List 35. gosp dar 5 išk Tečaj XXI ^JBK se* * i % Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr poailjane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani v sredo 2. septembra 1863. Gospodarske stvari. blagor 7 ne bilo bi se čuditi. Da celó sinovi modric, ki se po javnih šolah pa jo prezirajo se v r uce ali bi saj reji svilnih črvičev. kvah bere senčice imeli učiti vse bolje omike; da tudi šolarji še ptice lové in pokončujejo — več za kratkočasenje kakor pa iz po-tolažbo vsem svilorejcem, kteri mislijo, da se reja žrešnosti ali dobičkarije, in da so nekteri izmed njih v šolskih praznikih najhuji preganjavci teh nedolžnih ži-valic, teh razveseljevavcev in dobrotnikov človeštva : to pa je sramotno tudi za šole, da mladih src ne budé in svilnih črvičev mora čisto tako ravnati, kakor se v bu- 7 da se namreč mora skrbeti, da se vse go- en dan izvale, da se v začetku z rezanim perjem redé, da se jim v mrzlem vremenu kuri, da se ne pre- hladijo itd. itd., morem jez naravnost povedati, da nisem deželne postave ne vadijo žlahnejih Čutil in bolj izglednega spoštovanja na noben tak poduk gledal, ampak jih le njih prirojeni naturi přepustil; moja najveća skrb pri svilodih je ta bila, da sem Ker se bliža čas tičjega lova, opominjamo posebno šolsko mladino dotične prepovedi, nadjaje se, da jo bo jim dobrega perja pokladal in jih čedne saj ona po svoji bolji omiki bolj spoštovala, ter saj ona in snažne držal. Da sem pa pri sviloprejkah čednost čisto opustila škodljivo in sirovo zatiranje dobrotnih ohranil, jim nikdar nisem pokladal posebno obranega ptičkov. ■■■HM WtÊtÈ '!■■■Ml UMI a 7 pa tudi ampak prav listnaté češuljice (vejice) ; zato sem jih lahko prenašal na druge lese, ki so bile z Delitev konjskih premij Kranji. ribškimi mrežami p répété, skoz ktere je nesnaga od njih na tla cepala. Zidne črviče z listnatimi češuljicami krmiti je tudi zato koristno, ker se daj o veje o deževnih in dobro vrdovanje kónj navadne premije delile. saboto so se v Kranji gospodarjem za dobro rejo Pri- dneh za dva ali več dni, ako se v šope skup zvežejo peljali so iz mnogih krajev 19 žebetnih kobil, 22 pa tri- m v vodo postavijo, frišne in suhe ohraniti. Ko me je letnih žebic, toda 6 jih ni bilo pripuŠčenih, ker so bile gospod fajmošter Pesenbôck iz .Weickersdorfa na Sak- prestare ali premlade. Sploh je bila komisija zadovoljna sonskem pred enim letom jajčic poprosil in pa poduka, z lepo živino, in je to svojo zadovoljnost pokazala tudi kako jih gleŠtati in rediti, mu jajčica poslavši nisem s tem, da, razun 10 gospodarjev, ki so přejeli odločenih druzega dal, kakor le rekel: Nate jajčica, pa redite čr- cekinov in 10 svetinj, je še 22 gospodarjev přejelo sre- brez vsega modrovanja. Gospod fajmošter se je berne svetinje. Le eno napako je komisija grajala pri viče mojega sveta natanko držal in následek je bil ugoden. Kaj se učimo iz teh naznanil? nekterih sicer lepih kobilah, namreč, da so celó slabo To da , sviloprejke najbolje teknejo, ako se z njimi podkované bile. Ker napačno podkovstvo pohabi ravná prav prosto in se ne uganjajo nobene posebnosti. Kdor je preveč v strahu, kaj naj bi ž njimi počel, da kaj ne izgreši, bo naj veckrat napak opravil. Naj bi naše gospodinje in gospodičine, ktere sčasoma celega konja, in ker je kovaška šola v Ljubljani, bi pač treba bilo, da bi nobena soseska ne trpela kovača, ki ni dobro izučen v podkovstvu. Za žebetno kobilo je prvo premijo s 10 cekini pri prejel Sršen Mat. iz Skaručnje, ostalih 5 premij po cekine pa so přejeli: Novak Janez iz Podbrezja pletenji nogo vic in kračkanji (heklanji) romane beró raje se z ubogimi sviloprejkami pecale in jim z vso Gašperlin Urban iz Police, Kuralt Franc iz vé-skrbjó stregle; to bi domovini naklonilo drage svile likega Mengša, GubancJernej iz Vodic in Zore ktera se s svitlim srebrom plačuje, sebi bi pa Jožef iz Trebna. (žide), prelep žlahen svilnat šapel za poroko spletale. Živili ptici! Gagnili njih lovici! Novice" so se že večkrat hvalevredno potegovale lovke pa 3 cekine. Za triletno žebico je prvo premijo z 8 cekini prejel Zakavšek Lorenc iz Sinje Gorice,^— Poljane Miha v Celjah, premijo s 4 cekini, Skořic Janez iz malega Mengša in Feifer Tomaž iz Dru- jjlivj viuu OV Dť v u y ai^ r i vuiiv za odpravo tičjega lova — z jasnimi dokazi 7 da nedolžni ptički, ti najpridneji zatiravci požrešnih gosenc, bomo imenovali drugi pot. Gospodarje, ki so sreberne svetinje přejeli 7 so najveći dobrotniki vrtov, polj in sadnih dreves. íuvcuau muiam uauco w9 ^c* ju^^xx ^^aní žalibog! vkljub vsem tem ponavljanim opominom se ta zmiraj ne vejo, kako se delajo spričala gospodarjem Al Povedati moram danes še to da nekteri župani še neusmiljeni in škodljivi lov le še ne opustí! Da bi gre- ker v nekterih spričalih ni bilo povedano ; 7 da Je bila šili zoper dotično državno prepoved le pastirji in drugi kobila že gospodarjeva takrat, ko mu je žebe storila ali sirovi ljudje, kteri koristnosti ptičev ne zapopadejo in da je žebica pri njem storjena bila. To je poglavitna Mil \J 1 X X J uu I V p • ivi JL JJL V X JL KJ VJLi V KJ %J JL K/ w JL V V f A A vv aj j^J j^r w v | v AAA za prepoved njih lova še morda ne vedó; ali da bi jo teptali lenúhi in postopači, ki nimajo kaj druzega po- rec 7 da se pové v spričalu. Druga pa prav nespametna rec je ta 7 da se v spričalo starost živine drugač piše četi in kterim je za lastni dobiček več kakor za občni kakor je res j naj nihče ne misli ; da s takim spričalom 280 se dá komisija oslepariti; le sramotno je za župana, ako kaj tacega nevedoma ali nalašč v spričalo zapiše. Imenosloviia drobtinica. Krihenberg in Kreni ber g. Vremenska drobtinica. Ko so * Kanonad od kod bi breg fajmošter sèm prišli, so pozvedaval Nihče ni znal bilo pri vab i. Nasproti navadni Tudi drugo ime „Kremberg" niso znali razjasniti y ime „Krihenberg u 7 Ne govorici, da se po stresu zraka, ki ga strel kanonov kdaj pa, morda ravno ob Aninem, je bil veči shod prizadene, hudi crni oblaki dpod > zene » • V V 7 povemo tukaj kar dež in toča pre- tudi pri obedu se jih je več sošlo. Razgovarjajo se se iz merikanskeg bo jisca oznanuje ivcvj , ivai dvj í/J a iju x laauoívv;^« kt\j~ da strel kanonov oblake skup goni in pak o „Krihenberg (C in dež napravlja. Amerikanci trdijo, da po hudem stre pa s topovi na Potomak u na Jork R em to ime stolmačiti* „tam gori v Žitnicah 77 c Kremberg se v se in Jam R pred Korintom in na reki M tam vem, da ni shranjuje unco xti v ci u., i.v a i u K \j iu iut aa«* xw^A x.A. a ^ A „Kremberg"; vsaj tudi v prejšnih časih tega bregu iab.u pu je vedno strašno deževalo in da je dež hude po- zvali niso; zdaj že iz kancelij vse nekako zmešane „Uospod, jaz zdigne en cerkovnik stari Peserli neke listine pisano ne „Krihenberg u ne tako pravil. Kadar vojska poneha, bodo skušnje imena dobivamo. Na krivem breg dnj gotovo razodele, je li to res ali ne. smo domá Ce Je res y bi bilo to našemu kmetijstvu v velik dobiček, ako bi imeli sredstvo pri rokah, s kterim bi se dalo nebo primorati da nam potrebni dež dá, in presušeno zemlj nosti namoci Nam se obljublj Tako piše Lochnerjev „Gesch po obil Ztg 77 velik dobiček" bo tako dolgo smešen zdel, dokler se nam ne pové: koliko k treba 7 da si ta ali una dežela dežja pristrelja? • • goveji kugi na dalje. Od fare iz Kostela. m telj em Zopet moram čita- Novic" žalostno novico iz našega kraja nazna- tt/l j Kj 1JLX ▼ ±KJ £JCAlL V/ O KJ LI \J ao * A1IA niti, da se je namreč dne 14. avgusta tO je, u kuga pokazala. velike maše post tudi tukaj uprav na gospodar, kteremu je kuga ta dan kravo pobrala Da je SVOJI > p° dolžnosti to reč hitro na znanje dal, bi se bila kuga morda precej zaduŠiti dala ^ «»i, —— žalibog ! skrivali so on kakor tudi sosedje njegovi. Tako se je kuga po selu razpasla. Pri Pirea h imelo je 14 gospodarjev do 50 repov. Do sedaj jih je crknilo že troje « »i w • 1 IM • »1 • V V i • 1 ) pobili so jih četvero in bolnih jih je v se sest in kuga se v se ce- v • sin. Tudi unstran Pire preko Kolpe na Hr- pokazala. En vol je te dni poginil dalje bolj vaškem se je drugi lep. da malo takih, bo lih kar crknil v ze 7 ako 7 ni se. Kugo nam je zatrosil neki Vlah iz Ogulina na bravih, ktere je kupil mesar pirčki, se vé, da ne vedoč, da je kužno pošast v vreči kupil. Pri njem se je kuga najprej pojavila, potem pa po vseh onih hlevih, po kterih resnici so se ti nesrecni ogulinski prči potikali. žalostné čase smo dočakali. Od ene strani se čuje od od druge od grozovite toče, od tretje 7 strašnih ognje v od strahovite suše, od četrte nas pritiska kuga morivka. Tukaj pri nas se revni svet za vsakem govedom bolj joče, ko da bi mu očeta k pogrebu nesli. Ako nas Bog ne pomiluje, ne vem kaj bo. breg srp 7 in se imenuje K breg 7 ker je okrivljen kakor Nemci so zatega del dolgo pisali, kar še jez omnim rega". y 77 Krumberg"; to je prava přestává „kriveg Tako so mi pokojni večkrat razlagali cerkovnikov govor in njegovo tolmačenje; pristavljali so še , da bi le pri sv. Lenartu ali v Cmureku kter domoljuben uradnik stare listine pregledal in ustno sporočilo našega cerkovnika potrdil. In teh vrstic v starih listinah zares, V ze Krumberg" je pisavec 77 sam bral k breg ahaj ali y ali se še ime ne y Bog zná; zdi se mi zeló verjetno, da je krivi breg izvirno ime jdalj Na temenu bregovem pelj zares pot od Kikarčineg prek Postičeve ograda memo cerkve vozna . Ane kot srp, tam, kjei jede se daj Pamanove hiše do „Klembasa^ rog imajoči na Kikarčinem posestvu, iz Malega brega in Ledineka po stopnicah na vzgor hodi, eden rog pa pri Klembasu, kjer se gré navzdol v Žitnice, hrbet proti vzhodu, votlino proti za- hodu razpensi po izvirnem imenu „krivi breg" ste mogle "Mimeni „Krihenberg" Le se vlesti pokvarjene sedanj m 77 Kremberg (c , in čudno, v slovensko p o k v a rj vencih pokvarjeno nemško dve rabi je zdaj pri Nemeih HHHHH Po celi ime ..Krihenberg", in pri POP JHBHH ime „Kremberg dalj popisanega skrivljenega, male pol ure dolgega pota, do kterega segajo __ obeh strani vinogradi, se vidi 1 mesto, 3 trgov, 55 cerkvic, in je kaj lepo sprehaja-lišče, ker se vrh brega hodi vedno po ravnem. Zapisal pa sem te vrstice, da se staro ime ne pozabi. Od Ane v slov. Goricah — šoiske stvari. Ozir no slov. gimnazijah. Lepe Norvegiske in Probstajske rži za seme se bokal po 12 nov. kr. dobiva na vrtu kme- tijske družbe v Ljubljani. » Slovensko slovstvo. Čudne poti Božje vsegamogočnosti ali skrivne sodbe 7 na svetio; razposlal sem da ti priliki moram pa tudi z v imenovani libo g î čez knjigi se za- navado tiskarnih pogreškov nahaja, kjer se je omenjena knjiga daleko od mene tiskala. Prizanesite mi jih tedaj! — Knjiga obsega 9!/2 tiskarnih pól, veljá 45 nov. krajc. in se dobiva pri meni in v tiskarnici gosp. Zajca v Gorici. France Bune 9 učenik v Kamnji na Goriškem. Posta AjdovŠina. gimnazija o S3 srednjih Časov", zgodovinska povest, je ravnokar prišla jo po dotičnih poštah. Ako bi ne bil kdo vseh naročenih stisov prejel, prosim, naj se Celjska oglasi pri meni pismeno, otožnim srcom naznaniti Mariborska 118 144) učenci I Stipendije znaaajo Učnina znaaa Prima ina ali vpisnina znaša • r-4 r* m O 1 1 1 r M a « . j K • i-H >32 cS : ^ > Gfl |gold., kr. 1 (gold. kr. 1 |gold.| kr. 114 217 i 235 43 s) > • 1 ■ ' " 360 1 2> 260 1775 2731 273) 68 »/J 6)\ I i 1789 y 20 205 80 i 2 v 9 Stirje zmed njih so imeli odpust; koliko Nemcov, koliko Slovencov, ne moremo dolociti. Ker štatistični gimnazijalni spregled 10 učencev v poseben razred deva, ter jih imenuje „ne m a ke Slovence"; ,,Novice" so po najnovejaih narodopisih iskale, kje da bi ta nemako-slo- venski narod bival na zemlji, od kterega Se nikdar nič niso slisale , pa niso ga mogle najti pod solncem ; morda se je narodil ae le od Časa, odkar je bila najnovejáa statistika o narodih 281 mariborski gimnazii. Zraven šolskih naznaníl, v kterih nahajamo tudi imenik ondašnjih ueencev, pisan po pravilu vsacemu Na daljno vprašanje Ivankino, kako se je vse zgodilo, prične ji Ivan ob kratkem pripovedovati celo do-godbo, kakor je častitim bravcem že znana. Zatem na- (krajine imena niso prestavljene), in razglas nalog svoje nemških in slovenskih, ki so jih dijaci izdelovali dal] U j e , JVaiVl/ K\ to je Ravsovič, ki ga še z enirn capastim Človekom tira onega časa zlo mikale straža po cesti proti Karlovcu". Ivana so, akoravno je bil nekako oddaljen od do-tike s toliko raznemirjeno Evropo, vendar vse dogodbe y sliti pa zato si zamore vsakdo mi- ,,Da, da, res!.... Resnično Ravsovič , kako ga je kakor bivšega francozkega častnika je!.... pretreslo, ko je leta 1815 v javnih listih bral za-nj Kaj je, tužno novico o Napoleonu, kterega so kakor sužnega povej nam Marka !.... prične zdaj na enkrat več glasov dne 18. oktobra odpeljali na samotni in kamnitni otok sv. Helene, da tam v sredi neizmernega morja pogine Pa kako to? .... Kaj se je ž njim zgodilo? . spraševati. Marka, vstopivši se po vojaški, kakor da raportira, začne pripoveđovati, kako je včeraj popoldan on v gojzdu unkraj loga čakal za grmom lisice y Ko pa gonila njegova zvesta kužeja Sokol in Vidra, tam tiho stoji, zapazi na bližnjem razkrižji Ravsoviča v , ki je pred hotel gospodariti celi svet. Ivana je ta ktero sta novica zlo potrla. Tedaj to je naposled dočakati mogel slavni Napoleon, kteremu je bil nekdaj pretesen celi svet. slava! slava! družbi z nekim potepúhom 7) In tu slišal sem" ki je bil vojaški begún. ti nečimerna ker zdaj se vidim. kako si y SI nadaljuje resnobno Marka našega mlađega gosp ko je Ravsovič begunu razkladal in ga vdinjal, da naj go lj ufala! tacega mogočnika tako strašno a „Da, mili da rečem viteŠkega gospoda moj Ivan' i dodá Ivanka j ,da ; mili moj i slava, posebno taka y po kteri je hrepenel Napoleon y kapitana Kuljaniča, kadar se bodo zvečer vrnili na dom, nečimerna je ter prilična žarnemu blisku, ki zasije y S pod samotnim starim dobom ob kraji občinskega gojzda pričaka in ustreli. treskom vdari, med tem, ko žarki njegovi že umirajo. Jez sem žena ter ne razumem visocih reči; al vendar Vsi poslušavci ostrmijo , Blagajč pa V se ter slabotno reče ii glejte resnico suma mojega bolj obledí mislim, da je o Napoleonu, kterega sta ti in rajni moj ono popolna nepozabljivi oče vedno v zvezde kovala v Govori dalje, moj Marka!" — reče mirno in hlad- resnica, kar so tvoj rajnki oče tolikrát pravili. nokrvno Ivan. ii Na službo, gospod kapitan! a „Da, da! spominjam se reče Ivan pO VOjasko StOjeCl starec - „v avail ocm uaijc , xvarvu jç? uciuvai avuj ci ni , i\aivux je , mugoi ui Miti jj Ravsovič onega potepúha z nekolikimi zlatimi cekini za- formator sveta; al tako bil je samo velik silnik vidil nadaljuje Še vedno oče rekli so mnogokrat, ko bi bil Napoleon drugač ob- sem dalj e kako je deloval svoj um, kakor ga je, mogel bi biti pravi re- 7 zidaj e aral in mu še desetkrát toliko obljubil, ako dobro do- na robstvo ostalih narodov veličastvo in nečimerno srečo vrši hudobijo svojo Potem sta se una dva ločila ; svojo ii o 83 77 Niso tako prišlo? prav govorili tvoj raj ni oče? Ni res slalo. Ve ruj Tuđi me je društvo prosilo, naj slovenskim mi zlati moj Ivan" — nada- udom tega društva povem, da je sklenilo „enciklopedijo ljuje nekako navdušena Ivanka — ako bi ne bila najina vseh naukov" izdajati. Za ta velik posel je društvo iz ljubezen z zvestobo združena y Bog ve j bila bi li edina svojih členov poseben odbor vredilo , v kterem so vsi slava naji tako srečna storila, kakor sva zdaj ! a 77 Prav imaš y dušica moja u zavrne Ivan. „Slava, predeli naukov namesteni. Ta odbor bode naredil nacrt, po kterem se bo to veliko delo izdelovalo. Želeti kakor nad Napoleonom vidimo, mine ; večno. Naj bi tudi najina večno trpela". pa ljubezen ostane bi bilo, da se tega posla za svojo stran udeležijo z Poleg 97 Neven-a" posnel Josip Le vic nik. Dopisi. Topcider v Srbii 9. avg. Ne morem si kaj bi vam ne pisal o letošnji grozni suši da ki tudi v Srbii 7 Ul V Čt 111 lie UlOttl U ICtWOlJJl ^ÎUÛUJ O LA O X , rwx CLXVXA Y M1W11 jJiCVCf ni samo strn in travnike pokončala, temoč nam tudi mota je delovanjem ali dobrim svetom tudi Slovenci, ki so udje tega društva, pa tudi drugi, ki so zmožni srbski pisati. Se vé da slovenskemu narodu bo srbska enciklopedija naukov še le tadaj od velike koristi, kadar bode njemu tudi tista pisava bolj znana, ktero sta naša aposteljna sv. Ciril in Metod pred 1000 leti učila, ktero smo pa preveč zanemarili. Ćirilica je slovanska pisava, in sra- posušila in v prah zdrobila, jaro setev , KX\J XV L^-L omu JJUV^Ill OC, KX jl ^i azjiiu\ ov^ ii^ \j kj lica j cm gamu iu ^u uaii^ Lipolda in F. Pirkoviča, dveh vrlih bra- ampak se podaljša na celo osmino; tako tudi pri nas Vse, kar se je vidilo in slišalo, imelo Je slo- o tej priliki. Niso se zginili iz našega spomina prvi venski značaj. V krasni okinčani cerkvi spodbujale so vtiski mozirskih veselic, se nam je odprla že nova v med drugim latinske in slovenske melodije goste in ne- pondeljek večer 17. avgusta. Napravili so nam v slavni brojno ljudstvo pokazali so pobožnosti, in zopet, da vredni mariborski bogoslovci rojstni god Njih Veličanstva, našega milega cesarja Franca Jožefa rodoljubni slovenski Laščanje so popolnoma slave, ktero so ze poprej si pridobili s svojim izvrstnim petjem. novo veselico Mozirski trg oblekel se je rodno obleko. tako rekoč v slovensko, ná-Pred gosp. Lipoldovo hišo, iznad košaté v Laškem trgu: ,,Dobro jutro", slovensko iz ce- skega prevedeno igrokazje. gosp. Slancovi dvorani lipe sred trga in iznad mnogo druzih poslopij vihrale kjer smo že letošnjega 25. januarja toliko lepo „besedo" so v rahlem vetriču in se blesketale v svitlem solneu obhajali, napravili„ so v vsakem obziru dostojno in avstrijanska in narodne zastave. Slavoloki z lepimi slo- okusno vredjeno kazališče. Po vvodnem govoru o siav- (li i • • • 1 » 1 • \ « j • \ i • Il C v 1 • • j 1 \T# TT I • v i l . •• i ti A • ? kteri Je bil venskimi napisi bili so sèm ter tjè razpeti. Možnarji nem rojstnem godu Njih Veličanstva in nakla so pokali, da so tla se tresle, celjska godba kratnimi gromovitimi slava- in živioklici sprejet, m s tri- kte- w ; ™ --------— o..................... er----— .....— » ^ pa je rezala vmes, da si mislil, večega veselja ni mo- remu sledila je cesarska pesem , peta stojé od vseh goče ti podeliti, kot je bilo to. Pri bogato obloženi pevcev, igravcev in gledavcev in spremljana od top- mizi v krasno okinčanih Lipoldovih sobali, krog ktere niške godbe , igrali so vrli domoljubje je sedelo blizo 200 častitih gostov 7 med med temi nad 20 njimi ena en duh bilo je vse ena venčanih devic, je vladal misel, ena hvala, eno veselje. Slovenski je pogovarjalo gospá iz trga in dve gospodičini, ena domačinka, druga pa Ljubljančanka, tako lepo in izvrstno, da se Je nam se, napivalo in zabavalo slovenski, tako tudi na prostorném, s cvetlicami, banderi in kras- dozdevalo, da smo res v kakem javnem kazališču pred kakor pri obedu, izurjenimi slovečimi igravkami. Po igri so vrstili se v nimi slikami ozaljšanem plesišču. In veselica ta, ki se petji valo celjski, žavski se na večer v malo „besedo" prevrgla, trpela je s krat- milemu kimi prenehljeji do srede, ko so čast. gostje od blizo in Je 7 se ve da Je in laški pevci in pevkinje in napi-jnajprvo Njih. Veličanstvu, našemu sl020 cesarju in cesarici, na blagor^Avstrije, na slavjansko, našim bratom Hrvatom, Cehom itd., in ve- daleč začeli shajati se | | | ^selica se je končala še le pozno v noč , ko je přitékal „tv slovesni besedi v Mozirji". Ko so gostje iz čas, podati se gostom na kolodvor. — In zdaj, ko sem bližnjisih okolic že po slovesno okinčanem, gori popi- veselice , ki so v tako kratkem času ena drugi roke si podajale, samo le po vrhu nekoliko popisal. ne morem drugači, kakor da izkličem ter rečem 77 Srečne livade sanem trgu sprehajali se , pripeljejo se najpoprej med vriskom inv veselim petjem z veliko slovensko zastavo rodoljubni Sostanjci in za njimi v dolgi rajdi vozov savinske doline, na kterih tako iskreni Slovenci prebi-domoljubni Celjanje in Zavčani tudi s prelepo zastavo vajo v kterih je izbudil se tako čvrsto slovenski duh so bili z gromovitimi slava- in in ktere navdaja tolika navdušenost za povzdigo omike živio-klici, med tem pa je igrala celjska godba in po- za duševni blagor svojega naroda! Blagodarna bistra na prvem vozu; sprejeti kali xvctij. so možnarji in xic^ic*, vi«, jv, uuv »^^v. ^ ^^v . v,^^ « devetih je začela se beseda. Ko so pevci celjske čitav- mestom našim vežeš in jim tako Čudovito narodnega nice bili odpeli „Pobratimija", stopi pred gotovo 300 duha deliš, porosi s svojo redivno, plodonosno vodico nakla da je bilo veselje. pol Savi nj a, ki kot dragocen, srebern trak slovenske trge z brojno društvo predsednik čitavnice naše, pozdravi družbo še tudi tište kraje nase ljube domovine , kjer še zavest ter govori živo in temeljito o domoljubnosti Slovencev. slovenska dozdaj spi, ter zdrami s svojimi milošumečimi valovi Slovence, da se zbudijo k duševnemu delovanju. Gosp. Iv. Lipoid odzdravi njegov pozdrav v navdušeni gladki besedi, in zdaj je sledila pesem govoru, govor Navduši jih s svojo_ zdravilno, čarobno močjo, da bodo, ■ I M^H I ~ÉH| I ■ ~ ■ W^Ě ~ HHMNMHT HHh v veselicah, temuč tudi mvduvljl ^ xix JLJ lvuj j v ulvulltv J-S uvili t vx vi ^ ^ v t va x ha t vi vh^a j ai* v» kj j vyj v/ «vaí «.v t w v w v ^ ^j v ) pesmi in pesmi deklamacija, izmed kterih ste gosp. J. kakor domoljubni Laščanje, in kakor slišimo in pa Dežmanove Pro- Bilceva „Slovenija oživljena klete grablje", deklamovane od vrlih celjskih dijakov, društvu so najbolj dopadle. Gospodu, kakor kmetu, tudi vrli ZavČanje, ne samo v umetnosti in na slovstvenem polji pokazali, da so Slovenci , in koliko more in na kakošni stopnji je že naš gospej in gospodičini, kakor kmetici bralo se je na ljubi slovenski materni jezik ! Bog ti pomozi ? 7 koliko moč in kakošen upljiv ima slovenska be- li eu seda do slovenskih src, ako se druži ž Iz Slovenskih goric 22. avg m Poslednji I I bratinska, obili pa prijazni dežek je vse oživěl, kar že rasti vec domorodna ljubezen. Da v kratkem povem (obširno po- ni moglo, tudi živina bode imela paše. Sadja je nave- njo pisati vsega mi tako ni mogoče), beseda ta vesela, iz- zano da se drevje lomi. Novih meš (primicij) je vrstna in od kraja do konca brez vsake motnjave do- letos bilo tukaj okoli precej. Upati je , da še jih bode segla je v zgornji savinski dolini v malem to kar Je bil sad in následek mariborske vélike besede. Godr- prihodnjič več, ker lavantinska škofija mešnikov se po- třebuje. Pri primicijah je lepa navada, da novomešnik njačem zavezala je jezik, nemškutarjem, saj nekterim, po dokončani službi Božji v družbi svojih sosedov in razvedrila um, zaspancem pa odprla oči da vidiio zdaj prijatlov se razveseljuje, ter zaroko svojo s cerkvijo in čisto in jasno , kako kratkočasijo se in kaj zahtevajo konec svojih študij praznuje tudi s posvetno veselico Slovenci. — Se le vzhajoče solnee razkropilo je veselja na čast lastne hiše in cele vasi ali srenje. Al nespo- dobni se mi zdijo prišelci, ki pridejo na prežanje , Ne vem, ali je kjeindi ta navada ali ne, pa v slovenskih goricah ne manjka prišelcev pri nobenem gostovanji, ne plesej o ribice v jezeru ali kaka ladjica v ce nevajen mesten vesljár; od godbe ne slišiš druzega jo viza y ko kako prosto domačo pesmico; politika edina pa je to pri ženitvah, ne pri primicijah. Pridejo pa večidel hlapci da gospoda „Prešo" bere , kmet pa premišljuj ? a se „Novic' kako ali in dekle po večerji domači; vidil sem tudi druge spe- bi lože svoje davke plačeval. Žalibog! šane delavce in otroke, in hodijo in lukajo okoli hiše, druzih slovenskih listov v tukajšnih gostivnicah ni. kjer je gostovanje, xxx , w — v, —— --------- d - ----- -- —--------------------- kod pride. Porednih ljudi ni viditi. Morda je kaka Tržiča z napisom: „an die deutsche frau" in se pomikajo, če kdo domaćih od Morda je zato te dni Petranova mati dobila pismo iz i ceravno stara navada se s tem obranila in bili so morda prišelci sem z veseljem sam vidil nekdaj poglaviten del gostovanja; al jez tega ne vem; ni nič prav razveseli!. gospodinje še jim sicer zdaj rade piti in jesti nosijo y da ta napis vrle gospe Gospod Rikli, mnogosku- Ni viditi poštenega na prežanji; vsak bi se tudi sramoval obče pa se je gotovo ta navada zdaj preživela. šeni vodozdravnik, ima letos veliko bolnikov, Pruskega, Angležkega , Bavarskega , Laškega celó iz skega in Estraj skega y y ktere z vodó 7 Stajar-(hidropatično) iti za prišelca. Tištim pa, kterim lastno srce in lastna ozdravlja in jih tudi veliko ozdravi, ali jim saj zboljša pamet ne kaže, da je nespodobno pri oknih in durih in zdravje. Kakor je veselo od ene strani, tako je čudno luknicah v sobo lukati, kako s častjo povabljeni gostje od druge, da zmiraj več popotnikov iz ptujih dežel jedó , se mora ta napaka naravnost povedati. Mislim, semkaj zahaja kakor domaćih, in da so vsi navdušeni naj bi to storili gospodje duhovniki na prižnicah naj- lepote raj skega kraja; mi pa še komaj poznamo krasno pred; potem lahko pri posamnih prigodkih zabranijo našo mater Krajno! Stanovanje v tukajšnih gostivnicah župani kot srenjski poveljniki. To bi bila najkrajša je prav dobrog škoda le, da ga večidel ni dobiti med pot y da se med prišelce tudi nevkradejo razbojniki ) ki ako celo hišo in še goste v strah in nevarnost spravijo, se je zgodilo pri sv. Jurji, kjer je 12 našemanih razbojnikov prepir počelo, tako, da so partinskega žu- kakor šmarnimi dnevi. Zlo sitno je res kak gost, včasih še z majhnimi otroci, le-sem přišedši pozno zvecer mora se po celi vasi stanovanja iskati. Tej napaki bi se pač lahko v okom prišlo, ako bi pri gostivnici ražu U i 111K U V prepir JJUOCXU , lanu, kxo> JJ API 1-T /\ i A T^ vi T n v> T-) 1 AltTTAl Cl pa odpust ; pravici imenuje „podobo raja" ; pa tudi danes moja glava ze siva, nisem j«, , jj « iuu1 uauoo , rw je - x^x. v ctxi. xiiuinuiou, x^x jv . x. x ^xwx^x r ~ ~ ~ r druzih misli; vsako leto za- ljenji ovčje kužníne zdravim govedom za varnost goda si dušo in truplo v čistém zraku in spodarjev in za znanstvo sploh važno stvar prvi do- Dr. Jan. Bleiweis-u, ki je v Préloki po eep- sem liajani o^m , ua o± uuou XXX u u^iu v uiotcui ZjL žxívu. jlll c>uuu.řiijc; v iu ít~<\> /«íiauotvu ojjxwix vatmu ocvcva ^ i t i zdravi kopelji okrepčavam. Da! veliko veselja vživa kazal, daje ovčja in goveja kuga edina bolezen y in , kdor je prijatel narave; kdor pa hrepení tù kar tako imenovana „viša kultura" po soire-ah v ska- ta naj po tem, dr. Mallv-u, takrat c. kr. zdravniku v črnomaljskem zovanju obleke «LIJU UWlGttC j plesu , gUUUl X bUi OYCIU JJUUUJtt , ta xičtl Ulúaviiu XlIXlHOtCX OC V KJ lit* UJU maiiji» VOU xxx i1uuvu« vf pete odmakne; za-nj ni tù veselja! Prava obleka so teh skušnjah svojo posebno pohvalo naznaniti dalo. gôdbi itd. svetu ponuja okraji, ki mu je o teh skušnjah pomagal, ox. v,. državno ministerstvo za nju marljivost in previdnost o Je si. c. kr. tukaj široki slamniki in dobro okovane škornice ? tù Préloka in Zagorje zavoljo teh skušinj ? ki jih 286 na svetu niso naredili, ostaneta zgodo- poprej še nikjer vinsko imenitna kraja. (Pobérki iz različnih časnikov in brosúr.) Brez obširnega pretresovanja stavimo v „kroniko sedanjega 25. in 26. avgusta je bila sv. Cirilu in Metodu na čast velika svečanost v Brni. Snidlo se^ je nad 40.000 ljudi iz mest in kmetov Marskega in Ceskega; Je bila >i prvi dan a casa*', kar so nemški časnikarji blodiii te dni. Celó teta 1000 pevcev „Augsburgerca" si je najela svojega pisuna, oskruni slovesnost sv. Cirila in Metoda v Mariboru, je po prostani kazni bil 27. avg ki beseda" v „Augarten-u", pri kteri je pelo čez Dr. Grégr, vrednik čeških „Národ. naj JL v v f w f t JLS à # JL X ^ % x v VI IXJLlx \J\JKJ li XXX y y XI Ci I v vi Listov", po tiskarni pravdi za 10 mescov v ječo obsojen ; v Prijazno sprej et v tem shodu je odpeljavši se na želez-nico zažugal Slovencem v zahvalo njih prijaznosti: „ich wer's den Windischen schon geben". Al kar je mozek ščen; tisoč in tisoč ljudi nico, ki so Pragi iz jece izpu- da v 77 Allgemeine" pisal, je le „testimonium samému » « l >1, Odlil JJlClVl, U C ZJllOi V bUi3J\J. , JJ1 ^jkjzjoi- tuui jj u iJ o i\. c jj u.11 to.i oxvu \jtto ou nciicioaju. - xvllt3£< vj 1 11 vybili jezik nemški, pa pričakujemo od državne pravice, gorski je vse glavarje naprosil, naj poiščejo vsakemu íí mogli pisač pravi, zmiraj trpí; ruska vlada se pripravlja za vojsko; pa I , 1 • 1 • I j 1 Vi v • TT y ako bi popolnoma poza- tudi poljske puntarske čete se narašajo Knez crno- da ne bo dala žaliti jezika, ki ga govori ravnopravni plemenu šolsko hišico; učitelje bo sam plaçai. Turški narod slovenski in v kterem mu vlada sama nazna- vojskovodja Omer paša leži v Kučuku bolan za neko nuje postave svoje; kajti po takem se tudi ona žali, ostudno boleznijo. kadar se obrne s slovensko besedo do naroda. Zdaj se zopet iz Pariza sliši y da Kar ravno ta list „Presse" iz Ljubljane pa bi cesar Napoleon utegnil za to biti, da se kak kraljević o „agitacii zoper španjski posadi na tron meksikanski. Novem je laž od konca do kraja. Ce se pomenki ne- Jorku v Ameriki je bila 10. avgusta taka silna vro- 1/ _. _ _ » a _ — /-x m m % « m a a župana", kterih mestnih odbornikov o cementovanji, o mestnem gasilnem redu in o obligacijah mestnih imenujejo ,,agi- cma y da so se 30 ljudém od solnca možgani vneli in da so še tisti dan pomrli. tacija a 7 bojo po takih pisarijah zdaj saj tudi taki možje, ki niso iz tako imenovane „slovenske" stranke , pa so se udeležili omenjenih pomenkov, dosti lahko spoznali, kam pes taco moli v onem Presse-inem dopisu. Novičar iz domaćih in ptujih dežel. Po dopisu iz Zagorja moramo še enkrat ponoviti, kar smo rekli že dvakrat, da stare šestice so in ostanejo popolnoma veljavne, ker one s preklicanimi starimi krajcarji niso v nobeni zvezi. Laž je tedaj, kar se čenčá zoper šestice. Mestni župan dunajski delà velike priprave 7 da se V Njih Veličanstvo cesar, kadar pride iz Frankobroda na Dunaj nazaj, slovesno sprejme. Vodstvo severne železnice ie nek za okinčanje vseh kolodvorov in postáj Casniki pra-biti. in da na tej železnici 40.000 gold, odločilo Žitna cena v Ljubljani 31. avgusta 1863. Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domače 4 il. 93 vij o , ua v pullucljclv jc llllciči jvuuuud ocjd. ulli , ili kxot potem zapustijo vladarji Frankobrod, Njih Velič, pa se da v pondeljek je imela končna sej banaske 5 fl. 52. rez 2 fl. 98. tur sice 3 fl. 62 soršice 3 fl. 92. 67. jecmena 2 fl. 65 prosa 2 fl. 8 ajde 2 fl oves 1 fl. 83. D dné t. m. snide s kralj Dunaj z na gležko v Draždanah se neki začne 10. dné t. m Glas Je počil, da minister kupčijstva grof Wick Ktirsi na Dunaji 1. septembra. burg, ki je za 3 mesce odpusta dobil, ne bode več na-stopil ministerstva; dunajski časniki že imenujejo več na-slednikov njegovih. Koliko je resnice v tem, ne vemo. 5 o metaliki 77 fl. kr. Narodno posojilo 82 fl. 95 kr. Ažijo srebra 11 fl. 50 kr. Cekini 5 fl. 32 kr. na Preuzvišeni Škof Strosmajer je Dunaj, kjer bo, kakor „Wanderei 27 liko dni avgusta došel piše, ostal neko Loterijne srečke: papirnatih deset Konec julija mesca za milij bilo med ljudstvom >v in 526.881 V Gradcu na Dunaji 57 26. avgusta 1863: j^» 5Q 85. 13. 44. 19 11 Prihodnje srečkanje v Gradcu in na Dunaji bo 5. sept. 1863 Odgovorni vrednik: Dr. Jan« Bleiweis. — Tiskar in založnik: Jožef Blazuik v Ljubljani.