša, če v njej ni pravih odnosov. Moj svet je na zunaj reven, vendar navznoter še kako bogat,« svojo vizijo prihodnosti ubesedi prostovoljka.
StO
Foto: osebni arhiv
Za obnovo električnih inštalacij, oken in tlakov v hišici bo Valerija pripravila humanitarni dogodek s preprostim povabilom Za Pepco. V atriju Mladinskega centra Celje bo v soboto, 7. julija, ob 20. uri velika dobrodelna stand up komedija. Nastopili bodo Violeta Tomič, Tina Gorenjak, Perica Jerkovič, Marko Kumer Murč, Stefan Šumanac Šumi in Mladen Pahovič. Vstopnina bo 12 evrov, vsa zbrana sredstva pa bodo namenjena Pepci.
Pepca je v Valeriji našla dušo, ki ji zaupa. Valerija pa se je zavzela, da bo njeno bivanje v domači hiški naredila človeka vredno.
Deset let projekta Pričarajmo nasmeh
Otroci bodo na Debelem rtiču med drugim naredili tudi Rtiški časopis.
Letos mineva deset let, odkar je v Skupini Tuš vzklila ideja za dobrodelni projekt Pričarajmo nasmeh, in so na letovanje na Debeli rtič popeljali prvih petsto otrok.
Pretekli teden je Mladinsko zdravilišče Debeli rtič gostilo prvo skupino od 500 otrok iz socialno ogroženih družin. Tuš, ki izvaja dobrodelno akcijo ob pomoči Rdečega križa Slovenije in partnerjev, dobaviteljev, bo z letošnjim letom letovanje omogočil 5.100 otrokom.
»Vsak otrok si zasluži brezskrbne počitnice, igranje z vrstniki, plavanje v morju. Zato sem ponosen, da v Skupini Tuš, seveda v sodelovanju z dobavitelji, razveseljujemo otroke že dobrih deset let, in prepričan sem, da bomo praznovali tudi 20. obletnico enega najpomembnejših družbeno odgovornih projektov,« zadovoljno pravi generalni direktor Skupine Tuš Matjaž Zadravec.
Matjaž Zadravec se v družbi otrok dobro počuti in verjame, da bo projekt Pričarajmo nasmeh praznoval tudi 20. obletnico.
V letošnjem letu bodo našteli 3.500 nočitev in igralnih dni, ko bodo otroci ustvarili več kot 2.500 kreativnih izdelkov, risbic, kipcev, kvizov ... Letos se bodo otroci pogovarjali o ekologiji, se podali na izlet z ladjico, obiskali jih bodo policisti s službenimi psi ...Minuli teden jih je prišel obiskat Marin Medak, ki je preveslal 4.700 km dolgo pot oziroma Atlantski ocean. Otroci so ga lepo sprejeli in mu zastavljali vprašanja.
Anja Marjetič, vodja projekta Pričarajmo nasmeh, je vesela, da je projekt postal tradicionalen: »Podpira nas že ogromno ljudi in organizacij, kar je za nas veliko priznanje. Gre za otroke, ki drugače ne bi imeli počitnic, zato smo veseli, da dobro sodelujemo tako s centri za socialno delo, z Rdečim križem in s socialnimi službami po slovenskih šolah in verjamem, da bomo največji dobrodelni projekt izvajali še naprej.«
Generalni direktor Skupine Tuš Matjaž Zadravec, predstavnica uprave Skupine Tuš Tanja Tuš in predsednik RKS Franc Košir, ki je Skupini Tuš podelil zlati znak Rdečega križa Slovenije za dolgoletno sodelovanje in zglede v dobrodelnosti.
8
KULTURA
NOVI TEDNIK
Veličasten oder pred velenjskim kulturnim domom na Titovem trgu in na njem več kot 130 nastopajočih, ki so prepričljivo izvedli eno najbolj Projekt si je v programu Evropske prestolnice kulture zamislil Dejan Tam-
znanih kantat klasične glasbe Carmino Burano, a tokrat na nekoliko posodobljen, drugačen način.
še in ga s Slovenskim tolkalnim projektom (na sliki) izpeljal vrhunsko.
Svež poklon veseljaštvu
Velenjska premiera Carmine Burane kljub drugačnosti prepričala in navdušila občinstvo
Četrtkova premierna izvedba Carmine Burane na Titovem trgu v Velenju je potrdila napovedi: da gre za glasbeno-scenski spektakel in izvedbo ene najbolj slovitih kantat v zgodovini glasbe na drugačen način. Slovenski tolkalni projekt (SToP) je pod vodstvom Dejana Tamšeta ugriznil v zahtevno nalogo, da to mojstrovino Carla Orffa izvede z zasedbo tol-kalcev. K izvedbi je pritegnil štiri pevske zbore, dve pianistki in pevske soliste, ter s tem zavrnil bojazni, da je to vendarle delo za simfonični sestav.
Carmina Burana je zbirka srednjeveških napevov in veseljaških ter radoživih pesmi, ki jih je v Nemčiji, Franciji in drugod zbral Carl Orff. Priredil jih je že sam in ustvaril eno najznamenitejših kantat klasične glasbe. »Prav to, da je že Orff skladbe priredil, me je navdihnilo za to, da jim skušam dati nek nov, sodoben zvok, s prevladujočimi
tolkali, z uporabo elektronike, videom in seveda z mogočnostjo zvoka več kot stodvajsetčlanskega pevskega zbora,« je po koncertu povedal Dejan Tamše, ki ni skrival navdušenja nad opravljenim. »Nisem še dojel vsega, a mirno lahko rečem, da sem že ob prvem akordu slovite uvodne skladbe Fortuna vedel, da ne more iti nič narobe in da se dogaja nekaj fantastičnega. Z izvedbo sem izjemno zadovoljen, še bolj z odzivom občinstva. V tistih najtišjih delih ni bilo motečih zvokov - občinstvo je dihalo z izvajalci. Ustvarila se je takšna energija, da si bolj optimalne izvedbe ne znam predstavljati.«
Drugače, a mogočno
Dirigirala je Martina Batič, mlada, a izjemno uspešna in prodorna zborovodkinja, ki sicer vodi Slovenski komorni zbor - edini slovenski poklicni pevski zbor, ki deluje v Slovenski filharmoniji. Energično,
a s pretanjenim občutkom je vodila štiri združene pevske zbore - ob »svojem« še Mešani pevski zbor Gorenje, Komorni zbor Limbar in otroški zbor velenjske glasbene šole. A ni dirigirala le zborom, suvereno je skozi glasbene vijuge Carmine Burane vodila tudi SToP, ki sta se mu pridružili pianistki Kristina Arnič in Tjaša Štetako. »Kolo sreče nam je bilo nocoj naklonjeno. Uživala sem na odru, in upam, da je uživalo tudi občinstvo. Usklajevanje štirih različnih zborov sicer ni bilo preprosto. Bili smo v stalnem stiku z zborovodji, dogovarjali smo se o načinu interpretacije in vsi zborovodje so svoje delo opravili odlično. Skupne vaje so bile zato v užitek, saj smo le sestavljali že prej opravljeno. Tokrat sem sicer prvič dirigirala celotni izvedbi Carmine Burane, toda prej sem zbore že trikrat pripravljala za druge dirigente,« je bila z opravljenim zadovoljna Batičeva. A vendar je bila to
prva izvedba brez orkestra ... »Že skladatelj je napisal priredbo za tolkala in dva klavirja za primere, ko orkestra ni na razpolago. To prinese drugačno barvo in zvočnost, prav zato pa je še bolj zanimivo in privlačno, absolutno radoživo, o čemer Carmina pravzaprav ves čas govori.«
Izvrsten koncert je bil eden od napovedanih viškov programa Evropske prestolnice kulture v Velenju. Škoda bi bilo, če bi ostalo le pri premieri, kajti Carmina Burana s svojo radoživostjo, četudi je nastala v 19. stoletju, še vedno buri duha. »Upam, da danes ni padla končna sodba, da so bili med občinstvom pravi ljudje, da so prepoznali kakovost in da bi lahko ta velik stroj prestavili še v kakšno partnersko mesto Evropske prestolnice kulture, če ne še kam drugam. Želim si, da bi nastopili še v portoroškem Avditoriju, ljubljanskih Križankah, Mariboru ... S tem projektom se ne
bojim gostovati na nobenem odru doma in ne v tujini,« je po koncertu povedal Dejan Tamše.
BRANKO STAMEJČIČ Foto: SHERPA
Da ni šlo le za drugačno zvočnost in barvo dogodka, je poskrbel velenjski večme-dijski umetnik Stane Špegel. Carmini Burani je namreč dodal izjemen video, ki se je ves čas izvedbe vrtel na ogromnem platnu nad več kot 130 nastopajočimi. V njem je teme, ki jih to delo obdeluje, vstavil v večno vrteči se krog življenja. Prav ta video je občinstvu pravzaprav pričaral zgodbe, ki jih pripoveduje Carmina Burana. Zgodbe o naravi in lepoti, veseljaštvu, pijančevanju, prešuštvovanju in še čem. O vsem pravzaprav, kar vodi življenjski krog.
Za konec pouka
V ponedeljek je Vocal BK studio Boštjana Korošca v Celjskem mladinskem centru pripravil koncert ob koncu šolskega leta. Kljub kilavemu vremenu so za dobro vzdušje poskrbeli Stereotipi, Smokin'aces, Kosta & Kitarzani, Dot, Diverse, Crimson in hrvaška glasbena skupina Dostojevsky. Nastopili so tudi Manuela Brečko, Maja Založnik, Matt Dweal, Uroš Zagožen, Muzikalki, Davide Antonio Pio iz Italije, Edo iz Nemčije ter pevke in pevci, ki se izobražujejo v Vocal BK studiu.
BS, foto: GrupA
Galerije mladih ni več
V nedeljo je dokončno zaprla vrata Galerija likovnih umetnosti mladih Celje, ki jo je 12 let vodil Mihailo Li-šanin.
Z občino, ki je od njega terjala zanj previsoko najemnino za prostore te edine slovenske likovne galerije del mladih, Li-šanin, sicer dobitnik celjske-
ga bronastega grba, ni našel skupnega jezika, čeprav je s prireditvami v Celju in na vseh celinah sveta s svojo dejavnostjo močno promoviral mesto. Zgolj v Celju je v galeriji predstavljal najboljša likovna dela mladih iz več kot sto držav, ki so nastala na osnovi njegovih mednarodnih razpisov
revije Likovni svet. V tujini je za njegovo dejavnost očitno več zanimanja, saj mu povabil za razstave ne manjka in ima zanje zasedene vse termine še za naslednji dve leti. Da v tujini znajo ceniti delo ustanovitelja galerije Mihaila Lišani-na, priča 56 prejetih priznanj iz 32 držav.
Lišanin bo svoje delo z objavljanjem razpisov revije Likovni svet in razstavno dejavnostjo po vsem svetu nadaljeval od doma, le v mestu, v katerem je ustanovil prvo slovensko galerijo del likovne umetnosti mladih, razstav več ne bo.
BRST
NE ZAMUDITE...
... poletne noči s Celjskim dixieland ansamblom, ki bo v četrtek ob 21. uri v gostišču Local v Celju. Stari celjski glasbeni mački bodo na svojem letnem koncertu poleg klasičnega dixielanda predstavili slovenske zimzelenčke v neobičajni izvedbi, program pa bodo povezali z bodicami iz domačega okolja. Vabijo: Janez Goršič, Ivo Umek, Andrej Koren, Peter Jeraj, Jani Šuligoj, Mitja Telič in Andrej Cimerman. Vstop prost ...
NOVI TEDNIK
KULTURA
9
Podobe resničnosti
V galeriji sodobne umetnosti in Likovnem salonu Celje do jeseni na ogled dela iz stalne zbirke
Nekoč Borut Hlupič, danes Borut Holland, si je s posebnim zanimanjem ogledal serijo Titovih fotografij, avtorja Joca Žnidaršiča.
Kako je Papalagi (Evropejec) ujet v času
V Galeriji sodobne umetnosti Celje in likovnem salonu so v petek odprli pregledno razstavo Podobe resničnosti: Med zgodbo in dejstvom. Na ogled so postavili slikarska dela, grafike in kiparska dela iz stalne zbirke centra sodobnih umetnosti, pa tudi izbor del iz zbirke Grda račka.
Izbor del je impresiven, saj se med avtorji del pojavljajo imena, kot so Šubic, Ciuha, Zelenko, Bernard, Pregelj, Ti-snikar ..., in dela vrhunskih nekdanjih in sedanjih umetnikov s Celjskega. A vendar je, čeprav je razstava postavljena v kar dveh osrednjih razstaviščih, na ogled le kakšna petina del, kar nekaj je med njimi biserov slovenske umetnosti 20. stoletja, ki jih je center sodobnih umetnosti zbral z odkupi od leta 1963. Zbirka danes obsega 270 del.
»Pri postavitvi tokratne razstave smo iskali rdečo nit, zgodbo, ki je med mitološkim in vsakdanjim, osebnim in političnim ter javnim, zasebnim in intimnim. Nekateri avtorji gledajo na življenje in svet skozi osebna razmišljanja, drugi se dotikajo zgodovinskih dejstev in osebnosti,« pravi kustosinja Irena Čerč-nik. Na razstavi naravnost bode v oči serija fotografij Joca Žnidaršiča z maršalom Titom. »To je naša zgodovina. Posebnega sporočila ni, a vsakdo si ga lahko najde s svojo razlago sam,« pravi Čerčnikova. So pa na slikah
V parku ob vili Bianca v Velenju so v četrtek odprli še eno razstavo v okviru programa Evropske prestolnice kulture. Z razstavo Velika forma so povezali poklicno in ljubiteljsko kulturo, saj so za imeniten prerez skozi like in osebe, povezane z Velenjem, po-
tudi partizani in taboriščniki ... »Ta bolj travmatični del umetniške izkušnje z nasiljem in vojno smo postavili v likovni salon. Tam so dela Šubica in Zelenka, ki se je ukvarjal tudi z dogodkom na Frankolovem. A tam so tudi dela Borija Zupančiča in Tomaža Črneja z njunim pogledom na takratno dogajanje z današnje perspektive.«
Poleti imamo torej enkratno in za zdaj neponovljivo priložnost, da vidimo dela iz stalne zbirke Centra sodobnih umetnosti, slike, kipe, videe in fotografije, dela, ki
skrbeli člani keramično-ki-parske skupine Gambatte, ki deluje v Društvu šaleških likovnikov.
Ustvarjalci so svoje like, človeške figure v naravni velikosti, izdelali v tehniki kačic in jih postavili na temelje klasičnega kiparskega pojmovanja človeške forme.
so sicer skrbno shranjena v depojih. Pa se dandanes še najde denar za odkup? Se bo zbirka še širila? »Imamo dve temeljni nalogi. Osnovna je izpopolnjevanje zbirke. Po letu 1980 smo se namreč usmerili v zbiranje del avtorjev iz lokalnega prostora. Marsikateri umetnik in delo še manjka. Na to smo posebej opozorili leta 2007 s postavitvijo Praznine. V zadnjih treh letih smo s pomočjo občine te praznine že delno dopolnili, a še vseeno veliko manjka ... Posebna želja pa je, da bi ta zbirka, ki je nacionalnega po-
Pred občinstvom so tako rudarji v delovni opravi, rudarji v svečanih oblačilih, njihove soproge, fotograf, meščan, celo Pika Nogavička, novodobni simbol mladega mesta, je tam, s svojim Fickom seveda.
Delovanje skupine Gambatte vključuje tudi med-
mena in posebnega za Celje in njegove umetnike, dobila stalne prostore, kjer bi bila vselej na ogled,« pravi Čerč-nikova.
Deli stalne zbirke so bili vse od začetkov delovanja Galerije sodobne umetnosti na ogled le trikrat. »Ob rednem programu pride takšna zbirka le redko na vrsto. Zato je vse do septembra priložnost, da vsaj del te zbirke Celjani vidijo.« V Celju imamo razstavo, za katero bi bil greh, če je ne bi videli.
BRANKO STAMEJČIČ Foto: GrupA
generacijsko sodelovanje, v okviru katerega so v projektu Velika forma izvedli otroško delavnico in razstavo v Osnovni šoli Gustava Šiliha, načrtujejo pa tudi sodelovanje s Centrom starejših Zimzelen v Topolšici.
BRST, foto: SHERPA

Papalagi je zagotovo ena boljših knjig, ki bi jo moral prebrati vsak, ki misli, da bi njegov dan moral imeti več kot 24 ur, da bi lahko opravil vse, kar meni, da bi moral.
Knjiga je prepis govora poglavarja Tuiaviija, ki je na čelu enega od plemen na otoku Samoa. Ta se je domov vrnil s potovanja po Evropi, nakar je svojemu plemenu (ki še nikoli ni videlo nikakršne tehnologije, način življenja Evropejca - Papalagija pa mu je popolna neznanka) opisal, kaj vse je videl. Njegova slika Evropejca nam da misliti, kakšen razkorak vlada med našim in njihovim dojemanjem časa in materialnih stvari. In kar je najpomembneje - iz tega bi se morali marsičesa naučiti.
Medtem ko njegovo pleme časti boga, ki je »poskrbel za vse njihove dobrine«, vidi poglavar Papalagija kot nekoga, ki misli, da je bog. »Papalagi je ubog, ker je nor na stvari. Brez njih ne zna več živeti,« nas opiše. Čudno se mu zdi, da je naš čas vpet v ure, da ima vsak del časa svoje ime (sekunda, minuta, ura). Zato se po njegovem Papalagiju vedno mudi: »V Evropi je malo ljudi, ki imajo čas. Zato večina drvi skozi življenje kot zalučan kamen.« Kako prav nas je videl! Njegovemu plemenu se nikoli nikamor ne mudi, a vsi uspejo opraviti vse naloge pravočasno.
Nam čisto preproste stvari so njegovemu plemenu popolnoma tuje. »Papalagi ima skrinje za ledvene krpe (omare za obleke, op. p.), za zgornje in spodnje krpe (spodnje perilo), za umivalne krpe, za ustne in druge krpe (brisače), skrinje za ročne in nožne kože (omare za čevlje), za okroglo kovino (prstane) ... Iz vsake reči, kjer bi zadostovala ena sama, naredi množico stvari.« Zavito v čisto preproste besede pleme na Samoi izve, da živi Evropejec v »kamnitih kolibah (hišah), ki imajo ob vhodu vanjo drobno stvar, podobno prsni bradavici (zvonec, op. p)«. V tej kolibi so skrinje (sobe), ki imajo luknje (okna), vse te kamnite kolibe povezujejo
n»
Papalagi
špranje (ulice). Čeprav branje knjige na malo več kot sto straneh nariše na obraz tudi nasmeh, bralec zagotovo ne bo mogel mimo razmisleka, kako res je sodoben človek vpet v okvirje družbenih norm ter kaj te pomenijo nekomu, ki zna uživati v življenju, zna dajati in sprejemati nekoliko drugače kot vsi ostali, ne da bi se pri tem obremenjeval z vsiljenimi družbenimi okvirji. Najhujša kazen za Evropejca je boj med tistimi, ki nimajo nič, in tistimi, ki imajo veliko, pravi poglavar svojemu plemenu. »To je boj, v katerem trpijo vsi, ki vsem razjeda veselje do življenja,« še opiše. Ob tem pribije, da se je Evropejec izgubil v svojem poklicu, kajti nima več veselja do svojega dela, zato je pogosto njegov obraz »pepelnato siv«. Papalagi je ujet tudi v prekletstvo denarja, ki ga zanj nikoli ni dovolj in pač ne razume, da denar pahne ljudi samo v večjo zmedo. »Verjemite mi torej, da so v Evropi ljudje, ki si na lastno čelo nastavijo ognjeno cev in se ubijejo, ker se raje odpovedo življenju kot stvarem.« Ali se je Tuiavii res tako zmotil ali je Evropejce zelo dobro spregledal?
SIMONA ŠOLINIČ
O avtorju:
Avtor knjige je nemški pisatelj Erich Scheurmann, ki je leta 1914 prispel na Samoo, kjer je srečal poglavarja Tuiaviija iz Tiaveje. Ta si je silno želel obiskati in spoznati Evropo, vendar jo je kasneje močno preziral, ravno zato, ker je opazil, kako močno lahko sodobno življenje spremeni človeka. Poglavar je Scheur-mannu izročil svoje zapiske o Evropi, da jih je ta lahko prevedel in jih leta 1920 izdal v knjigi. In kot da se od daljnega leta 1920 do danes ni spremenilo nič. Še vedno je v ljudeh pehanje za »več« in še vedno se civilizacijske bolezni in rak rane družbe razraščajo predvsem zaradi nepremišljenega industrijskega razvoja. Ki eni polovici ljudi daje bogastvo, drugi revščino. Toda pravi siromak, trdi Tuiavii, je tisti, ki ima revno srce. Zanimivo branje.
Velenjčani v kipih
10
IZ NAŠIH KRAJEV
NOVI TEDNIK
Mladi planinci so svečke v jajčne lupine vlivali z željo po lepem planinskem taboru .
... otroci, njihovi starši in vsi drugi obiskovalci pa so svečke prižigali z upanjem na izpolnitev osebnih želja.
Lučke za skrite želje in povodni mož z biseri
Na Slivniškem jezeru so pripravili 15. tradicionalno Kresno noč
ŠENTJUR - Če se je še pred nekaj leti zdelo, da bodo ribiškolastniški spori povsem ugonobili turistični potencial tega kozjanskega morja, je njegova Ramna plaža zadnje čase vse bolj priljubljena. Veselico na kresno noč ob Slivniškem jezeru je obiskalo več kot dva tisoč ljudi.
Travnik med jezerom in cesto proti Dobrini je priljubljeno poletno zbirališče domačinov. In tudi tokrat so se predvsem družine z otroki že popoldne prišle igrat, družit in ustvarjat. Z animacijskimi delavnicami so se na praznik pripravljali že ves dan. Slivniški otroci
iz planinskega društva so še sredi dneva začeli prodajati svečke v jajčni lupini, a posel se je razmahnil šele s prvim mrakom. Z vsako prižgano svečko je po vodi namreč odplavala ena želja in misel na srečo, dokler ni cela gladina žarela v malih plamenčkih. Vsekakor je bilo vredno prispevati evro ali dva za čudovito kuliso, še posebej, ker so mladi planinci na ta način zbirali denar za svoj poletni tabor.
Povodni mož
Letos so v turističnem društvu povabili posebnega gosta, ki ga so ga že v času, ko je bilo sonce še visoko na nebu,
najmlajši težko pričakovali. Organizatorji so njegov prihod namreč napovedali še pred deveto zvečer. In čeprav je bilo mamicam in očkom kristalno jasno, da pravljična bitja po svetu ne hodijo ravno sredi belega dne, so se na koncu že z nadčloveškimi močmi trudili svoje mladiče obvarovati pred nenadeja-nim kopanjem. Rastočo nestrpnost so tako varnostni trak kot opozorila organizatorja komaj še krotili. In potem je prišel. Pravzaprav se je pripeljal s čolnom. »Izgleda kot pošast. Je pa res, da še nikoli nisem videl povodnega moža. Potem bo to že to,« pomodruje petletnik
ob meni. Kot je obljubil, je povodni mož prinesel tudi bisere. In starši smo se - vse za srečo in zadovoljstvo svoje mularije - kot se spodobi z zobmi in s komolci potrudili zanje. Povodni mož namreč ni računal, da so ga otroci tako pogrešali in da ga bo na obali pričakalo drobiža čez vsako razumno mejo.
Vmes se je razvila že čisto prava poletna veselica, ki ji je tempo dajal Ansambel Zupan, za piko na i pa še Domen Kumer. Pivo je teklo v potokih, plesišče je bilo polno do zadnjega kotička in tudi čevapčičev ter vsega, kar sodi zraven, ni manjkalo. Od jezera je od-
Povodni mož se je pripeljal po ognjeni gladini in otrokom na ogrlicah prinesel bisere.
mevalo še vse do jutranjih ur. Na novo kresno noč boste morali počakati vsaj še leto dni, a na Ramni plaži se
bo v teh vročih dneh gotovo vsak dan kaj dogajalo.
StO
Foto: TANJA GOBEC
ZVESTI NAROČNIKI
Novi tednik biti pri hiši
Rajko in Ida Veler iz Matk sta naročnika Novega tednika že vse od začetka 70. let, a to še ne pomeni, da je bil to tudi njun prvi stik z njim. Oba sta ga brala že v otroštvu, ko so ga naročali Idini starši v Pongracu, pri Rajku pa so imeli naročen Savinjski vestnik, ki ga je njegova sestra še dolgo hranila na podstrešju.
»Novi tednik mora biti pri hiši in je tudi edini časopis, ki ga imava z ženo naročenega,« je naš pogovor začel Rajko Veler, ki je zelo zadovoljen s časopisom, saj v njem izve veliko novic s Celjskega, ki jih v drugih medijih ni. Najraje ima torkovo rubriko o živalih, ki jo redno v celoti prebere, enako ostale strani v drugem delu časopisa, med njimi tudi male oglase. Mogoče tudi zaradi
mora
tega, ker si Rajko in Ida krajšata čas prav s številnimi živalmi: od prašičev, bikca, kokošk do koz. Mesa ne prodajata, ker ga raje obdržita zase. Tako vesta, kakšno hrano jesta.
Velerjeva živita tik pod Ho-mom, kjer je čudovit razgled na celotno Savinjsko dolino. Kadar ni prevroče, se sprehodita do vrha in tako poskrbita za kondicijo, pri tem poleti nabirata tudi gobe, ki jih velikokrat najdeta že kar za hišo. Zadnjih šest let, odkar sta v pokoju, imata za različne aktivnosti in tudi za branje Novega tednika še posebno veliko časa. Všeč jima je, da ni dnevnik, saj bi se jima časopis tako le kopičil. Tako ga lahko v miru pregledata ravno do takrat, ko jima poštar prinese novega. Ponavadi ga prvi v roke vzame Rajko in ga
na hitro preleti, medtem ko ga njegova žena temeljito prebere zvečer pred spanjem. »Potem vse poroča meni in je zadeva rešena,« v smehu pove Rajko, ki mu zaradi tega ne uide prav nobena novica.
Kljub temu, da je v Novem tedniku veliko spodbudnih novic, Ida vseeno branje najraje začne pri kroniki in novicah iz naših krajev. »Super bi bilo, če bi bilo teh še več. Všeč so mi tudi prispevki, ki govorijo o tem, kako ljudje živijo,« pove Ida, ki stare Nove tednike vestno zbira in jih nato za star papir daje osnovnošolcem. S tem je pred kratkim pomagala tudi preboldskim osnovnošolcem, ki so z zbiranjem pomagali Dejanu Grilju, ki je v delovni nesreči ostal brez rok.
ŠO, foto: GrupA
Rajko in Ida Veler bosta lahko jutranjo kavo od zdaj pila v novih lončkih Novega tednika in Radia Celje ter ob tem prebirala nasvete za vlaganje živil. Pa še v eno od restavracij na Celjskem bosta lahko šla na kosilo.
Ker smo bili v Novem tedniku 2. junija 2012 stari 67 let in smo tako vstopili v 68. leto druženja z bralci, smo se odločili za akcijo Obisk pri zvestih naročnikih. Novi tednik »pokriva« dogajanja v 33 občinah in v sleherni smo med tremi najstarejšimi naročniki izžrebali po enega. Vse do sredine septembra bodo izžrebance obiskovali naši novinarji, jih skromno obdarili ter z njimi poklepetali. Špela Ožir je tokrat obiskala naročnika iz občine Prebold.
NOVI TEDNIK
REKREACIJA
11
S kolesom od gasilskega do gasilskega doma
Na dan državnosti so v PGD Lo-karje pripravili šesti rekreativni kolesarski maraton Od gasilskega doma do gasilskega doma. Skupno se ga je udeležilo kar 130 kolesarjev, od tega jih je 50 premagalo eno najtežjih tras v Sloveniji, 92-kilometrsko pot po vseh krajevnih skupnostih občine Šentjur.
Najbolje pripravljeni so se na daljšo pot odpravili že ob 8. uri zjutraj. Na krajšem in tudi bolj ravninskem 50-kilometrskem delu so kolesa pognali dve uri kasneje. Pri vsakem gasilskem domu ob poti je bila okrep-čevalna točka. Tako je dogodek na poseben način povezal vse gasilce v občini. Kot je povedal predsednik lokarskih gasilcev Janko Pušnik, bi brez pomoči številnih drugih gasilcev težko izpolnili vse pogoje organizacijsko izjemno zahtevnega projekta. Izhodiščna postojanka pri gasilskem domu v Lokarjah je bila tudi ciljna točka, kjer so poskrbeli za okrepčilo in seveda žrebanje nagrad.
»Tudi letos se je potrdilo, da je naš rekreativni maraton zanimiv za precej širok nabor kolesarjev, od tistih zelo hitrih, kondicijsko zelo dobrih, do tistih z malo manj prevoženimi kilometri. Kolesarji, ki so prevozili daljšo progo, vedno bolj ugotavljajo, da je to eden najzahtevnejših kolesarskih maratonov v Sloveniji, kajti na 92-kilometrski razdalji je treba premagati 2290 višinskih metrov,« ugotavlja Pušnik. Ideja za pot se je rodila
pred leti, ko sta kot predana gasilca meje celotne občine prevozila skupaj s sinom Rokom. »Nekaterim kolesarjem je naš maraton postal obvezna vsakoletna prireditev, ki je enostavno ne zamudijo, in to nas zelo veseli.« Za popestritev kolesarskega dne so ob koncu prireditve nastopili tudi celjski virtuozi na monokolesih.
»Ob tako uspešni prireditvi se želimo zahvaliti vsem sponzorjem in donatorjem, ki so darovali prispevke in nagrade za udeležence. Prav tako tudi vsem društvom v GZ Šentjur, ki so odprla svoja vrata za naše kolesarje, enoti prve pomoči, Policijski postaji Šentjur in vsem članom PGD Lokarje,« je ob koncu uspešne prireditve še dodal Pušnik.
StO Foto: JP
Gasilska tradicija je na Slovenskem izjemno močna. Tudi v populaciji, ki športno rekreativno ni zelo dejavna. PGD Lokarje z organizacijo tega kolesarskega maratona uspešno združuje oboje in na ta način že šesto leto organizira enega večjih športnih dogodkov na Šentjurskem. Pozimi gasilce redno vabijo tudi na smučarsko tekmovanje na Golte. Kot pravi Pušnik, ima občutek, da so med njegovimi kolegi gasilci na splošno bolj priljubljeni letom primerni individualni športi.
NOVI TEDNIK IN RADIO CELJE -
migamo z vami!
Generalni medijski pokrovitelj maratona državnosti in maratona Celje-Logarska dolina
Šestega gasilskega maratona na dan državnosti v Šentjurju se je udeležilo 130 kolesarjev.
V	■	■ ■
Druženje generacij
? ■	S
So takšni in so drugačni prazniki, je bilo slišati minuli konec tedna na Rečici ob Savinji, kjer so v čast občinskemu prazniku pripravili športni vikend.
Dogajanje se je začelo v petek s tradicionalnim turnirjem v malem nogometu za ženske. Dobro obiskan turnir pripravljajo člani turističnega društva že dolga leta, saj z njim začenjajo niz dogajanja v okviru tradicionalne turistične prireditve Od lipe do prangerja. Dekleta so tudi tokrat dokazala, da ne zaostajajo za moškimi žo-gobrcarji. Med akcijami jih vročina niti malo ni motila, le včasih so požugale navijačem, ki so se hladili v senci in delili malo preveč moško obarvanih nasvetov. Seveda ni manjkala nobena nogometna prvina, dodatek je bilo le vedro hladne vode. Že drugo leto zapored se je na travnatem igrišču najbolje izkazala ekipa Kempa teama.
Pravi športni praznik pa je bil v soboto, ko so se na igrišče Športnega društva Mladost zgrinjali odbojkarji in - kako drugače v času nogometnega prvenstva - spet nogometaši. Tudi letos so se številne ekipe udeležile Li-karjevega memoriala, ki je bil zaradi razgretega ozračja še bolj vroč. Po celodnevnih obračunih je slavila ekipa nogometašev, ki so si nadeli ime Extrem caffe. Fantje so
seveda takoj pokimali ob opazki, da je bil finalni obračun boljši kot nedeljska finalna tekma v Kijevu.
Veliko zanimanja v teh dneh žanje tudi novo igrišče za odbojko na mivki, ki so ga uradno predali namenu v soboto. S tem se je uresničila dolgoletna želja mladih, mivka pa postaja pravi prostor za srečevanje in preživljanje prostih
počitniških dni. Naložbo je pokrila občina, seveda pa v športnem društvu napovedujejo še druge tovrstne obračune, saj vse bolj ugotavljajo, da ljubitelji rekreacije ravno v takšnih druženjih stkejo veliko prijateljskih vezi. Na prvem turnirju mešanih trojk je slavila ekipa Ona-on.com.
Seveda ob obračunih, razočaranjih in veselju v
Dekleta so dokazala, da do potankosti obvladajo nogometne veščine.
teh dneh ni manjkalo niti dogajanje na drugi strani črt, ki so označevale avt linije. Redkokdaj smo priča takšnemu sproščujočemu druženju, ki je navduševalo stare in mlade. Gre torej za eno najboljših oblik med-generacijskega sodelovanja. Tako bo dogajanje, ki so ga sicer zaključili nešportno, z množičnim ogledom filma na prostem Nebeška vas, še dolgo odmevalo.
US
? ■■ cm v « jv. A? ■
f -	. ".j* "■» -v V -i

rt
Zmagovalna odbojkarska ekipa z najbolj zvesto navijačico Ano.
KOLEDARČEK REKREATIVNIH PRIREDITEV
7. julij
POHODNIŠTVO
Izlet na Veliki Snežnik. Organizira PD Celje Matica, info: 492 48 50 oz. 051/338-358 ali po e-pošti: pdcelje@siol.net.
Nedelja okoli 12.30: izmučeni po tekmi v neznosni vročini.
Otvoritev sezone v Kišinjevu
Po 20 evropskih tekmah je celjska bilanca še pozitivna
Preverjeni zvezni igralec Marko Kolsi (v rumeni majici) in 18-letni Nejc Plesec, ki zelo veliko obeta.
20 evropskih tekem je odigralo Celje, po sedemkrat zmagalo in igralo neodločeno, šestkrat je izgubilo. 1993/94, pokal pokalnih zmagovalcev: Odense 0:1, 0:0, 1997/98, pokal Intertoto: Antalya 1:1, Maccabi Haifa 1:0, Lokomotiva 1:2, Proleter 0:0, 2001/02, pokal Intertoto: Aarhus 7:1, 0:1, Artmedia Petržalka 5:0, 1:1, Lausanne 1:1, 0:0, 2003/04, pokal UEFA: Belasica 7:2, 5:0, Maccabi Haifa 2:2, 1:2, 2004/05 Sloboda 2:1, 0:1, 2005/06 Levski 1:0, 0:3.
Nogometaši Celja so ostali brez generalke pred prvo tekmo 1. predkroga kvalifikacij za ligo Evropa v Mol-daviji. V četrtek je obračun v Rogaški Slatini odpovedal azerbajdžanski Inter, v nedeljo v Areno Petrol ni pripotoval madžarski Pecs.
Celjani so se pomerili med seboj, rumeni so z goloma Bajdeta in Kolsija ugnali modre z 2:0.
Celjani za Celje
Športni direktor kluba Ambrož Krajnc je najprej spregovoril o gostovanju v
Kišinjevu: »Zahtevna je bila že priprava na potovanje. V sredo zjutraj se bomo z avtobusom odpeljali do Benetk, poleteli bomo v Temišvar in od tam v moldavsko prestolnico. Prepričali smo se, da imamo zelo zahtevnega nasprotnika. A bodite brez skrbi, dali bomo vse od sebe in ga kljub vsemu skušali premagati.« Na preizkušnji je nekaj obetavnih nogometašev: »Kandidati za uradno pridružitev in registracijo so Miha Korošec in Žan Horvat iz celjskega Šampiona, Nejc Plesec iz Dravograda in Lu-
tfi Bilali iz Interblocka.« Žal pa za celjskega prvoligaša ne bo zaigral eden najbolj talentiranih celjskih nogometašev Rok Baskera, bivši igralec drugoligaša Šampiona, ki se je uril pri Genoi in potem prestopil k ljubljanski Olimpiji. »Žal mi je, da je prišlo do tega. Z Janijem Žilnikom želimo sporazum, ki bi temeljil na tem, da vsi najboljši celjski nogometaši ostanejo v Celju in da imata od tega korist oba mestna kluba,« je razložil Krajnc.
O evropskem tekmecu je spregovoril tudi najizku-šenejši v celjskem moštvu, vratar Amel Mujčinovič: »Prva tekma v sezoni je najtežja, po dolgih letih bo za nas evropska. Če bomo dali vse od sebe, ne bomo brez možnosti.«
»Brez
demokracije«
V četrtek ob 18.30 se bodo nogometaši Celja v Kišinjevu spopadli z Dacio. Pred prvim spopadom je trener Marijan Pušnik razpredal: »Ne napovedujem napredovanja, toda pričakovanja so pač takšna. A za kaj takega bi morali odigrati na robu svojih zmožnosti. Naša ekipa še ni dokončno sestavljena, žal sta
odpadli zadnji predvideni pripravljalni preizkušnji, z Ukrajinci in Madžari. Ogorčen sem zaradi delovanja agencije, ki nam je obljubila tekmeca za prijateljski tekmi. Ostali smo brez generalke. Eno je tekma med seboj in drugo srečanje z resnim nasprotnikom. Fantje so se v nedeljo sicer trudili. Moštvo je z izjemo Gobca in Mujčinoviča mlado, toda to ne bo naš alibi. Fantje bodo imeli veliko priložnost, da se uveljavijo v slovenskem prostoru in da dokažejo, da niso bili zastonj pripeljani v naš klub. Uvrstitve v prvenstvu ne morem napovedati, obljubim lahko le, da bodo naši igralci veliko tekli, da bodo agresivni in požrtvovalni. Na dobri poti smo.« Kakšno je splošno stanje v Areni Petrol? »Finančni položaj ni najboljši, to je jasno, zato si nismo privoščili priprav v visokogorju, kjer ni tako vroče. Igrišča, na katerih smo vadili, so bila dobro pripravljena, v Štorah, Vojniku, na Skalni kleti in večkrat v Areni Petrol. V slačilnici ni de-
mokracije. Povedal sem že, da bosta soigralcem kot ata in mama Sebastjan in Amel, toda s trdo roko. Hierarhija je določena in znana.« Pušnik je spregovoril tudi o kakovosti tekmeca iz Moldavije: »Če bi se primerjali z njim glede na proračun, potem nimamo možnosti. Toda tudi Barcelona in Chelsea kdaj izgubita proti na papirju slabšemu klubu. Dacia je zelo močna, z velikim številom tujcev, ki jih često menja. Naš adut bo močan moštveni duh, stavili bomo na presenečenje na prvi tekmi, da bi se nam odprle možnosti pred povratno v Celju.« V letalu bo v sredo 18 igralcev. »Vratarja sta Amel Mujčinovič in Matic Kotnik, bočni zvezni igralci Tadej Vidmajer, Klemen Medved, Sebastjan Gobec in Stefan Ristovski, branilci Tadej Gaber, Marko Krajcer, Matej Centrih in Matic Žitko, vezisti Alen Romih, Marko Kolsi, Blaž Vrhovec in Marijo Močič ter napadalci Iztok Močivnik, Gregor Bajde, Roman Bezjak in Benjamin Verbič.« Krivec za slabo voljo naj bi bil po neuradnih podatkih Marjan Horvat, ki ni držal obljube glede nasprotnikov na prijateljskih tekmah.
DEAN ŠUSTER Foto: TimE
Največ nastopov za Celje na tekmah evropskega pokala ima Sebastjan Gobec (15), najboljša strelca pa sta s po štirimi goli Oliver Bogatinov in Robert Koren.
Velenj še ogr
Nogometaši Rudarja so v sklopu priprav na novo tekmovalno sezono odigrali peto pripravljalno tekmo. Prvič so se predstavili domačim gledalcev. Ukrajinska Zorya je Ob jezeru slavila s prepričljivim rezultatom 4:1.
Velenjčani so pred obračunom z Ukrajinci odigrali štiri tekme, na katerih so dvakrat zmagali (Peca, Zagreb) in dvakrat izgubili (Metalurg, Seni-ca). Tokrat so proti FC Zorya prikazali zelo slabo predstavo, predvsem v obrambi.
Slaba obramba
Častni gol so dosegli v 88. minuti, ko je bil po predložku iz kota v gneči pred golom natančen Uroš Rošer. Visok poraz ni tragičen, saj so priprave Rudarja v polnem teku, trener Milan Đuričić pa še poizkuša uvesti novosti v igro. Po tekmi je dejal: »Naša pripravljenost v tem trenutku ni na takšnem nivoju kot nasprotnikova. Zorya je kvalitetnejša, izkušenej-ša in ni sramota izgubiti proti takšni ekipi. Moji igralci so se hrabro borili. Zadovoljen sem z njihovo željo.« Kot se je izkazalo, trenutno največ preglavic povzroča igra v obrambi, ki deluje sila nezbrano in zelo počasno. Rudar bo v 1. krogu nove sezone državnega prvenstva 14. julija gostoval pri Muri. Zatem bo gostil Olimpijo ter se podal na gostovanje v Celje. »Žreb je žreb. Mi moramo gledati nase. In da se dobro pripravimo. Vsaka prva tekma je najtežja,« je o žrebu za novo sezono pripomnil Đuričić.
Številni odhodi in prihodi
Po končani sezoni je velenjsko moštvo zapustilo kar devet igralcev. Dresa Rudarja v prihajajoči sezoni ne bodo nosili Boban Savić, Gregor Fink, Luka Majcen, Damjan Trifko-
V petek
Rokometaši Celja Pivovarne Laško se bodo zbrali čez 20 dni in začeli priprave na novo sezono. Po zaključku prejšnje sezone pa so v celjskem klubu ukinili člansko B ekipo.
Vzrok so finančne težave. Mladi celjski rokometaši so v minuli sezoni osvojili celo tretje mesto v 1. B slovenski ligi. Do razpustitve druge članske ekipe je prišlo po tehtnem razmisleku. V zadnjem obdobju so se močno spremenile razmere. B ekipa je bila ustanovljena v času drugačne strategije v klubu. Slednjo so na novo zastavili med predpreteklo sezono, ko so se tudi odločili, da bodo več priložnosti v prvi ekipi dobili mladi domači igralci. »Takrat oziroma pred začetkom pretekle sezone smo močno izčrpali B ekipo, saj smo veliko njenih članov priključili prvi ekipi. Kljub temu smo z B ekipo vztrajali še eno leto in v pretekli sezoni
Slovenija je z evropskimi podprvaki v kvalifikacijah za EP obakrat doživela najnižja poraza. Po ljubljanskih 0:1 25. marca lani se je pojavilo mnogo kritik glede igre naše izbrane vrste. »Tedaj sem bil začuden. Italijani so namreč igrali enkratno, enako kot zdaj v polfinalu na EP. Toda tudi naši reprezentantje so igrali dobro, bilo je 0:1. >Azzuri< nas niso deklasirali!« nam je odgovoril Marijan Pušnik.
Marijan Pušnik z mladima napadalcema, Benjaminom Verbičem in Žanom Horvatom
WWW.CINKARNA.SI
CC
CINKARNA
Glavni pokrovitelj
Nogometnega kluba Celje
čane čaka omno dela
25-letni Saša Bakarič je po sedmih sezonah celjski dres zamenjal za velenjskega.
vič, Luka Žinko, Nikola Toli-mir, Petar Stojnič, Dejan Puri-šič in Brane Đokič. V zraku še visi usoda Boštjana Jelečevi-ča, ki pa je tudi blizu odhoda iz Velenja. Novih obrazov v vrsti Milana Đuričića je deset. To sta vratarja Matjaž Rozman in Alen Pašagič ter igralci Saša Bakarič, Ivan Firer, Dragoslav Stakić, Senad Jahič, Kristijan Bubalović, Alen Bukšek, Ne-manja Stjepanović in Klemen Bolha. »Novih igralcev je precej, zato jih ni lahko vklopiti v novo sredino. Tako za njih kot tudi za nas je težko. Treba se je privaditi na nov stil igre. S ponavljanjem bo veliko bolje,« pravi Đuričić. O cilju v novi sezoni v Velenju še ne govorijo, potem ko še ne vedo, kako bo dokončno sestavljena oziroma pripravljena ekipa na začetku prvenstva.
Spregovoril je tudi novi vratar Matjaž Rozman: »Igralci se še uigravamo. Treniramo dvakrat na dan in posledično so noge težke. Sezona se približuje. Verjamem, da se nam bo uspelo dobro pripraviti, da
ne bo težav. Žreb je bil za nas v uvodnih krogih neugoden. Najbolj pomemben je dober začetek. Če bi nam uspelo slaviti proti Muri, potem bo vse lažje.« Aleš Jeseničnik je dodal: »Vsi se nadejamo dobrega začetka nove sezone. V naši ligi se da z vsakim nasprotnikom igrati, to smo videli v prejšnji sezoni. Ostaja nam še dosti časa, da popravimo napake v igri in mirno pričakamo prvo gostovanje pri Muri, ki je trenutno v finančni stiski in videli bomo, kako se bo odvila prva tekma.« Kapetan Rusmin Dedič je poškodovan. Za kako resno poškodbo gre, v taboru Rudarja še ne vedo. V pogon pa se je vrnil Elvis Bratanovič, ki ga od zimskega premora ni bilo več na spregled. Bratanovič naj bi bil poškodovan, a po neuradnih vesteh naj bi bilo v ozadju nekaj drugega ... Ve-lenjčani načrtujejo, da bodo v prihodnjih dneh odigrali še dve pripravljalni tekmi.
MITJA KNEZ Foto: SHERPA
Tudi Marina neprepoznavna na EP
Renner z lažjo poškodbe iz Gorice
Za Martino Ratej je na evropskem prvenstvu razočarala tudi druga atletinja celjskega Kladivarja.
Marina Tomič je v Helsinkih izpadla v prvem krogu kvalifikacij teka na 100 metrov ovire s skupno 20. časom (13,36). Bila je četrta v svoji skupini. Za polfinale bi morala teči 13,17 sekunde. Takšen rezultat je letos že krepko presegla. Tekla je celo 13,04, tokrat pa je zelo zaostala za tem izidom, za kar 32 stotink.
Na mitingu v Gorici je nastopil svetovni prvak med mlajšimi mladinci v skoku s palico, Celjan Robert Renner. Poskušal je tudi izpolniti olimpijsko normo, ki znaša 560 centimetrov, predvsem pa povrniti oziroma utrditi samozavest. »Slednje mi je uspelo, težav >v glavi< ni več,« je sporočil, potem ko je preskočil 520 cm. »V drugem poskusu na 540 cm pa je prišlo do neljubega dogodka, s komolcem sem padel na letvico.
Kar močno sem se udaril, sklep je otekel. Prenehal sem tekmovati, dan kasneje pa je bilo že bolje.« Za olimpijsko normo je »Roberto« letos zaostal komaj za decimeter, potem ko je sredi Innsbrucka preskočil pet metrov in pol. S trenerjem Milanom Kranjcem vse stavita na mladinsko svetovno prvenstvo v Barceloni. Tam bo Celjan od večine tekmecev mlajši za leto dni (kar je v tem starostnem obdobju precej), toda navkljub temu zre proti vrhu. »Če v prvem poskusu preskočiš 540 centimetrov, potem imaš odličje praktično že v žepu. Forma se mi dviguje in upam, da bom v Kataloniji na višku moči v tej sezoni,« je zaključil zdaj že bolje razpoloženi Renner. Kvalifikacije v skoku s palico se bodo v Barceloni začele že prvi dan prvenstva, čez teden dni ob 10.50, finale pa bo dva dni kasneje.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
c Celjani v žrebu lige prvakov
je osvojila presenetljivo visoko mesto, tretje. Ekipa je bila sestavljena pretežno iz mladincev in tudi kadetov. Izkazalo se je, da je B liga močno izgubila na kakovosti, ki jo je imela še pred leti, ko smo si želeli v to tekmovanje, da bi naši igralci dobili več izkušenj,« je klubsko stališče razložil Miha Pantelič. Zaradi vsega tega so začeli tehtati nadaljnje možnosti, se posvetovali z vsemi trenerji in se odločili, da ekipo »ugasnejo«, kar je bilo potrjeno s sklepom upravnega odbora. »Poleg naštetih dejstev sta k odločitvi pripomogla še dva pomembna dejavnika. Namreč igralci, ki so nastopali za B ekipo,
med sezono niso bili na voljo članski, razen v prestopnem roku. Če nastopajo za mladince in kadete, pa temu ni tako in že v prihajajoči sezoni bo nekaj igralcev tako dobilo priložnost na nekaterih tekmah v članski konkurenci, sicer pa bodo nastopali v svojih selekcijah. Zadnji dejavnik pa je seveda tudi finančno vzdrževanje takšne ekipe, ki terja visoke stroške in v današnjih razmerah bi bilo nesmotrno nadaljevati na takšen način,« je zaključil Pantelič. Žreb skupin lige prvakov bo v petek v Nemčiji, spremljal ga bo direktor Roman Pungartnik.
DŠ
Foto: SHERPA
WWW.CINKARNA.SI
1
cc
CINKARNA
Marina Tomič je še na mitingu v Velenju izrazila željo, da bi se letos spustila pod 13 sekund. V Helsinkih je bila od uresničitve oddaljena kar 37 stotink ...
WWW.CINKARNA.!
cc
CINKARNA
Glavni pokrovitelj
AD KLADIVAR Celje
Po težavah z zaletom in predvsem vbodom palice je Robert Renner »v sebi resetiral celoten program« in mu gre na bolje v najbolj kompleksni atletski disciplini.
V začetku meseca februarja je B ekipa ostala še brez Igorja Žabiča (preselil se je v prvo moštvo), pa kljub temu uspešno nadaljevala v ligaškem tekmovanju.
Športne in zabavne igre z nagradami, MINI DISKO, poslikava obraza, ustvarjalne delavnice, glasba in številna presenečenja!
14
REPORTAŽA
NOVI TEDNIK
Gospoda pilštanjska z malopridnežem Gustlom, ki pa je na srečo postal pošten.
Mladi med preteklostjo in prihodnostjo
Pilštanj je bil organizator 1. prangerijade. »Zelo je pomembno spoznanje, kaj so ti kraji pomenili v srednjem veku. Pilštanj se je ponašal z dvema gradovoma, razmišljali so že o tem, da bi ga razglasili za mesto. Potem je šlo vse navzdol in danes je Pilštanj drugačen. Ti kraji so odročni, vendar imamo zgodovino, ki je ne more nihče zbrisati. Vedno več jih prihaja v naše konce, predvsem na binkoštovanje,« je v imenu gospode pilštanjske pripovedoval Andrej Kolar.
Danes bi našli še več lumpov za »prangeret
15. prangerijada oziroma srečanje slovenskih krajev s »prangerjem« na Rečici ob Savinji
Simbolični prikaz zasmehovanja na »prangerju«. Prvi z leve je Siniša Todorovič, predsednik TD Rečica ob Savinji.
Menda je lani ameriški sodnik mater obsodil na novodobni »pranger«. Tri dni je bila privezana po uro, ker je denar, ki so ga sosedje zbrali za nakup igrače za njenega otroka, zapravila za pijačo. Kazen je bila vzgojna, poročajo časopisi.
Koliko so bile vzgojne kazni na »prangerju« v srednjem veku, zgodovinski viri ne poročajo, vseeno pa smo imeli prejšnjo nedeljo na Rečici ob Savinji priložnost opazovati, kako so nekdaj trški sodniki izrekali kazni in zločince - ponavadi bolj kurje tatove in podobne manjše prestopnike - obsojali na privez na »prangerju«, kjer so jih čakali zasmeh, norčevanje in še kakšno gnilo jabolko za nameček. Kar šest »prangerskih« krajev je namreč prikazalo igrane prizore, kako so nekdaj v njihovih krajih obsojali in kaznovali zločince.
Turistično društvo Rečica ob Savinji je bilo gostitelj 15.
prangerijade - srečanja slovenskih krajev s »prangerjem« ali sramotilnim stebrom. »Gre za obujanje zgodovinskega spomina na tiste trge, ki ohranjamo spomin na nekdanjo sodno oblast, ko smo lahko svojim nepridipravov v krajih, ki so imeli trške pravice, sami sodili in tako skrbeli za javni red in mir,« je razlagal Jože Tlaker, tudi avtor knjige o Rečici v času škofa Tavčarja, sicer pa vsa leta aktiven udeleženec prangerijad.
Največ ohranjenih »pran-gerjev« je na Kozjanskem oziroma Štajerskem: Ptujska Gora, Lemberg, Podsre-da, Negova-Spodnji Ivanci, Pilštanj, Motnik, Brestanica, Predgrad in Rečica ob Savinji. Izven tega območja so samo trije večji kraji (Ptuj, Piran, Radovljica), drugače pa so se »pranger-ji« ohranili na podeželskih trgih, ki so, sodeč po znamenitostih, nekdaj imeli večjo vlogo.
Za prešuštnice in druge
pr dr
malopridneže
Kot je razložil Tlaker, je v 15. in 16. stoletju veliko slovenskih krajev dobilo trške pravice. S tem so dobili tudi pravico do sejmov, s tem pa tudi do prihodkov, s čimer se je cesar Fridrik znebil plačevanja priprav za obrambo pred Turki.
V nekdanjih časih so bili »prangerji« v uporabi skoraj vsako nedeljo po maši oziroma v času, ko se je na trgu zbralo največ ljudi. »Prekrški so bili zelo različni, trška oblast pa tudi zelo domiselna pri kaznovanju. Tako je oblikovala različne »prangerje«, ponavadi se je sodilo pod lipo, »pranger« pa je bil seveda na vidnem kraju. Ljudje, ki so bili privezani za krajši ali daljši čas, so izgubili čast, ni pa se jih smelo mučiti. »Pranger« na Rečici ima na primer obliko moškega spolnega uda, saj so nanj privezovali predvsem
prešuštnice. Vedeti je treba, da je bilo v tistih časih skoraj dve tretjini ljudi, ki so imeli spono bolezen, ravno prešuštnice pa so prenašale bolezni. »Tako so oblasti želele posvariti podložnike, s katerimi deklinami naj ne bi imeli opravka, saj že takrat spolno bolan moški ni bil primeren za vojsko ali delo, skratka, bil je zanič,« je omenil Tlaker.
V vseh »prangerskih« krajih so silno ponosni na svoje simbole. »Za vsako zadevo, ki je po meri človeka, lahko trdimo, da ne sme utoniti v pozabo. Postavlja se vprašanje, če ni bilo nekdanje sodstvo bolje organizirano. Velikokrat pomislimo, da bi bilo bolje, če bi sami obračunavali s svojimi lumpi, ne pa da si dobijo sposobne odvetnike, potem pa tako vemo, kako se zadeva konča,« je še dodal Tlaker, ki so mu v en glas pritegnili tudi predstavniki drugih »pranger-skih« krajev.
URŠKA SELIŠNIK Foto: TimE
Na »pranger« so obsodili, kasneje pa osvobodili tudi »coprnico«, ki se je ukvarjala z rastlinami. Za prikaz so poskrbeli člani mladinske skupine I. V. A. N., ki deluje v okviru rečiškega kulturnega društva.
Jože Tlaker
Ana Novak, predsednica TD Lemberg, z mlinčevko ali mlinčno potico. Obiskovalcem na Rečici so jo gostoljubno delili predstavniki še enga »prangerskega« kraja.
NOVI TEDNIK
KRONIKA
15
Vlomilci ne poznajo dopusta
Ne pišite na Facebooku, da odhajate od doma!
Na Celjskem se je lani v vsem letu zgodilo 1.247 vlomov, zagotovo ne vsi v stanovanjske hiše in stanovanja, saj so v to statistiko všteti tudi vlomi v ostale objekte. Ravno stanovanjski objekti pa so te dni najboljše in najprivlačnejše tarče za nepridiprave. Kljub številnim opozorilom policije vsa leta število teh kaznivih dejanj ne upada, čeprav na Celjskem ni niti porasta. A bi lahko, pravijo policisti, teh primerov bilo še manj, saj vedo, da bi lastniki z večjim samozaščitnim ravnanjem lahko marsikateri vlom tudi
preprečili.
Raziskanost teh vlomov je okoli 20-odstotna, kar pomeni, da večina okradenih svoje lastnine tako ali tako nikoli ne dobi nazaj, zato bi morala biti skrb za varnost ob odhodu od doma na prvem mestu. Mnogi te dni že počitnikujejo, majhen delež teh pa poskrbi za popolno varnost svojega doma, ki ga pustijo samevati. Poštni nabiralniki, ki se vztrajno polnijo, medtem ko lastnikov ni doma, so zelo dober pokazatelj za tatove,
da sta stanovanje ali hiša na voljo za vlom. Vsaj v času dopustov bi lahko mnogi pozabili na nevoščljivost, standardno slovensko lastnost, saj se vedno znova izkaže, da so sosedje pravzaprav najboljše varovalo pred vlomi. Budni sosed lahko prazni poštni nabiralnik, vsake toliko časa preveri okolico objekta ali stanovanja, pri čemer lahko pred hišo dopustnikov pusti svoje vozilo in tako daje navzven videz, da hiša ne sameva. To slednje se je namreč pogosto pokazalo za potezo z dobrim učinkom.
Toda pomočnik vodje Sektorja kriminalistične policije PU Celje Aleš Slapnik opozarja, da se poleti ne pojavljajo le vlomi v hiše dopu-stnikov: »Kar nekaj je tudi vlomov v hiše ali stanovanja v nočnem času, ko ljudje spijo, prostore pa ponoči zračijo. Odprta balkonska vrata izkoristijo vlomilci.« Nekaj več vlomov v hiše se na Celjskem v zadnjem času pojavlja predvsem na žalskem območju, kjer vsi primeri še niso preiskani. Se pa vlomilci raje odločijo za vlome in tatvine
Preden greste na dopust:
Na Celjskem so vse pogostejši so tudi ropi v domovih. Rop je kaznivo dejanje, kadar storilec napade človeka oziroma lastnika hiše. Pri hišnih ropih gre za hudo nasilje, pri katerem storilci ponavadi delujejo v skupinah, so zamaskirani in oboroženi, žrtev zvežejo, ji grozijo z orožjem in se ponavadi dolgo zadržujejo v prostorih. Najpogosteje ropajo ženske in starejše ljudi, ki se niso sposobni braniti, svarijo policisti.
Dodatna zaščita ni nikoli odveč.
iz hiš. »Vlomilci kradejo v hišah tudi, če so lastniki doma. Največkrat gre pri takšnih storilcih za tujce,« dodaja Slapnik.
Pred tedni so na celjskem sodišču obsodili skupino mla-deničev, ki so zelo premišljeno
Povsem nesposoben za vožnjo
Branku Žnidarcu grozi večletni zapor.
srečo spil več, kot ves čas trdi sam. Omenja le dve pivi, vendar takšna količina alkohola pomeni vsaj štiri pollitrske steklenice piva, je dejala izvedenka. V nesreči je takrat umrla 47-letna Saša Preložnik, ki je vozila pravilno. Primer Žnidarec je znan po tem, da je obtoženi pred tragedijo na Kidričevi povzročil manjšo nesrečo v Novi vasi, kjer pa je policija od postopka odstopila, ker je šlo za nesrečo neznatne nevarnosti. Včeraj je pred senat stopila tudi 71-letna Valentina Malovrh, v katero je v Novi vasi trčil, vendar se ni želela razjasniti, ali je bil Žnidarec že takrat bil videti morda pijan. Pričal je tudi policist Peter Kmetec, ki je prišel na kraj nezgode v Novi
Pokličite policijskega vodjo okoliša, kjer živite. Njegova naloga je tudi, da bo med obhodi bolj pozoren na vaš dom v vaši odsotnosti. Imena teh policistov so objavljena na spletnih straneh policije.
Rože pustite na okenskih policah, ker če jih boste umaknili ali spustili rolete, je to lahko znak, da vas ni doma.
Na socialna omrežja ne pišite, da odhajate na počitnice, saj nikoli ne veste, kdo te zapise vidi.
Lestve, zaboje, smetnjake umaknite iz neposredne bližine hiše. Vlomilcu lahko olajšajo dostop.
Vrednejše predmete varno shranite, uporabljajte težje sefe.
milskega poželenja spremljajo dalj časa in se tako zelo dobro prepričajo, ali je kdo doma in kdaj je najboljši čas za kaznivo dejanje. Čeprav vlomilci vztrajno sledijo tehnologiji in so pri načinu vlomov tudi vedno bolj usposobljeni, so ojačana ali posebna protivlomna in protipožarna vhodna vrata
še vedno dobra zaščita. Policija še posebej svetuje zaščito oken z varovalnimi folijami in mehansko zaščito na okenskih krilih, če je stanovanje v pritličju. Preventivno delujeta tudi senzorska luč in alarmna naprava.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA
vlamljali v hiše, storili za več kot 50 tisoč evrov škode, pri čemer so odnašali dobesedno vse, kar so videli. Tak primer kaže na dejstvo, na katerega opozarja tudi policija. Vlomilci se tatvin ne lotijo kar tako. Največkrat objekt svojega vlo-
Branko Žnidarec, ki je oktobra 2009 na Kidričevi cesti v Celju z divjo vožnjo in nepravilnim prehitevanjem povzročil smrtno nesrečo, je bil v času tragedije povsem nesposoben za vožnjo. Tako je dejala sodna izvedenka dr. Simona Šramek Zatler, ki je izračunala, da je imel Žnidarec v krvi najmanj 1,73 grama alkohola na kilogram krvi. To pomeni, da je pred ne- vasi in dejal, da obtoženi
INFO 113
Nesreča ohromila promet
Nekaj minut čez 20. uro se je v četrtek pred izvozom Šempeter v Podlogu na avtocesti Celje-Ljubljana zgodila prometna nesreča. Trčila sta osebni avtomobil in terensko vozila s prikolico, na kateri je bilo naloženo kombinirano vozilo. V trčenju ni bil nihče poškodovan, škoda na vozilih pa naj bi bila visoka. Na terenu je bilo pet celjskih poklicnih gasilcev.
Kdo je kriv za nesrečo?
Celjski policisti bodo ovadili odgovorno osebo zaradi nesreče pri delu. Ta se je zgodila v petek v Lokrovcu. Delavec naj bi se namreč hudo poškodoval na gradbišču. Po nudenju prve pomoči in prevozu v celjsko bolnišnico je še vedno v življenjski nevarnosti.
Zaprlo se mu je padalo
V soboto dopoldne se je na Celestnikovem hribu na območju Prebolda huje poškodoval 30-letni jadralni padalec. Ta je poletel z vzletišča, nato pa se mu je zaradi bočnega sunka vetra zaprlo padalo. 30-letnik je strmoglavil s približno pet metrov višine. Reševalci so ga odpeljali v celjsko bolnišnico.
Čelno v tujko
takrat ni kazal »zanesljivih znakov pijanosti«. V zraku pa kljub temu ostaja vprašanje, ali bi lahko prometna policista, če bi odredila preizkus z alkotestom, ugotovila, da je bil že takrat vinjen. 47-letna Saša Preložnik, ki je umrla v nesreči, ki jo je kasneje povzročil na Kidričevi, pa ni imela možnosti preživetja. Dobila je prehude poškodbe predvsem prsne in trebušne votline ter glave, ob tem še hude zlome rok in nog. Včeraj bi morali zaslišati še psihiatričnega izvedenca Go-razda V. Mrevljeta, ki pa na sodišče ni uspel priti. Obstal je v prometnem zamašku na štajerski avtocesti - zaradi prometne nesreče.
SŠol
Foto: SHERPA
Kar štiri osebe so bile udeležene v prometni nesreči, ki se je pripetila v soboto opoldne na regionalni cesti Ljubno ob Savinji-Nazarje, izven Varpolja. 55-letni voznik osebnega avtomobila je vozil iz smeri Grušovelj proti Nizki, nakar je zapeljal na nasprotni vozni pas, po katerem je pravilno iz smeri Nizke pripeljala 76-letna voznica avtomobila, sicer državljanka Nizozemske. Med vozili je prišlo do čelnega trčenja, v katerem se je voznik huje poškodoval, njegov sopotnik in voznica ter sopotnica iz drugega vozila pa so dobili lažje poškodbe.
Roparja še vedno ni
Policisti še niso izsledili roparja, ki je v sredo popoldne oropal pošto na Polzeli in odnesel do zdaj še neznano količino denarja. Neznanec, ki je uslužbenki zamaskiran zagrozil s pištolo, je visok okoli 180 centimetrov in čokate postave. Ima brke in modre oči. Po ropu je pobegnil skozi zadnja vrata stavbe in se poskušal odpeljati s poštnim motorjem, vendar ga ni mogel spraviti v pogon, zato je s kraja zbežal. Kriminalisti še vedno iščejo roparje pošte na Lavi, bank v Vojniku, Vitanju, Žalcu. Šmartnem ob Paki, Radečah ter pošte v Dramljah.
SŠol
16
0TR05KI ČA50PI5
NOVI TEDNIK
Najboljši športniki šentjurskih šol
V telovadnici OŠ Slivnica pri Celju so na slavnostni prireditvi podelili priznanja najboljšim športnikom osnovnih šol občine Šentjur.
Med najboljše so se zapisali Urban Kresnik in Patricija Salobir s Ponikve, Žan Kramaršek in Zala Belak iz Dramelj, Alja Zalar in Žiga Rajh iz Hruševca, Jan Časl in Monika Vesić iz OŠ Franja Malgaja Šentjur, Tinkara Kovač in Tomaž Tisel s Planine ter Jakob Škornik in Nuša Pustivšek iz Slivnice. V najboljšo športno ekipo so se v OŠ Hruševec zapisali še Nuša Hercog, Maja Majcen in Ana Majcen. V OŠ Franja Malgaja pa so ekipno slavili Urška Arzenšek, Nina Knez, Nika Gajanić, Žiga Zabukovšek Počivalšek in Matic Štiglic.
StO
Vreme ponagajalo malim pihalcem
Člani Malega pihalnega orkestra Glasbene šole Celje so se 4. junija morali umakniti med štiri stene. Koncert je bil sprva načrtovan v atriju sv. Jožefa v Celju, a ni bil v Koncertni dvorani Glasbene šole Celje nič manj prijeten.
Orkester se je pod vodstvom dirigenta Vilka Krofliča predstavil s skladbami Straussa, Bizeta, Adamiča, Mozarta, Šalamona in Nilsa, na odru pa sta posebej zablestela solista tolkalist Filip Okrožnik in trobentač Peter Firšt.
Filip Okrožnik končuje 2. letnik umetniške gimnazije I. gimnazije v Celju in Glasbene šole Celje v razredu Boruta Pinterja. V letošnjem letu je prejel zlato priznanje na regijskem tekmovanju, udeležil se je državnega tekmovanja, v Italiji pa je prejel 2. nagrado na tekmovanju v kategoriji mali boben.
Peter Firšt je učenec višje stopnje Glasbene šole Celje iz razreda Mirana Majcna, je član več orkestrskih sestavov Glasbene šole Celje in dobitnik zlatih plaket na regijskih in državnih tekmovanjih v kategoriji trobente in komornih skupin ter dobitnik 1. nagrade na mednarodnem tekmovanju Davorina Jenka v Beogradu.
ML
Orkester s solistom Filipom Okrožnikom (tolkala)
Pickov rojstni dan
Na športnem igrišču Teharje se je konec maja plesalo in rajalo. Dogodek so pripravili v sklopu praznovanja 20. obletnice picerije Picikato, z željo, da bi prireditev postala tradicionalna.
Celodnevno zabavo za otroke in družine sta picerija in animacijski tim Bojane Komplet pripravila s podporo KS Teharje, ki je prijazno odstopila prostor. Predstavili so se plesalci hip-hop skupine Plesnega vala Celje, ki so priklicali Smrkce s predstavo Smrkci praznujejo Smrkodan. Udeleženci so plesali in peli s harmonikar-sko šolo Primoža Zvira, predstavili sta se tudi varovanki pevske šole Sanje Poljšak Pesan, Saša in Janja. V ustvarjalnih kotičkih so otroci izdelovali Pickove cekine, ki so jih zamenjali za brezplačen kos pice in napitek. Poslikali so si obraze, ustvarjali iz slanega testa in se fotografirali kot Picko. V šotoru pa so slaščičarji sladkega kotička picerije pripravili torto velikanko. Razdelili so kar tisoč kosov.
Popoldansko dogajanje je popestril čarodej Jani, ki je poskrbel za veliko smeha. Zumba inštruktorice wellnessa Aspara pa so vse ogrele za nastop Damjane Golavšek.	BK
Mladi muzealci v pravljičnem gozdu
V Muzeju Velenje že vrsto let pripravljajmo posebna srečanja in ustvarjalne delavnice za mlade muzealce. Letos smo sezono končali z zaključnim srečanjem v zavetju Logarske doline.
Ogledali smo si stalno razstavo o razvoju Solčavskega v Centru Rinka, nato pa se odpravili v Pravljični gozd, kjer nas je prijazno sprejela Andreja Bizjak. Sprehod po pravljičnem gozdu je bilo čudovito doživetje za vse nas in predvsem otroci so neizmerno uživali. Brez ustvarjalnih delavnic na naših srečanjih seveda ne gre in tokrat je Andreja Zelenik poskrbela, da so oživeli pravljični junaki. Ko so bili tudi trebuščki polni, je kar nekaj družin preostanek dneva izkoristilo za sprehod do slapa Rinka in raziskovanje tega bisera alpskega sveta.
JANJA JELEN
WM
Na
franko-
fonskem
festivalu
13 učencev, ki so izbrali francoski jezik kot fakultativno dejavnost ali kot enega izmed izbirnih predmetov v 8. razredu, se je 25. maja udeležilo 11. frankofonske-ga festivala v Kranju, kjer se vsako leto v igri, pesmi, recitacijah ali plesu predstavljajo osnovne šole, kjer je tako ali drugače prisoten francoski jezik. Med otvoritvenimi nagovori nas je najbolj navdušil Pierre Chardonnet, ki se je resnično potrudil in ves govor izpeljal v slovenščini s šarmantnim francoskim pridihom. Toda naši učenci iz OŠ Ljubečna niso bili le gledalci. V drugem delu festivala so se predstavili s pesmijo Zajtrk, ki jo je napisal Jacques Prévert. Pesem so brali, prevajali in igrali, dodali pa smo ji tudi srečnejši konec, saj se nam je zdel original preveč žalosten.
DAC
Za slovo smo »naredili« še eno gasilsko z mastodontom Mastijem.

www.zabavazaotroke.si
NOVI TEDNIK
IZ NAŠIH KRAJEV
17
Več kot četrtina devetošolcev pri županu
VELENJE - Župan Bojan Kontič je v začetku junija sprejel devetošolce, ki so v zadnji triadi dosegli učni uspeh s povprečno oceno 4,5 in več ter osvojili zlata priznanja na državnih tekmovanjih iz znanja ali na tekmovanjih z drugih področij.
Letos je bilo na šestih velenjskih osnovnih šolah 78 devetošolcev, ki so si prislužili sprejem pri županu, kar je več kot četrtina, natančneje 26 odstotkov, vseh devetošolcev. Največ, kar 17, jih je prišlo iz OŠ Mihe Pintarja Toleda, 15 iz OŠ Šalek, 12 iz OŠ Gustava Šiliha, OŠ Antona Aškerca in OŠ Gorica, osem iz OŠ Livada in dva devetošolca iz Centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje.
ŠK
Foto: MOV
Zlato darilo za najboljše
PODČETRTEK - V kraju so imeli letos le en oddelek devetošolcev. Najuspešnejše med njimi je za konec šolskega leta sprejel župan Peter Misja.
Med 22 učenci so med odličnjaki sama dekleta, poleg njih so na občini počastili devetošolca, ki se je zelo izkazal na športnem področju, v košarki, kjer dosega celo na državni ravni opazne rezultate. Župan je vsem zaželel uspeh pri nadaljnjem izobraževanju ter da bi se pozneje vrnili v občino Podčetrtek, v spomin pa so prejeli spominske petice iz pravega zlata ter angleško-slovenski in slovensko-angleški slovar.
BJ, foto : Občina Podčetrtek
Slovo od devetošolcev
BISTRICA OB SOTLI - Devetošolce, ki že uživajo počitnice, je pred koncem osnovnošolskih obveznosti na občini sprejel župan Franjo Debelak.
Tja sta jih pospremila ravnatelj Bogomir Marčin-kovič in učiteljica Dragica Šket, ki je nadomestovala razredničarko devetošolcev, Sabino Vračun. Med sprejemom je ravnatelj pohvalil skrb občine za za-
gotavljanje nadstandardnih storitev, pomembnih za otrokov razvoj, župan pa je odgovoril, da vlaganje v človeške vire ostaja prednostna naloga občine. Za slovo so devetošolci prejeli spominsko občinsko majico ter se vsi skupaj fotografirali, župan pa jim je zaželel, naj v življenju vztrajajo, tudi ko jim ne bo lepo.
bJ, foto: Občina Bistrica ob Sotli
Dosegli številne vidne uspehe
ŠMARJE PRI JELŠAH - Župan Občine Šmarje pri Jelšah Jože Čakš je 19. junija pripravil sprejem za učence, ki so v šolskem letu 2011/2012 dosegli vidne rezultate na različnih področjih.
Župan je na tradicionalni sprejem povabil učence iz Osnovne šole Šmarje pri Jelšah, ki so dosegli zavidljiv učni uspeh in bronasta, srebrna in zlata priznanja na tekmovanjih. Prav tako je župan sprejel najboljše učenke in učence šmarske podružnice Glasbene šole Rogaška Slatina ter učenke in učence, ki so dosegli vidne uspehe na športnem področju. Med zbranimi je bila tudi ekipa, ki je na državnem tekmovanju iz prve pomoči zasedla drugo mesto. Župan je 58 učenk in učencev nagradil s knjigo, športnim ekipam pa je podelil priznanja. Šmar-ska osnovna šola, ki je v letošnjem šolskem letu štela 871 učencev, je uspehe sicer strnila v biltenu Naše delo.
AD, foto: DAMJAN REGORŠEK
18
BRALCI POROČEVALCI
NOVI TEDNIK
Šoštanjski pevci so se predstavili
Po dobrih štirih desetletjih delovanja se lahko Mešani pevski zbor Svoboda Šoštanj pohvali predvsem s pridnostjo in z zavzetostjo članov, ki pod dolgoletnim strokovnim vodstvom Anke Jazbec s ponosom predstavljajo kulturno življenje v svojem kraju, Šaleški dolini in po Sloveniji.
Redno se udeležujejo občinskih revij pevskih zborov v Velenju. Ob koncu vsake sezone pripravijo tematski letni koncert, ki je med poslušalci izredno toplo sprejet. Zbor se je neprekinjeno udeleževal tekmovanja Naša pesem od leta 1982 do 2003 in prejel pet bronastih, šest srebrnih in eno
zlato plaketo mesta Maribor. Po dolgem premoru je letos aprila spet tekmoval. V hudi konkurenci je prejel bronasto plaketo mesta Maribor, na kar so pevci zelo ponosni.
Člani zbora so na letni koncert povabili tudi glasbeno gostjo Dunjo Tinauer. študentko Akademije za glasbo Ljubljana iz opernega petja pri priznani profesorici vokalne tehnike, izredni profesorici Alenki Dernač Bunta. Sodeluje na raznih koncertih študentov opernega petja akademije ter nastopa na številnih umetniških in kulturnih prireditvah. Na klavirju je Dunjo Tinauer spremljala Olga Ulokina.
AP
Najboljšim podelili diplome
V Srednji ekonomski šoli Celje so podelili nemške jezikovne diplome druge stopnje. Ob tej priložnosti so gostili tudi kanclerja nemškega veleposlaništva v Ljubljani Erwi-na Metza, svetovalca za nemški jezik na zavodu za šolstvo v Ljubljani in koordinatorja nemške jezikovne diplome v Sloveniji, dr. Reinharda Zühlkeja, ter vodjo oddelka za družbene dejavnosti Polono Ocvirk.
Priprave na nemško jezikovno diplomo v Srednji ekonomski šoli Celje izvajajo že dvanajsto leto, letos pa so ena izmed treh šol v Sloveniji, ki je pridobila licenco za izvajanje nemške jezikovne diplome na prvem nivoju. Uspešno opravljeni izpit NDJ 2 dokazuje znanje nemškega jezika na visoki ravni (B2-C1 po evropskem referenčnem jezikovnem okvirju) in dijakom zagotovo odpira vrata pri nadaljnjem študiju in pri iskanju zaposlitve. Letos so izpit uspešno opravili naslednji dijaki: Demian Florian Weisheit, Hana Kapitler, Jaka Delčnjak, Nejc Grasselli, Anže Lamut ter Sebastian Glinšek. K opravljanju izpita na prvi stopnji, ki dokazuje znanje jezika na ravni A2-B1, je pristopilo dvanajst dijakov. Vsi dijaki so izpite uspešno opravili. Priprave na izpit in izvedba izpita so za dijake brezplačni.
GRETA JENČEK
Gasilci v Okonini opravili »srčno« delo
Za piko na i še pesem
Pred gasilskim domom PGD Okonina so slavnostno predali dva avtomatska eksterna defibrilatorja za zunanjo namestitev. Pobudo za nakup defibrilatorjev so dali krajani in tečajniki ob koncu tečaja za bolničarje.
Tečaj je uspešno opravilo 8 gasilcev in gasilk, ki so tako popolnili enoto 10 gasilcev bolničarjev v sicer odlično usposobljeni in opremljeni
operativni enoti PGD Okoni-na. Akcijo zbiranja sredstev so izvedli člani operativne enote PGD Okonina. Kljub težkim razmeram v gospodarstvu se je na prošnjo odzvalo kar 57 podjetij, društev in posameznikov, dodatno pa je nakup finančno podprla Občina Ljubno. Defibrilatorja bosta nameščena javno v posebnih omaricah. Prvi na gasilskem domu PGD Okonina, kjer bo uporaba mo-
Prerez traku in odprtje omarice z defibrilatorjem. Na levi predsednik PGD Okonina Franc Fricelj, za njim župan Občine Ljubno Franjo Na-raločnik
žna tudi za gasilsko enoto v primeru intervencije, drugi pa v naselju Meliše.
Predaji dragocenih naprav so prisostvovali tako sponzorji kot krajani, zbrane pa sta poleg vodje akcije, poveljnika PGD Okonina Gregorja Križnika, ter predsednika PGD Okonina Franca Friclja nagovorila tudi vodja službe nujne medicinske pomoči Bojan Leskovšek ter župan Občine Ljubno Franjo Naraločnik. Poveljnik PGD Okonina je ob tem izpostavil pomembnost pridobitve ter pravilnega obveščanja reševalnih služb na številko regijskega centra za obveščanje - 112, klic v sili. Bojan Leskovšek je navzoče vzpodbudil, naj v primeru potrebe ne oklevajo in naj pomagajo soljudem, saj je naprava namenjena laikom in z njo človeku ni mogoče škodovati.
V občini Ljubno so zdaj že štirje avtomatski eksterni defibrilatorji. Od teh sta sicer ta dva prva, ki sta tudi javno nameščena in tako dostopna širšemu krogu ljudi.
PGD Okonina Foto: LARA VOŠNJAK
Vokalna skupina Cvet, ustanovljena pri Društvu medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Celje, je z umetniško vodjo mag. Špelo Kasesnik 30. maja na svojem letnem koncertu v Narodnem domu Celje v mesecu ljubezni, cvetenja, družine in veselja, ponesla v življenja poslušalcev še zvonko pesem.
Z gosti, s citrarko Janjo Brlec, pianistom Milanom Kasesnikom ter z Oktetom Teš, z
umetniško vodjo Blanko Rotovnik, so številnim poslušalcem pričarali prečudovit večer, poln lepega sozvočja in lepih misli.
Vokalna skupina Cvet bo v letu 2013 praznovala 20. obletnico, zato se pevke že vnaprej veselijo ponovnega srečanja s poslušalci v prekrasni dvorani Narodnega doma Celje, kjer se bo predstavile z zanimivim programom.
IRENA KRALJIČ
www.novitednik.com
NOVI TEDNIK
BRALCI POROČEVALCI
19

Slovo
glasbenih
maturantov
Slovo od srednješolskih klopi in odrov so vzeli tudi maturantje umetniškega oddelka I. gimnazije v Celju in Glasbene šole Celje.
Svoj zadnji srednješolski nastop so dijaki sklenili 22. maja v Koncertni dvorani Glasbene šole Celje na slavnostnem zaključnem recitalu. Dijaki so se poslovili s solističnimi in komornimi nastopi, z osebnimi zahvalami ključnim in bližnjim osebam v času izobraževanja, vodstvo obeh šol pa jim je izreklo čestitke na tej pomembni življenjski prelomnici in jim zaželelo vse dobro v prihodnje.
ML
Zaključek z Zvezdano Mlakar
Udeleženci univerze za tretje življenjsko obdobje, ki deluje v okviru Ljudske univerze Šentjur, so zaključili redna tedenska srečanja v tem šolskem letu.
Na teh srečanjih so se naučili marsikaj novega in zanimivega. V obliki potopisnih predavanj so potovali po Mehiki, Rimu, Indoneziji, Maroku ter po slovenskih gorah. Spoznavali so osnove financ za vsakdanjo rabo, se srečali z ženskami iz različnih kultur, ki živijo v Sloveniji, in vedeževali s pomočjo ciganskih kart. Družili so se s patrom Karlom Gržanom in z Dragom Jančičem, ki je poskrbel za koristne nasvete o delu na vrtu. Obiskali so tudi Ferležev mlin v Šibeniku pri Šentjurju. Na zadnjem srečanju se jim je pridružila igralka Zvezdana Mlakar, ki jim je povedala marsikaj zanimivega iz svojega življenja. Čisto pravi zaključek šolskega leta pa je bil izlet v Prlekijo. Vsi so se strinjali, da se bodo teh srečanj udeleževali tudi v naslednjem šolskem letu, saj jim pomenijo pravo popestritev vsakdanjega življenja.	DAMJANA FIRER
Zlata obletnica mature
6. junija smo se zbrali sošolke in sošolci na zlati obletnici mature. Učiteljišče v Celju smo zaključili leta 1962 in se podali mladi, polni pričakovanj, v novo življenje. Usoda nas je razte-pla po naši lepi Sloveniji.
5. letnik nas je končalo 24. Za vedno sta se poslovila sošolka Tončka in sošolec Lojze. Obletnice mature smo imeli dokaj pogosto, a 50. obletnica je bila po obisku najštevilnejša in polna spominov. Zbrali smo se pred hotelom Štorman v Celju in se peš sprehodili po mestu,
si ogledali novo tržnico in se čudili, kako je mesto napredovalo. Ustavili smo se v Knežjem dvorcu in si pod strokovnim vodstvom ogledali razstavo Celeia - mesto pod mestom. V Osrednji knjižnici Celje nas je sprejel direktor Branko Goropevšek. Prisluhnili smo mu, kakšen je bil razvoj knjižnice od začetka do danes. Nato smo se spet zbrali v hotelu Štorman, kjer sta se nam pridružila razredničarka Sonja Zalašček in Ljuban Šega na skupnem kosilu. Tu ni manjkalo veselja, petja, obujanja spominov
in prijetnega klepeta do zgodnjega večera. Kako pa smo ostali dobri prijatelji in srčno povezani, dokazuje to, da smo družno odšli na dom k sošolcu Emilu Lenarčiču, ki zaradi bolezni ni mogel priti na srečanje. Posebno veseli smo bili, da je z nami odšla tudi razredničarka. Bila nam je v oporo med šolanjem in tudi zdaj se to ni spremenilo. Zlata obletnica nam bo ostala v prijetnem spominu in sklenili smo, da se prihodnje leto spet srečamo.
JOŽICA OSOLNIK Foto: GrupA
www.radiocelje.com
Pred 50 leti zapustili šolske klopi
Zadnji majski dan smo se zbrali bivši učenci 2.e-razreda trgovske šole v Celju in to z namenom, da proslavimo 50. obletnico konca šolanja.
Kar težko smo dojeli, da je minilo že pol stoletja. V tem času se je zgodilo marsikaj, veliko se je nabralo zgodb o osebnih pripetljajih, ustvarjanju družin in doživljajih na delovnem mestu, seveda pa so misli zaplavale tudi v šolska leta. Zdaj smo že vsi v pokoju in se veselimo vsakega srečanja, letošnje pa je bilo zaradi visokega jubileja še prav posebno. Še posebej smo bili počaščeni in veseli, da se je srečanja udeležil dolgoletni ravnatelj šole in častni meščan Celja mag. Ludvik Rebeušek, ki je veliko pripomogel pri izobraževanju kadrov za potrebe trgovine. S svojo prisotnostjo je popestril naše srečanje in nam s svojimi iskrivimi pripombami dal jasne napotke za nadaljnja srečanja. Razšli smo se z obljubo, da se naslednje leto zopet zberemo.
ZORA SMEH, foto: DAMJAN REGORŠEK
20
ŠTIRINOžCI / INFORMACIJE
NOVI TEDNIK
IŠČEMO TOPEL DOM
Mali, veliki, mladički in tisti v najlepših letih - vsi čakajo na nove prijazne skrbnike v zavetišču Zonzani. Našli so jih na območju občine Šentjur.
Lord in Oli sta mešanca, stara približno 2 leti.
Tudi Majk in Ajka sta mešanca, stara pa sta približno 3 mesece.
Torek, 3. julij: Mars, planet akcije, ki že od oktobra lani potuje po znaku device, bo končno zapustil to znamenje. V zgodnjih popoldanskih urah bo vstopil v tehtnico. Njegov moto v tem znaku bo usklajevanje nasprotij, podprto z aktivnim pristopom. V večernih urah bo nastopila polna luna v znamenju kozoroga in izrazito močno vplivala na dogajanje okoli vas. Previdnost naj bo vaše vodilo.
Sreda, 4. julij: Merkur, planet komunikacije, bo v tem dnevu v krasnem aspektu z Venero ter Uranom. Napetosti prejšnjih dni se bodo umirile, dan bo pod vplivom bistveno bolj prijaznih ter sproščenih energij. Zaživelo bo družabno življenje, pričakujete lahko prijetne spremembe.
Četrtek, 5. julij: Luna bo že v nočnih urah vstopila v znak vodnarja in bo kar v štirih skladnih položajih z ostalimi planeti. To obeta odlično preživet čas, dinamiko, dobro boste urejali načrtovano, tudi nakupi bodo lahko odlični. Poskrbite za živahno dogajanje v večernih urah, saj boste težko zdržali na enem mestu zaradi opozicije Lune z Merkurjem.
Petek, 6. julij: Pred vami je dober dan, da uredite morebitne zaostale zadeve, tudi poslovne ali uradne narave. Uspešni boste, saj vas bo podpiral skladen odnos Lune s Saturnom. Večerne ure bodo prav prijetne, izkoristite jih za druženje in sprostitev.
Sobota, 7. julij: Luna bo v jutranjih urah vstopila v ribi in prinašala povečano čustveno energijo. Lunino
srečanje z Neptunom bo idealen aspekt za ustvarjalnost različnih vrst in umetniško izražanje. Krasen dan za to, da obnovite svoje moči, tudi s pomočjo kopeli, masaž, meditacij ... zaradi vpliva Plutona. Ne sprejemajte pomembnejših odločitev.
Nedelja, 8. julij: Sonce in Luna bosta tvorila trigon, kar pomeni, da bosta skladni moška in ženska energija. Krasen dan bo pred vami, saj boste z lahkoto usklajevali morebitna nasprotja. Povečana intuicija bo zlasti odlično služila rojenim v vodnih znamenjih.
Ponedeljek, 9. julij: Začetek novega tedna bo dinamičen, saj bo Luna prestopila v znak ovna. Energičnosti ne bo primanjkovalo, zato boste z lahkoto kos opravilom, ki vas čakajo. Za večerne ure velja opozorilo: zaradi opozicije Lune z Marsom bo prisotna konfliktna energija, ki jo boste najbolj močno občutili rojeni v znaku ovna in tehtnice.
Astrologinji GORDANA in DOLORES
Iz preteklosti vas preko sedanjosti popeljemo v prihodnost
Astrologinja Cordana je dosegljiva na 041 404-935
cena minute pogovora je 1,99 EUR Z DDV,
in na facebooku Astrologinja Cordana Astrologinja Dolores je dosegljiva na 090 64-30
cena minute pogovoraje 1,99 EUR z DDV, in na www.dolores.si
KugUrdoo. C.WOJl
Uradne ure zavetišča Zonzani: od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure; ogledi psov: od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure. Telefon: 03/749-06-00; internetni naslov www.zonzani.si
Želite dati enkrat in obdarovati z enim darilom večkrat? Novi tednik vam to omogoča. Svojemu prijatelju, sorodniku, poslovnemu partnerju podarite časopis za izbrano naročniško obdobje in obdarovali ga boste večkratno. Naročnik, ki mu boste podarili Novi tednik, bo brezplačno prejemal tudi vse posebne izdaje časopisa, uveljavil bo lahko pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in ene čestitke na Radiu Celje. In to še ni vse. Življenje si bo lahko pocenil z našo kartico ugodnih nakupov.
NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje
OB TORKIH - IZ VAŠEGA KRAJA - OB PETKIH - ZGODBE S CELJSKEGA
Novi tednik izhaja dvakrat na teden ob torkih in petkih. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin na Celjskem.
Nakup darila je preprost. Izpolnite podatke o plačniku naročnine in podatke o naslovniku -naročniku Novega tednika.
PODATKI O PLAČNIKU I NAROČILNICA
	
i PODATKI O PREJEMNIKU	NAROČNIKU
: IME IN PRIIMEK:
: IME IN PRIIMEK:
: ULICA: j KRAJ: =
ULICA: KRAJ:
! KONTAKTNI TELEFON/GSM:
• I DATUM ROJSTVA:
; ; Plačano obdobje: od ! PODPIS:
: do :
i NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe I | NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe i Novega tednika.	: : Novega tednika.
Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja 1,30 EUR, petkova 1,50 EUR. Naročniki plačajo za obe izdaji na mesec 9,50 EUR, kar pomeni, da prihranijo, saj v poprečju izide devet številk na mesec.
Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece.
PRILOGA TV-OKNO prinaša vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
/ Œ)@tD©©@® '
vedeževanje, astrologija, feng stiui
oft
astrolog DANIEL
■üklrölögijn fercg shu
vedeževalka EMA
cigamkc karte
jvtroiaginjA
I* DACA
■'crur|ij.>
rfeževalka Mfc^. 1 vedeževalka
angelske kar v ■. jgg> |
cigamke ».arte' Ey^Jr ' ^ j t-g^mke kane
vedeževalka JASNA
vuirtn Èiginf)» k.irtu
vfdexevalka KARINA
cigansko karee
Pokličite nas ceneje!
~<7nnm nnnpn
vedeževalka UlA
ciganske karte Yi iirr-.ki kijuCi
U»fäMäAA
DELOVNI ČAS pon.-pet.7.19. ure
sob. 7,-12. ure ned. 7. - 8. ure dežurstvo 24 ur
tel. 03/7493210 gsm 041 -618-772
T
veterinarskabolnicašentjur
www.vb-sentjur.si
NOVI TEDNIK
ZA ZDRAVJE
21
Mišja mrzlica na pohodu
Večje število glodavcev v naravi, več mišje mrzlice - Bolezen je lahko tudi smrtna, zato previdnost ne bo odveč
Letos opažamo precejšnje povečanje števila miši. Veterinarji pravijo, da to ni nič posebnega, da gre za naravne cikle. Se je pa ob tem pojavilo tudi večje število bolnikov s tako imenovano mišjo mrzlico. V naši regiji je v prvi polovici leta zbolelo že šest bolnikov, medtem ko običajno na leto zabeležijo le en do dva primera. Mišja mrzlica je virusna okužba, ki jo prenašajo glodavci, torej miši, podgane, voluharice. Glo-davci ne zbolijo, človek je naključni gostitelj, ki lahko zaradi mišje mrzlice tudi umre. Bolezen se ne prenaša s človeka na človeka.
Človek se običajno z mišjo mrzlico okuži z vdihavanjem aerosola, ki se v zrak dviguje iz iztrebkov glodavcev. Doba inkubacije, torej od okužbe do nastanka znakov bolezni, običajno traja od nekaj tednov do največ dveh mesecev. Kot pojasnjuje predstojnica Oddelka za epidemiologijo nalezljivih bolezni pri Zavodu za zdravstveno varstvo Celje dr. Alenka Trop Skaza, so bolezenski znaki deloma odvisni tudi od virusa, ki okužbo povzroči: »V prvi fazi, ki običajno traja nekaj dni, je prisotna visoka telesna temperatura, ki jo spremljajo mrzlica, hud glavobol, bolečine v ledvenem
HUJSAIUJI
8 — 12 kg mesečno
Dr. PIRNAT
!;255,01/51-9-35
www.pirnat.si
Dr. Pimat d.ü.o_ Radagova 28, Maribor
predelu in trebuhu, pojavijo se bolečine pri gibanju z očmi. Očesne veznice so močno pordele, bolnik je lahko tudi rdeč v obraz.« Bolezen se lahko tako tudi konča, torej brez posledic.
A žal vedno ni tako. V težjih primerih po nekaj dnevih visoke vročine nastopi faza, ko pride do nenadnega padca krvnega tlaka, bolnik postane nemiren, pojavijo se lahko motnje zavesti, krči, krvavitve v koži in sluznicah. Sledijo znaki odpovedi ledvic, v tem obdobju je tudi velika nagnjenost h krvavitvam. V teh primerih se bolezen lahko konča tudi s smrtjo bolnika. »V tej fazi je zato potrebno intenzivno podporno zdravljenje, predvsem dializa, ker grozi odpoved ledvic,« razlaga dr. Trop Skaza. Dodaja še, da je smrtnost zaradi mišje mrzlice ocenjena na 5 do 15 odstotkov.
Mišim vstop prepovedan!
Cepiva proti mišji mrzlici še ni, zato moramo biti previdni. Najboljši ukrep je, da glodavcem preprečimo vstop v prostore. Ljudje velikokrat delamo napake, ker imamo po kleteh prava skladišča, krama se nam kopiči. Dostikrat tudi hrane ne zaščitimo dovolj dobro. Vse to predstavlja ugodna gnezdišča za glodavce, ki imajo ob naši hrani še ugodne pogoje za razmnoževanje. To lahko preprečimo že s tem, da skrbimo za čistočo, ustrezno skladiščimo živila, skrbimo za red v garažah, kleteh, počitniških hišicah, lopah ...
Zavod za zdravstveno varstvo Celje izvaja tudi deratizacijo in letos imajo več dela kot običajno.
Če smo še tako previdni, pa nam kakšna miška vendarle lahko uide. In če vendarle opazimo mišje iztrebke, moramo najprej prostor dobro prezračiti. Nikakor ne smemo takoj začeti pometati, ker bi lahko ob dvigu prahu vdihnili okužene delce in zboleli. Če je prezračevanje možno, moramo prostor zračiti najmanj 30 minut. Seveda takrat ne smemo biti v prostoru. Potem se lotimo čiščenja, pri čemer moramo onesnažene površine najprej razkužiti. Dr. Trop Skaza
pravi, da je najbolj preprosto in učinkovito razkužilo kar varikina: »Eno enoto varikine zmešamo z desetimi enotami vode, razkužilo damo v pršilke, ki nam ostanejo od različnih čistil. Tako lahko razkuževanje opravimo sami, lahko pa pokličemo tudi strokovnjake, vendar bomo takrat morali storitev plačati.«
Razkužilo mora delovati najmanj pet minut. Površine potem še mokro očistimo, torej s toplo vodo. Ko nato odstranimo iztrebke ali celo
Inštitut za varovanje zdravja je do petka prejel prijavo o 104 primerih hemoragične mrzlice z renalnim sindromom ali mišje mrzlice. Največ bolnikov je starih od 20 do 59 let, vsi so bili zdravljeni v bolnišnici, umrl ni nihče. Sicer se mišja mrzlica ponavlja vsako leto s posamičnimi primeri, pretežno poleti in jeseni. Podoben porast mišje mrzlice zgodaj spomladi so zabeležili že leta 2008. (vir: IVZ)
morda mrtve miši, moramo še vedno paziti, da pri tem čim manj dvigujemo prah. Morebitne mrtve glodavce je treba dati v vrečo, zakopati
v zemljo in če imamo možnost, še posuti z apnom.
ŠPELA KURALT Foto: GrupA (arhiv NT)
Rubriko Za zdravje ureja Anja Deučman. Predloge oziroma ideje ji lahko posredujete na e-naslov: anja.deucman@nt-rc.si.
Ste vedeli?
Setveni koledar
t
3 TO	plod do 12. ure, od 16. ure plod polna Luna ob 21. uri
4 SR*	plod do 13. ure, od 14. ure list
5 ČE	korenina
6 PE	korenina
7 SO	socvet
8 NE	cvet
9 PO	list
Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz setvenega priročnika Marije Thun za leto 2012, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki založba Ajda, Vrzdenec, tel.: 0l/754 07 43.
LEGENDA: * in ** trigon, *** opozicija Vpliv razmerij med planeti je lahko pozitiven ali negativen. Pozitivno učinkujejo opozicije in trigoni planetov, negativno pa mrki in konjunkcije.
V popku se lahko skriva kar 1.400 različnih vrst bakterij.
To so ugotovili v raziskavi, ki so jo lani opravili na univerzi v Severni Karolini. Število bakterij, ki domujejo v popku, je sicer odvisno od higienskih navad posameznika, v povprečju pa se v posameznem popku skriva med 60 in 70 različnih vrst bakterij. V vseh pregledanih popkih skupaj so znanstveniki odkrili kar 1.400 različnih vrst bakterij. Okoli 40 odstotkov je dobro znanih in večinoma nenevarnih, odkrili pa so celo neznane vrste. Strokovnjaki pravijo, da je popek odlično leglo bakterij, saj ga geli za prhanje, kreme in tudi sončna svetloba zaradi vbočenosti ne dosežejo. Popek je treba umivati vsak dan, najbolje s tekočo vodo, z milom in nežno vato.
LETNI KINO -
KINO POD ZVEZDAMI 2012
Letos pred Mestnim kinom Metropol od 7. julija do 18. avgusta
Ogled projekcij je brezplačen
2012
Poletje v CELJU, knežje
V primeru dežja bodo projekcije v dvorani Mestnega kina Metropol. Več o vsebini najdete na spletni strani www.kinometropol.org ali na našem Facebook profilu.
ZAVOD CELEIA CELJE F

22
BORZA DELA / INFORMACIJE
NOVI TEDNIK
Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni:
■	na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda;
■	na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje:
http://www.ess.gov.si;
■	pri delodajalcih.
Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče.
UE CELJE
OSNOVNOSOLSKAIZOBRAZBA
VARILEC - M/Ž; VARJENJE KONTEJNERJEC - ELEKTRO, CO2 ..., DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 7.7.2012; CARIKS, STORITVENE DEJAVNOSTI IN GOSTINSTVO, MIRJANA BUBNJAR, S.P., AŠKERČEVA ULICA 15, 3000 CELJE NEZNAN NAZIV
VOZNIK C IN E KATEGORIJE (M/Ž) V CELJU - M/Ž; VAŠE DELO BO ZAJEMALO VOŽNJO IN SKRB ZA TOVORNJAK TER DOSTAVO, SERVISIRANJE IN ODVOZ POMIČNIH OBJEKTOV, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 4 MESECE, 4.7.2012; TRENKWALDER KADROVSKE STORITVE, D.O.O., LESKOŠKOVA CESTA 9 E, 1000 LJUBLJANA ZIDAR
ZIDAR - M/Ž; ZIDANJE IN OMETAVANJE TER RAZLIČNA DELA ZIDARJA, NEDOLOČEN ČAS, 7.7.2012; STEMA TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., TEHARJE 23, 3221 TEHARJE TESAR
ZIDAR - M/Ž; RAZLIČNA TESARSKA DELA, NEDOLOČEN ČAS, 7.7.2012; STEMA TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., TEHARJE 23, 3221 TEHARJE SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
POSPEŠEVALEC PRODAJE - M/Ž; DELO POTEKA NA TERENU, GRE ZA POSPEŠEVANJE PRODAJE, KOMUNICIRANJE Z ŽE OBSTOJEČMI STRANKAMI, PRIDOBIVANJE NOVIH STRANK, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 26.7.2012; FIN-INVEST, PREMOŽENJSKO SVETOVANJE,TADEJ ULAGA S.P., TRNOVELJSKA CESTA 32, 3000 CELJE KUHARSKI POMOČNIK POMOŽNI GOSTINSKI DELAVEC - M/Ž; OPRAVLJANJE POMOŽNIH DEL V GOSTINSKEM LOKALU, POMIVANJE POSODE, NEDOLOČEN ČAS, 22.7.2012; GOSTINSTVO IN TRGOVINA, ALJAŽ ŽILNIK S.P., TABOR 45 C, 3304 TABOR KUHAR
KUHAR - M/Ž; PRIPRAVLJANJE JEDI, NEDOLOČEN ČAS, 22.7.2012; GOSTINSTVO IN TRGOVINA, ALJAŽ ŽILNIK S.P., TABOR 45 C, 3304 TABOR NATAKAR
NATAKAR - M/Ž; OPRAVLJANJE DEL V GOSTINSKEM LOKALU, NEDOLOČEN ČAS, 22.7.2012; GOSTINSTVO IN TRGOVINA, ALJAŽ ŽILNIK S.P., TABOR 45 C, 3304 TABOR NATAKAR II - M/Ž; STREŽBA HRANE IN PIJAČE, DOLOČEN ČAS, 4 MESECE, 4.7.2012; TERME DOBRNA, TERMALNO ZDRAVILIŠČE D.D., DOBRNA 50, 3204 DOBRNA KUHAR NATAKAR
VODJA GOSTINSKEGA LOKALA - M/Ž; ORGANIZACIJA DELA, SESTAVLJANJE JEDILNIKA, IZVAJANJE VSEH OPERATIVNIH DEL, NEDOLOČEN ČAS, 22.7.2012; GOSTINSTVO IN TRGOVINA, ALJAŽ ŽILNIK S.P., TABOR 45 C, 3304 TABOR MIZAR
PROIZVODNI DELAVEC - MONTER - M/Ž; ROČNA IN STROJNA MIZARSKA DELA, DELO V PROIZVODNJI PVC ELEMENTOV (OKNA, VRATA, ...) IZDELOVANJE STAVBNEGA POHIŠTVA IZ PLASTIKE, MONTAŽA NA TERENU, VZDRŽEVANJE STROJEV, NAPRAV IN ORODIJ, VODENJE EVIDENC, ... , DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 9.7.2012; STOPAR LB DESIGN PROIZVODNJA IN PRODAJA, D.O.O., ŽELEZARSKA CESTA 3, 3220 ŠTORE GRADBENI TEHNIK GRADBENI TEHNIK - M/Ž; UREJANJE POTREBNE DOKUMENTACIJE TER NADZOR NA GRADBIŠČU, NEDOLOČEN ČAS, 7.7.2012; STEMA TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., TEHARJE 23, 3221 TEHARJE TURISTIČNI TEHNIK RECEPTOR - M/Ž; IZVAJANJE VSEH RECEPCIJSKIH OPRAVIL NAJAVE, SPREJEMA, RAZPOREDA, NASTANITVE, OBRAČUNA IN ODJAVE GOSTA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 4.7.2012; TERME DOBRNA, TERMALNO ZDRAVILIŠČE D.D., DOBRNA 50, 3204
KOMERCIALIST
SAMOSTOJNI KOMERCIALIST V ITALIJI, DRŽAVLJAN ITALIJE - M/Ž; ODGOVORNI BOSTE ZA: SAMOSTOJNO TRŽENJE (ISKANJE NOVIH PRODAJNIH MOŽNOSTI) IN PROMOCIJO IZDELKOV V LASTNI DRŽAVI, ZBIRANJE, PRIDOBIVANJE IN SPREMLJANJE PODATKOV O TRŽNIH RAZMERAH, VZDRŽEVANJE POSLOVNIH VEZI Z OBSTOJEČIMI KUPCI, ORGANIZACIJA, KOORDINACIJA LASTNEGA DELA, SVETOVANJE STRANKAM, PRIPRAVA PONUDB IN POGODB. DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 16.7.2012; ŠUMER PODJETJE ZA PROIZVODNJO, TRGOVINO IN STORITVE D.O.O., CESTA V CELJE 2, 3202 LJUBEČNA
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PRAVNIK
ODVETNIŠKI KANDIDAT - M/Ž; DELO V ODVETNIŠKI PISARNI, ZASTOPANJE STRANK NA SODIŠČU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 7.7.2012; VERSTOV-ŠEK BOŠTJAN - ODVETNIK, LJUBLJANSKA CESTA 5 A, 3000 CELJE
DOKTOR ZNANOSTI
VISOKOŠOLSKI UČITELJ UNI ZA PODROČJE GOSPODARSKE LOGISTIKE (D019001 VISOKOŠOLSKI UČITELJ) - M/Ž; OPRAVLJA NEPOSREDNO, POSREDNO PEDAGOŠKO, ZNANSTVENO RAZISKOVALNO, UMETNIŠKO, STROKOVNO IN DRUGO DELO, KOT JE OPREDELJENO V SPLOŠNEM AKTU, KI OPREDELJUJE OBLIKE TEH DEL IN DRUGIH AKTIH UM IN ČLANICE. UM. ORGANIZIRA AKTIVNOSTI IZ PREJŠNJE ALINEJE. SODELUJE PRI OBLIKOVANJU UČNIH NAČRTOV, POSODABLJANJU UČNIH NAČRTOV ZA PREDMETNA PODROČJA IN PRILAGAJA ŠTUDIJSKE PROGRAME IN NJIHOVE IZVEDBE ZAHTEVAM RAZVOJA STROKE. KOORDINIRA IN NADZIRA DELA OSTALIH IZVAJALCEV PREDMETOV (ASISTENTOV, TEHNIČNIH IN DRUGIH SODELAVCEV). USMERJA RAZISKOVALNO DELO IN ŠTUDIJSKE AKTIVNOSTI ŠTUDENTOV, IZVAJA MENTORSTVA ŠTUDENTOM PRI IZDELAVI DIPLOMSKIH NALOG, SPECIALIZACIJ, MAGISTERIJEV IN DOKTORATOV. SE AKTIVNO UDEJ-STVUJE NA ZNANSTVENO-RAZISKOVALNEM PODROČJU, PROUČUJE IN RAZVIJA KONCEPTE, TEORIJE IN METODE TER PRENAŠA REZULTATE ZNANSTVENORAZISKOVALNEGA DELA V ŠTUDIJSKI PROCES. SODELUJE PRI AKTIVNOSTIH, VEZANIH NA PEDAGOŠKO IN ZNANSTVENORAZISKOVALNO DELO NA PODROČJU STROKE (HABILITACIJE, NOSTRIFIKACIJE, STROKOVNE EKSPERTIZE IDR.). IZVAJA UKREPE ZA VARNO IN ZDRAVO DELO DELAVCEV IN ŠTUDENTOV, USTREZNO POUČUJE OSEBE, KI PRIHAJAJO V STIK Z NEVARNIMI SNOVMI, SEZNANJA Z UPORABO OSEBNE VAROVALNE OPREME IN DRUGIMI VARNOSTNIMI UKREPI PRI IZVAJANJU PEDAGOŠKEGA IN RAZISKOVALNEGA DELA. SODELUJE S PODJETJI IN DRUGIMI ORGANIZACIJAMI PRI IZVAJANJU PEDAGOŠKEGA IN RAZISKOVALNEGA DELA. OPRAVLJA DRUGE NALOGE, KI VSEBINSKO SODIJO V ŠIRŠE STROKOVNO PODROČJE PO NALOGU DEKANA, PRODEKANA IN PREDSTOJNIKA KATEDRE/ODDELKA/INŠTITUTA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 5.7.2012, UM; UM, FL, MARIBORSKA CESTA 7, 3000 CELJE
uelaško
KOZMETIČNI TEHNIK
KOZMETIČNI TEHNIK - M/Ž; OPRAVLJANJE KOZMETIČNIH STORITEV, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 12.7.2012; KOZMETIKA KAHNE, PROIZVODNJA, STORITVE, TRGOVINA, D.O.O., DOM IN VRT 21 A, 1420 TRBOVLJE
KOZMETIČNI TEHNIK - M/Ž; OPRAVLJANJE KOZMETIČNIH STORITEV, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 12.7.2012; KOZMETIKA KAHNE, PROIZVODNJA, STORITVE, TRGOVINA, D.O.O., DOM IN VRT 21 A, 1420 TRBOVLJE
UTmozirje
NATAKAR
POMOČ V STREŽBI - M/Ž; POMOČ V STREŽBI, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 15.7.2012; OKREPČEVALNICA RIBIČ IVAN DAJČER S.P., V SAVINJSKI GAJ 2, 3330 MOZIRJE
UE SLOVENSKE KONJICE
AVTOKLEPAR
AVTOKLEPAR - M/Ž; DELO AVTOKLEPARJA V AVTOMEHANIČNI DELAVNICI, NEDOLOČEN ČAS, 5.7.2012; JEZOVŠEK IN JEZOVŠEK AVTO-SERVI-SNE STORITVE D.N.O., MLAČE 13, 3215 LOČE AVTOLIČAR
AVTOLIČAR - M/Ž; DELO AVTOLIČARJA V DELAVNICI, NEDOLOČEN ČAS, 5.7.2012; JEZOVŠEK IN JEZOVŠEK AVTO-SERVISNE STORITVE D.N.O., MLAČE 13, 3215 LOČE VARNOSTNIK
VARNOSTNIK - M/Ž; FIZIČNO VAROVANJE OBJEKTOV Z OBHODI, INTERVENCIJA V PRIMERU VLOMNEGA ALI POŽARNEGA ALARMA, VHODNO IZHODNA KONTROLA NA VAROVANEM OBJEKTU ..., VARNOSTNIK /VARNOSTNICA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 4.7.2012; HWA-RANG VARNOSTNI INŽENIRING IN VAROVANJE D.O.O. CESTA NA ROGLO 11/J, ZREČE, CESTA NA ROGLO 11 J, 3214 ZREČE
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
DODELOVALNE OPERACIJE NA PROIZVODIH - M/Ž; VRTANJE IZVRTIN, POVRTAVANJE, IZDELAVA NAVOJEV, POSNEMANJE PROIZVODOV, BRUŠENJE PROIZVODOV, POMOČ PRI PAKIRANJU, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 4.7.2012; MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE, D.O.O., STRANICE 55, 3206 STRANICE KUHAR
KUHAR- POMOČ V KUHINJI - M/Ž; KUHANJE, PRIPRAVA, ČIŠČENJE, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 9.7.2012; GOSTIŠČE "ZALEZNIK JANA" S.P., KRI-ŽEVEC 1, 3206 STRANICE STROJNI TEHNIK
ORODJAR - M/Ž; IZDELAVA UTOPNIH, PREBIJAL-NIH, OBREZILNIH, KALIBRIRNIH TER OSTALIH
ORODIJ, PRIPRAV IN PRIPOMOČKOV ZA DELO
V	PROIZVODNJI, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 4.7.2012; MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE, D.O.O., STRANICE 55, 3206 STRANICE
ue Šentjur pri celj"U
VOZNIK
VOZNIK, UPRAVLJALEC DVIGALA - M/Ž; UPRAVLJANJE TOVORNIH IN DRUGIH VOZIL ZA PREVOZ BLAGA V CESTNEM PROMETU, VZDRŽEVANJE VOZIL, SKRB ZA TEHNIČNO BREZHIBNOST IN OPREMLJENOST V SKLADU S PREDPISI, SPREMLJANJE PRAVILNEGA NAKLADANJA IN RAZKLADANJA, KOLIČINSKI PREVZEM IN PREDAJA BLAGA, PREVZEM IN PREDAJA PREVOZNIH LISTIN V SKLADU S PREDPISI, VODENJE PREDPISANIH EVIDENC, NADOMEŠČANJE DRUGIH DELAVCEV, POMOČ NA GRADBIŠČU, DRUGE NALOGE PO ODREDBI DIREKTORJA OZ. VODJE DELA, VOZNIK/VOZNICA
V	CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 26.7.2012; VILKOGRAD, NIZKE GRADNJE, D.O.O., ZLATEČE PRI ŠENTJURJU 8 A, 3230 ŠENTJUR STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE
STROJNIK VRTALNIH GARNITUR - M/Ž; UPRAVLJANJE ZAHTEVNIH VRTALNIH STROJEV (KOT SO NPR. DITCH WITCH, PERFORATOR ...), VZDRŽEVANJE VRTALNIH STROJEV, VODENJE PREDPISANIH EVIDENC, NADOMEŠČANJE DRUGIH ZAPOSLENIH, DELO NA GRADBIŠČU, DRUGE NALOGE PO ODREDBI VODJE DEL. DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 26.7.2012; VILKOGRAD, NIZKE GRADNJE, D.O.O., ZLATEČE PRI ŠENTJURJU 8 A, 3230 ŠENTJUR ELEKTROINŠTALATER ELEKTRIKAR - M/Ž; IZVAJANJE IN SERVISIRANJE INTELIGENTNIH INSTALACIJ-AVTOMATIZACIJA ZGRADB, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 15.7.2012; EDICOM IZVOZ-UVOZ, TRGOVINA IN STORITVE D.O.O. ŠENTJUR, PRIJATELJEVA ULICA 12, 3230 ŠENTJUR
KUHAR
KUHAR - M/Ž; PRIPRAVA HRANE, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 6.7.2012; ŽNIDAR ISTOK S.P.; PE PIZ-ZERIJA BAR OSMICA, ŽNIDAR ISTOK S.P., ULICA DUŠANA KVEDRA 12, 3230 ŠENTJUR
ue Šmarje pri jelsAh
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
MONTER KOVINSKIH KONSTRUKCIJ - M/Ž; MONTAŽA KOVINSKIH KONSTRUKCIJ V TUJINI, AVSTRIJA, NEMČIJA, NIZOZEMSKA ..., DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 19.7.2012; SIFLEKS, KOVINAR-STVO, PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., TRŠKA CESTA 5, 3254 PODČETRTEK NATAKAR - M/Ž; STREŽBA PIJAČ, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 15.7.2012; KAVA BAR AS DARJA ANDRLON S.P., SLAKE 2, 3254 PODČETRTEK UPRAVLJALEC TRAČNE ŽAGE ZA RAZREZ JEKLENIH PROFILOV, V TUJINI-BELGIJA - M/Ž; UPRAVLJANJE TRAČNE ŽAGE ZA RAZREZ JEKLENIH PROFILOV, OBVEZNO POZNAVANJE VRST JEKLENIH PROFILOV, NATANČNOST, SAMOSTOJNOST, DOLOČEN ČAS, 24 MESECEV OZ. NEDOLOČEN ČAS, 9.7.2012; MKV MONTAŽA PROIZVODNJA, STORITVE, TRGOVINA D.O.O., ROGAŠKA CESTA 23, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH IZOLATER - M/Ž; IZOLACIJA CEVI IN STEN V PETROKEMIJI IN INDUSTRIJI (MATERIALI: STEKLENA VOLNA, PIR, ARMAFLEKS ...), DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 13.7.2012; SIFLEKS, KOVINARSTVO, PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., TRŠKA CESTA 5, 3254 PODČETRTEK NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (DO 3 LET)
PROIZVODNIDELAVEC III.-DELO V ŠMARJUPRI JEL ŠAH - M/Ž; OPRAVLJANJE MANJ ZAHTEVNIH DEL PRI IZDELAVI POLIZDELKOV, POVRŠINSKI ZAŠČITI POLIZDELKOV, SESTAVI SKLOPOV IN APARATOV, NA PODLAGI TEHNOLOŠKO DOLOČENIH DELOVNIH OPERACIJ. OPRAVLJANJE DRUGIH DEL PO NALOGU OZIROMA NAVODILU PREDPOSTAVLJENEGA, DOLOČEN ČAS, 9.7.2012; ADECCO H.R., KADROVSKO SVETOVANJE, D.O.O., AMERIŠKA ULICA 8, 1000 LJUBLJANA
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
PRODAJALKA/PRODAJALEC V PEKARNI - M/Ž; PRODAJA PEKOVSKIH IZDELKOV, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 4.7.2012; DOMAČA PEKARNA, BESIM QUNAJ S.P., CELJSKA CESTA 39, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH
SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
VARILEC - DELO JE V TUJINI BELGIJA, NEMČIJA - M/Ž; 111 - REO ROČNO ELEKTRO OBLOČNO VARJENJE ALI 131 - MIG POSTOPEK VARJENJA ALUMINIJA ALI 135 - MAG POSTOPEK VARJENJA Z NAVADNO ŽICO ALI 136 - MAG POSTOPEK VARJENJA Z POLNJENO ŽICO ALI 141 - WIG ČRNI MATERIAL ALI 141 - WIG BELI MATERIAL ALI 141/111 - WIG/REO., DOLOČEN ČAS, 24 MESECEV OZ. NEDOLOČEN ČAS, 4.7.2012; MKV MONTAŽA PROIZVODNJA, STORITVE, TRGOVINA D.O.O., ROGAŠKA CESTA 23, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH OBLIKOVALEC REKLAMNIH SPOROČIL - M/Ž; POZNAVANJE RAČUNALNIŠKIH PROGRAMOV ZA OBLIKOVANJE (ADOBE, PHOTOSHOP IN OSTALIH) IN PROGRAMOV ZA UREJANJE SPLETNIH VSEBIN. POZNAVANJE OSNOV FOTOGRAFIRANJA. SMISEL ZA OBLIKOVANJE. OBVLADATE TEKOČE EN SVETOVNI JEZIK. SAMOSTOJNO BOSTE KREIRALI RAZNA REKLAMNA SPOROČILA ZA RAZLIČNE MEDIJE, SODELOVALI BOSTE Z NABAVO, PRODAJO IN DOBAVITELJI. STE DINAMIČNA OSEBA, Z IZKUŠNJAMI V NAMIZNEM ZALOŽNISTVU, KI SPOŠTUJE IZVEDBO PROJEKTOV NA DATUM ODDAJE, STE ODGOVORNI DO DELA, KI GA OPRAVLJATE TER STE SPOSOBNI TIMSKEGA DELA, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 14.7.2012; JAGROS TRGOVINA, PROIZVODNJA IN STORITVE, D.O.O. LAŠE 1/B, PODPLAT, LAŠE 1 B, 3241 PODPLAT
FRIZER
FRIZER - M/Ž; DELO V FRIZERSKEM SALONU, NEDOLOČEN ČAS, 3.7.2012; FRIZERSKI STUDIO VIDA LORGAR S.P., CELJSKA CESTA 4 C, 3250 ROGAŠKA SLATINA DOKTOR MEDICINE ZDRAVNIK SPECIALIST SPLOŠNE ALI DRUŽINSKE MEDICINE ALI ZDRAVNIK BREZ SPECIALIZACIJE Z LICENCO - M/Ž; DELO ZDRAVNIKA SPECIALISTA, NEDOLOČEN ČAS, 22.7.2012; ZDRAVSTVENI DOM ŠMARJE PRI JELŠAH, CELJSKA CESTA 16, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH
DOKTOR MEDICINE SPECIALIST SPLOŠNE MEDICINE
ZDRAVNIK SPECIALIST SPLOŠNE ALI DRUŽINSKE MEDICINE - M/Ž; DELO ZDRAVNIKA SPECIALISTA V AMB. SPLOŠNE ALI DRUŽ. MEDICINE, OPRAVLJANJE PREVENTIVNEGA IN KURATIVNEGA ZDR. VARSTVA, DOLOČEN ČAS, 22.7.2012; ZDRAVSTVENI DOM ŠMARJE PRI JELŠAH, CELJSKA CESTA 16, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH
UeVelenje
STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE
STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE, GRADBENI DELAVEC - M/Ž; STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE, POMOŽNI GRADBENI DELAVEC, VOZNIK B IN F, DOLOČEN ČAS, 4 MESECE, 19.7.2012; GRADBENIŠTVO TOMAŽ OSTERVUH, S.P., FLORJAN 168, 3325 ŠOŠTANJ GRADBENI DELAVEC
GRADBENI DELAVEC IN VOZNIK B KATEGORIJE
-	M/Ž; SPLOŠNA GRADBENA DELA, VOZNIK B KATEGORIJE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 19.7.2012; GRADBENIŠTVO TOMAŽ OSTERVUH, S.P., FLORJAN 168, 3325 ŠOŠTANJ VOZNIK AVTOMEHANIK
VOZNIK AVTOMEHANIK - M/Ž; VOŽNJA TOVORNEGA VOZILA, NAKLADANJE IN RAZKLADANJE TOVORA, SKRB ZA VOZILO, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 4.7.2012; AVTOPREVOZNIŠTVO IN MIZARSKE STORITVE ZABUKOVNIK TOMAŽ S.P., ČOPOVA CESTA 15, 3320 VELENJE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA FASADER ALI SLIKOPLESKAR - DELO V TUJINI
-	M/Ž; FASADERSKA IN SLIKOPLESKARSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 4 MESECE, 4.7.2012; SEPAL PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., CESTA LOLE RIBARJA 2, 3325 ŠOŠTANJ
UE ŽALEC
AVTOLIČAR
AVTOLIČAR - M/Ž; AVTOLIČARSKA DELA, LAKIRANJE, KAROSERIJSKA POPRAVILA ..., DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 4.7.2012; IKOS MP INŽENIRING ZA KADRE, ORGANIZACIJO, SVETOVANJE IN DRUGE STORITVE, D.O.O., VREČERJEVA ULICA 14, 3310 ŽALEC
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
VODOVODNI INŠTALATER - M/Ž; PRENOVA KOPALNIC IN MONTAŽA OGREVANJA - SMOSTOJNI MONTER, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 8.7.2012; HALO MOJSTRI, JURIJ OCEPEK, S.P., BREG PRI POLZELI 22, 3313 POLZELA KUHAR
KUHAR IN POMOČ V KUHINJI - M/Ž; PRIPRAVA IN KUHANJE JEDI, DOLOČEN ČAS, 24 MESECEV, 4.7.2012; AMB INŽENIRING: DRUGA TRGOVINA NA DEBELO, ALJA SKALIN S.P., PARTIZANSKA ULICA 43, 3310 ŽALEC
VODNIK
KINO
PLANETTUS
Spored 3. in 4. 7. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe pro grama.
Možje v črnem 3 - akcijska znanstveno-fantastična komedija, 3D 16.40, 19.00, 21.20 Možje v črnem 3 - akcijska znanstveno-fantastična komedija 16.10
Sneguljčica in lovec - akcij ska pustolovščina 20.20
Pupijeva dogodivščina
- animirana družinska pustolovščina 16.00, 18.10
Prometej - akcijska znanstvenofantastična grozljivka, 3D
15.20, 18.00, 20.40 Petletna zaroka - romantična komedija 18.30, 21.10
Projekt: Otok - komedija 16.50, 19.10, 21.30 Rock za vse čase - muzikal 15.40, 18.20, 21.00 Vroči Mike - komedija 16.30, 18.40, 20.50
TOREK, 3. 7.
9.30 in 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje
10.00 Knjižnica Rogatec
10.00 in 16.00 pri Domu kulture Velenje
14.00 Park pred gimnazijo Velenje
Živeti v Celju
demonstracija obrtnika frizerja Avgusta Čatoriča
Ustvarjalne delavnice za otroke
poslikava platnenih vrečk
Glina
Poletje na travniku - igrarije
Alternative day
park s5 dogaja
16.30 Dom kulture Svoboda Griže
Libojski knapi
razstava
17.00 Letno gledališče Limberk Griže
Dan slovenskih rudarjev
proslava
19.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec
Ko regiment v Indijo gre ... treking v dolini reke Paravati
potopisno predavanje Gregorja Audiča
21.00 Pred Vilo Bianca Velenje Grška glasba drugače - grški šanson
koncert skupine Pegasus (Grčija, Slovenija)
SREDA, 4. 7.
10.00 Knjižnica Rogaška Slatina
Ustvarjalne delavnice za otroke
poslikava platnenih vrečk
10.00 Knjižnica Velenje
Poletna godba
veterani godbeniki bodo predstavili instrumente in zaigrali
12.00 Terasa eMCe plac Velenje
Psychadelic Gathering: Karman Energy
park s5 dogaja
20.30 Trg vasi Lipa Podčetrtek 4Given
koncert
21.00 Atrij kavarne Lucifer Velenje
Dišave Zanzibarja
potopisno predavanje
ČETRTEK, 5. 7.
14.00 Park pred gimnazijo Velenje
19.00 Grad Podsreda
Park's got talent vol.2
park s5 dogaja
Mitja Lukanc in Zvone Drobnič
odprtje steklarske razstave
20.00 Atrij Savinove hiše Žalec
Savinov poletni večer
nastopa Marko Grobler (vokal, kitara)
20.30 Park pod Vilo Herberstein Velenje
Josipa Lisac
koncert
21.00 Local Celje
Poletna noč z celjskim Dixielandom
tradicionalni letni koncert celjskega dixieland ansambla
TOREK, 3. 7.
18.00 Mestna plaža
Deček iz džungle
Lutke vabijo na plažo: igra Brigita Leban
18.00 Mestni park
Joga v vsakdanjem življenju
21.00 Stari grad Celje
Moja dežela
Komedije na Starem gradu - igrajo: Jonas Žnidaršič, Jure Godler in Jože Robežnik
SREDA, 4. 7.
10.00 do 12.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku
Beremo, pišemo, rišemo
kreativne literarne igrarije za šolarje pod vodstvom Maruše Ščurek
17.00 Glasbena šola Celje_
Poletni glasbeni tečaj Celeia
Zaključni koncert trobentačev
18.00 Mestna plaža
Ustvarjamo in se igramo
turnir 4 v vrsto, delavnice ustvarjanja iz gline, risanje na steklo, ura pravljic...
18.00 Mestni park Taijiquan
vadba primerna za odrasle vseh generacij
ČETRTEK, 5. 7.
18.00 Mestna plaža
Glava dol, noge gor
Lutke vabijo na plažo: gledališče za dojenčke in malčke; igrata: Mateja Ocepek in Katja Povše, AEIOU gledališče
19.00 Mestna plaža
Evergreen party
glasba vaše in naše mladosti
19.30 Kavarna pri Mišku Knjižku
Poletni zabavno-glasbeni večer pred knjižnično kavarno
SREDA in ČETRTEK 21.00 Ločitev - drama
Na varnem - kriminalni triler
17.20, 19.30, 21.40 Ledena doba 4 - animirana družinska pustolovščina (sreda 18.00)
www.radiocelje.com
95.1 9B.9 10Û.3 9D.6 MHz
NOVI TEDNIK
MALI OGLASI / INFORMACIJE
23
MO
ODDAM
VOZILA
KUPIM
OSEBNO vozilo v kakršnem koli stanju, motorno kolo, kupim. Gotovina, prepis, odvoz takoj. Telefon 031 783-047, Boris.
2456
STROJI
KMETIJO oddam v najem ali prodam po parcelah. Telefon 041 267-481. 2504
STANOVANJE
ODDAM
PRODAM
TRISOBNO stanovanje, 120 m2, v večstano-vanjski hiši na Jožefovem hribu v Celju oddam. V stanovanju je CK, ima lep razgled na Stari grad. Mesečna najemnina je 430 EUR. Telefon 041 959-546. p
OBRAČALNIK za traktor Tomo Vinkovič 420, s kardanom, prodam. Telefon (03) 5472082, 041 285-424.	2537
POSEST
PRODAM
PRODAM
POHIŠTVO za dnevno sobo, v črni barvi (dnevni regal, TV-omarica, miza in še en ločen element), zelo ugodno prodamo. Več informacij po telefonu 041 778-371.
2548
PRODAM
V CENTRU Dola pri Hrastniku prodam starejšo stanovanjsko hišo z garažo in vrtom. Spodnji prostori so primerni za opravljanje storitvene dejavnosti. Površina je 120 m2, cena 120.000 EUR. Informacije po telefonu 030 648-573, Vojka Povše Kra-snik.	p
GRADBENO parcelo z vsemi komunalnimi vodi, velikost 380 m2, v Zagradu, prodam. Telefon 040 665-507. 2512
ODKUP
zlata-srebra
GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS
Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje
03/5442-180
Mitja Udovč, s.p., Celje
OVNA, starega eno leto in pol in štiri stare ovce prodam. Telefon 031 867-453.
2491
TELIČKO simentalko, staro 2 meseca, prodamo. Telefon (03) 5791-396. 2520 TELIČKO simentalko, težko 180 kg, prodam.
Telefon 041 941-168.	2519
BIKCA simentalca, težkega 150 kg, prodam.
Telefon 041 588-277.	2513
BIKCA simentalca, težkega 170 kg, prodam.
Telefon 041 654-289.	2516
JAGENJČKE, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 041 843-907. 2521 BIKCA sivčka in simentalca, za nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 041 318-144. p TELICO simentalko, brejo 7 mesecev, prodam. Telefon 041 763-761. 2 5 3 3 ZAJCE, čistokrvne nemške orjake, samčke in samice in dve samici s prvim leglom, ugodno prodam. Telefon 031 880-878.
2545
KRAVO, staro dve leti, s teletom, prodam. Telefon 041 657-592, Jurklošter. 2492
KUPIM
KRAVO in telico, brejo, po izbiri, prodam.
Telefon 031 664-293.	2496
PRAŠIČE, težke 130 kg, prodamo. Telefon 041 996-166.	2496
TELIČKE in bikce do 300 kg, po izbiri, ugodno prodamo. Telefon 041 996-166. 2496
SEM vdova s hišo na deželi. Iščem moškega, mirnega, nežnega, nealkoholika, s prijetnim, mirnim karakterjem, ki bi se bil pripravljen preseliti k meni in živeti na deželi v lepem kraju. Starost od 68 do 86 let. Pokličite po 19. uri po telefonu 031 245-080.	2509
DIREKTOR, 60-letni vdovec, urejen, želi spoznati primerno žensko do 57 let. Telefon 041 248-647; agencija Alan. 2544 USLUŽBENKA, 40, vitka, mladostna, želi spoznati moškega za resnejšo zvezo. Telefon 041 248-647; agencija Alan. 2544
STARO železo, radiatorje, peči in ostalo brezplačno odpeljemo. Miladin Golijan, s. p., Kidričeva 3, Velenje, telefon 040 465-214.	n
IZVAJAMO vse vrste gradbenih del (tlakovanje, zidarska dela, »škarpe«, predelava kanalizacijskih sistemov ...). Telefon 051 377-900. GMG Vinder, d. o. o., Zadobro-va 126, Škofja vas.	2379
VSE vrste krav in telic za izvoz, plačilo takoj, kupim. Telefon 040 647-223. Š 142 DEBELE in suhe krave in telice, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286. Š 63
OSTALO
PRODAM
BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo, (na zalogi briketi in peleti), ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info. p MOPED na tri hitrosti, prikolico za prevoz enega konja in molzno kozo prodam. Telefon 031 733-965.	2464
BUKOVA drva prodam. Telefon 041 260-041.
2526
A
TELEFON RADIA CELJE
43-letni očka želi spoznati žensko brez otrok, ker dekleta z otroki niso sprejela njegovega. Telefon 041 240-403.
2505
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let.
Tel.: 031/836-378 03/5726319
Leopold Orešnik, p.p. 40, Prebold
Skrb, delo in trpljenje bilo vajino je življenje, nam ostajata le praznina in velika bolečina.
V SPOMIN
Letos mineva 10 in 12 let, kar sta nas zapustila draga ata in mama
JANEZ iN FRANČIŠKA DEŽELAK
Hvala vsem, ki se ju spominjate in postojite ob njunem grobu.
Vsi vajini
tednik
iQ\ ISTRABENZ PLINI
IMATE
-	iv. stopnjo izobrazbe tehnične smeri, vozniški izpit B-kategorije
vsaj eno leto delovnih izkušenj pri podobnem delu, dobro splošno zdravstveno stanje,
STE
-	zanesljivi,
odgovorni, sposobni delati v skupini in samostojno IN ČE
bi radi delali kot VZDRŽEVALEC PLINSKIH NAPRAV II,
pošljite pisno prijavo z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev do 12. julija 2012 na naslov Istrabenz plini, d. o. o., Plinarniška 1, 3000 Celje, s pripisom »razpis«. V prijavi navedite podatke za stik (telefonska številka, elektronski naslov).
Prosto je eno delovno mesto v Celju, na sedežu PE, Plinarniška 1, 3000 Celje, za določen čas 12 mesecev, za polni delovni čas z 2-mesečnim poskusnim delom.
Glavna dela in naloge so vzdrževalna in servisna dela na plinskih napravah, omrežju, inštalacijah in trošilih, inštalacijska in montažna dela, meritve, izvajanje preizkusov in rednih pregledov, izvajanje dežurne intervencijske službe, primopredaja in zagon plinskih sistemov, odpravljanje napak, urejanje tehnične dokumentacije, vodenje evidenc, priprava obračunov, terensko delo, vožnja osebnega oz. lahkega dostavnega vozila in podobno.
NAROČITE
NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje
Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in ene čestitke na Radiu Celje, življenje pa si lahko pocenijo z našo kartico ugodnih nakupov.
Novi tednik izhaja dvakrat na teden ob torkih in petkih. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin na Celjskem.
EGODBEHCELJHKEGW
OB TORKIH -IZ VAŠEGA KRAJA - OB PETKIH-
NAROČILNICA NAROČILNICA NAROČILNICA
IME IN PRIIMEK: ULICA: ^^^E
KRAJ:
DATUM ROJSTVA:
Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
i Vi
PODPIS:
: NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika.
Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja 1,30 EUR, petkova 1,50 EUR. Naročniki plačajo za obe izdaji na mesec 9,50 EUR, kar pomeni, da prihranijo, saj v poprečju izide devet številk na mesec.
Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece.
PRILOGA TV-OKNO prinaša vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1,30 EUR petkovega pa 1,50 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij nevračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič
Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn
Oblikovanje: Minja Bajagič
Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja
Fotografija: Sherpa, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič
E-mail: radio@nt-rc.si.
E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Anja Deučman, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster
Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejic Mlakar Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Marjan Brečko
Telefon: (03)42 25 190
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
L 152
Z^Kl^Wt l/V^Ç f L
ZJlK 1/V-6-Ç f L
Mladoporočenca Petra in Boštjan Zupanc iz Vojnika sta navdušena gasilca.
Ko se poroči gasilski par
»Na nov priimek se še navajam,« je povedala mladoporočenka Petra, ki se po novem piše Zupanc. To je vsekakor velika sprememba, saj ljudje Petro poznajo še s prejšnjim priimkom Kerk. Z Boštjanom Zupancem, s katerim sta si obljubila večno zvestobo 23. junija, sta se spoznala pri gasilcih. Oba Vojničana sta seveda navdušena gasilca.
Prvič sta se opazila pred desetletjem, ko so Petro med njenim prvim tekmovanjem krstili za gasilko, pozneje sta se videvala med gasilskimi vajami in na tekmovanjih. Pred štirimi leti je med občnim zborom gasilskega društva preskočila iskrica in kmalu sta začela razmišljati o skupni prihodnosti. Pred tremi leti sta si uredila stanovanje v manjšem bloku v neposredni bližini gasilskega doma, kamor imata zelo blizu, če pride do gasilske intervencije.
Kar nekaj mladih parov, ki živijo skupaj, se za poroko zaradi različnih razlogov ne odloči, Zupančeva razmišljata drugače. »Za poroko sva se odločila, da bi resno zvezo še bolj trdno zapečatila,« je povedala mladoporočenka. »Zdelo se nama je, kot da je to še manjkalo kot pika na i,« je dodal mladoporočenec. Po tej odločitvi so prišle različne predporočne skrbi, med njimi seveda glede nevestine obleke. Par je ljubitelj Velike Britanije, zato se je nevesta odločila za angleška dodatka, med njimi za poročne čevlje z zadnjega obiska Anglije ter za lasni glavniček.
Končno je prišel datum poroke, ko je odšla že ob sedmih zjutraj k frizerju nevesta, ki ji je pozneje sledil ženin, saj se po starem običaju nista smela videti. Nato sta se srečala pred dekanijsko cerkvijo v Novi Cerkvi, od koder je nevesta doma, tam je bil poročni cerkveni obred. Mladoporočenka poje v Novi Cerkvi pri mešanem cerkvenem zboru, zato so paru v cerkvi

UUt
FOTO TEDNA
Foto: GrupA
Vroče novice
Ščuka, da te kap!
Ribniki Preserje, s katerimi gospodari Ribiška družina Šempeter, v zadnjem času privabljajo vse več ribičev na svoja obrežja. Razlog za to so pogosti ulovi kapitalnih rib, ki se skrivajo v globinah jezer in skrbijo za to, da ribičem v Preserjah ni nikoli dolgčas. Zaradi velike prepoznavnosti in bogate naseljenosti z ribami prihajajo preizkusit svoje znanje in srečo tudi številni ribiči iz sosednjih družin. Tako se je izjemna sreča nasmehnila članu RD Mozirje Milanu Kerznarju, saj je 25. junija uspel na suho potegniti kapitalno ščuko, veliko 100 cm in težko kar 9 kg!
AK
peli »njeni« pevci, po obredu so ju pozdravili še gasilci s curkom iz ročnika ter jima osebno čestitali. Po cerkveni poroki so se napotili na Dobrno, kjer ju je civilno poročil vojniški župan Beno Podergajs, ki ju je sprejel pod lipami parka, zapela jima je nekdanja vokalna skupina Škrjančki iz Nove Cerkve, s katero je včasih pela mladoporočenka, skupina pa se ob porokah svojih članov še zbere. Civilni poročni obred je spremljala mlada har-fistka iz Vojnika, na koncu obreda je poskrbela za solzne oči pevka Klavdija Winder Pantner iz skupine Katrca, ki je zapela pesem Kot nekdo, ki imel me bo rad. Na zabavi v Zdraviliškem domu je skrbela za dobro voljo seveda skupina Katrca.
In kam na poročno potovanje? Ljubitelja anglosaksonskih dežel bosta konec avgusta odšla na Škotsko in Irsko. In tudi družino bo počasi treba povečati. Tisti, ki so bili na »ohceti«, pravijo, da bodo pri Zupančevih zaradi zelo velike količine riža, ki simbolizira plodnost, zibali vsaj peterčke ...
BRANE JERANKO
IMAMO DOJENČKA
Želite, da bi tudi bralci Novega tednika izvedeli več o vašem nepozabnem dogodku, ko ste izrekli usodni da? Pokličite nas na 4225-164 ali nam pišite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje oziroma na elektronski naslov tednik@nt-rc.si.
V celjski porodnišnici sta 8. marca zacvetela dva cvetova, Alen (2770 g) ter Lana (2690 g), ki sta se ju razveselila mamica Mateja in ati Roman Gajšek iz Kostrivnice pri Kalobju. Doma sta ju nestrpno pričakala bratec Kevin in sestrica Simona. Tako je zdaj v hiški sredi vasice polno otroškega smeha in živžava in v njej raste najlepša štiriperesna deteljica.
8. junija ob 13.02 se je mamici Anji in očku Marku Bevcu rodil mali princ Mark. Težek je bil 3710 g in velik 53 cm. Bratca se je zelo razveselila dvajsetmesečna Sanja.