223. številka. Ljubljana, petek 29. septembra. IX. leto, 1876. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzem&i ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po poŠti prejeman za avstr o-o^erake dežele za celo leto 16 gld., za pol leta .s jrld., aa 6c.«* leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na ćom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom se računa 10 kr. za meHec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na. ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiriBtopne petit-vrste H kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj ae izvole frank irati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolinanovej hiši št. 25—2H poleg gledališča v „zvezdiu. O p r a v n i š t v o, na katero naj ae blagovolijo pošiljati naročnin«;, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reci, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši. J% ■*«'<«• rini rjju 22. septembra. [Izv. dop.] Demonstracija srbske armade in izklicanje kneza Milana za srbskega kralja je zdaj glavni predmet v govorjenji in v naših ruskih Časnikih. Kakor pri vsakej stvari, se tudi o tem slišijo različna mnenja. Jako veljavni list „Novoje Vremja" pravi, da je to dejanje dostojni odgovor osvobojujočih se Slavjanov na nesramne turške mirovne uvete. „ Turčija po izvršenji nezaslišanih zverstev nad brez-zaščitnim slavjanskim prebivalstvom, predavša nmčiteljnej smrti več ko 30.000 Slavjanov, ne glede na to, da so njene sile bile razbite od bojevnih braniteljev Aleksinca, tako smela je zahtevati, da bi predstavitelj slavjanskega elementa na balkanskem poluostrovu, srbski knez Milan moral iti v Carigrad zahvaljevat se sultanu za odkazano milost! Srbski narod je odgovoril z dostojnim obrazom na to za-htevanje, ter razglasil svojega predstavitelja kraljem neodvisnega od Turčije srbskega kraljestva ... No ko bi Evropa mogla hladnokrvno pritrditi na ponižanje Slavjanov, Rusija ne more pozabiti, da je ona zvezana z borečim se nascljenjem v Turčiji, ne samo po veri, ampak po vezih plemenskega bratstva. Dopustiti, da bi se uničili Slav-jani v Srbiji, Bulgariji in Hercegovini, da bi se Srbi morali uklanjati Turčiji ne samo kot kristijanje, ampak kot predstavitelji Slavjan-s t v a, značilo bi za 1 tuši jo izgubo vsacega čara, katerega je dosihmal imel starši slavjanski brat na vse veje slavjanskega plemena, značilo bi razrušiti to, kar Valovi srca. (Izvirna novela, »pisal J. Medvedov.) II. (Dalje.) Za vse te izjave nikakoršnega zanimanja ne kaže Rastislav v pričo svojega tovariša. Ali potoma domov mu uže prej izbujena radovednost hitro porasta z vsaeiin korakom. Zlasti pojasnjen mu razlog, zakaj utegne Ljudmila po zdaj tako skrivnostno obnašati se, zdi se mu verjeteu in ne gre mu iz glave. Stopi vsi v svojo sobo ne uvažuje več čutov svojega srca, ampak naravnost hiti k oknu. Saj neče nič druzega, nego le videti, samo jedenkrat videti ono skrivnostno dekle, o katerej zdaj ve za gotovo, da živi in diše tako blizu njega! Poglede, katere je dosle obračal zlasti v vrt, nastavlja jih zdaj posebno proti dvema nasprotnima oknoma, nntakucnimn z živobojuimi cvetlicami. Njegove bistre oči je bilo pridobljeno po neprerivnem usilji celih stoletij". Nijso-li to ponosne ruske besede, veselje vam vsem Slovanom? Jeso, boga mi! In tako govori uže masa pri nas! Vendar imamo tudi tu hlisterskega, vedno brezznačajnega „Golosa", kateri je pa hud, da so srbski „pretorijanci" tako drzni bili in ne da bi poprej evropskih diplomatov vprašali za dovoljenje, iz lastnega nagiba proglašali srbsko neodvisnost. Ce bode „Golos" tako naprej pisal, kakor to dela v poslednjem času, izgubil bode Še več svojih predplačnikov na druge, v s 1 a v j a n s k e m duhu pisane liste. In izgubil jih je uže veliko, za to pa se vendar vedno Slavjana dela in prav v slovanskem duhu piše, ker mora. Kako sodi naša vlada, to je carski dvor, no proklicanji srbske neodvisnosti", tega vam pač ne morem povedati, a splošno mnenje je pri nas tako, da je „ruski človek", general Černjajev dovolj hladnokrven in bi nikoli ne bil privolil v tako važno demonstracijo, da ne bi vedel za soboj srbske in — ruske vlade. (To mnenje smo tudi mi uže izrekli. Uredn.) Tukaj se vsak dan pričakuje, da stopi Rusija v vojno akcijo, da car Aleksander II. izvrši, kar so začeli ruski carii Ivan III., Peter veliki, Katarina, Aleksander I. in Nikolaj I.; da se zdaj z jednim smelim udarom konča stari boj proti divjemu tonskemu in tatarskemu azijatskemu plemenu. Nij lepšega momenta, tako se sliši tu sploh govoriti, kakor sedanji. Evropa se nam ne more ustavljati, niti nas zadržatti, da iz-polnujemo svojo staro zadačo, ne samo za- prodirajo tudi skozi to drobno grmičje in skozi stekla, a zadej mu zdi se vse mrtvo! Niti najmanjega premika tamkej ne more zaslediti. Prvi dan Rastislavovega poostrenega opazovanja ob oknu preteče tako brez kacega vspeha. Toliko bolj podkurjen je prihodnjega jutra uže zgodaj na zdaj izvoljenem mestu. Ko pogleda tjekaj, zazdi se mu kakor neki nežen odsev iz okua in v tistem trenotji vidi, kakor v zornej megli neko vitko podobo v lahnem jutranjem krilu priplavati po notranji sobi, za trenutek pomuditi se poleg okna pa migoma zopet oditi. „To je Ljudmila !w šepne si Rastislav z močno vtripajočim srcem in hitro se umakne nazaj. Poln veselega upanja čaka, dokler mu deveta ura bije na delo, pa ne opazi je več! Gre, prepričan, da je njo videl, in očitaje si, da jo je preplašil s svojo burnostjo. Po polu dne je Rastislav previdneji na svojim opazovališčL Ker ravno droben dež začno rositi, odpre okno, da bi vžival tisti prijeten duh, ki ga dajo zelišča o prvem ro-senji, potem pa se hitro umakne nazaj za ob- tegadelj, ker so v samej Kvropi nam in Slav-janom sočutni elementi, no i zato, ker ruski narod v tem momentu nij več to, kar je bil pred dvajsetimi leti. Hvala našemu carju, je narod svoboden, ne pasivna masa, globoko čuteč in poznajoč svoj poklic; ruski narod samo čaka, da car izreče svoje slovo in Slavjanstvo bode njega ovenčalo novim vencem „Osvobod itelj a Slavjan-stva". On bode izvršil veliko zadaćo, katero je tako blistatelno in smelo začel Dimitrij Donski. Taki so tu občni glasi. V poslednjem času je zlasti dosti koza-kov se odpeljalo črez Odeso iu Itumuuijo v Srbijo, kateri bodo gotovo dobri došli pri znanem pomanjkanji kavalerije v srbskej armadi. General Novoselov, nekdaj tovariš Čerujajevega v Turkestanu je na posebno po« vabilo svojega starega soborilca se odpeljal 19, septembra iz Odese v Belgrad in 250 dobro oboroženih prostovoljcev, većiuom kozakov, soboj vzel. Jugoslovansko Dojisce. Iz Carigrada poročajo, da se je turška vlada udala v to, da se premirje raztegne nadalje še za osem dnij, to je do 2. oktobra. Srbom pak to nij ljubo, ker oui so svojo vojsko tako izurili in oskrbeli, da so pripravljeni boj z nova začeti. Duuajsk list, ki dostikrat resničue pa tudi včasi nepotrjene stvari prinaša, „N. \Vien. T." je poročal, da so Srbi počitek orožja odbili iu uečejo veo premirja. Najnovejše poročilo „Pol. Corr." iz Bel-grada res to uže pozitivno potrjujejo, da j © II i stić naznanil zastopnikom velesil, lok. Od tod na skrivnem pobistri svoje oči. Okno nasprotno je po navadi precej gosto zastavljeno s cvetlicami, in stekla so znotraj do malega zagrnena z zeleno tančico. Rastislav opreži le ozko linico za prosti pogled tja v sobo nasprotno in skozi tisto opazi — ne moti se več — snežno, belo, nežno ročico, ki zapored miga na kviško in na vzdol. Ves zavnet o tej premičnej najdbi poostri svoj dobri vid in kmalu dovolj na tanko razločuje tudi časi pol lic pre-Ijubeznjivih, pol belega vratu in glave rumeno-lasate. Vidi tedaj malo; a ti Ulični deli nepoznane podobe v skrivnem zatišji — zde se mu lepši in ljubeznjivejši, kolikor dalje gleda. Ne dvomi več: to mora biti ona proslavljena Ljudmila! In ves zamaknen dolgo, dolgo opazuje tamkaj. Jedna začne misel posebno radovediti ga. Ali bi Ljudmila pač skrila se po polnem, ali ne, ko bi on zdaj kakor slučajno pokazal se na oknu V Po nekolikem uvaževanji se odloči, nasloni se na oblok in kakor ne bi videl in ne vedel nič na videzno ravnodušno zre venkaj. Ali v tem mu njenih migljejev ne uide nobe- da Srbija neprivoli, da bi se tako premirje podaljšalo, kakor je zdaj osem dnij bilo. Zdaj nij nobene mejilne črte, nobenega neu-tralnega zemljišča, torej se boji ne morejo zabraniti. Srbija obžaluje, da porta tega ne uvidi. Srbija bi pravo in formalno premirje prevzela, a dozdanjega neče. Černjajeva vojska, kakor črnogorska srbska armada je bolj za bojevanje navdušena nego za premirje. I)a pa Turčija, v očigled proglašenja srbske kraljevine in tepežnega po-raženja svoje vojske na črnogorskih mejah sedaj novo premirje hoče imeti, to je od vseh stranij priznana s la bo s t turške velike države. Finance turške so slabe, denarja nemajo Turki, za to pa se dajo poniževati. To bode — hvala bogu — demoraliziralo in razbijalo turški fanatizem, uničevalo turško moč ter turško vojsko razdvajalo. Srbski minister Nikolič je ogledal Deli-grad in nova utvrjenja pri Ćupriji, ter se v Belgrad vrnil. Na Drini je baje mej srbskimi vojaki zbolelo jih 300 na disenteriji. V Aleksincu delajo Srbi podzemeljsko kolibe, da bodo vojaki črez zimo tam bivali. Iz Carigrada se javlja, da so Srbi nekoliko turškega mosta črez Moravo narejenega se strelivom v zrak spustili. 25. t. m., torej jeden dan po izteku premirja prvih osem dnij. Zarad pomanjkanja telegrafične zveze, izvedelo se je v Cetinje stoprav zdaj, da so, predno se je bilo premirje začelo, Črnogorci j iz Vasovič" Turke pretepli in jim štiri „kule" vzeli, katere so branile zvezo s Srbijo. Politični razgled. V Ljubljani 28. septembra. Ittts? carja gen e r a 1 - a d j u t a n t gro f Sumarakov je 27. sept.naDunaj prišel in je bil obdesetili zjutraj pri našem cesarji. To je važna prikazen, in sodi Be, da je imel Rus posebno poročilo. flrifii-ia' xhaw pravijo da niti oktobra ne bode še sklican, ker finančni minister svojih predlog nij skoncal. 9*ui»**i*h't* „Pol. Corr." pravi v „vi-sokooficijozneni" članku, t. j. od An-drassvja narekovanem, da Avstro Ogerska ne "bode priznala Srbije kot kraljevine in bode vsem dejanskim konsekvencam iz srbskega proglasa izvirajočim, odločno ugovarjala. — Če kaj tacega beremo, vprašamo, zakaj Čehi, vodje avstrijskih Slovanov, ne pridejo v parlament povedat, kaj si mi Slovanje mislimo o vnanjej politiki. Zapori Srbov na ##**r*ff.se izkazujejo kot popolnem nepotrebni. Proti osječ-kemu Akseotijevieu nij „narodna" vlada prav nič našla. — Grd madež, težko izbrisno črno piko si Hrvatska v Slovanstvu dela sedaj. Iz #V*t#» se poroča: -Testi Naplo" pravi, da je vnanje položje naredilo sifo. da se je precej porazumljenje v nagodbi doseglo. Prav ! Ali „Napio" dalje pravi: Branimo domovino z združenimi močmi proti panslavizmu." Na to Slovani rečemo: B u tel j magjarski kje je in komu kaj hoče „pansla-vizem."? Če hoče Slovan tisto narodno pravico imeti kakor jo ima hnnski Magjar, je to le naravna stvar, a ne „panslavizem." O drugem pa nič ne vemo. ViM*?tj«» dr Iz Itu.rifi> poročajo tudi dunajski časopisi, da je vojni duh tam močno razvit. Rusija sicer pravi, da hoče mir, ali na mejah vojsko zbira tako, da more v osmih dneh v Turčijo marširati. Ona hoče vsakako, da je Srbija neodvisna in da Bosna, Hercegovina in Bulgarija dobodo samostalno vlado. Ker ob jednem „Pol. Corr." iz Peterburga javlja, da je še vedno mej avstrijskim in ruskim cesarskim dvorom dobro porazumljenje moremo in smemo soditi, da so vsi temu protivni glasi samo magjarske želje, katerih se nam patrijotičnim avstrijskim Slovanom bati nii. Iz Hfltft-iifta se poroča: Odbor narodne skupščine je poslal Černjajevemu zahvalnico za njegovo delovanje, posebno, ker je njegovo ime toliko ruskih bojevnikov privelo j v srbski tabor. Ristić je z angleškim konzulom konferiral, a odbil mirovne uvete, kakor jih Anglija ponuja. — Srbska vlada bode baje prej sklicala ,,vel i k o" izredno skupščino G00 zastopnikov, predno oficijnlno prevzame naziv: ,,kralj". Vu»čim« se bode glede mirii vsemu udala, kar bodo velesile od nje zahtevale; to na pol uže sama oznanja. — Sicer pa celo obeta, da bode sestavila odbor 30 muselma-nov in isto toliko kristijanov, kateri bodo „reforme" ugibavali za vso Turčijo. Iz .sten Be poroča, da so tamošnji Kret-čani poslali Gladstonu zaupno in zahvalno adreso, ker je govoril in govori tako odločno zoper turška divjaštva. Itavno tako adreso je istemu angleškemu državniku poslalo več veljavnih Bulgarov. .V#»#M.r „K61n. Ztg." mej severnimi velikimi listi prvi turški prijatelj, želi, da bi ruska vlada prepovedala odborom in časnikom delati in agitirati za Srbe in Jugoslovane sploh, češ, da večina ruskega prebival- stva ne ve nič, kaj se po svetu godi, in s to nevedočo večino more Rusija manjšino ukrotiti. Lep nemško-turški svet. Koliko je pa — Nemcev tacih, ki nijso 1. 1870 nič vedeli, za kaj gre? Velikanska večina. In kako je „K. Z." tačas bobnela? _ Dopisi. I z 91 «a».lr1» 24. sept. [Izv. dopis.] Srbsko-turška vojna mislim, da po celem Slovanskem malokde toliko zanimiva ljudstvo, kakor naše zgornje Savinjčane. Mislim, da to uže zarad tepta, ker nobena okraj ina na Slovenskem nema toliko občevanja, posla in trgovine z našimi brati Srbi, kakor ravno naša lepa savinjska dolina; ker nij je skoro male vasice pri nas, da bi se ne našel vsaj jeden, ki zna pravilno srbsko govoriti, in so mu vsa na podbrežji Save in Donave ležeča mesta, trgi, ljudstvo in njih običaji znani, ker od tukaj se vsako leto na tisoče in tisoče plavov lesa prodaje v Srbijo in Bosno. Drugi slovenski kraji nemajo te prilike tako s Jugoslovani poznati se. Kadar nam novine prinese kakšno veselo novico iz bojišča jugoslovanskega, se vse raduje; kadar pa pride ža-žalostna novica, pa naše brate vse miluje. Da je to istina, se je denes pri nas javno pokazalo, in naj bi jednako tudi storile vse druge slovenske pokrajine. Denes na kvaterno sredo ob 6. uri zjutraj so se sv. maše brale za naše brate Jugoslovane pri farnej cerkvi v Mozirji in na Ročici, potem smo se pri Govekovem križu skupaj sešli ljudje iz obeh Župnij in smo Sli v procesiji s štirimi duhovniki in molitvijo k podružnici v Kokarje. V cerkvi je bila naj-poprej pridiga, katero je imel mozirski gosp. župnik in je pridigoval tako, da je marsikateremu solza v očeh igrala, čuvšemu, kako se krščanskim našim slovanskim bratom podi. Po sv. opravilu pa se je za ranjence nabiralo. Nabrano z jednim zabojem šarpije vred smo odboru poslali. Gotovo bi bil v srce gin jen vsak Slovan tu, in bi bil sprevidel, kakšno sočutje, ljubezen in simpatije imajo Jugoslovani mej nami prostimi Slovenci. Hvala našemu č. g. župniku, in pa tudi č. g. župniku v Ročici, in obema kaplanoma M. in B., ker so se vsi štirji odrekli kake plače zato. S tacimi postopanji se narodna zavest močno budi. Torej naj še drugod posnemajo. na dekle. Te resnice- si ne more tajiti, ali razloge jej išče v nenavadnih stiskljajih, po katerih je on prav nehote izvedel o Ljudmili; potem v stanovanjskih razmerah, katere nanašajo, da mora kar šiloma toliko baviti se ž njo, in ua posled zlasti tudi v preslavljenem mu njenem imenu, v njenem samovlastnem ponašanji in skrivnostnem osebstvu. Te reči so, da mu toliko zanimanja odjemlje ta malo še znana mu ženska. Kaj pa zato ljubi Ljudmilo? vpraša sam sebe in zamišljen se nasloni na brvin držaj. Solnce je ravno zahajalo. V bližnjem gozdiči pod košatim dre v jem je vlegal se po-mrak. Tam notri je kos peval svojo sladko-otožno večerno pesen, tašica drobno žgolela in po robji so murnici cvrčali mej travo. Rastislav pa za vse to ima gluha ušesa. Celo pod soboj še vedno jednako skokotajočega potoka ne čuje ga kar in skoraj ne vidi. Vse čute mu odjemlje misel le jedna! V tem hipu nenadoma pritekel pes za-hriplje Rastislavu za hrbtom in dobrikaje se obstoji pred njim. Rastislav se ozre in za- den. In prepriča se, da ona se ne gane z mesta, da pa pač postaja nemirneja. Zagrin-jalo potegne k sebi; toda skoraj tik poožene linice premikajo se njena lica. Tega ne prezre Rastislav, in dobro, kaj dobro se mu zdi to. Tedaj res skrivna opazovalka? — Prihodnji in vsaki naslednji dan se Rastislav na jednak način čisto po polnem prepriča tega. Ali kako rad jej odpušča to skrivno zalezovanje ! Kako dobro le misli o njej! Kako ugodno jo sodi! — Četrto nedeljo, kar je bil Rastislav prišel V B.*, je on uže za rano po konci, ker jutro je prekrasno in bi rad vžival ga pod milim nebesom. Uže je pripravljen za odhod, ko se Še jedenkrat ozre skozi okno. Kak ljubeznjiv pogled! Ljudmila je nekoliko odstranila za-grinjalo z okna. Pač najmenj ne nadejaje se še radovednih niladeniškib očij vsa brezskrbna v lahnem jutranjem oddelu stoji tam* pri svojih ljubih gojenkah, cvetlicah, in glešta in duha jih. Rastislav ne upa si sopsti. Zamaknen strmi v to angelsko podobo: lica, kakor jabla-vov cvet, ustne, kakor prezajoča se vrtnica, tilnik in gola lakt, kakor sneg, lasje, kakor zlato, oči tako značljivo opasane s temnimi obrvi, vsa prelepa in ljuba, kakor jutranja zarja, in mičua! Zares, take Rastislav nij videl Še ženske: tako krasne, tako ljubeznjive! III. V nedeljo po polu dne je Rastislav po daljnem samotnem sprehodu prikoračil na brv, kder je pred mesecem razgovarjal in pričkal se z Modrivceni. Na tem mestu mu tovariš zdaj zopet jedenkrat prav živo stopi pred oči in njegove tedanje besede — bude se mu zapored v spominu. Zdi se mu kar, kakor bi on sam v živej podobi stal pred njim in po-prijemal ga za besedo, katero je bil tačas tako določno izustil, da namreč srce njegovo nikoli več ne bode odprto ljubezni do ženske. Ali, kako v tem obziru zdaj ž njim? Na to vprašanje mu vest jasno odgovarja. Do malega vsemu njegovemu dejanju in nehanju ravnalo je dalje časa uže skor jedina misel Domače stvari. — („Slovenski Narod") je bil včeraj zopet od c. kr. državnega pravdnika konfisciran in sicer zarad dopisa iz Slovenj -gradca. — (Nova slovenska knjiga za naše učitelje.) Na Dunaj i v c. kr. zalogi šolskih knjig je ravnokar na svitlo prišel: „Navod k prvej in druge j računici za slovenske ljudske šole. Spisal dr. vitez Franjo Močnik. Po novih učnih čr-težih predelani natis." — Ta knjiga je našim ljudskim učiteljem dobro došla. Zdaj imajo navod k prvej in drugej računici v jednej samej knjigi na lepem, debelem papirji v velikej osmerki. Knjiga ima 112stranij in je pisana v lepem, čistem slovenskem jeziku. Mi to knjigo z veseljem priporočamo vsem našim ljudskim učiteljem, pripravnikom, kakor tudi vsem onim, ki se pečajo s pod-učevanjem naše slovenske mladine. Naj bi tudi naši dijaki, ki po hišah mladino uče, poprijel i se te knjige, da se doseže jedinost v računskem poduku. Knjiga so dobiva pri bukvarji Gerberju in stoji mehko vezana 35 kr. — (Nagla smrt) je te dni zadela v €elovci mlado lepo igralko Ano Kler. Deklica je pozno v noč učila se pri plinovi svečavi svojo ulogo, pa predno je spat šla, samo na pol privila na cevi plin (gaz), kateri je potem spečo zadušil ter so drugo jutro mrtvo našli v postelji. — (Iz Celja) se nam piše: V noči od 24. do 25. sept. steplo se je osem domačih fantov v nekej kremi blizu Žavea v celjskem okraji na Štajerskem tako močno, da so jednega z nožmi tako hudo ranili in razklali, da je takoj mrtev obležal; drugi je precej potem umrl, in tretji pravijo umira zdaj. Ker se je to precej sodniji naznanilo, pripeljali so jih uže drugi dan 20. sept. v Celje, kder jih ima okrožna sodnija uže v rokah. — (Ubil) je neki hudobnež okolo 70 let staro žensko v Zgornjem Bitnu pri Šmartuem. Omenjeni človek, ki je v tistej vasi služil, je najprej ukradel necega vola, ki ga je hotel najprej v Loki in potem pri sv. Duhu prodati. — (Ljubljanski mestni zbor.) Vtorek 2G. sept. je imelo starešinstvo ljub- gleda gizdavega gospoda z mlado pa krasno gospodičino na strani, ko uže stopata k njemu na brv. Ne more ju poznati, pa po nekej slu-tinji kali hipoma ugane njuno pravo ime. Ljudmila in njen stric! o katerem je tudi uže čul, misli si, in polasti se ga vidna zadrega. A predno še ve, kaj bi, pozdravi ga Javorski in nagovori, rekoč : „No mladi gospod doktor! ne zamerite — kako se vam dopada v našem trgu. Ali ste kaj dobro uže privadili se?" Na ta celo prijazno naglašeni ogovor je Rastislav brž iz zadrege. „Hvala za vprašanje", odvrne „dosti všeč mi je tukaj, iu vsak dan še skoraj bolj ml prikupuje se B*.," pristavi, kakor po kratkem preudarku. „1 no, saj tržič naš je prijazen. In okolica njegova prav prijetna iu lepa! Posebna ta zaloka polna cvetličja, tu gori ta gozdič in ta potoček vijoč se tu doli mej travniki: to je res, kakor pravite vi mlajši, nekaj romantičnega." „Da pač, prekrasna sprehajališča imamo," ljanskega mesta sejo. — Župan g. Laschan je kot predsednik odgovoril na dve v zadnjej seji stavljeni interpelaciji, na interpelacijo? mestnega svetovalca g. Ilegali j a in na ono in. s. Jurčiča. Na interpelacijo Regalijevo, zakaj se od nekaterih gospodarjev po krivici terja plačevanje za vojaško ukvurtirovanje. odgovarja župan s tem, da citira vojne predpise in ukaze, sicer pa tolaži s tem, da je več meščanov v tem oziru vlogo dalo na vlado s pritožbo, da se torej naj počaka, kaj bode ministerstvo odločilo. Na Jurčičevo interpelacijo, zakaj se dnevni red in vsi spisi pošiljajo občinskim odbornikom samo v nemškem jeziku, in zakaj se s tem zametuje jezik ogromne večine dežele in glavnega mesta, slovanski jezik, odgovarja župan, da on v praksi s tem ravnopravnost spoštuje, ker v obeh jezicih naznanila publicira. Sicer pa, ker mu je interpc-lant (Jurčič) zadnjic sam priznal v seji, da vsi udje tega zbora nemško razumejo, ker bi slovenski dnevni red le več stroškov prizadeval občini, ker nij službinske potrebe („kein Dienstesbedtirfniss"), zato neče od sedanje navade („vom bisherigen llsus") odstopiti. Župan potem svetuje naj se volita dva uda v mestni šolski svet. Voljeni sta bila gg. Mahr in Dež man s 13 glasovi. Gg. dr. Karel Bleivveis in Kljun sta imela po 7 in C glasov. Voliti je dalje bilo nekaj sodnijskih prič za založenje novih zcniljiščnih knjig. Zupan kar nasvetuje nekoliko osob, mej'temi na pr. gg. Ungleht, Ilinterlechner, Josin, Leitgeb in Pauer, — ter hoče naj se kar glasuje za te može. Mestni svetovalec Hora k vstane zoper to. On želi naj župan na več boljših mežča nov, ki imajo hiše, zemljišča in se res razumejo na to, kaj je zemljiščua knjiga, ter bodo res mogli mesto zastopati kot sodaijske priče, in gotovo se jih bode več našlo, ki bodo iz ljubezni do mestne občine prevzeli to delo. Ti pa, katero župan nasvetuje, nemajo po večjem nič posestva, so večjidel oso-benjaki („pfrUndnerji"). In kako bodo ljudje, ki če na jedno drevo zlezejo, nič svoje zemlje ne vidijo, zemljiške in hišne posestnike zastopali ? meni Rastislav in poln dobre volje začne naštevati celo vrsto krajev, kder njemu najbolje ugaja, in kamor najrajši zahaja. To pripovedujoč mu pogled večkrat kakor po neve-doma uide na Ljudmilo, ki je mej tem skrivaj izza stričevega hrbta zvesto pazila na slebrni gibljej njegov in pristrezala vsako besedo. Jedenkrat, ko je gospod Javorski nenadoma izpred nje naslonil se na brvin držaji vjerno se Rastislavove oči z njenimi. Leta primrljej učini, da nežno pozore lica Ljudmili. V tej zadregi zagleda doli ob potoku cvetlico zlatico, ki je pred meseconi uže budila Ra-stilavu pozornost, in ki denes še vse lepše razve tena z mnogobrojninii cveti kima v vodeno zrcalo. Videzno zelo razveseljena hiti po-njo. Nepopisljiv čut spreleta Rastislava, ko ueniudoma ugane njeno namero. Z utripajočim srcem pazi na vsako njeno stopinjo vo-dečo jo po visečej brezini do osodne cvetlice. Tudi njen stric Javorski jeden čas radovedno molče gleda, kam in po kaj hoče Ljudmila. Oslutivši to pa dobrovoljno popraša: Jurčič si izprosi, predno se preide na dnevni red o poročilih, besedo ter pravi: Oziram se na §. 28. poslovnega reda tega mestnega zbora in terjam, da se stavi moj in mojih slovenskih somišljenikov tu in zvunaj protest v protokol denašnje seje zoper ta način, s katerim je izvolil g. predsednik Župan odgovoriti na mojo zadnjo interpelacijo glede slovanskega jezika. Iz odgovora g. župana veje neko ne-spoštovanje, da ne rečem: zaničevanje, našega jezika, katerega govori skoro 95 procentov slovanske dežele naše, katere glavno mesto mi tu zastopamo; in tudi ogromna večina prebivalstva tega mesta je slovanska. Za to jaz vlagam v protokol zlasti za kasneje čase naš protest proti temu, da se s prvini jezikom naše deželo tako brezobzirno ravna, tembolj ker nam z vašim nemškim ,,dienstosbe-dlirfniss" nij nič odgovorjeno, kajti jaz sem zadnjič izrekoma dejal, da moja interpelacija v tem smislu nij le na potrebo oslanjana, te-muč je narodno principijelna. Župan: Dasiravno so "protesti dovoljeni le proti sklepom (beschllisse), vendar nečem ugovarjati, da se ta protest protokolira. Jurčič: Prosim poglejte opravilni red tam stoji: zoper vsako postopanje ,,gegeu jeden Vorgang im Gemeinderatho'1 ima vsak ud pravico protestirati. Potem se preide na tretjo točko dnevnega reda, poročilo šolske sekcije. (Kunce pnli.) — (Koze.) Mej bosenskimi begunci okolo Siska je nastala kužna bolezen koze. Kaj bode z reveži! Smrtna kosa bode strašno kosila, vlada naj brzo pomaga kar se da. Brandstetterjeva pravda. (Dalje.) Poslanec Seidl pripoveduje pred sodnijo, da je Brandstettcrju dal 1. 1874 več „žiro" potem pa nobenega ne do 0. julija 1875, kateri dan je žiriral Brandstetterju za 11,000 gld. Ko je bil na Slatini, prišlo je Seidl u tega leta več plačilnih nalogov in protestacij. Vprašal je pismeno Brandstetterja, ta mu je z Dunaja odgovoril v obupnem pismu in obetal, da bode vse kmalu poravnal. Kasneje mu je Brandstetter zopet pisal obžalovanje, I da ga jo soboj potegnil. Ko je čedalje „Knj vendar pa boš s to priprosto cvetlico? Ljudmila!" „Tn je tako krasna! To moram imeti!" odgovori ona niti ne ozreč se in skrbno skuša svojimi drobnimi stopali, kazoči se izpod krila, dobiti trdnega, zanesljivega stališča na spolzlih tleh poleg globocega tomuna. V tem, ko njena nožica še izkuševaje poplazuje sem ter tja, pa Rastislav na jedenkrat zagleda, da izpod-plavljeni breg pod njo se hitro ruši od celine ter pogreza v vodo. „ A j, aj, gospodičina! Bežite, bežite! Breg se trga pod vami!" zaupije skrbno. Ljudmila preplašena rine nazaj iu navzgor. V tistem trenotji pa se tudi uže od-vezne velike kos obrežja in glasno štrbunkne v tomun. „Glej!u zategne Javorski nekaj očitajo Ljudmili, ki obledela zdaj više stoji na robu in nekako milo pogleduje nazaj dol na ravno narejeni zeleni otoček v vodi in na zaželeno pa vneseno cvetlico na njem. (Dalje prih.) več plačilnih nalog prihajalo, začel je prvič (?) sumnjiti, da je Prandstetter goljume men-jice izdal. To je Seidl pravil dr. Duhaču in dr. K o C m u tu v Mariboru, katera se pa nijsta nič čudila (saj poznata dolgo oba, lirandstet-terja in tovariša mu Seidla.) Kasneje ko je bil Brandstetter poskusil usmrtiti se (ko je bil pištolo z mehkimi rokavičnimi cunjami nabil, a še s tem tako streljal, da je le kožo ranil si Ur.), govoril je Seidl v Podvanji ž njim in tačas i je Prandstetter sam obstal, da je za 130.000 gld. menjic ponaredil. Totem je Seidl izdal političnega brata sod nij i v Celje, pravi pa, da mu je bil ta korak težak. Seidl dalie trdi, da Hj res, kar Brand-steter pravi, da je on Brandstetterju branil, mandat položiti. V večernej seji '25. t. m. so Seidlu pokazali menjice. On je dejal, da so ponarejene in je zajainral: „Na podlogi teh menjic so bile moje državne in deželne poslanske dijete ru bij ene, več kot 2000 gld., moja posestva in pohištva rubljena in moja žena je morala plačevati." Dr. II o 1 z i n g e r pravi, da Seidl kot oficir nij imel niti pravice menjice p o d p i s a v a t i, torej se je lehko odtegnil plačevanju. Seidl pa pravi, da se nij hotel skrivati za oficirski karakter in da se zahvaljuje za tak svet. Ilolzinger pravi, da nij hotel sveta dajati. Četrti dan obravnave se oglasi dr. II o f-ier iz Gradca in pravi: Iz novin sem zvedel, da je Brandstetter dejal, da sem jaz 200 procentov jemal od njega. To je lažnjivo in hudobno izmišljenje Brandstetterjevo. On je bil Brandstetterju prijatelj, za to ima pa zdaj nehvaležnost od njega. Brandstetter pa pravi, da bodo od slučaja dokazal, kar je rekel. Dr. H o f f e r pravi: ,,Brandstetter se tako zagovarja, kakor najprostejši goljufi, ki drugim goljurijo očitajo." Brandstetter odgovori: Dosti prič bo dokazalo, da je laž, kar dr. Iloffer pravi. Dr. Iloffer reče, da se bode domov peljal in dokazov prinesel, sicer pa on govori pod prisego in ve kot advokat kaj prisega pomeni. — Dalje prizna dr. IlofTer, da mu je Brandstetter dal kot ekstra-honorar za njegov trud menjico za 5000 gld. Priča M a u t n e r je jako hud na Seidla in pravi, da le Seidl ga je ogoljufal, od njega terja plačilo za svojo menjico, ker je jedenkrat Seidl prej podpis 'kot pravi izpozual. Predsednik sodišča miri glasno pričo. Brandstetter v teku daljše obravnave skuša dr. llollerja sumnjiti, da nij jedno menjico za 3000 gld. vknjižil. Ta pa Brandstetterju precej iz svojih knjig dokaže, da je sumnjičenje neopravičeno. Dr. Ilorler pravi: Brandstetter je bil tako dolgo moj prijatelj, dokler sem mu denarja dobivati mogel. (Daljo prib.) Umrli v IJnltliaui Od 21. do 90. Bepteaibra: Ivan Kobiria, bivši krojač, HH 1., na oslabljenji. — Henriku Matersiloriur, trgovcu, otrok umskega spola, 7 dnij star, na slabosti. — Ivan Jerotina, prosjak, 68 1 , v bolnici v.a jetiko. — Ana Tičar, Rtlovnika otrok, .') 1., v bolnici, za škrofcljni. — France Kamari, kr/.narja otrok, 14 dnij star, na slabosti. — Ivan RehwitS, zasebni uraUnik, 52 1, na kapa. — Jurij Serše. stanovnik, (14 1., v bolnici, na < labrnji. — .Miha llricclj, kovača in lii^iu-ga' gospodarja otrok, 3 dnij star, na slabosti. — Amalija Javornik, delavca otrok, 2 l., sa vnetico grla. — Drago t in Krista*., delavskega nadzornika otrok, 31, za vnetico grla. — Pavel Folegegg, mestni svetovalec, trgovec z lesom in bišni gospodar, HI L, na srčnem kapu. — Jurij Pikelj, stanovnik, 72 1., v bo,niči, za vodenico "— Era*em Kumol, cestninar, 61 I., za jetiko. — Tonu Javornik, delavca sin, 8 I , n vnetico grla — Amalij* Zelnik, c. kr. major-avditorja soproga, b'r> 1., za pljučnim kapoui. tr s«, i--' - 26. septembra: •An-mivj* Rus iz Ljubljane. — Premer iz Trsta. — VVels iz (»orice. tri >.«»n«: Iban iz Biljaka. — Fotoiil) iz Zidanega mosta. — Wi'tzlawik iz Senožeč. -- Alberti iz Celovca. — Kostelek i« 1 rsLa. — Sin koč iz Dolenjskega. - Pavbč iz Rateč. — Gabrević iz Dalmaciju. — Rosic i' Do'enjskeg.i. Pri »*»»»m>i: Boboiui iz Dunaja. — Paulin iz Celovca. — Scblesinger iz Dunaja — Laušin iz Beljaka. — Ilub« iz Hamburga. — JKumtif i2 Gradca. — Lebman iz Dunaja. — Zauibeli u Trsta. — Gigl iz Dunaja. — Mliller iz Gradca. — Jaminel iz Berlina. lio4<>rijiic srećke. V Trstu 23. septembra: 80. 4G. 13. 89. 44. v Ljubljani 27. septembra t. 1. —logrs 3 gld. 25 kr.; — fižol boktoliter 8 gld. — kr.; masla kilogram — gl. 93 kr.; — mast — gld. 82 kr.; — špeh h isen — gld. 64 kr.; — speli povojen — gld. 75 kr.; jajce po2'/, kr.; —mleka iltor 8 kr.; govednin-.j kilogram 50 kr.; — teletnine 5G kr.; — svinjsko mesu 48 kr.; — sena 100 kilogramov 2 gld. 8'J kr.; — slame. 3 gold. 15 kr.; — drva trda 4 kv. metrov 8 gold. — kr.; — mebka 5 gld. — kr. Dunajska borza 28, septembra. (Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih h6 g d. 75 kr. Liiotni drž. doig v srebru 69 . 70 1860 drž. posojilo 111 , 90 Akcije narodne banke . 85£ — Kreditne akcije 153 , 43 London 120 , 90 Napol. 9 . 64V, , C. a. cekini 5 77 Srebro . . 102 10 Št. 535. (297—2) Učiteljski službi so razpisani s pričetkom novega šolskega leta. 1. Na trirazrednej ljudskej šoli v Mcnt-.1 orne ju. z letno plačo 400 gold. 2. Na dvarazrednej ljudskej šoli v šent-Kuocrtf u. z letno plačo 400 gold. Čas za vložbo prošenj je do 31. oktobra 1*7«. Prošnje naj se izročijo pri dotičnem krajnem šolskem svetu. Za ti službi naj tudi učiteljice prosijo. Od c. k. okrajnega šolskega sveta, v Krškem, 15. septembra 1876. Predsednik: Schtintvetter. Služba za učiteljico. Tri Ilrazrednej rudarskej šoli v Trlun-l.i«'m ].j«uii, v jLukiiiaii-ovcj hiši. (2H0—G) Izdateli in urednik Josip Jurčič. Lastnina in unk BNarodne tiskarne".