Leto LXXII*, št 161« LJubljana, sreda 19. Julija 1939 Din iznaio vsak dan popoldne tevzemsi nedelje in //inseroH da »1^ f» Z do 10C vrst a Din 2-50, od 100 do 300 vrst 6 Din 3. več|i inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. // „Slovenski Narod* velja mesečno v Jugoslaviji Din 12—, zo inozemstvo Din 25.— // Rokopisi se ne vracaio. UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica štev. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26. Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 7 // NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon st. 26 // CEUE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon št. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5 // Poštna hranilnica v Ljubliani št. 10351. Nezadovoljstvo v Londonu: Chamberlaina hočejo odžagati, ker mu ne zaupajo Na njegov rovaš pripisujejo zavlačevanje moskovskih pogajanj, ker se boje, da bi utegnil pričeti kako novo monakovsko politiko — Vedno odločnejša zahteva po vstopu Winstona Churchilla v vlado, kateri se Chamberlain ne bo mogel več dolgo upirati Neville Chamberlain London, 19. julija, br. Zavlačevanje pogajanj v Moskvi izziva v angleški politični javnosti vedno večje nerazpolo-ženje proti ministrskemu predsedniku Chamberlainu, ker smatrajo, da je on glavni krivec nezaupanja Moskve, ki mu ne more odpustiti monakovske politike. V Londonu vedno bolj prevladuje vtis, da bi hitro prišlo do sklenitve troj* ne zveze Anglija — Francija — Rusija, če bi bilo to nezaupanje odstranjeno. Zato v angleških krogih vedno bolj narašča kampanja za vstop VVinstona Churchilla v vlado. VVinston Churchill je bil od vsega začetka nasprotnik politike omahovanja in popuščanja, ki jo je vodil Chamberlain in je zlasti ostro nastopil proti njegovi monakovski politiki. Zato smatrajo, da bi njegov vstop v vlado blagodejno vplival na pogajanja z Busijo, a ob enem tudi na najbolj jasen način izrazil odločnost Anglije. Kampanjo za vstop Churchilla v vlado, ki jo je prvotno pokrenila opozicija, podpirajo sedaj tudi najvplivnejši krogi konservativne stranke, med njinri lord Camross, lastnik »Dailv Telegrapha and Morningposta«. V londonskih diplomatskih krogih tolmačijo to kampanjo kot resen poskus, da se Chamberlain odstrani z vodstva državne politike, ker se še vedno boje, da bi utegnil Chamberlain v odločilnem trenutku zopet odpovedati in pričeti novo monakovsko politiko koncesij totalitarnim državam. To pa bi bilo docela izključeno, ako bi bil v vladi VVinston Churchill. Proti Chamberlainu nastopajo najvplivnejši konservativci, kakor so lord in lady Astor, lord Trenhard, lord \Volner, lord Cram-borne, Ilarold Nicolson in vsi voditelji opozicije. Njihove zahteve podpirajo listi »Dailv Telegraph«, »News Chro-nicle«, »Manchester Guardian« in »Yorkshirepost«, dcčim stoii za Cham-berlainom samo še »Times«. V londonskih političnih krogih računajo, da se Chamberlain ne bo mogel več dolgo upirati tej zahtevi ter da je v kratkem računati z važnimi spremembami Winston Churchill Pravo ozadje japonske kampanje proti Angliji in njeni politiki Japonci skušajo na ta način prikriti svoj popoln neuspeh na Kitajskem London, 19. julija, br. Kakor vse kaže, po prvem sestanku angleškega veleposlanika z japonskim zunanjim ministrom sploh ne bo prišlo do rednih pogajanj med Anglijo in Japonsko. Zahteve, ki jih je postavil japonski zunanji minister Arita, so za Anglijo docela nesprejemljive, ker ni dvoma, da gredo za tem, da se likvidira politika odprtih vrat na Daljnsm vzhodu. V tem pogledu pa Anglija ne more pristati na nikake spremembe in se strinjata z njo tudi Francija in Amerika. V angleških političnih krogih so prav tako proti vsakemu popuščanju napram Japonski in vztrajajo na tem. da Anglija še bolj ko dosedaj podpre Kitajsko. V londonskih krogih prevladuje vtis, da skuša Japonska s svojo protiangleško kampanjo prikriti popoln neuspeh svoje vojaške akcije na Kitajskem. Po dveh letih krvave vojne so Japonci ravno tam, kjer so bili ob začetku, le s to razliko, da so imeli že blizu 1 milijon mrtvih in ranjenih ter da so finančno in gospodarsko popolnoma izčrpani. Sedaj iščejo kozla, kateremu bi mogli pred japonsko javnostjo naprtiti krivdo za ta neuspeh. Zato so začeli s tako silno kampanjo proti Angliji, češ da je ona s svojo politiko onemogočila uspeh Japoncev na Kitajskem. Obenem pa gre pri tem za manever totalitarnih držav, ki bi hotele vezati na Daljni vzhod večje število angleških vojnih ladij in angleškega vojaštva, da bi Anglijo na ta način oslabele v Evropi. Vsi ti manevri pa po sodbi angleških krogov ne morejo uspeti Potrebno je le, da ostane Anglija odločna in nepopustljiva. Intervencija Roosevelta v Moskvi? Amerika želi čimprejšnjo sklenitev angleško-francosko-ruskega pakta Pariz, 19. julija, e. Po vesteh, ki 80 prispele v Pariz o razgovorih med Molotovim ter francoskimi in angleškimi predstavniki, je ostal položaj nespremenjen in se bodo pogajanja še nadaljevala. Mislijo, da bo po kratkem odmoru položaj razčiščen. Ruska službena agencija Tas je objavila, da zadnji razgovori niso prinesli definitivnega razčiščenja. Po sestanku, ki je trajal dve uri. sta se francoski in angleški veleposlanik odpeljala v angleško veleposlaništvo, da tam sestavita podrobno poročilo za francosko in angleško zunanje ministrstvo, odkoder sta hkrati zahtevala nove instrukcije. Po raznih obvestilih se je ta razgovor nanašal tudi na vprašanje vojaških razgovorov, katere smatra Moskva za neobhodno potrebne, predno se zaključi politični sporazum V Parizu obstoji bojazen da bo to izzvalo nove težave zaradi kočljive narave vojnih tajn. ki jih je treba izmenjati med generalnimi štabi, kar je mogoče le med onimi državami, s katerimi že obstoje politični sporazumi Po poročilu posebnega moskovskega dopisnika »Tempsa« krotijo do Moskvi vesti, da je ruski poslanik v Ze-dinjenih državah TJmanski prinesel posebno sporočilo Roosevelta, v katerem Roose-velt poudarja važnost ki jo on pripisuje rešitvi mednarodne krize in podpisu francosko - angleško - ruskega pakta. O ten sporočilu mislijo diplomatski krogi v Moskvi, da bo imelo precejšen vpliv na sicer neznatni, ali vendar potrjujejo napetost in sovraštvo, ki vlada na obeh straneh. Tako je nedavno poljske kroge vznemirila organizacija mladine Freikorps v Gdansku. Listi so pisali o ponovnem oboroževanju narodno-socialističnih formacij v Gdansku. V Berlinu so pa ob tei priliki izjavili, da je poljska bojazen neosnovana in da gre samo za mladinske organizacije, ki šteje tri do štiri tisoč ljudi in .ki so v primeru spopada brez. pomena. Zdaj pa Poljaki odgovarjajo z enakimi ukrepi. V Gdinjo je prispelo okrog 150 letal iz vseh krajev Poljske ki se bodo udeležil proslave 10-letnice Aerokluba v Gdi-nji. Ob tej priliki bo v Gdinio prispel tudi poljski vojni inspektor general Bortnow-ski. V Berlinu poudarjajo, da tu ne gre za športno manifestacijo, temveč za demonstracijo Poljske, ki hoče na ta način zastrašiti nemško prebivalstvo v Gdansku češ da je Poljska letalska sila ogromna. Pariz. 19. julija e.' Da bi se pokazalo kako je nemoguća direktna rešitev spora med Poijsko m Nemčijo, prikazujejo v Parizu načrt Berlina za sporazum z Varšavo Najprvo bi bil Hitler imeno\an za predsednika Gdanska. nato bi bili proglašeni trije odloki, nanašajoči se na proklamacijo, s katero bi bila izražena želja gdanskega prebivalstva, da se priključi Nemčiji. Hitler bi nato Gdansk priključil Nemčiji pod imenom Nordgau in ukinil vse posebne pravice Poljakov, ki bi tudi morali zapustiti Gdansk. V nadoknado za to bi bila priznana Poljski v Gdansku svobodna cona. Jugoslavija in Bolgarija Zanimiva razmotrivanja vodilnega angleškega lista vjetsko vlado. Isti dopisnik tudi javlja, da se je s sovjetske strani zelo povoljno sprejelo stališče Chamberlaina in Anglije v sporu z Japonsko, kar je prav tako velike važnosti za nadaljnji razvoj pogajanj. London, 19. julija, e. Včeraj je prispelo v London poročilo angleškega poslanika iz Moskve o razgovorih v teku zadnjega sestanka angleških in francoskih predstavnikov z Molotovim O tem poročilu s službene strani ni javljeno ničesar, iz drugih virov pa poročajo/ da so vzrok nesporazuma naslednje tri točke: 1. Vprašanje držav, ki naj bi se imenovale v poroštvih. 2. Definicija indirektnega napada. Sovjetska vlada je nepričakovano zahtevala, da naj b! se poleg poroštev proti zunanjemu napadu s strani Nemčije na države, ki so Jim bila podana jamstva, Anglija, Francija in Rusija prevzele poroštvo tudi v primera notranjega spopada. Anglija pa stoji na stališču, da bi bilo to vmešavanje v notranje zadeve tujih držav. 3. Moskva, London in Pariz se ne strinjajo v pogledu vojaških pogajanj, ki naj bi spremljala diplomatska pogajanja. Sovjetska vlada zahteva, da naj bi se pogajanja med generalnimi Štabi takoj pričela 1 in to še pred podpisom trojnega sporazuma. Anglija in Francija pa zahtevata najprvo politični sporazum. London, 19. julija, br. V eno zadnjih številk je vodilni angleški list »Timesc posvetil dolg članek odnošajem med Jugoslavijo in Bolgarijo. V članku se bavi z nedavnimi obiski predstavnikov Beograda in Sofije v Berlinu ter z odnosa j i Beograda in Sofije po svetovni vojni. Omenjajoč komunike o blejskih razgovorih med dr. Cin-car-Markovičem in Kjoseivanovim. v katerem se naglasa neodvisnost in nevtralnost obeh držav ter želja do poglobitvi gospodarskih odnošajev pi.^c »Times« med drugim: To se tolmači v nekaterih krogih kot uvod v carinsko unijo. Ta ideja ie zelo popularna tako v Beogradu kakor v Sofiji, toda izmenjava blaca med obema državama, ki imata enake proizvode, ie tako malenkostna, da se zd: carinska uniia ne potrebna. To bi se moglo napačno tolma : I čiti v Grčiji in Rumuniji. Ti dve neslovan-ski državi na Balkanu ne bi radi videli take združitve dveh slovanskih držav, do-čim je v Rumuniji vrhutega izzvala neraz-položenie tudi agitacija za vrnitev Dobru-dže, na katero ima Bolgarija iz zgodovinskih in narodnih razlogov vso pravico, a Romunija dovolj praktičnih razlogov, da se v sedaniem trenutku mednarodne napetosti izogne vsaki reviziji. Prakt'ćnejša oblika gospodarskega sodelovanja med Jugoslavijo in Bolgarijo bi se mogla najti v sporazumu, ki bi onemogočal medsebojno konkurenco na svetovnem žitnem trgu. Kar se tiče deklaracije o nevtralnosti. se Angliji ni treba vznemirjati. Anglija gleda s simpatijami na to prizadevanje obeh držav, ki sta v minuli ~^etovni vojni toliko pretrpeli Tudi v Estcsiijf in Latviji se Nemci zahtevajo svobodno izdejstvovanje in razveljavi jenje agrarne reiorme Gdansk ostane na dnevnem redu V Berlina naglašajo, da optimizem ni upravičen, ker napetost nI popustila Berlin, 19. julija, e. Reuter. V tukajšnjih političnih krosih zatrjujejo, da Je pogrešno mnenje, da je napetost zaradi Gdansk* popustila. Tega vtisa ne potrjuje nobeno dejstvo, nasprotno, proti-poljska propaganda v berlinskem tiska je še bolj intenzivna, kakor do sedaj. Varšava, 19. julija, e. PoUlnšbena ška agencija »Transozean« Je objavila fc Gdansk*, po kateri Je bilo na med Hitlerjem in okrožnim vodjo Forster-jem sklenjeno, da se Gdansk priključi k Nemčiji neglede na stališče Poljske in Anglije. V poljskih službenih krogih izjavljajo, da ta vest ie ni potrjena. V Varšavi potrjujejo, da se v Gdansku še naprej vrše vojne priprave. Berlin« 19. julija, e. Dasi vlada v Gdansku politično zatišje, so vendar od časa do časa na dnevnem redu dogodki, ki so Varšava, 19. julija, z. Poljske politične kioge je zelo vznemiril članek nemškega lista »TJenatnger Vorposten«, ki je odkril, kako namerava Nemčija obvladati baltiške države Nemčija zahteva rešitev manjšinskega vprašanja v Estoniji in Lat \ Ij . V Estoniji jc namreč nemška manjšina, ki šteje komaj 20.000 Nemcev, v Latviji pa je okrog 70.000 Nemcev. Nemčija je v zadnjem času posvetila vso pozornost tema manjšinama, ki utegneta biti v kratkem v takem položaju, kakor je bila nem. nemška sudetska manjšina v bivži Češkoslovaški. Na ukaz iz Berlina, so voditelji nemške manjšine v Estoniji in Latviji zahtevali od estonske in latlške vlade, naj Angleška vejska je pripravljena London, 19. julija. AA. Reuter: Snoči s2 je vršila skupna večerja 99. topniškega polka, na kateri jc govoril vojni minister Hore Belisha. V svejem govoru je slavil angleško vojsko ter njeno pripravljenost, da brani domovino. Ancleška vojska je se. daj vsestransko prip avl jena. posebno pa protiletalska obramba. Reflektorji budno takoj ukineta zakon, s katerim sla ti dve baltiški državici prepovedali \ojaške or-izacije nemške manjšine. Se važnejša pa je zahteva nemške manjšine v obeh državicah, naj vladi takoj izvedeta, revizijo agrarne reforme v prid nemških baronov, ki so bil: lastniki ogromnih posestev in so bili po prevratu razlaščeni. Estonija in Latvija sta razdelili enako kakor Češkoslovaška vele.posestva neraike aristokracije med avtohtono prebivalstvo. Po priključitvi Sudetov so nemški aristokrati dob li vinjene vse svoje latifundije. Dokler baltiški državi ne u streže ta vsem zahtevam nemške manjšine. Nemčija ne bo garantirala mej Estonije in Latvije. nadzirajo angleško nebo. Izvršene so bile potrebne strategične spremembe, tako da ima vsaka vrsta orožja svojo posebno nalogo. Ugotovil je, da je Anglija pred tremi leti imela vsega 6.000 vojakov, ki so pripadali letalski obrambi, med tem ko jih ;ma sedaj že 112.000. Anamski cesar v Parizu Pariz, 18. julija. AA. (Ha vas). Anamski cesar jc obiskal kolonialnega ministra Msn-dela in se z njim delj časa razgovarjai Nj. Vel. kralj Peter med mornarji Budva. 19. julija, e. Nj. Vel. krali Peter je včeraj ob 8. zjutraj na motorni torpe-dovki »Durmitor« prisostvoval novim zelo zanimivim vežbam. Torpedovka je plula od Bečićev s Slavjan.^ke obale, kjer so ljudje kralja navdušeno pozdravljali, nato pa je zavila mimo budvanske luke, kjer je bilo tudi zbrano mnogo naroda, ki je kralju prirejalo prisrčne ovacije. Vojna ladja je na to zavila v Boko Kotorsko, kjer je kralj prisostvoval vajam v opuščanju in lovu torpedov. Ob 10.20 je »Durmitor* krenil proti Kumboru in je ob 10.37 pristal ob pomolu poveljstva podvodnega orožja. Kralj je odšel na komando, kjer mu je komandant raportiral. Kralj si je ogledal krog komande, nato pa mehanično delavnico, kjer se je zanimal za delo posameznih delavcev in se z njimi razgovarjal. Ob 10.45 je kralj v spremstvu komandanta odšel v lansirno postajo, kjer so se vršile vaje v lansiranju torpedov. Uro pozneje se je vkrcal spet na torpedovko »Durmitor« in zasledoval vaje s torpedi. V Kumboru, si je na to kralj ogledal še strojno šolo. ob 12. pa se je odpeljal v ofic. dom v Kumboru kjer so mu priredili obed. ki je trajal do 13. Po obedu se je spet vkrcal na torpedovko, ki ie v spremstvu motorne torpe-dovke »Oriena odpeljala iz Boke Kotorske proti dvorcu Miločeru. kamor ie prispel ob 14.20. N]. Vis. knez Pavle in kneginja Olga v Londonu London, 18. julija. AA. Nj. Vis. knez namestnik Pavle in kneginja Olga sta prispela včeraj na krajše bivanje v London. Med tem časom bosta gosta Nj. kr. Vis. kralja in kraljice v Buckin-ghamski palači. Knez Pavle in kneginja Olga sta dobrodošla gosta v t. j državi, s katero se jc jugoslovcnski knez namestnik seznanil od mnogih strani že tedaj, ko je bil dijak na oxfoidski univerzi leta 1913., kjer je tudi po vojni nadaljeval svoje prekinjene studije. Ni nobenega razloga, da bi bilo treba ta njegov obisk pripisati vznemirjajoČemu položaju ali kakršnemukoli drugemu političnemu motivu. Vojvodinja Kent-ska bo odpotovala iz Anglije jeseni, ko bo kentski vojvoda prevzel svojo dolžnost kot generalni guverner Avstralije. Sin kneza namestnika Pavla in kneginje Olge knežević Aleksander študira v Etonu. Zelja njegovih staršev je, da ga vidita, istočasno pa da se poslovita od vojvode in vojvodinje Kentske, ki bi utegnila biti dolgo časa odsotna na drugem koncu sveta. To je tudi zadostno pojasnilo, zakaj sta knez Pavle in kneginja Olga prispela v London. Ni nobene potrebe, da bi se temu obisku pripisoval političen značaj, ker je namen tega obiska očiten in v vsakem pogled« družinske narave. Snoči sta angleški kralj in kraljica priredila v Buckinghamski palači večerjo v čast kneza namestnika Pavla in kneginje Olge. Poleg članov kraljevskega doma so bili na večerji tudi predsednik vlade Chamberlain, zunanji minister lord Halifax in drugi ugledni člani angleške visoke družbe. Večerja so se udeležili tudi minister dvora An-tić in jugoslovenski poslanik v London« Kjuseivanov gre v Pariz in London Sofija, 19. julija, e. Po službenem obisk« v Berlinu se v krogih, ki so blizu vlade, poudarja možnost službenega obiska ministrskega predsednika in zunanjega ministra dr. Kjoseivanova v Parizu in Londonu, kamor bo odpotoval najbrže sredi avgusta. Ker sta prišla bolgarska poslanika ▼ Parizu in Londonu Balabanov in MonrJloar v Sofijo, sodijo, da je njun obisk v zvezi a pripravami za to potovanje ministrskega predsednika. Vsi hrvatski klubi izključeni iz JNS Beograd, 19. julija, e. Na »nočnji Mi .IN S se je razpravljalo o vprašanj« klub T Hrvatske športne slove, ki niso odgovorili na poziv, naj se pokoravajo pravilom JNS. Po razpravi, ki je trajala celo aro. J* upravni odbor ugotovil, da Gradim HaSk, Coucordia, Hajduk. Slavlja (Vi din), Slavlja fOsijek), 8a*k in Bačka ntso našli za primerno, da bi odgovorili zavem na njegov poziv, da ee podrede pravilom zavesa. Zaradi teza se izključijo iz JNtL Ker s tem prenehajo igrati v ligi, liginih klobov sniia ne nove ». julija. DougTszl IX). 11.7425. London 20.7550, Hew Yorfc 443.1». Bruselj 75. 3280. Milan 23.31. 237.37, Barfln 177.80, Strem 2 »SLOVENSKI NAROD«, »reda, 19. julija 1039. . 161 Viničarsko vprašanje je socialna in obmejna nujnost To vpralaaje je pa treba obravnavati * •»•razumu z vlnogradantl Maribor, 18. julija Ze neštetokrat ugotovljeno dejstvo je, da predstavlja viničarsko vprašanje najtežje, pa tudi najaktualnejše obmejno socialno gospodarsko vprašanje Temu problemu smo posvetili že večkrat potrebno pažnjo. To pa je potrebno tudi stdaj, ko se pojavljajo od strani prizadetih vinogradnikov in tudi viničarjev ob najrazličnejših prilikah pri raznih društvenih sejah in sestankih vprašanja, kaj je z no\im viničarskim redom, ki se pripravlja in napoveduje, kaj je z novimi določbami glede dnine, službenih pogojev in dogovorov nadalje glede dolžnosti viničarjev, predvsem pa glede dolžnosti vinogradnikov napram viničarjcm. o katerih zatrjujejo, da so na novo postavljena in formulirana. Vsa ta povpraševanja vse to živahno, veliko zanimanje pa nam kaže, da je treba še več razprav in priprav o vsem tem, kar se nanaša na vsestransko zadovoljitev eksistenčnega vprašanja večine obmejnega prebivalstva, ki se, umevno, zelo zanima za to, kaj prav za prav vsebuje osnutek novega viničarskega reda. ki se napoveduje in o katerem bi morali prav za prav predstavniki vinogradov in viničarjev sporazumno razpravljati ter sklepati. K temu spoznanju nas sili predvsem dejstvo, da sta vinogradnik in viničar eksistenčno in nemalokrat tudi življenjsko tako tesno povezana med seboj, da bi mogel biti škodljiv vsak ukrep, ki bi segal v njuno razmerje, pa bi ne poteka! iz sporazumnega sodelovanja obeh prizadetih stanov. Morebiti bi takšen ukrep na prvi pogled zadovoljil viničarja ali pa morebiti vinogradnika. Toda to bi ne trajalo dolgo. O tem smo se ob meji prepričali le ob prvem viničarskem redu. o katerem tO zatrjevali, da je bolj zadovoljil viničar je kakor pa vinogradnike. Četudi so ta Prvi viničar-ski red dolgo pripravljali in četudi so o njem razpravljali pred širšim krogom obeh prizadetih stanov, to je vinogradnikov in viničarjev, je vendarle kmatu zbudil nezadovoljstvo obeh stanov, viničarjev le prej kakor vinogradnikov, dasi je za slednje nastopila usodna gospodarska kriza že po dveh letih, to je jeseni leta 1930. Ravho ta prvi viničarski red z vsemi svojimi nepričakovanimi posledicami najraznovrstnejSega tolmačenja posameznih določb, terja od merodajnih čiuitel jev, da se upoštevajo vse pomanjkljivosti prvega viničarskega reda, ki jih je treba z določnim, sporazumnim besedilom novega viničarskega reda, ki ga napovedujejo z raznih strani, učinkovito preprečiti. Druga velika resnica ki nam jo razodeva realnost vsakdanjega življenja, pa je, da urejuje delodajalec, v tem primeru vinogradnik, plačilne razmere in zboljšanje eksistenčnih prilik svojih delojemalcev po predhodnem zasiguranju lastnih dohodkov. Će propada vinogradnik je pač tudi vini-čarju usojena propast Zmotno pa bi bilo, ako bi hoteli pri urejevanju novega razmerja med vinogradniki in viničarji računati z ugodnim vinskim pridelkom. Iz Slovenskih goric, pa tudi od drugod prihajajo poročila, da ni naš obmejni vinogradnik še nikoli preživljal tako težkih časov, kakor jih preživlja danes. Vsi njegovi računi v zadnjih letih z dobrim, izdatnim vinskim pridelkom ter ugodnim vnovčenjem so se temeljito prekrižali. Naš obmejni vino- gradnik je moral svojo vino po sili razmer prodajati po 3, 4 in 5 din liter, ali pa je moral v nasprotnem primeru čakati z vinom v kleti na milostnega kupca. Galice, ki stane 6 do 7 din kg, pa Žal ne dobi v zamenjavo. Imamo na stotine primerov ob meji, ko niso mogli vinogradniki kupiti galice aH pa vsaj ne v dovoljni meri. O letošnjih vremenskih nezgodan ne kaže govoriti. Naši obmejni vinogradniki pa imajo tudi druge težave. Navzlic temu pa točno izpolnjujejo svoje dolžnosti, ki potekajo iz določb prvega viničarskega reda. Ne smemo pa pri tem posploševati pojma obmejnega vinogradnika ter ga istovetiti s pojmom dvolastnika, ki vnovčuje n. pr. svoj vinski pridelek onstran meje za 10 do 16 din liter. Ko se napoveduje nov viničarski red, bi bilo priporočljivo, da se predvsem ugotovijo možnosti boljšega vnovčevanja vinskega pridelka ter drugih kmetskih pridelkov. S tem bo zboljšana eksistenca naših vinogradnikov in posredno s tem tudi eksistenca naših viničarjev, ki se dobro zavedajo,* da je boljše u\ zadovolji ve j še gospodarjevo življenje obenem tudi njim samim v prilog. Zaradi tega bi bilo zelo priporočljivo, da se ob upoštevanju dejstva, da brez zboljšanja vinogradnikovih Življenjskih prilik ni zboljšanja viničarjeve eksistence, organizira čim širša anketa zastopnikov našega vinogradništva ter našega viničarstva, da se določbe novega viničarskega reda ugotovijo v duhu vzajemne sporazumnosti ter soglasnosti. Takšna metoda bo oba prizadeta stanova prav gotovo zadovoljila ter osrečila. Novost na letošnjem Mariborskem tednu Velik festival slovenskih narodnih Iger in plesov Maribor, 18. julija Agilno vodstvo zadruge Mariborski te_ den se stalno trudi, da na vsakoletni svoji prireditvi nudi poleg običajnega razstavnega, dela vedno tudi nekaj novih privlačnih, obenem iz nacionalnih vidikov pomembnih, prireditev. Lani nas ]e presenetilo z jubilejno razstavo povodom dvajset, letnice JugosTavije, katera je v sijajnem stilu prikazala poleg zgodovinskih podatkov o borbi za zedinjenje in osvobojenje zlasti tudi ogromni nacionalni, kulturni in gospodarski razmah naše severne ob mejne pokrajine s svojim Mariborom tekom prvih 20 let narodne svobode. V soboto 15. t. m. zvečer ob 18. uri pa se je vršil v mestni posvetovalnici od vodstva MT sklicani sestanek zastopnikov raznih naših kulturnih in gospodarskih in. stitucij in organizacij iz Maribora. Na tem sestanku je predsednik MT g. dr. Fr. Lipold poročal o načrtu in pripravah za prireditev velikega narodopisnega festivala v okviru letošnjega Vin. Mariborskega tedna. Festival se bo vršil v soboto 5. in v nedeljo 6. avgusta in bodo nastopile z najrazličnejšimi narodnimi igrami in plesi slovenjegoriške, panonske, dravskopoljske ter koroške in belokrajinske narodopisne skupine. Priprave za prireditev vodita »Društvo prijateljev Slovenskih goric« v Ljubljani in pa društvo »Bela Krajina«, katero slednje je že s prireditvijo festivala belokrajinskih narodnih iger in plesov v Črnomlju m Ljubljani storilo prve korake v tej smeri. Namen prireditve je, da se s prikazanjem narodnih običajev vzbudi zanimanje za naše domače narodopisne vrednote in za domačo slovensko kulturo sploh. Prire_ ditev bo iz nacionalnih ozirov posebno važna za prebivalstvo na severni meji naše države, ki je bilo skozi desetletja in je deloma na žalost še danes izpostavljeno tujim vplivom. V tem prebivalstvu naj bi ta prireditev s spoznavanjem starih, domačih slovenskih običajev utrdila narodno zavest, obenem pa bi mu naj bila v spodbudo, da se naši domači narodni običaji ohranijo, gojijo in propagirajo. Saj je nedvomno, da je zlasti v našem obmejnem predelu tekom desetletij težkih narodnih bojev v bivši Avstriji in pod vplivi tujega nacionalnega elementa mnogo naših prist. no slovenskih narodnih običajev, iger in plesov izginilo v pozabljenje obenem z narodnimi nošami, ki so nekoč tod prevladovale. Mnogo teh zakladov je treba dvigniti iz pozabljenja. Eden glavnih namenov in ena glavnih nalog letošnjega prvega takšnega festivala ob naši narodni In državni meji je predvsem, da da spodbudo širokim narodnim plastem za izkopavanje teh skritih zakladov naše narodne preteklosti. Zato bo letošnja prireditev obsegala zlasti tudi predvajanje belokrajinskih narodnih plesov in običajev po skupinah iz tamošnjih predelov nase slovenske domovine, ki so se s tem že ponovno uveljavile, in ki nam naj tu ob meji pokažejo pot, kako treba ohranjevati, gojiti in zlasti tudi propagirati tudi nase deloma že skoro pozabljene stare slovenske običaje, igre in plese. Na sobotnem sestanku je vladalo soglasno prepričanje, da bo ta prva slovenska narodopisna prireditev ob naši severni meji velikega pomena in da jo je treba pr.praviti in organizirati na najširši bazi in v sodelovanju z vsemi našimi kulturnimi in narodnimi ustanovami. Zato se je pod predsedstvom • g. župana dr. Juvana izvolil poseben pripravljalni odbor, ki ga tvorijo predsedniki vseh mariborskih narodnih in kulturnih ustanov in ki ima nalogo, da zainteresira za to prireditev ves narod na slovenskem štajerskem. Mariborske iti okoliške novice — Po leto In pol se bosta pokorila 38-letni Josip VindiŠ in 391etni Filip Jug. V njunih podvigih smo poročali v včeraj. Soji Številki. Vsakega je namreč mali kazenski senat mariborskega okrožnega sodišča obsodil na leto in pol robije ter na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 3 let — Stroge kazni za uboj v Grajenščaku. V včerajšnji Številki smo obširno poročali o tragični fantovski bitki, ki se je pripetila dne 16. aprila 1939 v Grajenščaku in ki je zahtevala življenje posestnikovega sina Ivana Hernka. Ker orožniki niso mogli dognati, kdo je zakrivil smrt pokojnega Hernka in tudd obširna preiskava ni prinesla nobene jasnosti, je državni tožilec Obsodil 4 glavne pretepače, ki so se morali včeraj dopoldne zagovarjati pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča. Vsi obtoženci so bili spo. snani 2a krive ter so bih" obsojeni: 26ietni Franc Šešerko na 5 let robije ter na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 4 let, 251etni Jožef KolariČ na 2 leti strogega zapora ter na 21etno Izgubo čast. fltl državljanskih pravic, 211etni Anton JakonČ na 3 leta zapora, 26>letni Jožef Erjavec pa na 31eta strogega zapora ter na izgubo častnih državljanskih pravic za doto 3 let. Senatu je predsedoval s. o. s. dr. Turato, prisednika sta bila s. o. s. Lenart in dr Kejžar, obtožbo je zastopal državni tožilec dr. Koše ni na. — Usoda otroka ločene žene. Marija š. ga jO pred meseci ločila od svojega moža |A jO odšla v Beograd. Otroka, 5letoega fttkolaja i., je dala v oskrbo in varstvo Boietnega elektromonterja Vekoslova S. v Ifjflimju, ki je otroka poučeval v računanju. Otrok, dasi je star komaj 5 let, bi moral mati Šteti do 100. Zgodilo pa se je, Ha Ubogi otrok nd znal števila pravilno ogovarjati. To je Vekoslava S, tako raz. fliMpj da je otroka neusmiljeno pretepal, 6fe je dobil ubogi otrok krvne podplutbe po vsem telesu. Otroka je nato spravil v posteljo ter ga pustil ves dan brez prane. [ je otroku prepovedal, da bi komur-povefel, da Je bil tepen. Otrck p& se naslednji dan vendarle splazil iz sobe _> jokale pritekel k oroSniškemu nared- T*frTT f~N. Mrsi ter rhu potožil, da Je la-jfca Ko je mr^ftn0* otroka vriraftal, odkod ima krvne podplutbe, je otrok dejal, da je padel z drevesa. Na zadevno vprašanje pa je končno otrok le povedal, odkod ima podplutbe. Poklicani zdravnik dr. Šinkovec je ugotovil težke poškodbe. Otroka so dah v varstvo občne. Neusmiljenega Ve. koslava š. so orožniki zaslišali in ovadili državnemu tožilstvu. Pri zaslišanju je Ve-koslav priznal, da je grdo ravnal z otro kom, izgovarjal se je pa, da je živčno bolan in da se ni zavedal, kaj dela. — Posestno gibanje. Posestnik Leopold Barta je prodal stavbni zadrugi »Stadion« zemljišče v koroškem predmestju za 250 tisoč din. Na tem prostoru si bo, kakor znano, uredil SK Maraton svoje športno igrišče. Posestnica in gostiiničarka Ivana Merdaus je kupila od posestnika Martina Moškona Iz Kamnice 5161 kv. metrov ve. liko zemljišče v koroškem predmestju za 120.000 din. — Hišni posestnik in resta-vrater Adam Crešnar je prodal restavra-terki Ani Krepek polovico hiše na Koro. ški cesti 50 za 125.000 din. — Višji železniški kontrolor Franc štih je kupil od mesarja in hišnega posetn.ka Franca Hoh-njeca dve parceli v izmeri 936 k v. m ob JerovSkovi in Kettejevi ulici za 48.500 din. — Mestna občina mariborska je prodala Marku Samasturju 764 kv. m veliko par. celo v magdalenskem predmestju za 16.808 din. — Maščevanje neuslišanega ljubimca, 27letni Viljem Stauber je že delj časa zalezoval 231etno Anlso Damievo, ki stanuje v Bolfenkovi ulici v Studencih. Tudi v ponedeljek zvečer je Čakal Anico Damiše. vo pred njenim stanovanjem, ko se jevia-čala z dela. Nekaj časa sta se mimo raz-govarjala. Nenadoma pa je Stauber potegnil nož ter zabodel Bamiševo v roke in trebuh. Damiševa se je zgrudila na tla in obležala v mlaki krvi. Poklicani mariborski reševalci so nesrečno dekle ocpremili v tukajšnjo bolnico« kjer so zdravniki ugo. tovili, da ima prehoden želodec. — Drobne vesti. V Purgarjevi gostilni je neki moški vrgel kozarec proti magi-stratnemu slugi Janku Kusterju ter mu razbil nos. — 371etni Ivan Meglica iz Sliv. hlce pri Mariboru Si je pri sekanju drv poškodoval zapestje levice. — V Pirfhovi ušnjarhi je 541etha Neža Bimohič iž KoSa- j kov tako nesrečno padla, da si je vlomila j desnico. — Poškodovanci se zdravijo v mariborski bolnici. — V Jamšakovi gostilni v Studencih je neki mesar pobil na tla skladiščnika Srečka Lasbaherja, ki se mu Je pri padcu strla proteza na levici. Na silni mesar bo imel opravka s sodiščem — V Dravski ulici 8 se je zaradi razburjenja onesvestila 191etna tkalka Matilda Kos, ki so jo morali mariborski reševalci prepeljati v bolnico. — Ob kolo je prišel posestnik Franc Hauptman iz Košakov, ki mu ga je doslej neznani tat odpeljal izpred neke trgovine. Kolo je znamke »Wan-derer« in je vredno okoli 1000 din. — Konj se je splašil na Meljski cesti ter v divjem tempu zdirjal proti Aleksandrovi ce. stL Zaletel se je v neki voz ter obležal s strto nogo. Konja, ki je last nekega prevoznika, so morali zaklati in ima lastnik okoli 3000 din škode. — Nepreviden kole sar je na Glavnem trgu podrl na tla 19-letno tkalko Marijo Verbošt, ki je pri padcu dobila poškodbe na nogah in rokah. — Razumevanje za delo Rdečega križa na Teznem. 2e ob ustanovitvi R. K. so Tezenčani vseh slojev dokazali, da razu. mejo namen in cilje tega humanega društva. Tudi nabiralna akcija je uspela sploš no prav zadovoljivo ter so se zlasti izkazale naše tovarne. Nad vse pričakovanje pa je uspela prva prireditev, ki se je vršila minulo nedeljo na vrtu Šabedrove gostilne na Ptujski cesti. Dobra srca so darovala veliko dobitkov, da so bili prav za. dovoljni kegljači in strelci, prav velik naval pa je bil zlasti pred »ribnikom«, kjer so potegnili nekateri večje, drugI pa manjše »ribice«. Tudi šotor s pecivom je bil dobro založen. Obisk je bil prav lep. Poleg uradništva in delavstva naših tovarn so posetili prireditev številni domačini, celo taki, ki jih doslej ni bilo opaziti pri no. beni prireditvi. Mnogo je bilo zlasti članov Sokola in »Vzajemnosti«, kar kaže, da so pri nas hvala bogu minula neprijetna društvena trenja. Posetll nas je tudi župan g. Stržina. V vsakem ožim je dokazala ta prva prireditev, da je društveni odbor na pravem mestu in upamo, da je tudi gmot ni uspeh prireditve zadovoljiv, da bo naša zimska pomoč tem izdatnejša. Ob tej priliki bodi izrečena zahvala prav vsem. ki so k uspehu prireditve kakorkoli pripomogli. — Stari železniški vagoni. »Del. pol.« poroča v Št. 81: »Kdor bi danes trdil, da je bilo potovanje v poštnem vozu na velike ( daljave prijetna stvar, bi se mu smejal ves svet. Zato ne razumemo, kako je mogoče, da železniška uprava na naših progah, zlasti od Maribora do Ljubljane in Zagreba, daje v promet esebne vozeve, s katerimi so pred 40 leti ali pa še poprej, prevažali potnike tla žeieznitkih progah po Vojvodini in na Hn-aškem. V v?ra1 so ?o podali udeleženci anrlcškejTP- tečaja na Peharje, jutri v četrtek ra je v »Vesni« večer angleške pesmi in g!a?be. — Ptujski gozd gori. Včeraj pop. ob l± 14 je prič?! goreti del Ptujskega gozda ob Ptujski cet" i. Zgorel ie gozd, last posestnikov Rafaela Horvata. Alojz* ja Kelcr-ja in Franca Ulhma iz D:goš. Na mesto požara so r;;:1 rzeli s tanki in drugimi gasilskimi prip.a. r.ml mariborski gasilci, ki se jim cj navzlic pomanjkanju vede posrečilo, da so pogasili ogenj in preprečili večjo požarno nevarnost. Skcde je okoli 15.000 din. Vzrok požara ni znan. Gasilci so si morali pri gašenju pomagati s tanki. — Poroka. V Limbušu sta se poročila magistratni uradnik g. Franc Lcos in gdč. Tinka Mirtič, poštna uradnica v Mariboru. Priči sta bila inž. Srečko Celestina za ženina in Putnikov ravnatelj Jo3ip Lcos za nevesto. Mladcpcročencema isk*c: a čestitamo! — Odprta noć in dan so groba vrata. V splošni bolnici je umrla delavka Marjeta Krajger, stara «6 lat. Premimi jm čevljarski pomočnik Viktor Rep, star 18 let. V splošni bolnici je umrl kovaški pomočnik Alojs Bari. star 36 let. žalujočim naše globoko eožalje. — Mariborsko vreme. Maksimalna temperatura 80.2, minimalna 11. Na povedo je se deloma oblačno vreme in še trajajoča toplota. — Beaelaae novice. V Laporju je bil v nedeljo lep sokolski nastop. Marljivo In požrtvovalno so sodelovali poleg laporsklh Sokolov tudi slovenjebistriaki, pragerski, poljčanski in črešnjevski Sokoli. Tudi la-porski sokolski nastop je pokazal, kako je tudi v tem okolišu sokolska misel čvrsto zasidrana. —■ VlomOH vznemirjajo podeželje. V Ilovsku so vdrli zlikovci v stanovanje po-sestnice L. Savec. Odnesli so nekaj gotovine, srebrno uro, obleko in druge predmete, škoda je precejšnja. Orožniki poizvedujejo za storilci. — V Dravi je utoni! 20-letni čevljarski pomočnik Franc Pezdir Iz Rus. Njegovega trupla še niso našli. — Smrten padec s erešnje. Julijana Ger-gar iz Križevcev je nabirala črešhje. Po nesrečnem naključju je omahn!la z drevesa in obležala s smrtonosnimi poškodbami. Kmalu po padcu je revica podlegla poškodbam in umrla. — Specialist na kolesa. Orožniki so zajeli nekega Ernesta Slačka, ki je kradel kolesa, jih predeloval in nato prodajal po nizki ceni. Orožnikom se je posrečilo, da so Slačka izsledili. Našli so pri njem pravcato zalogo ukradenih koles. Slaček se je na tem torišču udejstvoval predvsem v Po-murju. Poslednjo besedo bodo spregovorili sodniki. — Na banovinski sadjarski in vinarski soli v Mariboru je pričetek novega šolskega leta 15. septembra. Za sprejem je potrebna starost najmanj 16 let ter z dobrim uspehom dovršena osnovna šola. Prednost Imajo pri sprejemu kmečki sinovi, ki ostanejo po končani kmetijski šoli na s\'Ojem domu. Mesečna vzdrževalnina se določi po premoženjskih prilikah prosilcev ter znaša od 25 do 300 din. Z 10 din kolekom kol-kovane prošnje je poslati ravnateljstvu zavoda. Priložiti je treba krstni list, domovnico, odpustnico, oziroma zadnje šolsko spričevalo, razen tega spričevalo o nravnosti, obvezno izjavo staršev, oziroma varuha, da bodo krili stroške šolanja. Razen tega tudi obvezno izjavo staršev ali varuha, ki računajo na štipendijo iz javnih sredstev, da bo njihov sin aH varovanec ostal pozneje na domačem posestvu, v nasprotnem primeru povrnejo zavodu podporne zneske. Podrobnejša pojasnila pri zavodovem ravnateljstvu. — Iz malega Beograda. Rušani se v kulturnem oziru marljivo gibljemo. Naša sokolska odrska družina se tudi letos pripravlja na uprizoritev znane, zanimive igre »Voda s planine«, ki jo je prevedel Ivan Potrč. Predstava bo dne 6. avgusta v letnem sokolskem gledališču v FUišah. Rušani trdno računamo na zaifedne Mariborčane in smo trdno prepričani, da nas bodo Mariborčani in Mariborčanke ob tej priliki posetili v velikem številu, kakor vsako leto. — Pritožbe sprehajalcev. Iz vrst naših naročnikov smo prejeli s prošnjo za objavo: »2e več let vodimo navdušeni sprehajalci težko borbo zaradi Kamniške ceste ob kamniškem drevoredu do Rošpoha. Zaman so bila vsa prizadevanja, da bi se ta cesta prepovedala za vožnjo avtomobilistov in motociklistov. Namenjena naj bi bila predvsem pešcem, dočim naj bi se ostali promet usmerjal po Koroški cesti. Toda vsa ta prizadevanja so bila brezuspešna, četudi so še tako tehtno utemeljena. Ce pa že ni bilo mogoče tega doseči, potem naj bi bilo vsaj poskrbljeno za redno ter izdatno škropljenje te ceste, ki je v tem oziru precej zanemarjena. Ob pojavu slehernega kolesarja, motociklista in avto-mobilista se dvigajo po cesti pravcati oblaki prahu, ki jemljejo izprehoda potrebnim sleherno veselje do sprehodov v to smer, ki je Mariborčanom tako draga. Upati je, da se bodo te prilike zboljšale in da bo končno vendarle ustreženo stotinam in stotinam rednih sprehajalcev, ki si, umevno, želijo nemotenega in zdravega sprehoda proti Kamnici. ki ie med najlepšimi In najvabliivejšimi postojankami v mariborski okolici.« — Šahovsko tekmovanje za prvenstvo Maribora. SnoČi je bilo odigrano X. kolo. Rezultati so bili: Marvin : Ketiš 1:0, Mišu-ra : CrtaliČ 1:0. Vidovič : Babic in feume-njak : Lukež jun. remis. Lukež sen. : Eferl 1:0. Ostale partije so bile prekinjene. Stanje po X. kolu je nn°l^dnje: Mišura 7, dr. kVuljc 6.5 (1). MohovČič 6 (2), Lukež sen. 6. — Velik požar na Pohorju. V Orlici na Pohorju je zgorela domačija posestnika in lesnega treovca Maksa Snobeja. Skoda znaša nad 80.000 riin. Poleg tega je njegovemu najemniku Francu Ledineku zgorel ves letc-čnit pridelek, 1000 din gotovine in raanr aMeka, t^kri da znaša skupna Skoda okrog 130.00^ rVn. — Nevaren padec z motocikla. 59-letni kro-'aŠki mojster Fridei ik Dvofak lz Pipu-šave ulice je padel tako nesrečno z motorja, da ima polomljen pr^ni koš, poškodovan je pa tudi na glavi. Njegovo stanje je re?no. ®bfave Vin. MsrŠ&crsfcega tedna Maribor, 18. julija FESTIVAL SLOVENSKIH NARODNIH Oni^AJEV V MARIBORU Prirejanje festivalov se je v zadnjih letih močno razširilo po vseh kulturnih državah, ia med temi festivali so mnogo-fte'ilH h*di prikazi narodnih običajev, ki ni^r-sikje -blagoma izginjajo in bi bili sicer kmalu pc; činoma pozabljeni. Največji tak festival r_:.rcćnih običajev je pa doživela letos Švica ob priliki znamenite pokrajinske razstave v Curihu. Ohi-kalo ga je na-ravvort ogromno število domačinov in tujcev. To je pač najlepši C.ckriz, kakšno la-nimanjo \ zbujajo takt Prireditve drugod. Prav tako zanimiv isegfcga^menjepi švicarski, za nos pa v s ekjjfk. ve Jjjfefi^aćJiCi pomena, bo tudi festivVl r!6venWJ6??5BvP nih običajev, ki ga bomo doživeti0 v Mariboru dne 5. in 6. avgusta ob priliki letošnjega VIII. Mariborskega tedna. Na njem bodo nastopile skupine iz raznih delov Slovenije s plesanjem belokranjskih kol, prle-Skirri gostovanjem, pogrebom Kurenta Itd. Vsi ti nastopi bodo skrbno pripravljeni po strokovnjakih in izvedeni v pristnih narodnih nošah. Festival bo aato zanimivost, kakršne v takem obsegu še nismo doživeli. Za obisk festivala velja kakor xa oblak ostalih prireditev VIII. Mariborskega tedna od 1. do 17. avgusta polovična vožnja po vseh naših državnih železnicah. Maks domače zivaU morejo nuditi slasti malemu človeku obilo vsestranskih koristi: meso, krsno, prejo, tkanine itd. Kako Jih je treba f*>jiti in kako izkoriščati njihove produkte, bo pokazala vsem interesentom na najnaaornejši in poučnejši način letošnja razstava na VIII. Mariborskem tednu od 5. do 12. avgusta. Važna panoga narodnega gospodarstva je postalo pri nas zlasti po vojni tudi gostinstvo. Kakor drugI napredni narodi, mu posvečamo tudi mi Slovenci vedno več pažnje in se resno trudimo, da bi ga dvignili na dostojno višino. Zato bo gostinska razstava na letošnjem VIII. Mariborskem tednu od 5. do 13. avgusta ne samo prikaz vsega tega, kar smo že dosegli, ampak tudi najlepši pouk vsem. k1 se sami z njim ukvarjajo. Zato opozarjamo na to razstavo vse slovanske gostilničarje, restavraterje, kavarnarje itd. Kakor vsako leto. tako bodo pokazali mariborski in okoliški obrtniki tudi na letošnji obrtni razstavi VIII. Mariborskega tedna Od 5. do 13. avgusta, kaj vse zmore njihova mizarska, čevljarska, torbarska, krojaška, ključavničarska in vsa ostala umetnost. Zato bo ta razstava dostojna revija znanja !n naporov našega slovenskega sodobnega rokodelstva. Kmetijska šol^ na Grmu Novo mesto. 18. julija Na banovinski kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu se prične novo šolsko leto v začetku novembra 1939. šola ima dva oddelka: letno in zimsko solo. Lelna šola traja eno leto, zimska pa dve zimi po 5 mesecev. To zimo. ki pr de se vaši I. tečaj zimske sole. Letos se torej sprcje_ majo učenci v letno In zimsko šolo. Vsi učenci stanujejo v savodu (internatu), kjer imajo vso oskrbo. Sprejemajo se pridni, dovolj nadarjeni sinovi kmečkih staršev, ki bodo po končanem šolanju ostali na kmetiji. Lastnoročno pisane pratnje, kolk ova ne z banovinskim kolkom za din 10.— ie poslati ravnateljstvu banovinske kmetijske šole na Grmu čimprej, najkasneje pa do 10. septembra t. L Prošnji je priložiti: 1) Krstni list 2) Domovnico 3) Zadnje šolsko spričevalo 4) Spričevalo o nravnosti o omh prosilcih, ki ne stopijo v zavod neposredno iz kake Šole. 5) Izjavo staršev odnosno varuhi (banovinski kolek za din 4.—), ■ katero se zavežejo plačati stroške šolanja (šolnino); Zavezati se morajo tudi, da bodo plače, vali šolnino do konca šolskega leta. če bi sin ali varovanec brez opravičenega razloga predčasno zapustil zavod. 6) Tisti, ki reflektirajo na banovinsko aH kako drugo štipendijo (podporo) iz javnih sredstev, morajo priložiti obvezno izjavo (banov, kolek za din 4.—) staršev ali varuha, da bo njih sin odnosno varovanec ostal na domači kmetiji v nasprotnem primeru pa. da povrnejo zavodu sprejeto podporo iz javnih sredstev. 7) Uradno potrdilo občine: 1) Koliko je posestvo veliko (v ha). 2) Kolikšen je predpis direktnih dav_ kov. 3) Število družine, posebej koliko je se nepreskrbljenih otrok ter event. druge družinske razmere. 4) Koliko redijo konj, goveje živine, prašičev ? Starost najmanj 16 let in najmanj z dobrim uspehom dovršena osnovna šola. Pri vstopu v šolo napravijo učenci kratek sprejemni izpit iz slovenščine in računstva. Hkrati se preišče njih zdravstveno stanje po šolskem zdravniku. Mesečna oskrbnina znaša din 300.— do din 75.— po premoženjskih in družinskih razmerah prosilca in se plačuje mesečno vnaprej. Prosilci za banovinsko znižano mesto mo. rajo priložiti pod 6) navedeno obvezno izjavo in pod 7) navedeno občinsko potrdilo o velikosti posestva in visini letnih davkov z navedbo družinskih in gospodar, skih razmer. Iz Celfa —c Mezdno gibanje pekovskih pomo©-nikov v Cciju. Celjska podružnica Zvezo živilskih delavcev v Jugoslaviji sporoča vsem pekovskim pomočnikom, da je njeno članstvo v mezdnem gibanju, zaradi Česar vabi pekovske pomočnike, da si med pogajanji ne Iščejo dela v Celju. —c Nesreča ne počiva. Ko je prišla 51-letna posestnikova žena Ana Plevcakova s Brezja pri Šmarju v ponedeljek ob.skat svojega sina. ki se zdravi v celjski bolnici, je padla na parketu v bolniški sobi tako nesrečno, da si je zlomila levo roko v s].!';;v. V i:./j je padel 381etni dninar Anton Soter z Rečice pri Laškem s pouol-ca in si naiom.il več reber. V nedeljo ob 22. je padel 381etni sin posestnice Ivan Rečnik iz žepine pri dkofjl vasi na cesti v Blagovici n koleaa ter se močno poškodoval po glavi in prsih. V ponedeljek okrog dveh zjutraj je padel 461etni mesarski pomočnik Franc Fister iz Hrastnika v spanju s skednja štiri metre globoko in si zlomil desno nogo v stegnu. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici. Iz Skolfe Loke — Tepež zaradi harmonike. Prireditelji podeželskih veselic so največkrat postavljeni pred preizkušnjo ali jim bo mogoče vzdržati red in mir ali ne. Kaj rado se pripeti, da pridejo na veselične prireditve ljudje, ki se op .jejo, potem razgrajajo in šarijo in narede s svojo navzočnostjo škodo, moralno in materialno, da je postavljen ves dober namen in vtis na glavo. Te dni so imeli v večjem naselju loškega okraja veselico gasilnega društva. Matevž in France seveda nista mogla mirovati. Sprla sta se zaradi harmonike in potem še s tepla. Oba sta bila na višku svojih bojnih sposobnosti, ko so pristopili orožniki, borca ločili. Ju napodili iz gostilne in domov spat. Matevž in France sta bila precej okajena, Matevž je strgal Francetu srajco, ta pa je vrnil ljubeznivost s pest ml. ki so udarjale po Matevzevem Mcu in telesu — kakor jte pač padlo. Zdaj, ko sta France in Matevž prišla spet k polni navesti, kar ne moreta rasuiiiett, da bi s bila tako temeljito obdelala. Ieej&rarjata se na pijanost. Ker pa sta. kvota, možakarja nad In mir, bosta morala na aagov pa ostudi se bosta sama, ne glada na kfto-fute* hcoa k