227. številka.
Ljubljana, v četrtek 4. oktobra.
XVI. leto, 1883
Izhaja vsak dan ivo«*«r, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avatrijsk o-ogerske dežele za voe leto 16 gld., za pol letagB gld., za Četrt leta 4 gld., J-sden mesec 1 j*ld. 40 kr. — Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto II gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeilen mesec t gld. 10 kr. Za pošiljanje ua dom računa se -
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četri leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina »nafta. V ■■<•
Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. *   : ,
Dopisi naj se izvole frankirati. -  Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hisi .Gledališka stolba".
D pravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. V'-,.:*'/.'
Srednja in ljudska šola, slovenski profesorji in ljudski učitelji.
V prvej polovici meseca avgusta zborovali so češki učitelji a Češkega, Moravskega in Šlezije v Brnu. Udeležencev je bilo nad dvanajst sto, mej njimi mnogo odlične gospode: deželni namestnik, škof dr. Bauer, državni poslanec prof. Kvičala ter mnogo drugih poslancev, duhovnikov in profesorjev, katerim se mora priznati, da neso bili v zboru le nemi poslušalci, ampak so se posamnih razprav prav z živo besedo udeleževali.
„S'ovenski Narod" je bil sicer o tem ob kratkem sporočil, a meni se dozdeva, da je zaslužil ta zbor čeških učiteljev od naše slovenske strani večje pozornosti. Ren je, da je Čebov skoro petkrat toliko kot nas Slovencev, da preteče še mnogo l^t, predno se bode uuš narod v omiki in napredku mogel meriti s češkim; a če tudi ta dva tebtna faktorja uvažujemo, dobimo za nas jako nepovoljen resultut iz primere tega češkega zbora z dosedanjim zborovanjem slovenskih učiteljev. —
Kedaj je še kateri cesarski namestnik počestil s svojim pohodom kakov shod slovenskih učiteljev? Kedaj je še kak slovenski Škof govoril v učiteljskem zboru, kakor dr. Bauer, poudarjaje šolskemu napredku neobhodno potrebo vzajemnega delovanja učiteljev in duhovnikov? Vsako leto zboruje v Ljubljani „Slovensko učiteljsko društvo," ali pa smo še kje čitali, da bi se ga bili udeležili slovenski profesorji ? Vsega tega nič.*)
Kolikor najnovejša preteklost kaže, loči nas slovenske učitelje od druge slovenske inteligence še vedno oni „kitajski zid", koji jako drastično slikajo naši romano-
*) V cestno izjemo bi mogel tu — kolikor se spominjam — imenovati le dr. V o S n j u k - u iu prof. S u k I j e - j a.
Pia.
pisci, po deluje v s vojih umotvorih slovenskemu učitelju — pa r<l <> ti — „šolmaštru" le uloge, s katerimi se čitalec k smehu sili. Neprevidno, a resnično!
Pa vrnimo se k stvari! Mej mnogimi resolucijami, koje so se v Brnu utemeljevale in katere vse bi slovenskemu učiteljskemu zborovanju le čast, delale, naj posebe navedem ono profesorja B i 1 y-ja iz moravskega Prerova, ki obravnuje vzajemno razmerje srednje in ljudske šole ter izrazuje željo, da bi druga drugo vzajemno podpirala. Ta resolucija obsega za nas Slovence nekaj čisto novega, a za provspeh bo dočega naftega pe dagogičnega slovstva tako važnega, da se nam bode ž ujo v bližnjoj prihod njosti resno baviti.
Slovenci smo napreden narod- Ako'tudi od vseh stranij od sovražnih sosedov obdani, skozi sto in stoletja zatirani, ohranili smo zbog lastne žilavosti svojo narodnost, na katere podlogi dosegli smo vzlic nujneugodnejšim razmeram ono stopinjo omike in napredka, koju sicer sedaj še ne impouuje našim domaćim nasprotnikom in njih vnanjim zaveznikom, a je /.a bodočnost straši. Napreden narod smo, a naš napredek ni še vsestranski. Podobni smo mlademu gospodarju na novem posestvu, kateri ne more na jedenkrat vsem potrebam zadostiti, ko j ima mnogo zemljišča, a mogel ga je le majhen del obdelati. Tako neobdelano zemljišče so nekatere stroke našega narodnega slovstva, i u mej temi naša p e d«» g o g i č n a književnost.
Neveduež bi bil, ki bi hotel trditi, da smo pedagogično slovstvo popolnem zanemarili, ter da nemarno v tej stroki najmanjšega umotvora izkazati. Prvi začetek je tudi tu že storjen. Kolik da je ta pričetek, prepričaš se, dragi čitatelj, ako vzameš v roko „Učit. tovariš" lanskega leta, kder nam g. Lu-pajne pod naslovom „Naše peda £0 gično slov-
stveno delovanje" našteva z nekaterimi izjemami vse, kar imamo v tem oziru zabeležiti. A to je pričetek — pravi pričetek, Bko pomislimo, da 80 na pr. Nemci v nemškem cesarstvu v 1. 1881 izdali nič manj nego I.*lf)l pedagogi čn ih del, mej temi 2414 knjig namenjenih v pouk mladini. Kdaj dosežemo Slovenci le stotino tega? In kdo spisuje Nemcem milijone pedagogičnih knjig, kdo je spisal nam ta drobni pričetek V
Odgovor na to vprašanje ti, dragi čitatelj, ne bode delal preglavice, ako se potrudiš z menoj z večjega pregledati imenik pisateljev kacega perijo-dičnega šolskega lista nemškega, za tem slovenskega. Pri rokah mi je „Der osterreichische Schulbote" — list, ki izhaja že 33. leto. V imeniku sodelovalcev lanskega letnika, ki so pisali skoro izključljivo pedagogi čne sestavke, nahajamo poleg doktorjev filozofije največ profesorjev, blizu toliko direktorjev iu najmanj učiteljev. Kak je pa imenik sodelovalcev naših šolskih listov? Žal, popolnem nasproten! Ako bi po vseh slovenskih šolskih listih do denašnjega dne iskal profesorskih sodelalcev, naštel bi jih težko za vse prste jedne rok e.*) K j e s o pa naši profesorji, kje naši glavni učitelji? Kje drugej, nego za onim nesrečnim „kita j s k i m z i d o m"!
*) Hvalevredno izjemo <lela g. prof. J. Mit ni, ki jo že od 1. 180,'J zvest sodelavec „Ućiteljakega Tovariša". Za njegove „slovniAko pogovore" in pozneje slovstvene apiso um slovenski učitelji ne moremo biti dovolj bvalefcni.
Dopisnik.
(Daljo prih.*
Deželni zbor kranjski.
(Vil. seja dne 3. oktobra.) Seja, dasi napovedana ob 10. uri, prične se še le ob V* 12. uro. Galerije so polne občinstva. Dolgo časa ostane dvorana poslancev po polnem pratna, le
LISTEK.
Prva ljubezen.
(Povest J. C. T urgo nj e v a, posl. Ivan P.) (Dalje.) XVI.
Po obedu zbrali so se zopet gostje pri kn»'-ginji — in kuežna prišla je k njim. Bili so vsi in ravno tisti, katere sem videl oni nepozabljivi večer; še Nirmacki se je privlekel z vtlikim trudom; Maj-danov prišel je ta dan prej kakor drugi — prinesel je nove pesni. Začeli smo igrati za stavo, pa brez prejšnjih veselih šal, neumuostij in hrupa — cigan ski element je izginil. Zinojida dala je našemu shodu nov nastroj. Sedel sem kakor njen paže zraven nje. Mej drugim predložila je, da oni, čegar listek bo vzdignen, mora povedati svoje sanje. Sanje bile so nezanimive (Belovzorovu se je sanjalo, kako je krmil svojega konja s koroseljem, in da je konj imel leseno glavo), ali pa nenaravne, izmišljene. Majdauov nas je pogostil s celo povestjo ; tu so bili grobi in angelji z lirami, govoreče cvetlice in v daljavi zve-
neči glasovi. Zinujida mu ui pustila, da bi končal. Ko smo začeli govoriti o literarnih delili, rekla je, da naj pove vsak kaj popolnem izmišljenega. — Prvi moral je povedati Bjelovzorov.
Mladi bazar bil je v zadregi. — Jpz se nič ne morem izmisliti! vzkliknil je.
— Kaka neumnost! poprijela je besedo Zina-jida. — Mislite si, da ste oženjeni in povejte nam, kako ste preživeli prve dni s svojo ženo. Vi bi jo gotovo zaprli?
— Jaz bi jo zaprl.
— Iu sami bi sedeli pri njej ?
— In sam bi vsekako sedel pri njej.
— Dobro, a če bi se ona vas naveličala in se vam izneverila ?
— Ubil bi jo.
— A če bi ušla?
— Ujel bi jo in ubil.
— Tako. Pa mislimo si, da bi jaz bila vaša žena, kaj hi tedaj storili?
— P»;elovzorov je nekaj časa molčal. — Samega sebe bi umoril . . . Zinajida se je zasmejala. — Zdaj vidim, vi bi se ne šalili.
Drugi listek bil je Ziuajidin. Ona je uprla oči
v strop in zamislila se je. — No poslušajte, začela je pripovedovati, kaj sem se izmislila. Predstavite si veličastno palačo, poletno noč in sijajen ples. Ta ples priredila je mlada kraljica. Povsod zlato, marmor, kristali, svila, luči, demanti, cvetlico.
— Vi tedaj ljubite razkoš ? pretrgal jej je besedo Lušin.
— Ilazkoš je lep, odgovorila je ona — jaz ljubim vse, kar je lepo.
— Ali bolj kakor to, kar je prekrasno?
— To je zame preveč zvito, tega ne rn/uinem. Ne motite me. Mislite si tak sijajen ples. Mnogo gostov, vsi mladi, lepi, hrabri, in vsi neumno zaljubljeni v kraljico
— Ali ženskih ni mej gosti? vprašal je Ma-
levski.
— NTe — ali čaj te — so.
— A vse grde?
— Mične. Pa vsi moški so zaljubljeni v kraljico. Ona je visoka in postavna ter ima majhno zlato krono na črnih laseh.
Ozrl sem se na Zinajido — in to trenutje se je videlo, koliko je višji od nas; njeno belo čelo in njene negibljive obrvi razprostirale so tak svetel um
po koridorih čuje se glasen razgovor. Nemški poslanci so v svojej sobi in se posvetujejo. Naposled prično prihajati nekateri narodoi poslanci.
Ko se prebere zapisnik zadnje seje, ustane deželni glavar grof Thurn ter v slovenskem govoru opomni poslance, da praznuje jutri presvetli cesar Svoj god. Pri jutršnjej sv. maši, pravi deželni glavar, prosimo Vsegamogočnega, da presvetlega cesarja ohrani še mnogo let državi in Njegovim zvestim narodom in delujmo na to, da ae uresničijo želje, katere Nj. Veličanstvo samo goji, to je: mir in zadovoljuost mej narodi. (Dobro-klici.; Deželni glavar pozivije poslance, da zakličejo presvetlemu ce-Barju trikrat „Slava" in „Hochu. Poslanci zakličejo trikrat: Slava! Živio!
Deželni glavar naprosi potem gospoda dežel nega  predsednika,  da  sporoči  najudaneje čestitke kranjskega deželnega zbora Nj. Veličanstvu. G. deželni predsednik  baron  W in kler  izjavi,  da bode tej želji rado volj no ustrtgel.
Došla je prošnja Ljubljanskega f ilharmonie-nega društva, da bi deželni zbor za društveno šolo dovohl podporo.
Poslanec dr. Vošnjak utemeljuje obširno in stvarno svoj samostalni predlog glede zboljšanja materijalnih razmer kinetskega stanu. (Govor priobčimo po stenograličnem zapisniku.)
Predlog izroči se gospodarskemu odseku v poročanje.
Poskuec profesor Šuklje utemeljuje svoj samostalni predlog glede naprave poljedelske, oziroma vinorejske šole na Dolenjs-tem. Predlagatelj pra/i „Slavni zbor! V tej visoke j zbornici imam čast, s še nekaterimi gospodi poslanci zastopati dolenjsko stran naše dežele. Kdor jo pozna, ve, kako bogato jo je narava obdarila, kaao silno pa je zapuščena, kar se tiče mateiijaluega položaja, kajti manjka jej glavna stvar za materialni prospeh, ker jej ne dosta,e cvetoče obrtnije in komunikacij. Povsod v Siruej Avstriji se grade železnice, že elektrika tekmuje s parom, le na Dolenjskem tira ubogi kmetic svoje konjiče še čez strme klance, ki so prava podoba gospodarske veduosti preteklega stoletja. In veuder je vsa dolenjska pokrajina povsem pripravna za kmetijstvo, vino- in sadjerejo. In če je, potem povzdiguj mo napredek teh strok, da ne bode dolenjska strau po polnem propala, m da ne postane iz krep kegu naroda na Doienjskem sam proletarijat. Kmetijstvo, !*adje- in vinoreja je pa na Dolenjskem v jako slabem stanji. O kmetijstvu ne bodem govoril, le to moram reči, da je v primeri z drugimi kraji za deset let nazaj.
Zi aadjerejo je Dolenjska tako pripravna, da bi lektfo tekmovala glede pridelkov z južno Tirolsko. A dolge proge se lahko prehodi, in našlo se ne bode skoro niti siedu sadiereje. Gorenjska stran, katera nema tako ugodnega poduebja, ima dosti lepšo  sadjerejo,   in Dolenjec   prišedši   na Gorenj-
sko stran ne more se dosti načuditi lepemu sadnemu drevju, povsod posajenemu. Vinoreja pa je le v nekaterih krajih Dolenjske razumna, od koder dobivamo dobro kapljico, v obče pa je jako zanemarjena. Pregledal sem o tej zadevi poročilo g. vodje S'apške šole, Riharda Dolenca, ki je bil poslan od deželnega odbora na Dolenjsko, da pregleda tamošnje vinograde.
Žal, da nesem mogel ugovarjati ostrej kritiki, katero navaja gospod vodja glede vinoreje na Dolenjskem. Sade se trte slabega plemena, vse „pele mele", trta obrezuje se slabo, obdeluje se pomanjkljivo in prezgodaj se trga. Ž*? gospod poslanec dr. Vošnjak omenil je, da ne morejo kranjski kmetijski pridelki tekmovati s tujimi in to je istinito, kajti na Gorenjskem širijo se mesto poprej jako priljubljenih in cenjenih dolenjskih vin zdaj že vina s Hrvatskega, iz Istre in Šiajerske. Gospod vodja Doleoec pravi v svojem poročilu : nda tako deviško-primitivne nevednosti o vinoreji in o kletarstvu", kakor na Dolenjskem, ni našel nikjer v Avstriji, dasi mu je znana vinoreja vseh avstrijskih vinorodnih dežel.
In isto mi je zatrjeval potovalni učitelj za Kranj sko g. E. Kramar.
Slavna gospoda, če je vse to resnično, in žalibog da je, potem je naša dolžnost, da damo Do-lenjskej šolo, da jej preskrbimo zavod, v katerem s.' bode nadarjeni narod slovenski učil, kako mu treba delovati pri sadje- in vinoreji za njegovo korist.
Povsod v Kraujskej je občinstvo navdušeno za šolo. Le, ako se govori o sadje- in viuorejskej šoli ua Dolenjskem, čuti se mora od nekatere strani, da tak zavod ni potreben, saj je taka šola že na Slapu, mej tem, ko se z druge strani kaže na malo ugodni uspeh Slapške šole, katera nalaga za malo število učencev preveliko bremen deželnemu zakladu.
Na to odgovarjam prav na kratko, da Dolenjci od Slapške šole nlkake koristi nemajo in da mi je jiiko razumljivo, da so se poslanci z dolenjske strani, Kramarič, Ztgore, Savinšek itd. protivili ustanovi Slapške šole in zahUvali tuko šolo le za dolenjsko stran.
Dolenjska ima 24.000 oralov vinogradov, tedaj petnajstkrat toliko ko Vipava.   Sploh smatram jaz za veliko napako,  da  se  je deželna sadje- in vinorejska šola ustanovila na Notranjskem,  na de želnej periferiji, in ne Čudim se, da je Slapška šola tako slabo obiskovana. Teoretičen pouk je se ve da v vsakej šoli jednak,   a druga je s praktičnim poukom. Niš kmet, konservativen kakor je, ima pred sodek, da je na Vipavskem druga  trtoreja, kakor se njemu zdi,   umestna,  nego na Doienjskem in s tem predsodkom je treba račun iti.   Naš kmetovalec hoče in zna se z uspehom v ogromnej   večini učiti le iz avtopsije.   Slapške šole pa ne obiskujejo Do lenjc, zato je za dolenjsko stran prav malega pomena.
Drugi ugovor zoper ustanovljenje sadje- in vinorejske šole na Dolenjskem je, da tega ne dopuščajo slabe deželne finance.
Jaz moram odkritosrčno reči, da nesem bi! prijazen tistemu projektu za ustanovljenje kmetijske šole na Dolenjskem 1. 1875, za katero bi bila dala država res 30 000 gld. subvencije, dežela pa bi bila morala iz svojega zaklada doplačati še 80.000 gld. To je bilo prevelikansko za naše skromne materijalne moči. Dolenjska bode zadovoljna, ako dobi sadje- in vinorejske šolo tako, kikor na Slapu, da se nakupi le toliko polja za živinorejo, kolikor je potrebno, ker se za dobri vinograd potrebuje gnoja. Drugo vprašanje pa je tudi to, ali bi ne bilo umestno opustiti Slapsko šoto.
Slavni zbor! jaz mi.dim, da je poslauec zavezan tolmačiti v deželnem zboru mnenja in želje svojih volileev. Da je danes po meni izraženo muenje na občno korist, vidi se pač iz tega, da so moj predlog sopodpisali vsi poslanci kmetskih občin, mest in trgov. Prosim si. zbor, da ga vzprejme; v rormalnem obziru pa nasvetujem, da se izroči gospodarskemu odseku. (Pohvala. Dobroklici.) Predlog se vzprejme. (Konec prih.)
Politični razgled.
Notranje (ležele.
V Ljubljani 4 oktobra.
V moravikem deželnem zboru prečitale so se v torek sledeče peticije: Prošuja dijaškega podpornega društva „Radbošt" za podporo 400 gld.; prošnja kmetijskega društva severno-vzhodne Moravske za podporo 4000 gld.; prošnja Kromeriškega okraja za ustanovitev okrajnih zastopov in izvedenje volilne reforme, za upeljavo jednakopravnosti po železnicah in osnovo deželnega kulturnega soveta. Deželni odbor izročil je zboru poročilo o stanji mora vskega šolstva od 15. julija 1882 do 31. julija 1883. Gospodarskemu odseku izročile so se potem nekatere vladine predloge. Vsa seja trajala je le pol ure.
OK«»r»li«>-lir tal »It i konflikt s ■ bode kmalu dovel do povoljnega konca. Včerajšnjej seji državnega zbora predložil je minister-prvoraestnik T i s z a načrt sklepa o grbih, kateri pooblaščuje vlado, da sme zopet sneti dvojezične grbe; namesto njih prišli bodo grbi brez napisov. V glavni stvari se je torej Hrvatom prav dalo; Tisza se je sploh jako skrbno ogibal pravnega vprašanja ter je le jedenkrat izrazil brez vsakega poudarka mnenje, da se po na-godbini postavi tudi lahko prav daje vladinej naredbi. Državna zbornica bode z ozirom na nujnost in važnost te zadeve že danes obravnavala ukrep vlade iu skoro gotovo sc bodo po odobravajočem sklepanji takoj odstraniti dali nesrečni grbi. Še le ko se to zgodi, 8e bodo hrvatski poslanci zopet udeleževal: državnozborskih sej. Vladiua stranka je bila proti odsotnim Hrvatom kulantna; v odsekih jim je odmerila toliko sedežev, kakor da bi bili navzočni. Po povratku hrvatskih poslancev v zbornico se bode krnalu potem odpravil tudi kraljevi komisar na Hrvatskem in tako ustanovil prejšnji ustavni red.
in tako moč, da sem mislil: rti sama si tista kraljica.1'
— Vsi rinejo okrog nje, nadaljevala  je Zinajida —- vsi jo obsipljejo s priliznenimi besedami.
— Ali ona ljubi prili/.ovanje? vprašal je Lušin.
— Kako je siten,  vedno se utiče vmes . . . Kdo neki ne ljubi prlizovanja?
— Se jedno  poslednje vprašanje — opomnil je Malevski. Ali je kraljica omofcena V
— Tega  nesem  pomisliia.   Ne,  Čemu  ji bo neki mož V
— Res je to — povzel je Malevski — čemu ji bo mož?
— Siltnce! vzklikni je Majdanov, ki je govoril slabo francoski.
— Merci, rekla je Zinajida. In kraljica posluša te govore, to godbo, pa ne ozre se na nikogar izmej gostov. Šest oken odprto je od vrha do dna, od stropa do tal, sko/.i okna vidi se temno nebo z velikimi zvezdami, temni vrt z velikimi drevesi. Kraljica gleda na vrt. Tam mej drevesi je vodomet — ki se blišči v temi, kakor dolga pošast. Kraljica sliši mej govorjenjem iu godbo tiho ploskanje vode. Ona gleda tja in misli: Vi vsi gospoda, blagorodna,
umna, bogata, obkrožili ste me, vi vsi čislate vsako mojo besedo, vi vsi ste pripravljeni umreti pri mojih nogah, jaz gospodujem nad vami ... a tam pri vodometu, pri tej šumečej vodi stoji ta, kogar jaz ljubim, kdor zapoveduje meni. Na njem ni bogate obleke, ne dragocenih kamnov, nikdo ga ne pozna, on čaka mene, prepričan, da pridem ... in jaz pri ■ dem, ni je take oblasti, ki bi me zadržala, kadar hočem iti k njemu, zabavati se ž njim in zgubiti se tam v temnoti na vrtu mej šumenjem dreves in ploskanjem vodometa . . .
Z najida je umolknila.
— Ali je to izmišljeno? vprašal je zvito Malevski.
Zinajiđa se ni ozrla nanj.
— A kaj bi mi naredili gospoda — rekel je na jedenkrat Lušin —ko bi mi bili mej gosti in vedeli za srečneža pri vodometu?
— Počakajte, počakajte — poprijela je besedo Zinajida; jaz sama vam povem, kaj bi vsak izmej vas naredil. Vi Rjelovzorov pozvali bi ga na dvoboj; vi Majdanov napisali bi mu punico (epigram) ... a ne — vi ne znate pisati pušic: naredili bi dolgo jambo po Barbierovem načinu in objavili Bvoje delo
„Telegrafu". Vi Nirmacki poprosil bi ga denarja na posodo — ne. vi bi mu posodili denar na odstotke; vi doktor . . . preraolknila je ... za vas pa res ne vem, kaj bi naredili.
— Kot zdravnik, odgovoril je Lušin, nasve-toval bi kraljici, da naj ne daje plesov, če jej za goste ni mari.
— Morda bi vi imeli prav. A vi grof . . .
— A jaz? ponovil je z lisičjim smehom Malevski . . .
— A vi bi mu podali  kako zastrupljeno jed.
— Obraz Malevskega se je malo zmračil, za-dobil je nekak židovski israz, pa on seje zahohotal.
— Kar se tiče gospoda Voldemara, nadaljevala je Zinajida ... pa zadosti je tega; začnimo kako igro.
— Gospod Voidemar, kakor kraljičin paže nesel bi jej vlačko, ko bi tekla na vrt — opomuil je zbadljivo Malevski.
Jaz sem se razjezil, pa Zinajida mi je hitro položila roko na ramo  in  ustavši  rekla je: Jaz nikdar nesem dala pravice vašej  prevzvišenosti, da bi smeli tukaj biti predrzui; zato vas prosim, pojdite proč! — Pokazala mu je duri.
(Daljo prih.)
Tnaiije države.
V svojem ročnem pismu do bivšega srbskega ministra-prvomestnika Piročanca izraža kralj Mdan v najlaskavejših besedah svoje obžalovanje o njegovem odstopu. Kralj v pismu posebno omenja refor-matorično delovanje odstopivšega kabineta na polji naukov, financ, narodnega gospodarstva, pravosodja in javnega prometa. Posebno se poudarjajo baš v zvršetku se nahajajoče železniške stavbe in urejenje cerkvenega vprašanja, po katerem je zdaj cerkev omejena na svoje lastno torišče. Voj-skin preustroj je ustvaril nje zdanjo silo, pristojno terjatvam časa in stališču nove kraljevine. Glede vnanje politike pravi Milan doslovno: V nanj a politika Vašega kabineta je bila vsaki čas uavdahuena s poštenim in pravilnim namenom, da se Evropi dokaže, da hoče biti Srbija na vzhodu element miru, 8amostalnega razvoja in napredka ter kulture in civilizacije." S tem spoja kralj Milan proglas kraljevine, s katerim se je še Je dosegla neodvisnost in evropsko stališče Srbije. Kralj zvršuje: „Nobena vlada ni imela doslej v Srbiji opraviti s tolikimi te žavaini in ob jednem, smelo trdim, ne zapušča nobena vlada za seboj tako dolgo vrsto važnih in obče koristnih naprav." Konečno 2atrjuje kralj da ne bode nikdar pozabil teh patrijotičnih uslug ter izraza ministru prvomestniku Piročancu ter njega tovarišem najiskrenejšo kraljevsko zahvalo. — Novi kabinet se je naslednje konstituiral: Predsedstvo in notranje stvari: Nikola Kr is t ie; vnanje: Milan Bo gičević; vojna: polkovnik Petrovič; pravosodje in začasno pouk": Gjorgje Pantelič; zgradbe: polkovnik Kosta Protič; finance in začasno narodno gospodarstvo : Aleksa S p a s i ć.
HiisUl listi bavijo se neprenehoma z bolgarsko zadevo; njihova govorica proti bolgarskim političarjem in knezu Aleksandru je če dalj le bolj ostra. Ministri m politični vodje Bolgarov označujejo se ljudje, katere v vsej javnej delavnosti ne vodi domoljubje in politični principi, nego vsakdanja pohlepnost. Knez se smatra že pristašem Nemčije in Avstrije ter se njegov zadnji državni „coup" izvaja iz Berolinske in Dunajske inspiracije. Peterburške „Novost«** pišejo: „Zdaj še le začenja slovansko gibanje na Btlkanskem polotoku" tako je dejal oda vije črnogorski knez Nikola srbskemu ministru Mijatoviču. To so bile uprav proroške besede. Vsak dan je bolj jasno, da se na jugu snujejo velevsžni dogodki. Protirusko gibanje na Balkanskem polotoku se vedno razločneje vidi, in središče, iz katerega izhaja, je — Berolin.   Vrhovni smoter nem
in po raznih železničnih postajah. Sicer pa tudi nečem zamolčati, da je pod Gorjanci mnogo gnjilega.
Po velikem trudu in naporu je narodna stranka tudi po dolenjskih mestih prišla do večine v raznih zborih in pri raznih volitvah. Nadejali smo se, da se bo začelo narodno vprašanje silneje pomikati in ravnopravnosti povsod odpirati pot; vender do zdaj je ostalo večinoma pri starem. Pri sodnijah so le nemške tiskovine, napisi so nemški, povabila, razglasi, zapisniki, odloki in razsodbe v narodu nerazumljivem jeziku. Starim manipulantom diši bolj zakotna pisarija nego slovensko uradovanje. Pa celo iz pisaren odličnih narodnih odvetnikov prihajajo k sodnijam le nemške prošnje in tožbe.
Nekaterim po glasu narodnim okrajnim sodnikom Pražakove naredbe še neso dovelj jasne. Pa tudi avtonomni zastopi neso dovelj odločni in le preveč malomarni; tako nam je znan jeden narodni mestni zastop, ki je bil že trikrat zaman povabljen k seji in ravno v tistem zastopu se že šest me secev zaman čaka na poročilo o županskem računu prejšnjega odbora.
Čitalnic je malo in kar jih je, ne izpolnujejo svoie naloge in zakaj ? ker k občnim zborom prihaja le po 10 do 20 udov, k odborovim sejam pa nihče, vsaj ne o pravem času. ^
Novomeška kmetijska poddružnica šteje nad 60 udov, a k občnim zborom iz okolice nikdo ne prihaja, niti graščak niti njegov oskrbnik, niti učitelj niti kmet; le sem ter tja jeden duhoven in bližnji posestnik še pride pogledat v dvorano. To je pa tudi krivo, da se malokdaj kaj važnega sklene Namesto k seji, hodi B6 v kavarno ali v krčmo, kjer ti mlačneži pridno zabavljajo čez narodne poslance, narodne voditelje in druge domoljube, posebno če se predrznejo, jih za mali dar na korist domovine pro-iti. Skraina je potreba, da se ta gnji-loba izpuli.   Dokler je
šolskega sveta Logaškega g. J. Mahkot, c. kr. okraj, glavar, hvalil občane, ki so toliko storili za šolo, ter sklenil govor s trikratnim „živio!* presvetlemu cesarju Pevci zapeli so cesarsko pesen in slavnost v šoli bila je končana. — Ko smo prišli v slovesnem sprevodu iz šole v cerkev, pridigoval je g. dekan največ o šoli in je stariše poučeval, kako naj svoje otroke za šolo pripravljajo, kako naj jih v šolo pošiljajo in učiteljem pri težavnem delu pomagajo itd. Potem služil je g. dekan veliko sv. mašo z asistenco, pri katerej je mešani pevski zbor kaj lepo pel latinsko mašo.
Opoludne bil je skupni obed, pri katerem so se vrstile razne napitnice, naj pred Nj. Veličanstvu, g. deželnemu predsedniku, potem drugim odličnim osebam, občini, itd.
Omenjati moram tudi spominske plošče, katera je na levej strani v vež« šolskega poslopja uzidana in katere napis je ta:
Pod vlado presvitlega cesarja France Jožef-a I. sezidala je občina Dol. Louaška  to šolsko poslojije v letu MDCCCLXXXIII. V tem času predsedoval je: C kr. deželnemu šolskemu svetu kranjskemu, gospod Andrej baron VVinkler, c. kr. defekti predsednik« C. kr. okrajnemu šolskemu svetu Logaškemu, gospod Ivan Mahkot, c. kr. okrajni glavar.
Krojnemu šolskemu svetu Dol. Logaškemu, gospod Adolf Mullev, župan.
Domače stvari.
— (Imendan) presvetlega cesarja praznoval Slovenski Narod" glasilo <Be je danes v Ljubljani prav slovesno. Srednje in narodne neodvisne stranke, je njegova dolžnost, da | iju,iske šole imele so slovesne sv. maše, pri katerih vsako malomarnost v lastnem taboru neusmiljeno ; H0 učenci in učenke pele cesarsko himno. Tudi v biča. Dokler se svojih lastnih madežev popolnem ne j YBeD cerkvah v mestu in po predmestjih bile so iznebimo, je boljše, da od  tujih grehov molči
i slovesne sv. maše.    Vojaštvo je imelo božjo službo
lz
[lav, dop.
D4»l«»iijc»tra )Li<»fratca 1. oktobra. V šolski občiui v Dolenjem Logatcu do-
novo
v cerkvi pri nunah ob !) uri, katero je služil gosp. kurat Pribožič. Prisotni so bili vsi častniki, na čelu Častnikom general VVeikhart. — V stolni cerkvi služil je sv. mašo prevzvišeni g. knezoškof dr. Po-12. junija 1882, i gačar sam z mnogo duhovno asistenco, Navzočni so bije in Rurnunije v področje avstrijskih interesov, in Izdalo do jeseni pretečenega leta,  čez zimo pustilo bili g. deželni   predsednik  baron \Vinkler  s c. kr.
ške politike je konečno okroženje nemških meja s.
pomočjo Avstrije, katera se naj bi odškodovala na *,dfth s0 Z!l tukft»Sn0 <»vorazredmco prav lepo jugu. Priklop Bosne in Hercegovine k Avstriji je bil; Šolsko poslopje, katero se lebko mej prve v deželi prvi korak vtem zmislu; temu je sledil privlak Sr-! uUeva. Pričelo  se je zidati dne
slednjič se je tudi bolgarski knez pridobil za politiko Bismarckovo .... S tem naslonom južnih državic na srednje-evropsko zvezo se je ravnotežje na Balkanu hudo omajalo Husiji v neprilog, in Iiuskej ni mogoče, da bi razvoju stvari j sledila z ono pasi-viteto in mirnostjo, katera se jej posebno po Dunajskih oficijozih vedno priporoča. — Rusija je izza ustanovljenja bolgarske države že s podano jej ustavo dokazala, da ne namerava podirati narodne samo Btojnosti in svobode, a vnanje in vojaške zadeve kneževine morajo tudi poslej ostati v ruskih rokah."
Dopisi.
lz|»o«l tfiorjanccv 2. okt. [Izv. dop.] Dopisnik z Dolenjskega ima prav, Če trdi, da se z živo besedo več doseže, nego z mrtvo črko. Kdor to sprevidi, naj se po tem ravna in naj tudi s svojo živo nesedo pripomore, da se iz tišine premaknemo Do zdaj so bili shodi brez uspeha. Kaj nam pomaga sklicevati občne zbore, odborove seje, ali druge shode, ko se je Dolenčev taka letargija polastila, da omami tudi delujoče ude; vsacega domoljuba mora v dno srca zaboleti, če vidi, da malomarnost in sebičnost vsako podjetje ovira in ruši. Odkar je nam Slovencem vlada prijaznejša, se je narodnoj stranki pridružilo tudi nemalo število nezanesljivih elementov, ki neso narod u jak i iz prepričanja, ampak iz koristoljubja. Taki ljudje boje se za svojo mo-šnjico in da jim ni treba donašati žrtev, bodi si za „Narodni dom" ali za druge narodne zavode, udri hajo po žrtvoljubnih domoljubih in oplaš'jo še druge omahljivce.
Da je vse to gola istina, prepričal sem se nedavno, n obiraj e podpisov za neko važno narodno zadevo. Takih uazovi-domoljubov pa sem naletel ne samo po dolenjskih mestih, ampak tudi v Ljubljani
zidovje prezimiti in presušiti, ter letošnje poletje j uradniki deželne vlade, finančne direkcije, finančne popolnoma zgotovilo. V nedeljo 2;i. septembra je j prokorature in pošte; deželni glavar grof Thurn z bila ta nova šola slovesno blagoslovljena in otvorjena. mnogimi deželnimi poslanci; sodnijski uradniki, pred* Ljudstvo, katero je to prelepo stavbo z veseljem j sednik kujičijske zborn.ee g. Kušar in tajnik gosp. postavilo, poslavilo je ta dan še s tem, da je vesIMurnik; župan g. Grasselli z mestnimi odborniki in kraj olepšala z državnimi in z deželnimi zastavami. | magistratnimi uradniki; predsednik notarske kamore
Na vse jutro pokali so topiči iu ob 'J. uri zbrali so se občani, kakor gostje iz Ljubljane, Gorenjega Logatca in od drugod v cerkvi. Od tod je šel slovesni sprevod k šoli, pred katero se je šolska mladina v vrsto postavila. C lo uro trajalo je duhovno opravilo, katero je opravljal Vrhniški dekan preč. gosp. Šlibar. Po blagoslovljenji poslopja šli so vsi v sobo II. razreda, kjer so se na dalje vršili cerkveni obredi, pri katerih so Logaški jievci prelepo peli dotične psalme in odgovore. Po dokončanem blagoslovi jenji zaj>eli so pevci Jenkovo — Molitev — a gosjiod dekan razdelil je navlašč za to od kraj-nega šolskega sveta pripravljene podobice z napisi: „V spomin slovesnega blagoslovljenja in otvorjenja novo sezidane ljudske šole v Dolenjem Logatcu dne 23. septembra 1888", in : „Omladina! skrb jedina naj za uk ti bode zdaj, čas zbežuje, ne čakuje in ne pride več nazaj;" ter: „Če v mladosti se 'zučiš, se za starost oskrbiš."
Za tem poprime besedo c. kr. deželni šolski aadaornik g. U. Pirker, razloži v slovenskem jeziku navzočnej šolskej mladini iu nje roditeljem vrlujočo se slavnost, izreka zahvalo v imenu c. kr. deželnega šolskega sveta občinskemu zastopu in krojnemu šolskemu svetu Djlenje L)gaskemu za prelepo, novo sezidano poslopje. Na zadnje v nemškem jeziku na-daljevajoč naklada učiteljem skrbeti za blagor šole, da bode to poslopje služilo lepemu, vzvišenemu namenu. Zi njim govoril je piedsednik c. kr. okrajnega
g. dr. Zupanec; vodje in učitelji akih šol ter mnogo občinstva.
srednjih in ljud-
— (Klub narodnih po s 1 a n cev ) ima jutri 5. t. m. zvečer ob 6. uri sejo.
— (Deputacija mestnih učiteljev) Ljubljanskih pod vodstvom g. nadzornika /^umer-ja bila je danes pri g. županu (irasselliju, zahvaljevat se mestnemu zboru Ljubljanskemu ;:a ukrep o po-boljšanji učiteljskih prihodkov in za ustanovljenje učiteljskih mest.
—- (Priznanje.) Našega domačega pešpolka št. 17. baron Kuhn m;ijoi ju Gustavu llayd von und zu Havdegg in stotniku Hermanu pl. Kinem-u izrazilo se je cesarjevo zadovoljstvo na uspešnem delovanji na vojaških izobraževali še-i h iu kadetmh Solati.
— (Deželni zbor koroški) se je včeraj zaključil.
— ( V z a d e v i starih b a n k o v cev.) Pooblaščeni smo od firme Fran Ksav. Souvan-ove v Ljubljani naznanjati častitemu občinstvu na korist, da jemlje v plačilo brez nikakerlnega odbitka stare, ravnokar preklicane bankovce po 1 gld., 5 gld., 10 gld. in 100 gld. a. v. še do konca  I. 1 88 5.
— (Občni zbor) Cecilijinega tli ušiva v Ljubljani je 11. t. m. Ob 10. uri je slovesna sv. maša v .-toluej cerkvi, pri katerej se bodo pele samo izvrstne skladbe cerkvenih mojstrov, potem je občni zbor.  Ob štirih popolud.ie so litanije v novi cerkvi
Jezusovega srca, pri katerih se bodo pele krasne kompozicije. Zvečer je skupna zabava druatvenikov.
— (Orgljarska šola) Cocilijinega društva v Ljubljani začela je novo šolsko leto 2. oktobra. Oglasilo se je 21 učencev.
— (Obletnica delavskega podpornega društva v Trstu), ki se je vršila preteklo nedeljo, izpala je sijajno. Tržaški listi pišejo jako pohvalno o njej. Ako bode možno, opisali jo bodemo podrobneje.
— (Nove poštne hranilnice) pričele so se z 1. dnem t. m. v Dutovljah, Luc-nico, Montoni, Sv. Vincenciji in v Vrani na Primorskem.
Telegrami Slovenskemu Narodu":
Dunaj 4. oktobra. Na Dunaji in po kronovinah obhajal se imendan cesarja s slavnostnimi božjimi službami. Na Dunaji bili so pri maši prisotni nadvojvode, ministri in dostojanstveniki.
Beligrad 4. oktobra. Po pročitan ji otvo-rilnega ukaza zaključila se je zbornica vsled dražega ukaza.
Pariz 3. oktobra. „France" in drugi protiministerski listi poročajo, da je vojni minister sklenil, ne odstopiti.
Madrid 4. oktobra. Govori se, da je ministerski sovet posvetoval se o noti, ki bi se odposlala Francoskej zaradi demonstracij v Parizu in da se redakcija te note določi pod predsedstvom kralja.
Novi York 3. oktobra. Poslopje za razstavo v Pittsburgu (Pennsvlvania) je pogorelo. Skoda ceni se na 2,500.000 dolarjev.
Tulci:
dne 3. oktobra.
Pri Mlomi : Bauer z Dunaja. — Hordini iz Trsta. — K upnik iz Idrirje. — Grebenec od Sv. Duha. — .Tanežič iz iBtre
Pri .vimIU'1: ltuss iz Bud\vcisa. — Backhauer z Dunaja.
Pri bavarskem dvoru: Kraigher iz Postojine. — Schrey iz Trsta. — Sigur iz .Jesenic. — Gottschev z Dunaja. — Kral i/. Kasehaua.
Mt>teon>logičiio poročilo.
dne* 4. oktobra t. I.
(Izvirno teleprafično porolilo.j
Papirna renta.......... 78 gld« 66
^rebrna renta .... ..... 19 „ 05
Zlata renta........                                        .   . 99 , 70
5"/0 marčna renta......... 92 , 90
Akcije narodne banke....... 841 —
Kreditne akcijo......                               .   . 292 . 40
London.......... 119 80
Napol. ........... b „ 497,
C. kr. cekini. ......                                 .   . & „ 66
Nemške marko ..... 58 „ 70
4°/0 državne srečke iz 1. 1854   250 gld. 120 . —
Državne srečke iz 1. 1864.         100 &ld. 167 „ 20
4°/o avstr. zlata renta, davka prosta.   . 99 „ 50
Ogrska zlata renta 6°/0...... 119 „ 60
t*L           .... 87 „ 25
„     papirna renta 6%..... 85 , 95
6°/t štajerske zemljišč, odvez, oblig. .   . 104 „ —
Dunava rog. srećke 5°/0    .   .   100 gld. 114 „ 25
Zeinlj. obč. avstr. 47a°/0 z,uti ZH8t- ''8t* • 118 n 25
Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice 103 r 20
Pri>r. oblig. Ferdinandove sev. železnice 105 „ —
Kreditne srečke......100 gld. 168 „ 50
Rudolfove srečke ....         10   „ — „ —
Akcije anglo-avstr. banke .   .   120   „ 109 „ 25
Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v.    . 228 „ 25
Podpisana uljudno javlja, da jako ceno in krasno pere. lika in gladi možke srajce, ovratnike, zapest-nlke, dalje isto tako fino perilo in zastdre pri oknih.
Priporoča so
odličnim spoštovanjem
Fani Janežič,
(046—1) Sv. Jako ha trg h. št. 11, II. nadstropje.
Št. 14.386.
Razglas.
(643—2)
V smislu §. 6. postave i dne 23. maja 1873. (št. 121 drž. zakona) se javno naznanja, da je prvotni imenik porotnikov za 1884. leto od dii«$ 1. «lo S. oktobra t. I. v magistratnem ekspeditu raspoložen, da ga vsakdo pregleda in v tem času svoje dotične ugovore pismeno ali pa na zapisnik poda, ali pa sam za-se uzroke pove, vsled katerih je porotnitke službe oproščen. Po §. 4. imenovane postave so službe porotnikov prosti:
1. Tisti, ki so že prestopili 60. leto svoje dobe, za vsegdar;
2. udje deželnih zborov, državnega zbora in delegacij za čas zborovanja;
3. osebe, ki neso v dejanski službi, pa so podvržene vojnej dolžnosti za ta čas, ki so poklicane k vojaftkej službi;
4. osebe v službi cesarskega dvora, javni profesorji in učitelji, zdravniki in ranocelniki in tako tudi lekarji (apotekarji), ako uradni ali občinski načelnik za nie potrdi, da jih ni moči utrpeti, za sledeče leto;
5 vsak, kdor je prejetemu poklicu v jednem porotnem razdobji kot glavni ali namestni porotnik zadostil, do konca prvega prihodnjega leta po pratiki.
Mestni magistrat v Ljubljani,
dne 28. septembra 1883.
Župan: Grasselli.
Štirinajsti redni
občni  z To o r
kranjske industrijske družbe
v Ljubljani
v torek r :*0. dan oktobra 1883. ob 4. uri popoludne
v pisarni vodstva družbe.
s a	Čas opazovanja	Stanje barometra V Ultlj.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v min,
3. okt.	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer Srednja	788*84mm, 73301 miii. 78060 mm. tem peni tu i	+ 8*6*0 + IS'4'0 -j- 10-6°C a 4- ior>°,	al. vzli. si. j/.. hI. S7.b. zm 2-8	megla obl. obl. u pod i	lKJOium. dežja. ovmaloni
a) Poročilo o poslovanji pretočenega leta.
b) Poročilo pregledovalnega odseka.
c) Sklepanje o porabi dobička.
-hM*« pa m--
Gospodje delničarji, kateri hočejo glasovati,  naprosijo se v smislu §. 10. pravil, da ulože svoje delnice do 27. oktobra t. I. pri društvenoj blagajnici in tamkaj sprejmo legiti macijske listke, (647—
♦♦♦♦ ♦♦♦♦
Slavni dobitki 50.000 flolflinarjev I 1 20.000 f ldinaije? j ! 10.000 goldinarjev ]
Srečkanje v 22. dan oktobra t. 1.
♦
i
♦
♦ ♦
♦
hO
#
t
8.
marje? i
6.000 Doldinarjev 5.008 ooMinarjBT!
itd. vkup J
10.000 dobitkov |
v gotovini izplačanih.
1. glavni dobitek v vrednosti 50.000 gld.
2. glav. dob. v vred. 20.000 gld. I Bjav. ^J- v vred. 8.000 gld. •»i     i . . innnn   ,. i 5. glav. dob. v vred. 6.000 gld.
3. glav. dob. v vred. 10.000 gld. j 6 jj|av dob v vred. 5-OO0 gld.
nadalje 2 dobitka po 4.000 gld., 3 dobitki po 3.000 gld., 5 dobitkov po 2.000 gld. itd.,
nl<iii>ii.jj
10.000 dobitkov = 186.000 goldinarjev.
Z odvzetimi 20%, kolikostjo sploh navadnega državnega davka -/a dobitke, se bod? JCJT" vsak do'.'Ut'k izplačal v gotovini. ~"HPC
CJfii«. lozu samo
♦ 1 goldinar, t
♦ ♦
Po BVrienem nredkanji dostavi so t»('uo iu brezplačno vsakemu Kupcu loaa uradni »pis dobitkov.
Lozi po 1 gr°l.d-in.ELr dobivam se (596—4)
v Li.bu.ni pri v loterijskem bran ogerslega Jockej-llnlia,
s- t. o. as/jz^-srsie-ji-
izredno ugoden Igralni  plan Juncsisin-lu r Kinesem-lo/.ov " ne zamenjajo z od drusih strauij
v Budimpeštanski nacijonalni kazini.
Z OSlrom na Izredno ugoden i^miiii  ]>lan  „ K inesem-loterije" se kupovahu loSOV  v njihov lastni prid opozarjajo, da
lisih strjiuii izdanimi konjskimi in efektnimi lozi.
izdutelj iu odgovorni urednik Makso Armič.
Lastnina in tisk „Narodne Tiaktirne