13. številka. Ljubljana, soboto 17. januarja. VII. leto, 1874. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dnevo po pravnikih, ter velja po pošti prejeuian, za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 ffold , za pol leta 8 gold. za č 'iii leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za čotrt leta 3 golil. 30 kr., za en m sec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za četrt lota. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospodo učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za LjtMjano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po pošti prejeman za Betrl leta 3 gld. — Za oznanila ho plačujo od čt-tiri-stopno potit-vrste 6 kr., čo so oznanilo enkrat tiska, 5 kr. čo se dvakrat in 4 kr. čo se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat so plača štempelj za 30 kr. Dopisi naj so izvo!o frankirati. — Rokopisi so ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa*. Opravništvo, na katoro naj sc blagovolijo pošiljati naročnino, reklamacije, oznanila, t. j. administrativno reči, jo v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši. Odprto pismo veleslavueinu c. k. namestniku za Štajersko, visokorodnema g. baronu Ktlbecku. Državna osnovna pi stava od dne 21. decembra 18G7 o občnih pravicah državljanov za kraljevino in dežele zastopane v državnem zboru. Člen 19. „Vsa u ar o dua plemena v državi so enakopravna, in vsako pleme ima uep o vr od l j i v<> pravico svojo narodnost in svoj jezik čuvati in gojiti." Franc Jožef 1. r. Baron Hcust 1. r. Grof Taafte 1. r. Baron John 1. r. M. L. Baron Bcckc 1. r. Vitez llye 1. r. Vaša visokoroduost kot e. k. uamestuik za Štajersko račila jo v deželnem zboru dne 17. decembra med dr. Vt>šujakovira govorom javno izraziti, ka „nikakor do" meri vladni kan na germanizacijo, in malo pozueje v svojem govoru opaziti , „ka vladi nikakor no pride na misel, slovensko uarodnost zatirati/' Kako pa se s tem »klada obsodba podpisanega župnika na 100 gld. globe in poplat poverjeniškik stroškov U gl. 28 kr. zato, ka je vodil župne matice v slovenskem jeziku (\sa nar< dna pleraoua so enakopravna, in vsako ima nepovredljivo pravico svojo na-roduost in svoj jezik čuvati in gojiti. Franc Jožef 1. r.)'? — Vlada nu kani zatirati slo venske narodnosti, a visoko c. k. popečittlj-stvo za notranje poslove je potrdilo v polni zadižini obsodbo veleslavnega c. k. nanicst nika za Štajersko, visokoroduega g. KUbecka Št. 11181/praes. o navedenem primeru. Vlada „nikakor ne" kani germanizovati, zakaj pa je dotičuemu župniku naročito ukazano, nadalje matico voditi v nemščini? ako ne, da bode nekdo tretji iste vodil v nemškem jeziku na župnikovo potroško; vsaj ima vsako plemo ucpovitdljivo pravico svojo narodnost iu svoj jezik čuvati in gojiti! Uredi dajajo prvič opomeno, drugič ukor, tretjič kazen ali globo. 18G8. 1. naročili so uektt ri vladike, pod redjenemu dukovništvu, da pri vpisavi otrok iz državljanskih hišnih zakonov ue sm;s spol njevuti picdelov „zakonski", „uezakouski" itd Proti tem ukazom, ki bi utegnoli za društvene razmero imeti neugodne nasledke, dalo je visoko c. k. miuisterstvo za notranje poslove po štajerskem nanu-stništvu od due 25. septembra 1808, št. 4G81, cerkvenim predstojui-štvom državni postavi primeren p uk, da se namreč teh dižo, a ne vladiAkih uaredeb, toda kazni ali globe nij zato naložilo tijenemu vladiki , da si so se bitno doteknoli previš-njega patenta danega dne 2U. februarja 1784, a podpisanemu župniku je mahoma globa ua-prčeua, akoprem je postavno postopal in vslcd omenjenega čleua državnih osnovnih zakonov narodni jezik zakonito rabil. Vsa narodna plemena v državi so enakopravna, in vsako pleme ima nepovredljivo pravico svojo narodnost in svoj jezik čuvati in gojiti. Vidi zgornje podpise. Jeli so oziroma na ta člen Slovenci izvržekV Pri sv. Barbari v Halozah dne 13. januarja 1874. M. Raič, žnpuik. Iz deželnih zborov. Kranjski deželni zbor (Konec, i Za gospodarski odssk 0 predlogu poslanca dr. Poklukarja o loško-trža^ki hi ljubljansko-kari ovš k i žckznici, poroča poslanec M urni k, kateri stavi predlog, da se c. kr. vladi izroči prošnja za izvršitev teh železniških prog. Dr. Razlag poudarja potrebo teh železnic, i menja glasovauja v državnem zboru zaradi posojila, in graja nekatere domače časnike, ki so kranjske državue poslance, zaradi glasovanja napadali. Predlog odbora se potem sprejme. Poslanec Lavrenčič poroča za šolski odsek o predlogu dr. R a z 1 a g o v c m zarad zboljšanja Šolstva na Kranjskem in nasve-tuje, da se predlog izroči deželnemu odboru v poročevanje v prihodnjem dež. zboru. Dr. Razlag toplo podpira ta nasvet, ker ako se ne bodo ljudskim učiteljem plače povišale, hočejo se obrniti na državni zbor, da vlada prevzame šolstvo in da bi bili učitelji državni uradniai, kar ne bi bilo dobro. Dr. Bleivvcis pravi, da učiteljem prav iz srca privošči veliko plačo, in da naj se svobodno zaradi tega obrnejo na državni zbor. Omeuiti pa (pravi da) mora, da je dr. Razlag povzel to vest in poduk o šolstvu iz „Laib. Schulzeitung" in to nij nnaše gore list". Poslanec U o rak govori v s v t. j i nem Bolni in pravi: Kaj šolmaštri ! Naj gredo kamor hočejo! Saj njih no bode nikoh zmanjkalo, nikar sc ne bojte! Saj 80 tudi takrat djali, ko je Šlo več naš.h duhovnikov v Ameriko, da nam bt.de duhovnov imanj-kalo, pa jih je še /mirom zadosti! (Klcii-kalni listi pa tarnajo, da jih manjka! G. llorak, kdo ima prav? Ur.) Tako je tudi s šolmaštri. Dr. Razlag odgovarja in omenja, da je dr. Blcivveis nedavno napravil dva uda ts zbornice, med njimi tudi njega za pesnika. Ravno taka je tudi s tem, da dene< trdi, da se je on (Razlag) podučil iz „L. Schulzeitung". To nij res, ker govoril je o šolstva in učitelji, in o tem vprašanji z g. učiteljem Matevž Močnikom, kateri bode menda baš dr. Bleiwei-*u zdel se v tem dobro podučen. Predlog šolskega odseka se poteni sprejme, občini Sturija so dovoli 50°/0 priklada na davke, za zidanje šole. Dr. Supan poroča 0 proračunu za normalni šolski zaklad za leto 1874, in stavi v imenu tinančnega odseka sledečo predloge: 1. Stroškov je 28.209 gl. 02 kr, dohodkov 10.002 gl. 47 kr. j tedaj se ima iz deželnega zaklada doplačati 17.54 7 gold. 15 kr. 2. Definitivni stroški BVOt, ki km za posamezno šolsko občine preliminiranr. , se smejo zgoditi le na podlagi računskih sklepov in v teh dokazauih faktiči ih stroškov preliminiranih zneskov, in podpora ne ima znižati, ako je prevelika, ali ko bi se imela porabiti za take namene, katere preskrbovati ima občina dolžnost, posebno a) za poprave ali prezidavanja in dizidovanja; b) za napravljcnjc orodja; c) za nakupovanje učil za revne šolarje. 3. Deželnemu odboru naj se naroči, da na to dela, da pri onih šolah, ki hočejo podpore iz normalnega šolskega zaklada, občina preskrbi kurjavo, svečavo in čedenje šolskih prostor«,v za pavšalni znesek, o katerem se ima dogovoriti na več let. 4. Podpirane šole morajo ob svojem času svoje dokumentirane računsko sklepe predložiti, in tem tudi inventarijo o vseh k Šoli »padajočih predmetih iu pravicah preložiti, in v njih posebno tudi pojasniti, ali ima šola pravico, kurjavo dobiti. 5. Deželnemu odboru naj sc naroči, da poizve, ali se naturalni doneski pri posameznih šolah nemajo smatrati za šolske dohodke, in naj na to dela, da sc tam, kjer je to še tako, primerni relucijski doneski v prihi dnje preliminarije umeste. ti. Deželni šolski svet so naprosi, naj Boje, da se na šolski Bas, ki je za posamezno kraje postavno določen, točno pazi. 7. Peticija kranjskega učiteljskega društva, uaj se dajo učiteijein plače take, kakor jih imajo v nižji Avstriji, naj se deželnemu odboru z naročenjem odda, naj v sporazum-Ijenji s c. kr. šolskim svetom v prihodnjem zasedanji o tem opravičeno predloge stavi. Predlogi finančnega odseka so sprejmo. Poslanec M ur ni k uasvetujo r imenu deželnega odbora: „Dežclni zbor naj pritrdi prošnji občinskih predstojništev lodnijskih ok: ajev Ribnica in Velike Lašiče, da bi se ta dva sodnijska okraja izločila iz sodišča c. kr. okrožne t-od-uije v Novem mestu iu da bi prišla k sodišču c. kr. deželne sodnije v Ljubljani." Zbornica to odobri. S tem je dnevni red končan. Deželni glavar dr. vitez Kaltenegger se v kratkem spominja vspešnega delovanja deželnega zbora, in posebno naglasa to, da v tem zasedanji je imel deželni zbor prvo-krat ras izvršiti svoje poslove, ne da bi bil priganjevan seje zaključiti. Deželni glavar omenja veselja v cesarski rodovini, po rojstvu princesinje Elizabete, hčere princesinje Gizele in zakliče trikrat „hoch" in „slava" cesarju, katerega klica se vsi poslanci udeleže. Dr. Bleivveis — po stari navadi — se v imenu zbora zahvaljuje deželnemu glavarju, da je tako takno in brezstransko vodil obravnavanje. Potem naznanja deželni glavar kranjski deželni zbor sklcnen. Ta zadnja seja je trajala 7 ur. da je Štajerski deželni zbor. [liv. »n>lm' predloge bo baje cesarju v pregled izročene. 14. t. m. je baje zavoljo tega vprašanja cesar Stremavra in Lasserja k sebi poklical. Dopisi. 0«l H\. laiillll nad Krškim 14. jan. Izv. dop.] Uže je precej časa minolo odkar so volitve za državni zbor končane bile. Ali naši fanatik ".rji jih še sedaj ne morejo pozabiti. Volitve so jim pravi trn v peti. Tako se godi pri sv. Duhu nad Krškim. Tukaj imamo gospoda fajmoštra, po imenu Martin Zagorjan, katerega smo sicer do grla siti, in smo ga uže pred petimi leti po pravici tožili, pa sc ga le znebiti ne moremo. Slavni knežje škofijski ordinarjati nam od tiste tožbe nij nobenega odgovora dal. Omenjeni gosp. faj-mošter je uže večkrat, ali skoro bi rekel, pri vsaki pridigi te volitve pred oči metal, da si so bile volitve popolnem poštene, ker vest nam posestnikom pravi, da smo prav volili. Fajmoštru zato nijsmo hoteli ogovarjati, ker se nam zdi , da mn je nže miBli zmanjkalo, in ne ve več kaj bolj podučnega iz Kristovih naukov pridigovati. Ker pa sedaj ravno farmani k izpraševanju za velikonočno izpoved, ali po tiste listke ali „cegelce" hodijo, ne ve g. fajmošter druzega krščanskega nauka dajati, nego tiste osobe, katere „Slov. Narod" ali „Tednik" bero , grditi , in one volilce, ki so vclečastitega gosp. Pfeiferja volili in posebno pa še njegovo osobo z grdimi psovkami in lažmi črniti. On jim pripoveduje, da je naš poslanec 3000 gl. plačal, da je bil voljen. Jaz in 46 volilnih mož iz Krškega okraja mu takoj očitno izrekamo, da to je nesramna laž, in mi vsi smo pripravljeni, če tudi treba pred sodni jo pričati, da nam nij gosp. Pfeifer nobenega krajcarja obljubil in ga tudi dal nij, ampak mi smo ga le zato volili, ker je pošten, pameten in domoljuben slovenski mož, in nas bo po steno v zboru zagovarjal, kakor je to uže v svojem prvem govoru storil. Mi tedaj Vas gosp. fajmošter tukaj očituo kličemo in re Čemo , da so Vaše besede o b r eko v a nj e, in ako Vaše laši ne prekličete, Vas bomo po vsih časnikih razglasili, da lažete, kar se vam kot oznanovalcu KrišČeve vere nc spodobi, in naš državni poslanec g. Pfeifer bode primoran, Vas pri sodniji za svojo razžaljeno čast iu poštenje tožiti. Nas volil cev je bilo nad osemdeset, i u mislim , da smo prav premislili, koga smo izvolili , ker smo tudi prepričani , da imamo vrlega iu vse časti vrednega zagovornika svojih narodnih pravic v državnem zboru. Sc več druzih psovk, katere Bte na našega poslanca in nas volilce metali, Vam bi naštel, katere pa za denes še zamolčim —■. 11 koncu Vam še kličem : kje vera peša V kje je v nevarnosti? Jaz mislim, da obrekovalci jo zatirajo, pri tacih je v nevarnosti, ne pri nas. Domače stvari. — (Hrvatski „Obzor"), govoreč o seji kranjskega deželnega zbora, ko je posvetoval se o 10.000 gold. podpore za izdavanje slovenskih šolskih knjig, odbija našega nemškutarja Dcžmana, ki je nam Hrvate, kot svarilen izgled kazal, med drugim takole: „Sto Dcžman sam sudi o hrvatskih školah, za to nas ne boli glava, jer je i onako vrlo nevažna osoba, te mu je i dr. Zarnik dobro odgovorio, kako su svi učitelji na hrvatskih srednjih učilištih položili izpite na cislajtan skoni kojem sveučilištu, i kako se učenici, koji iz hrvatskih realka polaze v Ztlrih, odli kuju ondje vanrednim znanjem i najbolje napreduju u naucih. No čudnovatija je Dež manova tvrdnja o profesorih na gradačkom sveučilištu. Mi joj istina ne vjerujemo, jer znamo, da su hrvatski djaci na dobru glasu na samom bečkom sveučilištu, al kako je on to aztvrdio javno u saboru kranjskom, to bi svakako bio razlog za našo kompetentne krugove, da razvide o toj tvrdnji Dežmano-voj, da li jo istina, ili nije li to jednostavna kleveta". — (Šestnajsta slovenska pred stava bo denes soboto 17. januarja Predstavljala se bode prvikrat nova igra v 2 dejanjih „Zblazno la j e", katero je po Lembertovi predelani „VVahn uud Wahnsinu" francoske igre „Kile est folle" poslovenil g Gecelj. Igraje jako zanimiva in gotovo ena izmed najboljših slovenskega repertoira. Zraven se bode predstavljala še mična spevoigra „Bekarjeva istorija". Nadejati se je, da bode predstava vsaj primerno dobro obiskana. — (Za loško železnico) sta se razen kranjskega oglasila tudi deželni zbor tržaški in koroški. — (V o 1 k o v i) so se prikazali pri St. Vidu na Dolenjskem. Pri enem gospodarji v Metnaji so raztrgali 7 ovac, pri drugem tri. Tudi več psov so popali. — (Za hrano), ki se daje potujočim vojakom, plačuje vlada, kakor to objavlja c. kr. vojno ministerstvo po dogovoru z mi nisterstvom za deželno brambo za čas od 1. januarja do 31. decembra 1874: za Kranj sko 17 kr.; za Štajersko 22 kr. | za Koro sko 21 kr.; za Primorje 20l/a kr. na dan — (Konjska železnica v Trstu.) Gg. It. Neumaver, arhitekt, Schmidt, inženjer, in A. Werner, inženjer so pri c. kr. knpčijskem ministerstvu in mestnem sveto-valstvn v Trstu prosili za koncesijo, da bi smeli osnovati in oživotvoriti konjsko Železnico za promet osob in blaga. Ti trije pod-vzetniki bodo dovršili še v jeseni tega leta štiri najpotrebnejše črte v Trstu. Poznejše se bodo zidale one, ki so manje važne. Kot cena za nepretrgano vožnjo na vseh črtah, uaj bodo kolikor dolge hočejo, bo pet krajcarjev avst. velj. Vse bo jako prilično in po najnovejših iznajdbah uravnano. Ta načrt so cesarjev namestnik, župan kakor tudi ljudstvo veselo pozdravili, in nadejati se je, da bo to solidno podvzetje, za katero je potrebni kapital uže pripravljen, za to za Avstrijo tako važno in bogato kupčijsko mesto največjo korist prinašalo. Razne vesti. * (Statistika samo umorov na D u na ji 1. 1873). V dunajskem policijskem okrožji se je zgodilo preteklo leto 216 sa moumorov (leta 1872 jih je bilo pa samo 172). V lepem meseci maju in v mrzlem decembru si je največ ljndij življenje vzelo. Mož se je umorilo 182, žensk pa 34. Najmlajši morivec samega sebe je bil star 13, najstarši 80 let. Kar se tiče načina smrti se je 77 osob obesilo, 52 ustrelilo, 33 zastrupilo, 30 v vodo skočilo, 10 si jih jo žile ali goltanec prerezalo, 2 osobi ste se zaklali, dve pa ste pod skočili. Na posamezne mesece se samoumori tako-le razdele: V januarji 12, v februarji 8, v marciji 16. v aprilu 21, v maji 24, v juniji 19, v juliji 19, v avgustu 17, v septembru 15, v oktobru 21, v novembru 18, v decembru 26. Spomladi so se morili najbolj zaljubljeni ljudje, po zimi jih je pa revščina do tega dejanja silila. naji nij mogel dr. Suppan ljubljanskega mesta zastopati, ker je on sam ud državnega sodišča. Dal je pa za to vso potrebno, jako obširno informacijo dr. Wiedenfeldu. Izdelal je tudi dr. Suppan sam za ljubljansko mesto do najmanjše točke načrt o loterijskem posojilu, ki je neizmerno mnogo (ruda stal. Za vsa ta dela nij dr. Suppan niti enega krajcarja ljubljanskemu mestu računal, za kar bi bil moral po „NoviŠkih" nazorih najmanj 3000 k\. zahtevati. — Nikdar pa še uijsem dozdaj bral, da hi se bil dal dr. Sappau v „Tagblattu" hvaliti, da vsa opravila za mesto brezplačno opravlja. Dr. \ViedeufVld je dunajsk advokat, druzega nič kot „GcRchiiftsmann." Kes je veliko računal, ali on nij niti „blag" slovcnsk pa-trijot, niti kranjski poslanec, niti kranjski dež. odbornik. Oa jc hotel pri obeh pravdah kar je le najbolj mogoče dober zaslužek imeti, kar se mu je tudi posrečilo. Po zadnjih „No-vieah" stoji tudi „rodoljub" dr. Costa na VViedenfeldovcm stališči. — Vse Vašo „Noviško" opiranje in umivanje dr. Gosta I pomočjo vseh Greuterjcvili „Pfuj!" nič nc pomaga. Prijava dr. Costo-vega ekspenzara je tak faktum, da je pred njim ves Vaš humbug o prvaškem požrtvovan) i za rod in dom, ki ga uže leta in leta tirate, naenkrat počil, kakor miline pene. — Ves slovenski klerikalni ni liberalni svet je v tej zadevi soglasen V Bodbi , da je dr. Costov račun zelo podoben računu dr. VVie-deufclda. V Ljubljani lf>. januarja 1874. Dr. Z ar ni k. Poslano. Gospod urednik! V št. 12. od 16. jan. t. 1. Vašega cenjenega lista med „domačimi stvarmi" na-tisneno notico o moji trgovinski šoli blagovolite, da se občinstvo in zlasti starši meni izročenih gojencev ne bodo po nepotrebnem vznemirjali, v toliko popraviti, da sta sicer dva gojenca v zavodu, a le na ovčjih in ne nevarnih kozah zbolela; da se zavod vslcd tega na vladni ukaz nij zaprl, marveč da je podpisani ravnatelj starišem svojih gojencev dal na prosto voljo, tiste iz Šole vzeti, kar so mnogi storili; da se pa z ostalimi podučevanje nadaljuje. — Ferdinand M a h r, laBtnik trg. šole. PonIuiio. Popolno nezapopadljivo mi je, zakaj se zadnje „Novice" tako strahovito nad tem raztogote, da jc -81. Narod" prijavil ekspen-zar dr. Gost";, ki je po „Noviškem" trdenji mesto zasluženih 2000 gl. samo 936 gl. zalit- . al. S to prijavo je po tem takem „S1. Narod" le skrbel za povikšanje dr. Costove slave 0 nesebičnosti in o požrtvovanji za rod in dom. Vslcd poziva „Novicu sem se podal na ravnost na ljubljanski magistrat in sem izvedel iz ust mestnega Župana tole: V obeh pravdah ljubljanskega mesta (katerih je bila ena dobljena) je storil vse predbežue korake, namreč da je vse stare akte preštudiral iu obe tožbi naredil gosp. dr. Suppan. Na Du- E*o*!t»iio. Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov. Revalesciere du Barry Vsem trpečim po izvrstni Kevalcsciere du ilurrv, katera brez porube loka in brez stroSkov sledeče bolezni odstrani: bolezni v želodci, v živcih, v prsili, na pljučah, jetndi, žlezah, na sliznici, v dušnjaku, v mehurji in na ledvicah, tuberkole, sušico, naduho, ka-iielj, »prebavljivost, zapor, drisko, nespečnost, slabost, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavico, naval krvi, Šumenje v ušesih, mcdlico in bljevnnje krvi tudi ob ćnsu nosečostt, icalno silo, otožnost, bu-fienjo, revniatizeui, prutin, bledico. — Izpisek iz 7f>.()()() spričeval o ozdravljenjih, ki so vsem lekom kljubovala: Spričeval« št. 74.070« Na Dunuji 13. aprila 1873. Sedem mesecev je sedaj, ko sem bil v najo- bupnojfl na položaji. Bil sem bolan na prsih in živcih, tako da sem od dneva do dneva vidno gtneval in vslcd tega dalj časa nijseni mogel se učiti. Slišal sem o Vasej čudovitoj Kevalcsciere , rabil Bein jo iu Vas morem zagotoviti, da bc ćutim po enomesečnem vži-vanji Vaše tečne in žlahtno Kovalesciere popolnem zdravega In okrepcanega, tako da morem, ne da bi st' tresel, pisati. Napoten sem tedaj, vsem bolnim to ra/.mcrno jako dober kup in okusno zdravilo kot naj - bolji lek priporočati in ost dem Val udanl (iabriel Tcschnor, slušatelj javnega višjega trgovinskega učiliftča. Spričeval« hI. 7a.668. Mitrovice, 30 aprila 1873. Hvala i z vrst n ej moki je moja sestra, ki je na nervoznem glavobolu in nespečnosti trjiela, po porabi 3 funtov na potu k bolj Sanju. Ob enem si dovolim, Vas uljudno prositi, da mi na poštno povzetje t funt Kevalesciere navadno sorte, poleg razločnega poduka za rabo te moke pri otrocih 8 tednov starih pošljete. S spoštovanjem Nikolaj (t. Kostic. Spričevalo št. 7:5.70 1. Pfilep, pošta Ilolešan na Moravskim 7. maja 1H7.'J. Ker mije od Vas že davno prejeta Kevalesciere du Rarry pošla in je za mojo želodčno slabost in neprebavljivOM tlobro in splošno zdravih), Vas prosim, da mi od prave Kevalesciere 2 funta na povzetje kakor hitro je mogočo pošljete. Spoštljivo udani Jožef K o h a c ie k, gozdar. Tečnejši kot meso, prihrani Revidesciere pr; odraščenih in pri otrocih ftOkrat dvojo ceno za zdravila. V plehastih pušicah po pol funta 1 gold. 50 kr., 1 funt 2 gold. f>0 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 AttV tov 10 gold., v2 funtov 20 gold., 24 funtov Ji) gold., — Revalesciero-Hiscuiten v pužieah a 2 gold. 50 kr. in 4 gold. 50 kr. — Reva1e.sciere-Chocolat.i0 v prahu in v ploščicah za 12 tas 1 gold, 50 kr., 24 tau 2 gold. 50 kr., 48 taB 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 !.. 10 gold., za 283 tas 20 gold., — za f>7G tas 86 grold — Prodajo: Uarrv du Barry v* Couip. na J»ii-uajJ, IVnlKlNt-ligHHHo št. 8, v IJubljuitl Ed. Mahr, v Ururivl bratje Obe ranzmevr, v Ins-brakn Diechtl & Frank, v CelOTel P. Biro bacher, v Lou«l Ludvig Mil Mer, v Mariboru F. Ko lotu i k 0 „ London........113 „ 70 Napol..........9 k -> n ('. k. cekini ......— ». — n Srebro.........10b' „ 1>0 Razpis učiteljsko službe na enorazredni ljudski soli v X«lolali blizu Brežic s 400 gold. letno plače, 00 gold. osobne priklade in prostim stanovanjem. (S 1. majuikom t. I. bo znašala plača 550 gold.) Slovenskega iu nemškega jezika zmožni prosilci naj vložijo svoje pravilno obložeue molbe do 24. t. m. pri krajnom Šolskem svetu v %dc»liili (Post Videm.) Okrajni šolski svet v Brežicah (Rami). due 4. januarja 1874. (6—2) Po Ste ni h najstlo.tnega starucv, ki slovensko iu nemško zna, vzamem takoj za učenca v mojo fitacuno, špecerijskega in materijalnoga blaga. V Celji januarja meseca 1874. (3_3) France Kapus. i Zima priđe, zima pride, je že ttt! zima Dobra, grejoča zimska obleka Koina.šii je za gospode vuriijo prod prohlajenjom, ki jo začetek iz najtanjšega suknu, podloženo, z 1 ■■ i1 i1,1 > vnuku lniliv.nl. giiinhaiui prešito 6 gl. Komašiijo 1 par zu gospode 1 in 2 «1 l kolu podloženih, za kočirunjo a Zdravilna podtelesea. Tu ■<■ i/, najfinejšo Morino-volil«*, i/, pravega ruskoga usnja z varnostnimi isvrstuo urrji, telo in j« vuriijo pred pro- aponuitii, varuje lilučo popolnem pri »l.i iiiruzeujcm. bom vremenu I par najtanjših f> ;l Vloge za v čevlje I 10 najbolj prlporočovulno, vnrujojo nogo pred mrazom in potom mj treba teških zimskih čevljev nositi. I par za gospodo, gospo uli otroko 50 kr. 1 lini' vrste, belo 1 gl. 1 „ „ pisano 1 gl. I n. i j Tu 11-j i' volno 2 gl. 1 „ pisano 2 gl. 1 Egorna srajca i/ nujuuojngu burvunogu il.iuolu s svilenimi ali utlusmmi prsi in lepimi načrti prešita I gl- Sali za gospode vsnb barv iz najnnojo vidno gld. t.50. Potni šali vrliki, kot ogrinjalo 'J gl. in .1 fjl. Dolge iu kratke nogovice najbolje vrsto. 1 par dolgih za ileklieo 50 kr. 1 n n n K0»P«, najtanjšo I Ki. ( i flrmoliiili kratkih 50 kr. 1 „ iz najtanjše volno pletenih 1 gl. 1 „ lovskih najtanjših 2 gl. 50 kr. Posebno lepo Blips za gospode in gospe i/ najtanjšo volno s svilo pretkano 50 kr. in 1 gl. Ogrinjala za gospe iu deklice a la Mati* Antolnetto, mileča, modra, hola, vijolaslu. So iz najtanjšo berlinske volne tkana, pletenu, izvrHtno grojrt in so najleph.i in najnovejša v tem rusu. t za otroku 50 kr. 1 ., deklico, najtanjše 1 in 2 gl. I „ gospo, zelO tunjko Si—5 gl. |fl nositi zelo tanjka prava turška svilenu jOaclienez-ogrin jala za gospodo po 1 gl.,2,| ill 5 gl. j -------| Muii za gospe in otroke. I n deklieu ali otroko l gl. 1 ovratnik za to 50 kr., 1 gl. I za deklice 2 in 5 gl. 1 popolni kino, ovratnik iu mufdolgodlu- čou najtanjši 5 gl. Itokovice iz najtanjše liulikoobeiitiio volno. 1 par za gOtpodl 50 kr. in 1 gl. 1 n n n podloženo 1 iu 2 gl. 1 n s gospo in deklice 50 kr. in 1 gl. I n n n n n podloženo t gl. Bodi luč! Novo popravljene petrolejske svo-tiluice z v .i rim .hm i napravo, popolnem liro/, duha, po najlepših izgledih dunajsko razstavo uarujono, so najboljšo vrsto lo pri podpisanej f.ibriikej zalogi dohiti. Kvetil-liicu za pri liku, delu, za družino so tako narejeni', da ju v 21. urah lo za 2 iu pol kr. tvariuo troba. I kuhinjsku svutilnioa N kr. 1 stenska uli viseću l in 2 gl. 1 sobna popolna 50 kr. najlepša 1 in 2 gl. 1 za uk ali delo 1 in 2 gl. I salonska posohnn lopa 5 gl. 1 viseću za predsobo uli delavnico 50 kr., I do 2 gl. 1 sulonskn \ i.iii a s škripci 5 gl. taisto liiksurijoznoju zu 1, 2, 5 dražjo. 1 svetiliiieuu podlogu iz Angora-Milno 50 kr. Koinasiije iz najtanjše barvano berlinsko volne pletena, za otroko 60 kr. „ deklica 1 gl. n g"spe, najtanjša 2 gl. It.tKlo Etot blisk! Nujprijctnejšu »ubavu po zimi jo drsanje, toda k tumu ju .......bno truba dobrih, varnih drkalic. Vse ilrltlillt'«' so previđeno z novo patentirano amerikansko VlirilOMf. Rokavice i/, jelenjega usnia.l MO ",l,,rw*"" ° J I 1 pur za otroko t gl. 1 pur zu otroku 50 kr. l gospo uli deklico 1 gl. I 1 1 n n n i'» n > manšotaml 1 2 gl. I 1 ,. gospe ali deklico 2 gl. jako lepili, prav ungleških 5 gl. zu gospodu 2 gl. . _ najlepših 5 gl. Gulden-Bazar, na Praterstrasse 66. (812—14) Ozira vredno! Medicinsko -popularna razsodba zdravilnosti in umika pravega VVilhelmovega antiartritirnoga aiitirevmatirnega raja za čiščenje krvi po resničnih dokazili. Lo mnogi dokazi i/.vr.stne uplivnosti zgoraj iruonovantiga čaja v protinskih in rovmatiČnib bolesnih, potem pohvalni ■prejem in rabljenju od veliko racijonelnib zdravnikov, so nas napotili, tukaj o tem vužnein sredstvu govoriti. Veliko je tiHtib, ki vsako leto obiskujejo žvcpljeno toplice, da bi tam našli olajšanje in oprošćenjo svojih protinskib ali revmatičnih bolezni, in v resnici se vrnejo domu kot, novo ustvarjeni. Dvakrat, mora torej tisto boleti, katero omejeno premoženjo ali neuiuč, od svojega poklica, od svojih ločiti se, izključuje, udeležiti se zdravilnosti majke narave; oni so obsojeni na vedno bolezni. V tem slučaji je tedaj, kjer so ta čai izkaže in jo zategadelj visoke vrednosti. Ta čaj ima specifično upljivnost na scalnico, pot in krv bolnikovo, kar smo po kemični preiskavi scalnico in potu opazovali in more vsak na pro-tinu iu reviuatizmu trpeči, ki rabi ta čaj, čudno spremembo, posebno v scalniči (katera »e žu v malo dneh vedno bolj in bolj kali iu goša kaže na dnu, v katerej so auoiualne izpeljane dražeče tvariuej satu opazovati, pri čemer bodo ob enem veselje doživel, da bo čutil uvojo bolezen viak dan zmanjševati se in naposled celo izginiti. Kavno tako vzroči ta čaj ivžit, pred ko so spat gre) zbadanje ua koži in jako zmerno i/.paijenje kože, kar bolnemu vedno veliko iz-lajšanjo dola. Uživanje tega unja nij nikakor neprijetno, ne nadleguje prebavljanja in pospešuje zolo pri marsikom odpiranju telesa. Torej imamo polni uzrok, zaznamovati ta čaj ko cenilno obogatenj« zdravil zoper protin in rovmati/.etn in za čisčonjo krvi. Javna zahvala gospodu Franc N i Hudimi, lekarju v Nounklr-clien. ki jo iznašel autiartrilinii antirevmatični krvoćistilni čaj. ('isti krv zoper protin in rev mat izem. Ako tukaj javnost nastopim, jo zategadelj] ker smatram prvič za dolžnost, gospodu Wilbelmii, lekarju v Neuukireben, svojo iskreno zahvalo izreči za dobroto, ki ud jo jo njegov krvočistilni čaj v mojoj revmatičnej DOlSSIu izkazal iu potem, da bi tudi drugo, ki so tej budoj bolezni propali, na taizvistui čaj opozorila. Nijscm v stanu, mučno bolečine, ki sem je skozi celo tri leta pri vsaki vro-menski spremembi trpela, popisati, in katerih me nijso mogla ni zdravila, ni žvopljone toplico v Badunu pri Dunaji rešiti. Hrez spanja valjala sem so celo noči v postelji sem tor tjo, nuja slast se jo manjšala vidno, moj izgled ho hujšal in cela telesna močjo pojemala. 1\> 4 tedne dolgem uživanji imenovanega čaja Sem bila svojih bolečin celo rešma, in seui še zdaj, ko /.' o tednov r.e pijem več čaja, tudi eoli telesni položaj se jo zboljšal. Trdno sem prepričana, da bodo vsak, ki v enakih boleznih pri beži k temu čaju, tudi i/.najduika njegovega, gospoda Franc VVilholma, kakor jaz, blagoslovil. Z izvrstnim spoštovanjem 4.roli<-u |tu«lNl'lliil-Nt rrii IV 1(1. suprugu obora ti ojtnanta, na Dunaji, (12—1) fVghringer Banptstraese. Svarimo pred ponarejanjem in sleparijo. Pravi >Vilhelmov autiartritični antirevnia-tični čaj za čišč njo krvi ko dobivale iz prvo mednarodno fabiikacijo \Yi)bc)iii<)vc£a antiar-liiiične^a antir-vmaiičncga čaja za čiščenje krvi v NeunklrOben pri Dunaji ali v mojih po časnikih navedenih zalogah. /iitilclt, v H obrokov rHx«lcl|en, po predpisu zdravnika pripravljen, IpodUKOm v različnih jezicih 1 gld., posebej za kolek in zavoj 10 kr. Na ngodttOSt p. n občinstva se pravi VVillicliiiov antiarliilKiii aiitirevmalični čaj za čiščeiijo krvi tudi dobiva: v Mariboru pri Alois Ooandesta; v ('olji Bsnmbaeliovi lekarni, Kausclierjevi lekarni, pri Kari Krisiierju; v Loncu na Staj. pii b. Miillerju, lek.; v ill o z i r j i pri Trihuču ; v V a r a ž d i n u pri ilr. A. llalterju, lek.-, v Slo v. G r a d e i pri J, Kalligaritsehu, lek.; v Ljubljani P. bassnik. Izdatelj in za uredništvo odgovoren: Ivan Si imen. Lastnina iu ribk „Narodne tiskarne". # .G