JUTRA
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksaodrova cesta
Telefon:
Uredn. 2440 Uprava 2455
.Poštnina plačana v gotovfnt
MtUiDOFiSd
Cena 1 Din
Leto IV. (XI.), štev. 231
Maribor, petek 10. oktobra 1930
Račun pri poštnsm ček. zav. v Ljubljani št. 11.409 •"* messčno, prejotian v upravi ali po pošti 10 Din, i
Oglasa sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica It, 4
10. Oktober 1920-1930
Vsako leto 10. oktobra se nam zno-odpre rana in neizmerno bol začutimo vsi, ki nam je pri srcu naš ne-i Korotan. Kdor se je udeleževal P^biscitne borbe in videl, s kako lju-j^znijo so bile uprte oči zvestih koroških Slovencev v Jugoslavijo; kdor je '[‘del preporod koroške slovenske de-ki je po stoletjih gorja bila končno gojena slovenski šoli, majki Slaviji; Kdor je videl krasoto slovenske Koro-o kateri pravi Carantanus v knji-I* »Jugoslavija in njene meje«, ki je zsla pred prebiscitom, da bo Koroma eden najlepših biserov med novi-deželami mlade Jugoslavije, temu ^vavi srce ob misli, da je po 10. ok-
obru 1920 za nas vse to izgubljeno. Opominjam se, s kakim navdušenjem 0 sli naši na glasovališče med prepetem pesmi in kako strašno je delo-t?'o na nas, ker tako dolgo ni bilo iz poljane nobenih vesti o izidu piebi-,Wa. Navdajala nas je težka slutnja n nikdar ne bom pozabil trenutka, ko
0	z.ačeli naši . možje, vsi objokani, v ..®mi žalosti snemati bele znake, ki so
lih
nosili tudi še po izvršenem glaso-
aniu v dokaz, da so glasovali za Jugoslavijo. Z nemške pa se je slišalo . vonenje, godba, pokali so topiči, pet-16 ip vriskanje.
» Koroški Nemci se v teh dneh naše a‘°sti z največjo radostjo spominjajo yoje zmage. Državni zbor jim je do-^0'*1 3 milijone šilingov, ki jih bodo “Porabili za cono A nedvomno v povečevalne svrhe. Da bodo plebiscitih agitatorji še nosebej nagrajeni, ko-.pOr že niso bili, si lahko predstavimo, zakaj uspeh plebiscita je bii ve-% Pe v moralnem oziru, marveč v .“ntorijalnem: avstrijski republiki je 11 Priklopljen lep kos tujega ozemlja.
l	postavlja se nam vprašanje, kaj dobili lOletnfc! piebisclta ko-j. ^i Slovenci? Naivni bi bili, če bi ^‘cakovali, da se jim bo izpolnila pj ena obljuba. Če se v teku 10 let ’ ]zPolnila koroškim Slovencem niti j a obljuba, nasprotno se je njihovo v Zikovno in narodno stanje še poslab-kakor ugotavlja resolucija, ki je J'a sprejeta dne 2. tm. na občnem ^ortt Političnega in gospodarskega Ustva za Slovence na Koroškem, tern koroški Slovenci tudi sedaj niča?0 °d nemške gospode ničesar pri-d C°vatl, temmanj, odkar prihaja k „ ^vnemtt krmilu Helnrvvehr. razen w'h zapostavljanj in preganjanj. jw ® bi imeli ničesar proti nemškim Se kavarn, kniti vsak Ima pravico, da svojih zmag, poštenih ali ne-Č;n	Če bi se Iste ne vršile na na-
]er,’ J*1’ Žali in sramoti Slovence in po-^ ‘ega tudi našo državo, zlasti pa sedh	nred	katero	}e	pred	za-
$o „, Celovca vse trepetalo. Češ. da zikp-^i vojaki divjaki, ki režejo je-rer,	Nemci se smatrajo za kultu-
tiiti	dejansko	pa	ne	pokažejo
^Ija - kulture, da bi svojega ve*
nad zmago M omadeževali z
Dogodek v Prestranku
OGENJ UNIČIL VOJAŠKO SKLADIŠČE SENA IN SLAME. — DOSEDAJ ARETIRANIH NAD 300 SLOVENCEV V PRESTRANEKU POSTOJNI, ŠT. PETRU
IN V SEŽANI.
RAKEK, 10. oktobra. Snoči ob 8. je izbruhnil v vojaškem skladišču sena In slame pri Prestranku silen požar, ki se je tako naglo razširil, da se je vojaška straža in maloštevilna posadka komaj rešila. Skladišče, kjer je bilo nakopičeno par sto centov sena in slame, je pogorelo do tal. Ogenj se je razširil tudi na konjske hleve in je zgorelo več konj. Škoda znaša več stotisoč lir. Kako je nastal požar, še ni pojasnjeno. Italijanske oblasti domnevajo, da je bil ogenj podtaknjen. Kakor vse, kar se nekorektnega zgodi v Julijski Krajini, pripisujejo seveda tudi ta požar slovenskim proti-fašlstom In v tej smeri se vrši tudi preiskava. Karabinijerjl In miličniki so izvršili že tekom noči številne aretacije. Aretiran je bil vsakdo, kl se je pred ali med požarom pokazal v bližini, ali če je šel v smeri proti Prestranku. Samo v Prestranku in bližnjih vaseh je bilo aretiranih nad 300 ljudi. Aretacije pa so bile izvršene tudi v Postojni, Št. Petru in Sežani na Krasu.
Najbolj verjetno Je, da je nastal požar vsled neprevidnosti vojaške straže. Zadnje dni je precej hladno In južnjaki, kl služijo v teh krajih, mraz močno občutijo. Najbrže so zato v stražnici zakurili, odkoder Je potem Iskra padla v skladišče in zanetila požar.
V	skladišču zaposleni Italijanski vojaki so pri zaslišanju, ker se boje odgovornosti, seveda izpovedali, da so opazili malo pred izbruhom požara v bližini več sumljivih oseb. Italijanske oblasti so zato prepričane, da Je bil ogenj podtaknjen in da so ga zanetili slovenski nacijonalistl. Požar v Prestranku jim je postal dobrodošel povod za nadaljne aretacije nedolžnih slovenskih ljudi na Krasu. Upati pa je, da se bo končno le izkazala resnica; vsi vojaški objekti so namreč v Italiji tako zastraženi, da Je nemogoč dostop vsakemu nepoklican-cu. Skladišče sena in slame v Prestranku pa Je bilo radi nevarnosti požara še posebno dobro zastraženo in je zato Izključeno, da bi mogel biti ogenj podtaknjen.
Rretacija glaunega tajnika Heimu;ehra
DUNAJ, 10. oktobra. Veliko senzacijo je vzbudila danes vest, da je bil včeraj aretiran glavni tajnik Heimwehra, Flan-deri, ki je obtožen, da je poneveril velike vsote denarja. Flanderi je igral v Heimvvehru zelo veliko vlogo in je vzbudila zato njegova aretacija razumljivo presenečenje in ogorčenje.
Pred pogrebom žrteu R 1Q1
LONDON, 10. oktobra. Preteklo noč so krste s trupli ponesrečene posadke R 101 prepeljali iz westminstrske vojašnice v parlamentarno dvorano, kjer ostanejo do jutršnjega pogreba. Dopoldne se je vršila v katedrali sv. Pavla maša za-dušnica, kateri so prisostvovali vsi člani vlade, udeleženci imperialne konferen ce, ves diplomatski zbor in ogromna množina ljudstva. Kralja bo jutri na pogrebu zastopal prestolonaslednik.
Oua skriunostna umora na Reki
REKA, 10. okt. Tu so zadnje dni odkrili dva skrivnostna slučaja. Dne 7. tm. so našli v luki truplo reškega gostilničarja Petra Pavletiča, dne 8. tm. pa so potegnili iz kanala truplo trgovca s premogom, Marka Bobana, rojenega 1. 1902
v Ogrdinu, ki je živel zadnja leta na Reki. Po mestu krožijo o obeh zagonetnih slučajih razne govorice. Baje so bile Pavletičeve roke zvezane, dočim je bilo truplo Bobana strašno razmrcvarjeno. Poškodbe so baje takšne, da ne morejo izvirati samo od padca v kanal. Nekateri ljudje pripovedujejo, kako je 6. tm. zvečer Boban obupno kričal za pomoč in nato strmoglavil v kanal. Domnevajo, da je bil napaden, pobit in nato vržen v kanal.
Heimu/ehr in fašisti
DUNAJ, 10. oktobra. Včeraj so bili zaplenjeni listi »Neue Freie Presse«, »Das Neue Wiener Tagblatt« in »Das neue Wiener Extrablatt«, ker so objavili razkritja Landbund-korespondence o pogajanjih, ki jih je vodil bivši heirmvehrov-ski major Pabst z italijanskimi fašisti.
Rmeriški zčrauniki za „mokri režim*1
WASHINGTON, 10. oktobra. Ameriška zveza zdravnikov je dosegla znaten uspeh v borbi proti prohibiciji. V ministrstvu pravde in v uradu za prohibicijo izdelani načrt za preprečevanje potrošnje alkohola s pomočjo zdravniških receptov je ukinjen. Zdravniki razen tega zahtevajo popolno svobodo uživanja alkohola za svoje pacijente.
nizkotnim maščevanjem nad premaganim oziroma osleparjenim nasprotnikom.
Tudi Slovenc! smo bili že v položaju, da bi sc lahkp maščevali — in to z večjo upravičenostjo — nad našimi stoletnimi tlačitelji. Toda mi našega veselja nad uresničenjem naših sanj in gorečih želj nismo oskrunili niti ob prevratu niti pozneje, ker hočemo biti na vse strani korektni, daši nam ta korektnost ni vedno koristila.
Tudi to pot smo zelo obzirni in dn-prinašamo veliko žrtev, ker nam ni
mogoče dati javnega izraza svojim pravim notranjim čustvom, kakor bi želeli, kar pa prav nič ne zmanjša na-šž ljubezni do koroških Slovencev, za katerih pravice bomo zanaprej vedno odločneje nastopali.
Lahko pa se v teh dneh upravičeno tolažimo s tem. da je konsolidirana in enotna Jugoslavija najjačje jamstvo za razvoj in obstoj koroških Slovencev.. Delo v tem praven koristi posredno tudi naši Koroški. In v tem pogledu zaznamujemo ob lOletnici plebiscita lep. razveseljiv napredek.
Palestina dobi parlament
LONDON, 10. oktobra. Glasom izjav* parlamentarnega podtajnika za kolonije, Shiela, bo dobila Palestina svoj lastni parlament. O podrobnostih nameravane spremembe ustave se bodo vršil« razprave v Londonu z voditelji cljoni*-ma.
Huda nevihta v Slov. Bistrici In oko* lici.
Včeraj, okrog poldneva, Je pričela nad Slov. Bistrico in okolico razsajati silna burja, ki je potrgala več streh, lomila vrhove kostanjev ter pobila več šip. Vihar je dalje poškodoval dimnik pri parni žagi g. Ivana 2uraja. Težak kovinski del dlmnikove cevi je padel na streho žage in prerezal debelo tra* movje. Drugi del je padel na streho strojnice, ki jo je prebil. Vodja obrata je slišal treskanje tramovja In še pravočasno naglo odskočil ter se tako rešil gotove smrti. Ogenj v kotlu so takoj pogasili, da ni prišlo do katastrofe, vendar je materijama škoda precej občutna. Vihar je ponehal šele zvečer, nakar pa se je vlila močna ploha in je deževalo vso noč. Po travnikih stoji voda in cesta Laporje—Sl. Bistrica je na enem kraju preko 100 m poplavljena, tako da so ljudje davi brodili po vodi preko gležnjev.
Smrtna kosa.
Včeraj dopoldne je po daljši bolezn! preminula v Slov. Bistrici posestnica Marija Gril. žena zavednega in prid* nega gospodarja Grila, ki Je bil po prevratu dalj časa gerent mestne občine, pozneje pa dolga leta podžupan. Blag ji spomfin!
Smrt nalstarejše ženska v Kamric).
Včeraj je umrla v Rošpohu pri Kamnici v visoki starosti 96 let, Marija Suic, ki je bila nad 50 let vlničarka na posestvu grofa Beauvernaisa. Pogreb se bo vršil jutri. Pokoj njeni duši!
LjubitelJČhi obmejnega Kozjaka!
V nedeljo 12. t. m. se bo vršilo pri Sfi, Pankracu ob priliki cerkvenega shoda žrebanje velike efektne loterije, kole čisti dobiček je namenjen za restavri* ranje starinske cerkvice Sv. Pankra« ca, poleg katere se nahaja planinsko zavetišče SPD. Ker je naš obmejni Pankrac baš za poznojesenske izlete najbolj prikladna izletna točka, vabimo naše planince, da v čim večjem štev!* m posetijo to našo krasno obmejno postojanko! Dveinpolurno hojo po zložni poti od postaje Brezno-Rlbnlca, ob bistrem brezniškem potoku, nato mimo ljubke gorske vasice Remšnik in dalje ob obronkih Kozjakovlh pobočij, nagradi v obilni meri prekrasen razgled, kl se nudi planincu iz te postojanke ter raznovrstna okrepčila, kl so na razpolago v planinskem zavetišču! Če pa bode sreča temu ali onemu posetniku količkaj naklonjena, ga bode obdarila Še s krasnimi dobitki lo* terije!
Nepoboljšljiv.
V naši notici pod tem naslovom V It 229 od 8. t, m. imnovanl trg. potnik Zor* ko Lichteneker ni bil oddan sodišču*
amoak je bi’ Izpuščen, ker se je s tvrdko Lekfin pobotal. Akt bo pa odstopljen državnemu pravdništvu.
Žična železnica Cetinje—Krstač.
Pri banski	na Cetinju so do-
ločeni posebni krediti za zgradnjo žične železnice Cetinje—Krstač. Z deli bodo v kratkem pričeli
Ob 10-letnici koroškega plebiscita
SPOMINI BIVŠEGA VOJAŠKEGA TELEFONISTA.
Po službeni potrebi sem bil postavljen kot vodja telefonske centrale in nadzornik telefonskega omrežja v eno izmed glasovalnih okrožij. Telefonska centrala je spajala vojaške komande, orožniške stanice in glasovalne komisije. Glasovalna komisija, v čijem x>krožju je bila tudi naša centrala, je zahtevala največkrat spoj z Ljubljano in Celovcem. Pozneje pa so avstrijski telefonisti položili provizorično progo in tako dobili spoj direktno med glasovalno komisijo in Celovcem. Ti pogovori pa bi po mojem mišljenju morali biti kontrolirani. Zato sem deloma iz službenega nagiba, deloma iz radovednosti na skrivnem na njihovo progo priklopil poljski kabel, katerega sem uvedel v naš telefonski preti-kač. Tako sem lahko poslušal vsak govor komisije z Avstrijci. V prvih dneh prisluškovanja nisem čul ničesar razen navadnih službenih razgovorov. A dva ali tri večere pred glasovanjem sem čul par besed, katere so mi vzbu dile sumnjo. S Celovcem je govoril nemški zastopnik, posestnik iz okolice (imena se več ne spominjam, čeravno sem ga osebno poznal!). Kdo je bil v Celovcu pri telefonu, nisem mogel spoznati. Razumel pa sem, da je vprašal Celovčan zastopnika, ali je stvari siguren, nakar mu je ta odgovoril, da je že govoril z italijanskim podpolkovnikom in da je siguren. (Podpolkovnik s par italijanskimi vojaki je bil namreč dodeljen komisiji). V čem bi naj bila sigurnost, takrat nisem vedel. Pač pa mi je bila stvar sumljiva, ker sta se razgovarjala o glasovanju, kakor da je že vse končano v prid Nemcev.
Ko mi je še potem dejal italijanski vojak Francesco Petriči, doma nekje iz province Udine, ki je bil tudi dodeljen glasovalni komisiji, da bomo Slo-.venci Koroško izgubili, mi je postala stvar še bolj sumljiva. Sploh pa so tudi angleški In francoski komisiji dodeljeni vojaki, čeravno so nam bili naklonjeni, nekam skrivnostno namigovali, da bodo našo stran zasedli Nemci. Mnogo z njimi zaradi neznanja jezikov nisem mogel govoriti. Le z Italijanom sem se lahko kaj več razgo-varjal. On je na vsak način trdil, da je zmaga na avstrijski strani. Kako je mogel kaj takega že več dni pred plebiscitom trditi, nisem razumel. Pač pa sem prišel vsej skrivnosti do dna po izidu glasovanja. Vsa stvar, kakor la hko danes presodi in nretehta vsakdo sam, se je vršila takole:
V	sobi, kjer je bila dne IG. oktobra zbrana glasovalna komisija, je vsak glasovalec dobil kuverto, v kateri ste bili dve glasovnici. Avstrijska glasovnica je bila zelena, naša bela. Obe napisi »Deutsch-Oesterreich« ali »Jugoslavija«. Glasovalec je s to kuverto šel v posebno prazno sobo, ter tu raztrgal na dvoje eno od obeh glasovnic, potem pa celo in raztrgano glasovni co vtaknil, nazaj v kuverto, jo zalepil in vrnil komisiji. Ako je raztrgal zeleno, je glasoval za našo državo, ako pa je raztrgal belo, je glasoval za Nem ško Avstrijo. Če pa je glasovalec vrnil glasovnici neraztrgani ali obe raztrgani ail raztrgano eno na več kosov, je bi glas neveljaven. Mnogo sem poznal glasovalcev, ki so v nevednosti oddali svoj glas kot neveljaven ali pa za Avstrijo.
Glasovanje v tem okolišu je bilo zaključeno nekako v popoldanskih urah, skrutinij pa se je začel zvečer ob 21 url. Zakaj tako pozno? Ne vem! Sumljivo pa je, da so tačas stražili glasovnic«, ki so bile spravljene v za to napravljenih skrinjicah, italijanski vojaki. Lahko rečem, da od 17. do 21. ure ni bilo razen italijanske straže nikogar pri skrinjicah. Res so tam opravljali službo tudi naši orožniki, ali direktnega nadzorstva nad skrinjicami niso imeli. Ali ni bila tu priložnost, da se mnogokaj spremeni? In kdo je kriv? Sedaj pride pa še najzanimivejše: štetje glasov. Naš in avstriiskl zastopnik sta imela nalog, da vsako uro javj ljata Število preštetih glasovnic. Naš
zastopnik v Ljubljano, a nemški v Celovec. Začel se je skrutinij. Ob 22. uri pride naš zastopnik ter zahteva zvezo z Ljubljano, kar je tudi takoj dobil. Javil je v Ljubljano potek prvournega štetja in zopet odšel v pet minut oddaljeno poslopje, da pris^+vuje na-daljnemu štetju. Rabil je za pot do telefonske centrale in nazaj 10 minut in v telefonski govorilnici je ostal 10 minut, torej dvajset minut. Kdo je tačas pazil na dogodke v pisarni glasovalne komisije? In zakaj ni zahteval spoja z Ljubljano pri telefonu, ki je bil gla sovalni komisiji na razpolago v isti pi
BMarib&rski in dnevni drobii
Intimna slavnost na drž. gimnaziji v Mariboru.
Preteklo sredo je gimn. ravnatelj dr. Josip Tominšek izročil diplome in red sv. Save IV. stopnje istočasno odlikovanim gminazijskim profesorjem dr. vanim gimnazijskim profesorjem dr. Adolfu Pečovniku in Karlu Prijatelju. Izročitev se je izvršila v gimnazijski dvorani, kjer so se zbrali profesorji in dijaštvo višjih razredov. Ravnatelj je v svojem nagovoru označil pomembnost teh odlikovanj za zavod, za profesorski zbor in za vzgojo sploh, češ, da je ta pomembnost dobila izraza v osebah teh 4 odlikovancev. V enakem smislu mu je tudi odgovoril v imenu odlikovancev prof. dr. Dolar. Slavno
sarni? Ko je odšel naš zastopnik, je sti sta dala lep okvir gimnazijski mo-
telefoniral n.-a. zastopnik v Celovec rezultat prvorazrednega štetja. A čudo! Neveljavnih glasov je javil — dobro se spominjam — sedem, ravno toliko kot naš; veljavnih glasov, katerih števila pa si nisem zapomnil, je javil naših manj kot nemško-avstrijskih, naš zastopnik pa je javljal v Ljubljano naših več kot nemških! Kakšna uganka je to — ne vem! Ravno tako je bi-
lo	tudi nadaljno javljanje. Neveljavnih glasov sta javljala oba gospoda zastopnika enako število, števila veljavnih glasov pa se niso nikdar ujemala. To sem pozneje zvedel tudi od svojih tovarišev iz drugih glasovalnih okrožij. Tudi to mi ni ostalo skrito, da se je zastopnik Avstrijcev drugi dan zahvalil italijanskemu podpolkovniku z besedami: »Bravo, dobro ste naredili!«, seveda v italijanščini.
ški zbor in orkester vsak z enim komadom. Na poziv ravnatelja se je Njegovemu Veličanstvu kralju navdušeno vzkliknil trikratni »Živio«.
Izročeno odlikovanje.
Danes dopoldne je na sreskem načelstvu g. vladni svetnik dr. Ipavic iz ročil gospodu Maksu Vedernjaku. železniškemu uradniku na glavnem ko lodvoru v Mariboru in rez. peš. kape^ tanu II. klase, kraljevsko odlikovanje, Jugoslovensko krono 5. stomije. Naše
čestitke!
Gradbeno gibanje v Mariboru.
Na seji mestnega sveta, ki se je vršila snoči, so bila podeljena sledeča nova gradbena dovoljenja: tvrdki H. J. Tu-rad za preureditev trgovinskih prostorov na Aleksandrovi c. 7; mehanični tkalnici in apreturi Doctor in drug, za zgradbo sušilnice, belilnice itd.; Feier-
KINO
==*="= Orafski:	=
Od petka 10. oktobra dalje: Karin Evans, Konrad Veidt
Zadnja četa...
100% zvočni film v nemšketr jeziku.
Union:
Samo še danes, petek Samo tebe sem ljubil...
Od sobote 11. dalje: NOETOVA BARKA
Najlepši in največji tega leta. Tehnično dovršeni 100'% zvočni umotvor. — Film neprekosljive _______________vsebine!
Predstave v obeh kinih ob delavnikih ob 17., 19., 21. uri; ob nedellah in praznikih ob 15., 17., 19. in 21. uri. Predprodaja dnevno: od 10. do 12. ure na blagajni.	XXVI
Preteklo je deset let, odkar so odjtagu Antonu, za zgradbo prizidka in pre-
nas odcepili slovenske brate onstran Karavank. A kako se je to zgodilo, ostane zavito v skrivnostno kopreno. Edino, o čemur sem siguren, je, da tega niso krivi bratje Slovenci na Koroškem. Zato naj tudi noben zgodovinar ne obtožuje naroda radi jzgube Koroške. Narod ni kriv! Dokaz je že to, da so glasovali tudi mrtvi, oziroma na mesto njih, ki jih je že pred leti zakrila mati zemlja, so glasovali drugi, seveda za Avstrijo. Menim pa, da smo za izgubo Koroške bolj krivi le mi in — naši takrat vodilni činitelji.
ureditev hiše, Betnavska c. 41; Tomi Karlu za zgradbo prov. ključ, delavnice v Mlinski ulici 23; M. Manningerju, za zgradbo enonadstropne stanov, hiše v Tomšičevi ulici; Peitler Pavli, za napravo portala pri hiši Slovenska ulica 8; Fischbachu Juliju, za napravo portala v Gosposki ulici št. 5; Mihaelu Počivalniku, za zgradbo skladišča in pisarne h garaži na Masarykovi cesti (kot provizorij); Rozmanu Antonu in Mariji, za preureditev stanov, s^b v hiši Fran-kopanova 29; Lahu Jakobu za preureditev pritličja desnega dvoriščnega trakta v hiši Glavni trg št. 2 ter Wolf Elizi za
hiše v
Kar smo zasedli, bi bili morali držati!
Saj so nam vendar Italijani dali vzgled, j zgradbo enonadstropne stanov. Kaj je bilo treba plebiscita, proti kate-, Cankarjevi ul. 32 remu je bila večina koroških Sloven-	■	tafiilau
cev?! Še danes poznam kmete na Ko- .vsifSKSI *■ 93»CV roškem, ki so imeli organizirana krdela fantov in mož. da v vseh okrožjih razženo glasovalne komisije, vedoč, da -r- ako pride do glasovanja — bo zmago — četudi krivično — izvoje-vala Avstrija. Svojega načrta pa niso mogli izvesti, ker so se temu uprli orožniki — koroški rojaki. Ne umivajmo si rok!	T.	B. V.
mariborsko glečaližče
REPERTOAR:
Petek, 10. oktobra. Zaprto.
Sobota, 11. oktobra ob 20. uri »Škrjan-čkov gaj«. Premijera.
Nedelja, 12. oktobra ob 20. uri »Aleksandra«. Kuponi.
»Škrjančkov gaj« na mariborskem odru. Še iz prejšnjih sezon omiljena divna Lebarjeva opereta »Škrjančkov gaj« se bo vprizorila v popolnoma predrugačeni režiji g. Trbuhoviča v soboto, 11. tm. Dejanje te operete druži ganljivost in zabavo, muzika pa je izredno melodijozna, tako. da se pričakuje velik obisk glasbo ljubečega občinstva. Dirigira g. Herzog.
turictlinega kluba ,,Trlglav“ bo v
soboto dne 11. oktobra
v gostilni ILGO v Studencih
Uletova koča na Peci.
SPD Peca Mežica-Črna javlja, da ostane Uletova koča na Peci odprta še do vštevšega 19. oktobra 1930. Imamo še ':.epe solnčne dneve. V soboto oziroma nedeljo je pa oficijelna zatvo-ritev koče. Podružnica je v preteklem .letu izpeljala zložnejšo pot z Riške go-
re do Uletove koče, ki bo zlasti v zimskem času dobro služila turistom. Ključi za kočo, ki bi jih eventuelno rabili poznejši izletniki, se bodo dobili v
Mežici, Črni ali pa v Heleni v Podpeci. Ker pa se je že lani izkazala potreba, da se zaradi izvrstne smuke od Uletove koče črez Riško goro, Štenge
v Mežico otvori koča v zimskem času ob.sobotah in nedeljah, bomo ob zadostnih predhodnih prijavah otvarja-
li	in oskrbovali našo kočo ob omenjenih dneh z vsem potrebnim in nudili vse ugodnosti. Vabimo pa vse one tu riste, ki letos niso obiskali naše obmejne postojanke, da jo obiščejo še te dni ali pa na dan zatvoritve v nede-ljog 19. t. m. Na svidenje!
Iz davčne službe.
V Mursko Soboto je premeščen Maribora davkar Josip Sever.
Iz zdravstvene službe.
Za pristava Zdravstvenega doma * Mariboru je imenovan dr. Valentin Karl.
Brez vsake nesreče
je zaključila letošnjo sezono jugoslovanska družba za zračni promet. Sezona je na vseh progah zaključena.
Sadni ogled v Vuhredu pri Widmoserju je odprt še do vštev-ši nedelje 12. tm.
Park koncert.
V nedeljo, dne 12. tm. ob 10.30 park-koncert »Drave«. Ako bo slabo vreme, bo koncert v nedeljo, dne 19. tm.
Mariborska mestna občina se je, kakor smo že poročali, primerno oddolžila hrabri posadki »Karagjorgja« za njeno požrtvovalnost pri reševanju parnika samega in številnih potnikov-Poklonila ji je 5000 Din. Denar je bil sedaj po posredovanju oblastnega odbora Jadranske Straže nakazan J®* dranski plovitbi na Sušaku z naroči’ lom, da se izroči vrlemu kapetanu £• Prodanu.
Št. Peter pri Mariboru.
V četrtek dopoldne se je smrtno P®* nesrečil g. Tkavc Jurij, brat tukajšnjega župnika. Pri razkladanju vinskega mošta z voza ga je zadel rob soda s tako silo v sence, da je v par minutah izdihnil. Pokopan bo v soboto ob "• dopoldne. Rajni zapušča ženo in 7 večinoma nepreskrbljenih otrok. — Z* dobo 2 let je prepovedano zahajati v gostilno viničarskemu sinu Bohlu Mihaelu iz Metave, glasom sodbe okrajnega sodišča v Mariboru z dne 5. sep* tembra 1930. Za pijančke in razgrajače, je to najboljša kazen. — Včeraj smo pokopali eno izmed najstarejši** Šentpeterčank in sicer Črnko Marij® iz Metave. — S trgatvijo smo priče I-večina vinogradnikov pa prične Šel« prihodnji teden.	 ^
Od sobote 4. oktobra do sobote 11. oktobra 1930
ceneni nakup nogavic
583)
v prodaji ostankov pri
KORMANNU - MARIBOR
Izkoristite to ugodno priložnost nakupa! Prošti ogled!	K	nakupu	se	ne	silil
Na sploino zahtevo
danes la en spedjalnl veter
/VENGALI-JA
_______v Veliki Kavarni ____
Tombola aerokluba .
na Trgu svobode bo šele v nedelj®* dne 19. oktobra ob 11. uri dopoldni’ ker imajo dne 12. tm. svojo vojni invalidi. Vsi posetniki aerornitm ga se pozivajo, da se tombole, ki ® trajala 15—20 minut, sigurno udeleže-Da se dobitek še poveča, Je dokupiti tombolske karte po 2 D‘n , poljubnem številu v trgovini Sppr RogliČ, Grajski trg 1 in v trafiki bv tek v Slovenski ulici. Aeroklub Teden dni se bo mudil naš zastopnik v Maribor ^ Interesente in trgovce naprošamo. v sporočijo vse želje glede inseriranja zagrebških listih teL št. 2056. —'J007 biicitas d. d. Zagreb
Življenje na najbolj vročem
otoku
RAJSKO ŽIVLJENJE DOMAČINOV. - PRIMITIVNA STANOVANJA IN OBLAČILA. MAGELLHANOVA SMRT.
Manila, glavno mesto Filipinskih o-tokov, je žarišče svojevrstnega živ* Ijenja. Kitajci, Španci, domačini, Ame-nkanci in pustolovci iz vseh delov sveta bijejo tamkaj težak boj za svoj obstanek. Tujci, ki pridejo na Manilo, srkajo v tropični popoldanski vročini P°d šotori na vrtovih krasnih hotelov sladoled in sodo, se pridno kopljejo v 2alivu, ne da bi se bali požrešnih morskih rib, zvečer pa promenirajo po Predmestjih, vdihavajo opojni vonj jfopičnih cvetlic, opazujejo skoro gole Mipinske krasotice, ali pa prisostvujejo Petelinjim bojem, ki so tamkaj ve-**ka atrakcija.
Nedaleč od Manile je drugo največ-|e mesto, Cebu. Vožnja tja je čudovita. Morje se blešči kakor zrcalo in otoček se vrsti za otočkom, vsi poraženi z džunglami in kokosovimi palmami. Otok Cebu z enakoimenskim testom je znan kot najbolj vroč otok ^ južnem morju. To opazi vsak tujec kljub najlažjim tropičnim oblačilom, ^olnce žge neusmiljeno, zrak pritiska Kakor vroča parna kopel. Apnenčevo ‘■ribovje, ki ieži sredi otoka, vsrkava Vročino in jo potem zopet izžareva po 'rsej deželi, tako da se zdi človeku, kakor da bi bil v peči.
. Domačini so kljub precfejšnji debelosti lepi in imajo spretno, skoro I^ačjo hojo. Svoje hiše si grade na ko-Na eni strani se hočejo na ta na-Cln zavarovati pred nevarnimi muši-^ami, na drugi strani pa zaščititi pred strupenimi kačami. Vrh tega imajo psno idejo, da jim je tako hladnejše. rlvlienje domačinov je lahko, žive ka-v raju. Hrana jim raste na dreve-kar pa se tiče obleke, si ne delajo *rbi. Cim manj tem bolje. Pojma sta-
novanjske bede tamkaj ne poznajo. Stanovanje tudi nič ne stane, kajti gradbeni materijal je vsakomur na razpolago. Mladi možje opravljajo tudi hišna dela. Predvsem perejo perilo za vso družino. Perilo namočijo v vodi in je potem tolčejo ob kamenje. Ce pa postane potem belo, je seveda vpra šanje.
Kdor se sprehaja ob obali, ki je poraščena z džunglami, zasliši često zamolklo rjovenje iz daljave. Vsakdo nehote zgrabi takoj za samokres, ker misli, da se bliža lev ali tiger. Toda grozeče rjovenje izvira od velikanskih domačih volov, ki sicer strašno izgle-dajo, v resnici pa so najmirnejše in najbolj dobrodušne živali na svetu.
Na drugi strani morske ožine leži malo mesto Opon. Ta čarobni morski preliv je bil pozorišče krvave zgodovinske drame. Tu je bil namreč umorjen slavni Magellhan, ki jc prvi ob jadral ves svet. Hotel je pomagati kralju otoka Cebu v njegovi vojni proti poglavarju otokov Moeta, a je pri tem zgubil svoje življenje. Kaj se je zgodilo z njegovim truplom in kje je bilo pokopano, ne ve nihče. Najbrže je našel svoj zadnji počitek kje na otoku Maeti. Sedaj je na tem otoku njegov spomenik. Postavili so mu ga njegovi sorojaki.
Neki angleški plavač je poizkuša'i ta morski preliv preplavati in se mu je to tudi posrečilo. Proga sicer ni dolga, toda voda kar vre. In ravno zato se njegovo dejanje izredno visoko ceni. Morskih somov sicer tamkaj ni, zato pa je tem več krokodilov, katerih žrtev je postal že marsikdo, ki se je hotel osvežiti, čeprav zaman, v tamkajšnji vroči vodi.
Suičenje po 10 letih
. Ruski emigrant knez K. je pred 10 pi zapustil svojo domovino. Pobegnil 'j® >2 Krima v trenutku, ko je zmagovite boljševiška armada zasedla Jalto. / splošni zmešnjavi v pristanišču je j nez izgubil svojo 14«etno hčerko, ki 'e od tedaj ni več videl. Knez se je na-selil v CarigraSu, postal tam snažilec *evljev in prebil vse križe in težave življenski obstoj. Po dolgotrajnih odnjah je prišel v Pariz, kjer je do-
bil
mesto natakarja. Minula so leta.
j^ez je bil prepričan, da je njegova jCerka že davno mrtva. Nekega ve-jera Pa je prišla v restavracijo, kjer bil knez za natakarja, elegantna da-z1* v spremstvu kavalirja. Naročila je la l 'n ^avijar *n se imenitno zabava-a' Nenadoma pa je pričela postajati emirna. Vsa razburjena je pričela o-azovati natakarja, končno pa ga je ',skoma objela in zakričala:	»Oče,
}jve '< Izkazalo se je. da je knezovo herko vzel neki član antantne komi-Sph’ ^ Je	pr'	beli armadi, s
v Anglijo. Mada kneginja se jc je v a v najboljši angleški družbi in se kon2no poročila z nekim bogatim ia kim tvorničarjem. Bila je ž njim Vr>° na svatbenem potovanju v Pa-Usoda je hotela, da je prišla hčer „ ’ ki je postala bogata in srečna, rav-v. lokal, kjer je imel njen oče svoj raMo borni zaslužek.
ženski Shrlock Holmes
Dru0nc*onska Policija (Scottland Yard) eKne v kriminalnih slučajih, kjer je vj^kritje zločina potrebno sodelo-t>rJ,e Žensk, tudi ženske detektive, staln ratkim so celo eno detektivko Jih nastavili. Ena izmed najslavnej-ScoK^ih detektivk pa daje v ir» J‘and Yardu samo »gostovanja« %e ,s.talno nameščena. Ime ji je Maud fcih • in.v kriminalnih strokovnih kro-HolJ0 imenujejo ženskega Sherlock Vir,: ^Sa- Najprej je bila v neki trgo-Yrše,?rodaialka. V trgovini je bila iz-*ebij implicirana tatvina. V afero Zaoleten član ene izmed naiugled
nejših rodbin Anglije. Bistroumnosti prodajalke Maud West gre hvala, da je bil zločin razkrit in da je bila afera brez posredovanja policije urejena med podjetjem in dotično rodbino.
Maud West pa je ob tej priliki razkrila svoje detektivske talente. Uredila si je v Londonu svojo privatno detektivsko pisarno in zaposlila v njej moško in žensko osobje. Tudi zaposluje odlične pravne moči. Seveda se Maud West ne zadovoljuje z nadzorovanjem mož in žena, ki skačejo čez plot, ampak se posveča večjim nalogam in prevzema razkritje zadev, pri katerih se prizadeti nočejo posluževati — iz družabnih razlogov — policije. Njena pisarna si je takoj pridobila velik ugled.
Nedavno je miss Maud West izvršila sledečo težavno nalogo: razkriti je trebalo sleparsko afero, ki je bila silno zamotana. Vsi poskusi razvozlati zadevo, so bili brez uspeha. Končno je razkrila Maud. da je ključ do rešitve v izpovedi nekega dekleta iz bara. Detektivka se je oblekla kot mladenič in je kot tak mesec dni obiskovala bar, kjer je bilo dekle nastavljeno. Izborno je igrala Maud West ulogo zaljubljenca in tako se ji je končno posrečilo, iz barskega dekleta izmamiti skrivnost.
Igračke Napoleonovega sina.
V	zaprašenem predalu nekega pariškega poslopja so našli pred kratkim star zaboj igrač. Kako so prišle te otroške igrače v uradno sobo francoske oblasti? Pojasnilo se glasi: Bili so to svinčeni vojaki Napoleonovega sina, vojvode Reich-stadtskega, ki so bili tamkaj spravljeni nad 100 let, ne da bi kdo zanje vedel. — Francoska vlada je sedaj odredila, da se spravi ta zgodovinski zaboj s svinčenimi vojaki v grad Malmaison. Gre za svinčene vojake vseh orožnih vrst: vmes so konjeniki v rdečih uniformah in tudi svetovno znani grenadirji z medvedjimi kučmami. Tudi artiljerija je zastopana v zaboju. Mali topovi so iz zlata in srebra in jih vlečejo krasno izrezljani konji iz slonovine.
16-letnazuexda uHollyuuooču
Maureen O’ Sullivan ima šele 16 let^ pa je postala že zvezda, ena izmed izbranih srečnic, ki so slučajno prišle k filmu in že s prvo ulogo postale slavne, dobile visoko gažo in dolgoletno pogodbo. Še lani ob tem času je bila Sullivan študentka v Dublinu, nad koje lepoto so se navduševali irski dijaki. Nekoč pa jo je nagovoril na železniški postaji v Dublinu neznan gospod : »2e do;go vas iščem in izgubil sem že nado, da Vas najdem!« Ni vedela, kdo je, tudi ne, da ni iskal ravno nje, Maureen O’ Sullivan, ampak dekle, ki izgleda prav tako, kakor ona, z velikimi črnimi očmi, črnimi lasmi, z naivno dekliško zunanjostjo. Gospod
—	bil je režiser Borzage — ji je ponudil angažman in še tisti teden je postala partnerica slavnega pevca John Mc Cormacka v tonfilmu. Danes pa je že partnerica Charlesa Farrella. Tako se je usoda nasmehijala mali irski lepotici Maureen O’ Sullivan, ki ni nikdar porabljala ne pudra ne raznih drugih kozmetičnih sredstev, kakor mnogo drugih njenega spola, ki pa vkljub vsem lepotilom ostanejo skrite.
Zlati zakladi u Donavi
Nedavno je ogrski umetnostni zgodovinar prof. Gerevics na merodajnih mestih predlagal, naj bi ogrska vlada pri Granu iz Donave dala dvigati ladje kraljice Marije, ki so bile. obložene z ziatom in srebrom, tam potopljene. Ko je kraljica Marija dobila vest o nesrečni bitki pri Mohaču, je dala — kakor je zgoodvinski dokazano — nalo žiti vse zaklade, ki jih je imela v Bu-dimu, na 72 ladij, da bi jih spravila v Bratislavo. Tudi zaklade iz kraljevskega gradu Višegrad je dala spraviti na ladje. V bližini Grana pa sta gradnik Orban in satmarski veliki župan Pavel Kun, ki sta pripadala Zapo.jevi stranki, napadla kraljičine ladje in dve od njih potopila, da bi zakladi dežele ne prišli na Dunaj in v tuje roke. Ostale ladje so se srečno rešile in prispele v Bratislavo. Kakšni zakladi so bili na potopljenih :adjah, se po mnenju ogrskih umetnostnih 'zgodovinarjev danes ne da točno ugotoviti. Prof. Gerevics je mnenja, da morajo pri Granu, kjer so našli že mnogo rimskih starin, biti na dnu reke tudi še zakladi s teh dveh ladij. Ladje so najbrže zakopane globoko v pesku. Možno je, da leže zakladi na češkoslovaški strani. Ker pa je prof. Gerevics že pri trianonskih pogajanjih opozoril na ogrske pravice do teh zakladov in so bili vzeti v zadevne zapisnike, smatra, da se Madžarom ne more kratiti pravica do njih. Treba bi bilo samo doseči sporazum s Češkoslovaško, da dovoli dviganje ladij na svoji strani.
Iz LNP.
Opozarjajo se klubi, da se ravnajo pri poškodbah igralcev v smislu pogojev zavarovalnice in pravilnika po-škodbenega fonda LNP.
Na vprašanje MOLNP v Mariboru glede odtegnitve 10% od čistega ostanka prv. tekem, ki se imajo odvesti v smislu pravigl JNS, se daje sledeče pojasnilo: za izdatek se smatra odškodnina za igrišče, sodnika in varnostno stražo. Preostali znesek se smatra kot čisti iznos in od tega se odtegne zgoraj navedenih 10%.
SK Varaždin :ISSK Maribor.
V	nedeljo, dne 12. oktobra bo gostoval v Mariboru SK Varaždin, ki se je v zadnjih tekmah proti mariborskim klubom uveljavil kot izredno prodorno in odločno moštvo. Odigral bo z ISSK Mariborom prijateljsko tekmo. Gostovanja »Maribora« v Varaždinu so bila doslej sicer vedno uspešna, vendar pa bodo gostje v nedeljo gotovo zastavili vse moči, da dosežejo čim ugodnejši rezultat. Tekma se bo vršila ob vsakem vremenu ob 15. na igrišču ISSK Maribora v Ljudskem vrtu.
Sodniška sekcija, službeno.
Nedeljske tekme sodijo: na igrišča ISSK Maribora ob 15. ISSK Maribor: SK Varaždin g. dr. Planinšek; na igrišču SK Rapida ob 15.30 SK Kapfen-berg:SK Rapid g. Franki, predtekmo ob 13.30 g. Jančič. — Načelnik.
Žičousfca zgodba
Abraham, ubogi prodajalec pečenih rib, je žalostno životaril v Amsterdamu. Ni se mu hotela trgovina razviti. Nekega dne pa je dobil dovoljenje od velike banke, da si je smel postaviti stojnico na stopnicah pred njenim portalom. Od tega dne je trgovina šla sijajno. Bančni uradniki so kupovali pri njem južine. Abrahamu je šlo dobro. Pa je prišel pogledat k njemu prijatelj Jakob, ki se mu dozdaj sreča ni nasmejala.
— Tako torej, Abraham, ti si zadovo« ljen?
= Zelo zadovoljen, Jakob, zelo zadovoljen!
— Dobiš veliko denarja?
= Veliko denarja, Jakob, veliko denarja.
— Poslušaj, ali bi mi ne mogel posoditi petdeset zlatnikov?
= Kje pa, Jakob, izključeno!
— Pa če vendar dobiš veliko denarja? vprašuje Jakob.
= Izključeno, Jakob, dal sem bank! častno besedo.
— Častno besedo?
= Da, Jakob. Zavezal sem se, da ne bom posojal denarja, banka pa se je vzajemno zavezala, da ne bo prodajala rib!
V	gostilni »Veseli dom«.
Vojašniška ulica 5 se toči vinski mošt od 10—12 dinarjev. Tudi mrzla in topla jedila so vedno na razpolago. Priporoča se M. Robin. 2892
Stanovanje
tik železniške postaje, dve sobi, kuhinja, shramba, drvarnica, vrt itd., oddam takoj v najem. Oglasite se pri Francu Megliču v Orehovi vasi.
2893
Prodajam perzijski plašč,
obleke, plašče, čevlje, perilo, pohištvo in drugo. Starinarna Peteln, Maribor, Orožnova 1.__________________2894
Pletenine, vse vrste po meri in okusu ter vsa popravila izvršuje hitro in točno po naj-nižii ceni mehanična pletarna Javornik, Vojašniška ul. 2. Maribor.______________XXIV
Otomano,
lepo, močno, novo, prodam za Din 550.—. Vojašniški trg 1.	2891
(Vabim h koncerta in prosti zabavi
v nedeljo čim več cenj. občinstva v
Prve dalmatinsko klet
maribo r
In karpl dospeli pri
Ferdo Greiner-ju
Maribor« Gosposka ul. 2
Mesarska ulica 5 (pod Glavnini trgom). Preskrbljeno bo s prvovrstnimi vini in s črnim sladkim moštom po Din 10.—, čez ulico Din 9.—, od 5 litrov dalje Din 8.50, večje množine po dogovoru. Raznovrstna topla in mrzla Jedila, kakor razne klobase, sardine in dalmatinski »pršut« ter tople morske ribe ceni gostom vedno na razpolago. — Pridite in prepričajte se.
Za obilen obisk se priporoča 2908	gostilničar.
%R*r«	  WXMmW	VPCFRNTK	Mfff	V	M	a	r	I	b	o r u, 'dne '10. X. 1930'
   III I     II I
Kaj pravi Tomaž Bata?
..Narodno gospodarsko nalogo vrši naibolle tisti. ki prodala svoie proizvode po kar nainižii ceni. plača pa svoiim sodelaveem naivišio
mogočo plačo.
2 delom hočemo pripomoči napredku in ureditvi
gospodarskega vprašania.
Danes nam le mogoče delati z nalmanišim dobičkom zato. ker se ie s pravilnim vodstvom države dinarska vrednost popolnoma stabilizirala.
Od 9. oktobra prodajamo v vseh naših prodajalnah;
Vse moške levlie iz ievroja, Saka ali boksa,	IIJ
kateri so na podplatu žigosani	Q|n,	239	a	za	Din.	^49	m
Vse moike delovne čevlje, kovane. Iz nepre-	#^#1*	,9	ifiCI8.
molllive iuhte, Irf so žigosani na podplatu	DiH<	199 m	za Dan,	Iv7
Vse ženske levile, s kožno peto, kombinirane
žigosan?’ ^ semiša’ M 50 na	Din,	229*-	23 Din 177 ■
Vse ženske levile, s kožno peto, iz Irnega ali	__	_ .	4£Aa
riavega boksat ki so na podplatu žigosani	Din.	199 ■	za Din	H09 *
Vse luksuzne ženske levile Iz Sevrola,
wdplatu%gosani11 lelenovesa usnla'"50 "a Din 229'- M Din 199 -
Otroške levile Iz laka, boksa ali nepremol-	A	A*
llhre Iuhte po velikosti	Din.	59	-	Din	JJjjP "
129’- Din 149*-Nimamo dražjih moških čevljev od Din 249'-
Nimamo dražjih ženskih ieviiev od Din
199-
' '■ -V ' .	' ; • j?	*	v,*#*	.	.	•
Posetite naše prodajalne sami in preprHaitič se!
sdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljeni; predstavnik izdalatelia to urednik; Jr'KAN BROZOVIČ v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d, predstavnik STANKO DETEL*
T Mariboru,