214 številka. Ljubljana, četrtek 20. septembra. X. leto, 1877. Isl>«U va*k dan iavsemli ponedeljke m dneve po praznicih, ter velja po po »ti prejeman sa avotro-operske dežele za celo leto 16 gld., za pol leta 8 gtd. m% Setrt leta 4 *ld. — Za Ljubljano bre« pošiljanja na dom ?.a celo leto 13 gid., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 jrld. 10 kr. Za pošiljanje na A m ce raAuna 10 kr. sa mesoc, 30 kr. n četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poitnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in aa iilake volja sniftana cena in sicer: &a Ljnbljano za četrt leta 2 gld. 50 kr.. po poiti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila so plačuje or eetinstopne petit-vrate ti kr., če so oznanilo enkrat tiska, 6 kr., če so dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopiel naj ne izvole frankr^ti. — Rokopisi so ne vračajo. — Uredništvo Je v Ljubljani v Franc Kolm.movoj hiši it. 3 „gledaliska stolba". Oaravniitvo, na katero naj te blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, einf.nila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" r Koluianovej nisi Telegrami »Slovenskemu Narodu". Dunaj l'J. septembra. V denašnjej seji državnega zbora je interpeliral Fux s 27 tovariši ministerskega predsednika: Ali misli vlada v očigled najnovejših do-godeb na bojišči načelo popolne nevtralnosti proti vojujočini delom vzdržavati in v resnici ravnati se po njem? Ali misli vlada posebno, da se doseže vzdržavanje te nevtra-litete in da se zavmejo prihodnje nevarnosti za avstrijske interese, ves svoj vpliv porabiti, da se Srbija ne udeleži vojske?! Peterburg 18. septembra. Iz Gornjega Studena se poroča oficijalno: Blokada in bombardiranje Plevnc se nadaljuje. — Turški napad 17. t. m. na goro sv. Nikola v Šibki je bil odbit po devet ur trajajočem boji. Izgube na obeh krajeli velike. Dunaj 18. septembra. „Politische Correspondenzu ima iz St. Peterburga odločen ugovor proti vsem govoricam, da bi se želelo kako posredovanje ali premirje -— „Golos" poroča, da je general Tot-leben šel v glavni stan južne armade. Carigrad 18. sept. (Havas.) Ruska ntrjenja v Šibki, ki so jih bili Turki osvojili, so Ilusi denes zopet vzeli. Carigrad 17. septembra. Kljubu zadnjemu pobitju pri Plevni baje (!) boj tam še dalje traje. — Misli se, da bodo Rusi vsled vzetja (?) gore sv. Nikole Šibko zapustili. Krakov o 17. sept. („Presse".) Verjetna poročilu pravijo, da pride do 1. oktobra razen luških gurd, še 100.000 mož ruske vojske iz Poljskega io severne Rusije na bojišče v Bul- garijo. Vse, kar je bilo vojske namenjene za Azijo, gre zdaj v Bulgarijo. Cetinje 18. septembra. Ko so Črnogorci turški tvrdnjavi Presjeka in BileČe zaseli, zavzel je vojvoda Vukotič vhode v sotesko Dugo. Črnogorci bodo baje zdaj postopali proti Nozdri in Zlostupu, Vojska. Tolažljivejša poročila z bojišča so denes. Boj se pri Plevni nadaljuje — to se potrjuje od obeh struni in kaže, da se Osman paša nij mogel osvoboditi ruskega oklepa ter bode Ru-som naposled vendar še posrečilo se zlomiti ga in streti. Boljših vojskovodij je treba Rusom poleg večjega števila vojakov — tako začenjajo uže vsi prijateljski listi svetovati — in na to željo, ki je gotovo tudi želja ruskega naroda, naj car ozir jemlje, da bode bolje in brže šlo. Zlasti na Levickega, podnačelnika generalnega štaba, se slovanske novine srdo, ker Skebeljevu nij pomoći poslal. Lažnjivost oficijalnih carigradskih turških poročil je zopet enkrat jasno na dan prišla. Turki so namreč 17. sept. zjutraj uže po svetu telegrutirali, da je Su-lejmau vzel važno goro sv. Nikola v Šibki. Denes pa nam pove ruski oticijalni telegram, ki vedno istino poroča, da so pač Turki devet ur bojevali se za sv. Nikolo goro, a da so bili odbiti. To je velikansk razloček. Sv Nikola je v Šibki silno važen kraj, ker go spodstvuje deloma celo rusko pozicijo. Turkom pa za eno veliko laž menj ali več uij mnogo. Ravno tako smešen je denašnji carigrad ski telegram. „K 1 j ubu pobitjain (in o kacih velicih ruskih pobitjih so vedeli Turki in njih nemški prijatelji zadnje dni praviti) traje baje boj pri Plevni dalje." Baje! S tem Turki sami sebe na laž stavijo; sami omečejo, kar so te tri dni zaporedom bahato in na vsa usta trobili kot gotovo istino o toliko in toliko „popolnih" zmagah. Da pa tudi v osvojenje sv. Nikole goro v Šibki še denes nekako verujejo, in namišljene nasledke telegratirajo, to spominja celo na Ardahan. „Golos8 zelo kritikuje rusko vojsko, ker v celih masah udarja na neosvojljive pozicije, da-si so ga nedavno tega od vladne strani zaradi takovih izjav opomnili na pozornost. Da se ogne tretjemu vladnemu opominu, ki bi bil skoro gotovo zadnji, hvali kritikovaje generala Skobeljeva, kateri tudi to zasluži. On piše: „V zadnjih telegramih cesto imenujejo generala Skobeljeva II. On je jeden najmlajših generalov v uašej vojski. Njega izgledni vojaški talent pri Lovci in na jugu Plevue hvalijo vsi dopisniki tujih dežel. Ne smemo pozabiti, da jo ta mladi mož bil tudi v Turkestanu vojaški poveljnik. Pri prehodu črez Dunav nij imel posebnega povelja, da bi so mogel za nje opravičevati. On je po zapovedi vojaškega poveljnika bil nekakov or-donaučen častnik pri štabu 8. kora. On se da za vse porabiti in more biti v vsakem slučaji svojim tovarišem dober pomočnik. V boju je srčen in pogumen ter pravi vzor dobrega vojaka. Ako je bilo mogoče v samotnih pu-stiujuh srednje Azije z drzovitostjo in smelostjo neuredjeno kardelo divjakov zapoditi v beg, ne sledi iz tega, da bode i v tej vojski na tak način kaj doseglo se. V tej vojski, kjer ima sovražnik, kakor vsaka druga država, izvrstno orožje, more se upotrebljr.ti le moderna taktika ter mora vsak korak prej i. Desno &ko poveljnikovo. (Povest Brot ti ar tova. Poslovenil P.) Leto gospodovo 17'J7 je bilo po Kali-fornskem primorji s silnim viharjem slovesno Bkleueno. Mali zaliv San Carlos, dasi v zavetji za predgorjem Sv. Trojice, je bil vznemirjen "in lazburkan. Po zraku je bilo vse polno BViŽa in tresoč so so pene vzburjenih valov prijemale tisto strani obzidja misijonskega vrta, ki je bila ob morji, in ko je „Sennor Comnianilaute llerineiiegildo Salva-tierra" glavo skozi nizko okno stružne sobe pomolil, je začutil, kako mu je slana sapa z daljuegu morja čvrsto rudečico napihljula na creslobarvna lica. Poveljnik je tedaj zamišljeno gledal skozi okno stražne sobe prezidija. Morda se je spominjal prigodkov zdaj uže skoro da preteklega leta. Pa bilo jih je prav tako lehko pregledati, kakor posadko prezidija. To leto so bili prigodki ravno tako redki, kakor prejšnje leto. Nič uij motilo, nič no pretrgavalo dnij, kateri so v ugodni enoličnosti lehko izpolnjivih dolžnostij pretekli. Redno vračajoči se prazniki, vsakega pol leta pošta iz San Diega, redko kedaj kaka prevozna ladija, s španjsko in šo redkeje la-dija s tujo zastavo, — to so bili poglavitni momenti njegovega patriarhalnega življenja. O napredku tedaj se nij moglo govoriti, pa toliko je gotovo, da tudi nazaj nijso šlo reči. Obilne žetve in potrpežljiva obitnost so popolnem zadostovale potrebam prezidija in misijona. Odločenih od velike narodske familije, jih vojske, ki so svet pretresale, nijso toliko zanimale, kakor poslednji potres. Boji za svobodo, po katerih so Besterske naselbine na oni strani amerikanske celine si samostalnost pridobile, nijso imeli do njih nobene moči. Z eno besedo rečeno, bilo je ono slavno „in-dijausko poletje" *') kalifornske zgodovine, po katerem veje še tako poetična sapa — ona mila, brezskrbna jesen španskega gospodstva, za katero so tako naglo nastopili zimski vi-barji mexikanske neodvisnosti in znova oživljajoča pomlad angloamerikanske priboritve. Obrnivši se od okna je stopil poveljnik k ognju, ki je veselo plapolal v globokem in širokem kaminu. Na mizi je bil kup pisnih zvezkov, izdelkov prezidijske šole. Ko jih je z očetovskim zanimanjem prebiral in kritično ogledoval polne okrogle poteze biblijskih besed, — prve pobožno črčkanje San-Car!oških šolarjev, — piidajal jim je ustmeno t^ke-le opombe : *) V najvefi amerikanskih krajih nastajo za prav m i-olotjeiu mrzel čaa in potem topet m koliko mehk h in gorkih tednov, prodno zima nastopi. Tem t.'dnom pravijo „drugo" ali pa „indijansko poletje". promišljen in izračunjen biti. Tu se more se smelostjo samo tedaj kaj doseči, kadar nij drugače ter je vspeh očividen. Na kratko: t zid butaj tam, kjer misliš, da ga je lehko prodreti." Duševne vstrajnosti treba. Polkovnik Stoffel govori obširno ob občutljivosti Francozov za vse vtise. Ta pretirana občutljivost za vtise in hitrost, s katero se zdaj navduši zdaj jej zopet pogum gine, je francoskemu narodu razlog, na kate rega temelju se dade pojasniti vse nejasne dogodbe njega preteklosti. Takov narod more začenjati križevniške vojske, more nositi prapore njihove križem sveta, more vsej rCvropi kljubovati — a kadar mu upade srčnost, služi za igračo jednemu samemu človeku, ali kakor baš sedaj, kaže veliko bojazen zaradi popolnem ničevih in kar nič strašnih okolno-stij. To občutljivost narodovo so leti 1870 in 1871 zelo pretirali s svojimi dogodbami. Pripoveduje se, da je po bitki pri Denainu osupnil in zelo ostrašil celo vojsko strel vojaka, ki je streljal samo zajca. Pri Vagramu je bil boj komaj okončan, ko bo kurirji nadvojvode Ivana, pojavivši se na desnem krilu francoske vojske, vzbudili v celej vojski takov nemir in strah, da so reservni oddelki morali zgrabiti orožje. Častniki, ki so se bojevali leta 1859, vedo povedati o strahu, ki se je lotil francoske vojske po bitki pri Solferinu, ko so se Avstrijci uže cel dan umikali in ko nij bilo na tri francoske milje daleč od prvih straž nijednega avstrijskega vojaka videti. Dan izza bitke pri Nahodu, bite 28. julija 186G od pruskega petega, a našega šestega vojnega oddelka, iztepali so vojaki petega kavalerij-skega kora pred šatori svojimi konjske odeje. Sovražnik pak je mislil, da streljajo, ali da jezdi v trabu konjski oddelek Avstrijcev in strah se je polastil mnogih pruskih polkov. Navedli smo tu primere, ki kažejo, kako maj-heni vzroki večkrat človeka, ki je v velikej nevarnosti, ali ima mnoge napore, pripravijo v strah. To je, kakor mislimo, jeden glavnih razlogov zoper vojsko z Nemčijo, in strah, ki proizvira iz dogodkov, ki sami ob sebi nemajo posebno velikega pomena. Vse, kar je tu povedano o Francozih, dalo bi se še veliko bolj reči o nas Slovanih in zlasti Slovencih. Mi imamo veliko duševne moči, kot narod smo žilavi in mnogo pretrpimo. Ali radi postajemo malodušni, majhen nevspeh nas potre, radi začenjamo obupa-vati, tarnati in udajati se neplodnemu nede-lavnemu črnogledstvu. To izpoznanje naj bi nas bodrilo — ne takim biti, temuč ravno-dušje ohranjevati v dobrih in tudi v zlih dnevih. Upanje človek še na robu groba vsaja, pravi Šiler. Strahopetec, ne mož, če ti precej upada! Na Francoskem so baš zadnjič pokopali moža, o katerem na grobu njegovem starina Grevy nij mogel lepšega reči, nego da v časih nesreče nij obupaval temuč mirno dalje delal, da je v časih nezgod in nevspehov ohranil vero v domovinsko stvar. Narod francoski, ki je bil po Sedanu in loarskih pobitjih celo glavo izgubil, izkazoval se je Thiersu hvaležen potem, ker oni mož v sili nij obupaval, temuč bil v st raj en. In tudi na tem vzgledu je treba, da bi se Slovanje učili in ne dajali se precej po dnevnih nezgodah ali malih ne-vspehih plašiti. Proti nemškim časopisom. Z Gorenjskega, IG. sept. [Izv. dop.] Neki dopisnik iz tržaške okolice pretekli mesec svari Slovence pred lažnjivimi nemškimi časniki zlasti „N. fr. Pr." in „N. W. Tag-blatt;" kateri zelo strastno napadajo naše slovanske brate Ruse in lažnjiva poročila prinašajo iz slovanskega bojišča na balkanskem poluotoku ter priporoča bolj objektivne novine kakor Btaro „Presse," „Fremdenblatt" itd. Jaz bi bolj premožnim Slovencem priporočal rajši naročiti si časnike druzih slovanskih narodov, da bi tako podpirali časnikarstvo naših slovanskih bratov, a ne naših protivnikov. Dobrih časnikov Slovanom posebno Rusom, Čehom (ki imajo tudi nemško „Poli-tik") in Srbo-Hrvatom ne manjka in razloček v jeziku za omikanega Slovenca nij tako velik, da bi jih razumeti ne mogli. Kaj zato, če imaš od kraja besednjak dotičnega jezika pri rokah ! Iz mej nemških časnikov jo jako malo nam Slovanom pravičnih. V orijentalnih zadevah nekoliko in včasih bolj objektivna „Presse" je jako grdo pisala zoper nas Slovence o volitvah v deželni zbor, še celo federalistični „Vaterland" večkrat o Rusih in druzih Slovanih jako neslovansko in krivično piše. Sploh je malo verjeti nemškim in družim Slovano-sovražnim listom, vsaj je še celo glavnokomandujoči ruske voj Bke svaril pred njihovimi poročili. Nekateri v Nemčiji izhajajoči Bismarkovi organi so sicer bolj Rusom prijazni, a ne iz lastnega prepričanja, le njemu in nemškemu cesarju na ljubo, ker sta ta dva iz nekaterih političnih obzirov prijatelja ruskega carja. Ako bi se dvorne razmere mej Nemčijo in Rusijo izpre-menile, bi se tudi pisanje teh pruskih nemških listov predrugačilo. Pravega prijateljstva do Slovanov bi v nemških časnikih zastonj iskal, izvzemši malega števila od Slovanov izdanih, kakor „Politik," „Agramer Zei-tung," „Agramer Presse," a teh ne uredujeje nemški, ampak slovanski redaktor ji. Zatorej, slovanski rodoljubi, odrecite podporo nemškemu, nam Slovanom sovražnemu, časnikarstvu in podpirajte bolj našo domačo slovensko žurnalistiko, da bo ta več j a postala in premožnejša, zraven tudi žurnalistiko naših slovanskih bratov. S tem bi mnogo koristili slovenskemu in slovanskemu časopisju, kakor Slo-vanstvu sploh. Vsakemu mora biti sveta dolžnost podpirati domača literarna pod-vzetja in literarna podvzetja nam sorodnih bratov Slovanov. Slovanski protivniki skušajo po svojem Časnikarstvu veljavo Slovanov z obrekavanjem i z pod kopati; zato je treba, da jih slovanski Časniki zavračajo in dokazujejo neresnico njih obrekovanj; to bo pa le dobro in krepko mogoče, če bodo dobro materijalno podpirani. i'oh t cm razgled. V Ljubila ni 19 septembra. Interpelacija iz t1>*£**vitvtj*i ^hnrtm od švabskega kričača Fuxa, ki je na čelu tega lista natisnena, nam je došla baš pred končanim uredovanjem, torej jo prepuščamo bralcem v sodbo. O cesnnevef impitniči na zdravje ruskega carja piše pruska „Schlesische Presse" tako-le: Napitnica cesarja avstrijskega dokazuje (naj bode beseda zaveznik v njej ali ne,) da je bil avstrijski cesar o novih izpremembah v jugu od početka podučen in zadovoljen. Ta napitnica se razdaljšuje v telegramu nemškega cesarja na svoj ruski grenadirski polk." Denes v sredo sta grof itntt-tts.ti/ in knez iiisnutft. sešla se v Salcburgu. Govoriti imata mnogokaj, ali novega bosta teško da kaj ukrenila. Nekateri mislijo, da bode vprašanje, kako posredovati za mir, prislov razgovor. Ali to nij verjetno. To bodo uže Rusi sami določili, kdaj so jim bo zdelo čas. Na Stagh*wskewn agitacija za Turke raste. Napravljajo se veliko razsvetljavo na- „Abimeleh jo je vzel Abrahamu . . A! izvrstno, deklice 1 . . „Jakob je poslal poslance k Bvojemu bratu ..." Cuerpo de Cristo! Ta le zavinek, Paquita, je prekrasen! ... To mora gouverneur videti!" Oblaček poštenega ponosa je dahnil poveljniku na levo oko — desno mu je žalibog pred dvajsetimi leti bila indijanska pušica izstrelila. Rahlo je črez-nj potegnil rokav usnja-tega Buknjiča in potem nadaljeval: „Ko so tedaj Izmaeliti prišli ..." Prenehal je, kajti z dvorišča so bile slišati stopinje in trenotek pozneje je stopil neki tujec v sobo. Ko hitro je poveljnik zagledal vsiljenca, se je naglo obrnil kakor po starovojaškem nagonu k steni, kjer je visela zvesta toledan-ska sablja — ali bi bila vsaj imela viseti. Pa nij bila na svojem mestu in na misel mu je prišlo, da jo je tedaj, ko jo je poslednjič videl, Pepito, sinček pastetnega pekarja Battiste po dvorišči jezdaril. Zarudel je, ko se je tega spomnil in zadovolil se je s tem, da je čelo zgrbančil. Pa tujec se je, dasiravno ne spoštljivo, vendar odločno miroljubno vedel. Bil je brez orožja in na glavi je imel kapo iz te-rastega platna, na nogah pa povodne mornarske škornje. Razen tega, da je strašansko smrdel po polenovki, nij bilo nič posebnega na njem opaziti. Imenoval se je, kakor je poveljniku v bolj gladki, nego lepi in pravilni španščini pravil — imenoval se je Peleg Scudder. Bil je kapitan kupčijske ladije „Condor" iz Sa-lema v Massachusettsu, in na potu v južno morje, pa vihar ga je prisilil pristati v San-Carloški zaliv. Trosil je za dovoljenje, da sme pod predgorjem sv. Trojice kotve izpustiti, dokler bi vihar trajal — za druzega nič. — Vode nij potreboval, preskrbel se je bil zadostno ž njo v Bodegi. On je vedel, kako so ostri ukazi zastran dopuščanja tujih ladij v I španjska pristanišča in kako natančno se iz- polnujejo in nikakor nij nameraval ostro disciplino in mir naselbine motiti. Nekoliko zasmeha je bilo čutiti v njegovem glasu, ko je poslednje besede govoreč pogledal prazno vajišče prezidijsko in odprta vrata brez straže. Pa je tudi res nesreča tako nanesla, da je Felipe Gomez, stražar trdnjavice, tako pameten bil, da se je precej o začetku viharja na varno spravil in je zdaj na klopi na dvorišči mirno dremal. Poveljnik se je nekaj obotavljal. Pristaniške postave so bile res ostre, pa on je bil vajen na svojo roko delati, in razun ukaza, ki je bil pred desetimi leti za amerikansko ladijo „Columbia" spisan, nij bilo ničesar, po čemer bi se mogel ravnati. Vihar je strašansko razsajal in človekoljuben čut ga je pripravil, da je privolil v tujčevo prošnjo. Da pa poveljniku krivice ne storim, moram pristaviti, da na njegov odlok niti najmanjšega vpliva nij imelo to, da nij bilo mogoče odbitje prošnje, če bi bilo treba dejan- rediti v Pešti na slavo turških zmag. Ti Azijati uže tako dolgo delajo, kakor da bi oni sami bili v našej monarhiji. To ne more dobrega sadu roditi. Tnanl« driaie. Iz fmr&kprjn se poroča v „Times", da grško ljudstvo sploh želi v vojsko stopiti. Kadar pride nekaj poloma črez Turčijo, vzdigne se tudi helenstvo za svoje pravice. (Da bi pa precej pomagali k temu polomu, za to so Heleni prelisičji.) (m tt m hrt t /t ima zopet v soboto obravnavanje pred prizivnim sodiščem. Zagovarjal ga bode Allou. Turiki časniki se močno jeze na Nemčijo. Gotovo premalo nemško brati znajo, sicer bi se z nemškim časnikarstvom lehko utolažili. Iz iierlina se javlja, da „Nordd. A. Ztg." prinaša članek, v katerem izreka, da nij nikdar Nemčija želela levega brega Visle. Na poljskem el mentu ima Nemčija uže dovolj izkustva, kakor pa, da bi si še več tega elementa želela. Dopisi. Iz ICiftz«! r*«»srs» pod Nanosom 15. septembra. [Izvirni dopis ] Denes smo obhajali slovesno sklep naše narodne šole. Vsled poslanih povabil od strani šolskega vodstva, polastilo nas je več gg. iz okolice sč svojo navzočnostjo. Ob devetej uri bila je slovesna maša z zahvalno pesnijo. Potem so praznično oblečeni otroci šli v šolo. Po molitvi in pesni: „Pustite k meni otročiče", pričelo se je takoj izpraševanje različnih predmetov posameznih oddelkov. Program v lepo tiskanih naznanilih ali vabilih bil je kaj obširen tako, da se nam je izvršitev tega, zaradi le poletnega šolskega poduka, skoraj nemogoča zdela. Da je č. gospod u istini vnet za šolo, smo sicer imeli uže dosta prilike se prepričati, a da pa bode svojo, sicer težavno, nalogo s takim izrednim uspehom izvršil, pač si nobeden niti misliti nij mogel. Izpraševali bo se vsi predpisani predmeti in od vsacega jako dosti, a izpraše-valo se nij le nekaterih učencih ali učenk, nego vprašani so bili sploh vsi in to po več potov. Tu pač nij bilo treba z vrvijo vlačiti besede iz vprašanega učenca ali učenke. Po dovršenem izpraševanju različuih predmetov, pričele so deklamacije in petje. To dvoje, osobito pa prvo, presegalo je naše pri čakovanje v največjej meri. Ko bi bil ranjki nepozabljivi dr. LavriČ pri tej priliki navzoč, gotovo bi bil izkliknil: Bog je te otroke posebno daroval! Lepota govora in mimika vse sko potrditi. Popolnem preziraj e nasledke bi bil pravico, katero je kupčujočemu Jankee-Schooneru tako uljudno dodelil, vojni ladiji s 74 topovi odbil. Le to si je pogodil, da izmej brodništva nihče ne sme na kopno. „Kar se pa vas samih tiče, gospod kapitan," nadaljeval je, „prosim, bodite moj gost. Trdnjavica je vaša, dokler ji boste izkazovali čast svoje veleconjone navzočnosti." In z nekako starošegno uljudnostjo se priklonivši napravil se je oditi iz stražnice. Kapitan Scudder se je nasmehnil, ko je pomislil na trdnjavo na pol uže razrušeno, na dva zarjavela medena topova, ki sta bila pred enim stoletjem lita v Manilli, in na uboruo posadko. Za en trenotek mu je šinila v glavo misel, poveljnikovo ponudbo prav po besedi vzeti — kot prav kupec nij nikdar zanemaril prilike, kako kupčijo narediti — pa ko je pomislil, da bi mu kupčija s kupčij-skega stališča le malo koristi vrgla, se je premislil. In tako se je zadovolil s tem, da kaj lepo. Denes imeli smo pač lepo priliko prepričati se, da z neumornim trudom, s ka-koršnim je č. gospod učitelj v pravem pomenu svojega poklica svoj posel izvrševal, se da pri našej tako nadarjeni mladini dosti doseči. Na ogled bile so tudi razpostavljena ročna ženska dela. Blagodušno se je gospodičina Ton-čika Vodopivec, sestrična tukajšnjega g. ku-rata in učitelja, trudila z učenkami, ko so učenci telovadili, kakor tudi po poldanski šoli, podučevaje jih v ročnih delih. S pričakovanim uspehom je svoj blagi namen izvršila, za kar ji v imenu starišev iz celega kraj nega šolskega sveta izrekam najsrčnejšo zahvalo. V tem malem času so se otroci nevrjetno veliko v vseh rečeh podučili. Pri priliki moram omeniti, da so nekateri hoteli nas k ubelski šoli priklopiti. Bi no bila to za nas in naše potomce v nebo vpijoča krivica? Mi, da bi našo uže do sto let vzdržano šolo opustili, pa k novej pomagali, to bi bilo pač smešno, a za nas žalostno. Plačilo za vse naše velike stroške bi bilo, da bi se naša mladež, vsled velikega števila otrok, kakoršno bi bilo tam nastalo, prav slabo učila tako, da bi se v treh letih, pri največjem trudu učiteljevem, niti toliko ne naučila, kakor tukaj v enem. S tem, da se nove šole napravljajo, stare pa opuščajo nam nij nič nasajeno, ostanemo vedno na starem, le dežela in deželani imamo več bre/Jkorist-nih stroškov. Nove zidati, kjer imamo občine kaj v blagajnici, da jim nij treba zadolžavati se, ter stare pa podpirati, to bi bilo po mojem menju pravo, le na ta način bodemo napredovali. Iz Dtoiliciilnir^u 18. septembra. [Izvirni dopis.] Rajhenburški občinski zastop se poganja za žanWarmsko postajo in upati je, da bode dotična oblast opravičeno prošnjo uslišala. Ilajhenburg z železniško postajo, veči trg v vinskem kraju, je na razkrižji cest na Blanico in v Sevnico, na Videm in v Brežice, v Kopiivnico, Podsredo in Kozje, in črez Savo na Kranjsko. Dalje je tukaj mej letom več semnjev in shodov, ker je v fari 12 podružnic, a žandarmov nij v bližini. „Letos pa menda ne bomo imeli nobene veselice na konci šolskega leta." — „Misliš, da ne?" — „Bote videli da ne, ker so Za-lokarjev oče nevarno bolni." — In uganili so šolarji; — nij je bilo. — Denes po petej uri zjutraj se oglasi mrtvaški zvon; ljudje jejo srčno posegel v tobakiro; poveljnik pa jo zelo resnobno stol pred ogenj pomaknil in svojemu gostu na čast veliko črno-svilnato ruto, katero si je bil okolo sivkaste glave ovil, razvezal. Kar se je ta večer dalje mej Salvatierro in njegovim gostom zgodilo, tega mi tukaj nij pripovedovati, ker kot resnoben zgodopisec le poglavitne prigodke zapisujem. Uže sem omenil, da se je Pelegu Scudderu jeziček hitro obračal — vsled raznih močnih pijač, katere mu je gospodar dajal, je postajal še zgovor-nejši. In vrh tega mislite si moža z dvajsetletno zalogo novic! Poveljnik je zdaj prvič slišal, kako je Velika Britanija izgubila svoje kolonije; še le zdaj je čul o francoskej revoluciji in o velikem Napoleonu, katerega junaške čine je Peleg morda živeje pop soval, nego bi načelnikom poveljnika ljubo bilo. In ko je potem na Pelega vrsta prišla, Ida je izpraševal, moral se mu je poveljnik na milost in nemilost predati. Malo po malo den drugemu pripovedujejo: „Zalokar je umrl, res škoda ga je." Ker je bil ranjki redki de-toljub, mnogo let poprej „Šolski oča", član krajnega šolskega sveta, odbornik itd., se je nadejati, da ga bo mnogo ljudstva od vseh stanov na pokopališče izpremljalo, ter obče-spoštovanemu tržanu zadnjo čast izkazalo. — Marsikateri ga bo pogrešal, najbolj pa šolska mladina. Ostal bo blagi spomin za njim. V soboto večer je pogorel posestnik Jur-kovič, na Krajnej brdi, — v kratkem času uže tretji požar v tem kraju. Najbolj Žalostno pri tem pa je, da sta tudi dva fanta (jeden je imel 18, drugi pa 23 let) izgorela. Zadnji se je trudil marsikaj rešiti, a v svojej prepo-gumnej predrznosti je na svojo rešitev pozabil, — ogenj ga je zasul. 0. t. m. je bil v rajhenburški mrtvašnici od komisije raztelešen fant, kateri je vsled teškega poškodovanja na glavi, deseti dan po tepežu umrl. Vsi trije brezsrčneži, kateri so te nennrnvne smrti krivi, morali so biti pri rnztelfR-niu navzočni. Zdaj pristopi žandarm, i>h vklen> ter tira v Sevnico, kjer bodo zašli'-sini '»'tem pa okrožnej sodniji v Celje oddani. Domače .stvari. — (Tiskovno pravdo) ima urednik „Slovenskega Naroda". Zmislila sta se (pa ne sama) dva pisača slovečega dr. Deua, da sta v nečem dopisu iz Postojne v listu 1G4 „Slovenskega Naroda", ki pripoveduje, kako sta ta dva individuva, pisar vulgo dr. Škrni-celj in pisar Usar originalno agitirala za svojega kruhodajalca gospoda Deua. Včeraj je bil urednik „Slovenskega Naroda" prvič zaslišan. Razumeje se, da dopisnika nij hotel imenovati; to nij navada. Ona dva pisarja, ali reete: dr. Deu, kajti ona dva sta le Devova figuranta, naprej potisnena, si je pa kar na svojo pest necega človeka za dopisnika /mislil in ga tudi toži po svojih pisarjih. Tako tedaj pride postojnska volitev in dr. Deu pred porotnike. Imajo dosti — korajže! Mi tudi. —- (Godbeno društvo) ljubljansko ima 7. oktobra drugi občni zbor, ker zadnjo nedeljo nij bilo dovolj udov prišlo. Za to društvo bi se smelo občinstvo res bolj zanimati. — (Kamniška narodna čitalnica) napravi v nedeljo dne 23. t. m. veselico s sle-sledečim programom: 1. Devi, čveterospev. je izvedel vso skrivnosti misijona in prezidija in vso domačo kroniko teh idilskih dnij; izvedel je o spreobrnitvi poganov, o razcvetu misijonske šole in celo predrznil se je poveljnika poprašati, kako da je izgnbil svoje oko. Pripoveduje se, da je Peleg pri tej točki zabave razno majheno šaro, ponarejeno lepo-tičje in igrače izvlekel, in da je nekatere reči celo svojemu gospodarju vsilil. Dalje se trdi, da je poveljnik vsled pogubnega vpliva Pele-govega in nekaterih čašic „aguardiente" (žga-njice) svojo dostojnost nekoliko v nemar pustil in se tako vedel, kakor za moža njegovega stanu nij bilo prav primerno, da jo vi-sokoleteče španske pesni deklamoval, in da je celo se svojim tenkim, hripavim glasom pel nekatere madrigale in paganske kanconete zaljubljene vrste, v katerih je imela glavno nalogo neka „ljuba mala", njegova, poveljnika namreč, „radost in življenje". (Dalje prih.) 1. Župan, izvirna Saloigra t II. dejanjih. 3. Ples. Uljudno se vabijo vsi čast. gg. udje k obilhej udeležbi, ter naj blagovole tudi sposobne neudo :* sabo pripeljati. Začetek ob 8. uri zvečer. — (rPriži galeeu) se imenuje novi roman, ki ga je profesor J. Jesenko v Trstu iz angleškega poslovenil. Bralcem „Slovenskega Naroda" je po večjem uže znan, vendar je prof. Jesenko tudi njim kot vsem čitateljem slovenskega berila ustregel, da je zbral posamezne podlistke in jih deloma v novej obliki dal ponatisniti v posebnih knjigah. Ob sega ta mični in knj podučljivi roman dva debela zvezka po 500 stranij. Posebno primerno berilo je za slovensko devojke in matere; kajti v mičnej povesti jim kaže, kako naj svoje sinove in hčere pametno od-gojujejo. Te naj segajo po knjigi, kot so An-gležkinje segale po izvirniku „Lani pl igli ter" katerega so v par tednih razprodali črez 40.000 (pravim štirdeset tisoč) iztisov. Kolikor smo izvedeli od založnika, dobiva se „ Priži-galec" v Ljubljani pri Gioutiniji, Lercherji in Tillu; v Celji pri Geigerji; pri Ferlinti v Mariboru; pri Blankeju v P tuj i; pri Tandlerju v Novem mestu; Liegelu v Gelove i; pri Paternoliji, Vokulatu in Dastu v Gorici; v slavjanski čitalnici v Trstu in ondi blizu tudi pri g. profesorju samem. Ker je prestavitelj in založnik dal napraviti 1° 200 iztisov, naj se vsak podviza, kdor hoče kupiti to knjigo. O njej samej več izpregnvorimo pozneje v podlistku. x y. Razne vesti. * (Čuden poklic.) 13. t. m. so poko pali v Gradci frančiškana o, Inocencija, katerega prejšnje življenje nij tako nezanimljivo, kakor bi si človek misliti utegnil. Hodil se je 1812 leta ter je v svojej mladosti služil za hlapca, kder je bil posebno drag gospodarju zaradi svoje marljivosti in ponižnosti. Nekoč se je ondotni župnik izprehajal po polji, prišel slučajno k njemu ter ga mej drugim tudi vprašal: kako se mu kaj godi. .Dobro sicer a misel in želja moja je, da bi bil maš-nik." — Župnik, dober poznavatelj ljudi j, odvrne na to: „ pomagal ti bodem z božjo pomočjo, da dosežeš svoj namen!" Odslej ga je podučaval ob nedeljah in praznicih v raznih naukih, a potlej ga je poslal na gimnazijo v Steinamanger, odkoder je šel v kloster ter prejel mašnikovo posvečevanje v 28. letu. Bil je leld dober dušen pastir in vzor vsem redovnikom. * (D i ft eri tis) se je pojavila v neka terih krajih peštanskega komitata, na Oger-skem. * (Nesrečni hribolazci.) Iz Brna se poroča : Kakor je zadnii teden angltža Levvis in Paterson in brate Knubel zadela nesreča na hrbtu Lys, takisto nezgodo jo imel sodnik Kruttvvaldski, Anderlini, ki je se svojo sestro in nevesto nupravil izlet v dolino For-mazza. Sodnika in sestro so ubile skale, ki so se posule raz piosodinskih strmin, samo nevesta je ostala živa. Tudi lani je zla sreča usmrtila na istem kn»ji angleža llavmana in Johnsona ter njiju vodnika, brata Sarbaeh. * (K ha lil paša), dosedanji turški poslanik v Parizu, ki je nedavno bil poklican nazaj v Carigrad, ostavil je pariškim bankir jem dober „spominJ — dolgove, ter njega ime visi nabito mej drugimi jednacimi v „cerele imperiale". Zares sramotno za poslanika, tudi za državo, v katerej so diplonmtje zadolženi. * (60.000 hektarov) gozda je pogorelo v algirskej provinci Konstantini. Škoda se ceni na več milijonov. ltljet. 18. septembra: Evropa s Ai Istein iz Gradca. — Sima iz Prage. — Alter iz Dunaja Pri slonu: Frukner iz Zagreba. — Wiili'ilm iz Gorice. — Gar/arolli iz Senožuč. \— Knollui.ivor iz Oradom. — Lalar It Kranja. — Petcch iz Ku-ćovja. — Wilng iz Gradca. — Singer iz Dunaja. — Lenger iz Trsta. — Pribosic iz Kanižc. Pri Mali*! z Fiirber iz Dunaja — Povge iz Gorice. — Luekner iz Litica. — Andrejka iz Trata. A »I iz Brna. — I,inzonniayor iz Dunaja. — Mock iz Draždanj. — Griinvvaid iz Dunaja. Pri Ziuuorol t Pruuk iz Maribora. — PanoBch iz NrMJ"rji» Na Dunaj i 15. sept.: 28. 71. 59. 87. 44. V Gradci 15. sept.: 67. 36. 71. 25. 86. Triu« rene v Ljnbljani 19. septembra t. L Plenica tektoliter 10 gid. 08 kr.; — rež 6 gl. 50 kr.; — ječmen 5 ((Id. 04 kr.; — oves 3 gld. — 25 kr.; ajda 6 gld. 10 kr.; — prosO 5 gld. M kr.; — koruza 6 gold. 40 kr.; krompir 100 kilogramov 2 g d. 86 kr.; — fižol hektoliter 8 g.d. — kr.; niatua kilogram — gl. 94 kr^ — mast — gld. 82 kr.; — špeh tri jen — gld. 74 kr.; — 8peh povojen — gld. 7 K kr.; jajce po'J1;, kr.;— mleka liter 7 ar.; govedniue kilogram ;. l ki.; — telotume <>■> kr.; — svinjsku meso 56 kr.; — sena 100 kilogramov 1 gld. 16 tU+ — slamo 1 gold. 60 kr.; — drva trda 4 av. metrov 6 goid. 50 kr.; — tnelika 4 gld. 5J kr. Dunajska borza 19. septembra. (Izvirno teligrafično poročilo.) Enotni drž. d*. Ig v bankovcih . 65 gld. 65 kr. Enotni tli ž. dolg v srebru . . 68 „ 10 „ Zlata lenta........ 76 „ 35 „ lbbO drž. posojilo..... 113 „ — „ Akcijo narodno banke .... 871* „ — _ Kreditne akcije...... BUS „ — _ London......... 117 „30 „ NaP°» • •....... 9 n 40«/, „ U. kr. cekini....... 5 „ 60 „ Srebro ......... 105 „10 „ Dižavno marko...... 57 _ 70 Prodaje se vso skupaj posestvo, aU uro od Novcgtt m«'*««* oddaljeno, obstoječo iz 5 otalov njiv, 4 oralov senožeti in 14 oralov hriba, po najnižjej ceni ; potem lii.*šu s podom in vrtom v Kaudlji pri Lovcih m« stu, poleg glavne zagrebško ceste, ki je pripravna za gostilniško podvzetje, tudi po nizkej ceni. Izve se pri g. F. Maintingerju v Novem mestu. (266—-J) Razpis službe občinskega tajnika. Razpisuje se služba občinskega tajnika z letnim plačilom 420 gld., prostim stanovanjem in mnogim stranskim zaslužkom. Prositelji naj pri podpisanem županstvu vlože do oktobra prošnje z dokazom po- polne zmožnosti slovenščine in nemščine, ter s spričevalom o dosedanjem službovanji in spretnosti v občinskem uradovanji. Županstvo v Naklem (z. p. Divača), 18. aeptembra 1877. (271—2) Jo**i|» lnilu'o/ic, nadžupan. Prostovoljna licitacija na drobno. Z dovoljenjem c. kr. mestne deleg. okrajne sodnije ljubljanske od 14. sept. 1877 št. 20.811 se bode prodajalo po potu prostovoljne javne licitacije posestvo Mebantijana Metana na Viču »t. %4L in sicer na drobno petek 551. septembra i**?7 dopoludne od 9. do 12. ure in popoludne od 3. do 6. ure na Viču. Pri tem se bode posamezno izklicavalo: lliš.i, v katerej je ki črna, potem dve veliki zidani In obokani gospodarski i>oftlo|>f i. ki sta tudi za magazine in stanovanje porabljivi, ker »o v njih uže zdaj zidane kleti, podi in stanovanja, dalje ena kajža z vrtom, potem njive iu travniki, ki se bodo po posameznih parcelah ali po delih parcel prodajali, resp. izklicavali. Pogoji, po katerimi se licitira, se morejo vsak dan pogledati v kanceliji podpisanega notarja v Ljubljani, Sulendrove ulice štev. 4 nova, 194 stara, med uradnimi urami od 9. do 12. ure do polu dne in od 3. do 6. ure po polu dne. Hiše in zemljišča se pa lehko vsak dan ogledajo in se oni, ki žele kupiti, s tem vabijo. V Ljubljani, 15. septembra 1877. Janez Arko, (263—3) c. kr. notar, kot soduijski komisar. Krčma v najem. Ku KON|»o