Leto LXXI štev. 92 a V Ljubljani, v petek, 23. aprila I943-XX! Prezzo • Cena L 0.80 Naročnina mesečno 18 Lir, ca tnocem-•tvo 31.50 Lir • nedeljska Izdaja c*' lotetno 34 Lir, ca Inozemstvo 65 Lir Ceb. raS. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 ca Iniarat* Podrninleal Novo mesto. Izključna poobIai?enfra ta oglaševanje Italijanskega ta tujega Izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A. Milana Izhaja rrak dan zjutraj razni ponedeljka ta dnrva po praznika. Urednlitvo ta »prava: Kopitarjem 6, Ljubljana. Redazione, Amministrazlone: Kopitarjeva (, Lnblana Telefon 4001-4005, Abbonamentl: M«m 18 Lir«. Estero, m«-i« 31 50 Lir«. Edl-cione doroenica. sn-no 34 Lir«. Eitero 65 Lir*. C C P.: Lubiana 10650 per lili abbonamentl, 10.349 par I« in-aerzionL Filial«! Novo mesto. CoMMckmarfa esclnslva per la pnhbncita dl provemenz« italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S.A* Milana Bollettino No 1062 Aocaniti combattimenti in Tunisia Violenti attacchi nemici confenuti dalla tenacissima resistenza delle truppe dell'Asse - Si e distinto il 1° battaglione del VI. reggimento fanteria « Trieste » U Quartier Generale delle Forze Armatc co-munlca: I violenti attacchi, rinnovati dal nemico, con 1'appoggio di preponderanti artiglierie sul fronte meridionale tunisino sono stati anehe lerl con-tenuti daU'accanita resistenza e dal provato valore dclle nestre truppe. Nella tenacissima dlfesa di un elemento avan-zato della nostra linea si 6 partlcolarmente distinto il prlmo battaglione del VI" reggimento fanteria »Trieste« che al comando del capitano Politi Mario da Sulmona ha inllitto ingenti per-dlte alle unita neozelandesi attaccantl. Bombardieri pesanti germanlci hanno agito eu centri logistici dclle retrovie. Ouattro appa-recchl avversari erano abbattuti dalla caccia, due distrutti dalle batterie contraeree. In riuscita azione notturna nostri velivoli raggiungevano e bombardavano impianti petroli-feri di Tripoli dl Siria. Vojno poročilo it. 1062 Srditi boji v Tunisu Siloviti sovražni napadi zadržani v krepkem odporu osnih čet - Odlikoval se je I. bataljon VI. pehotnega polka »Trieste« Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Na Južnem tunlškcm odseku so bili ponovni sovražni napadi s podporo nadmočnih topov tudi včeraj zadržani v zagrizenem odporu in Izkušenem junaštvu naSih čet. V nad vse pogumni obrambi nekega prednjega dela naše črte sc je posebno odlikoval prvi bataljon 6. pehotnega polka »Trieste«, ki jc pod poveljstvom stotnika Politi Maria iz Sulmone zadal napadajočim novozelandskim enotam znatne izgube. Težki nemški bombniki so delovali nad pre-skrbovalnimi središči v sovražnem zaledju: štiri nasprotna letala so bila sestreljena od lovcev, dve pa od protiletalskega topništva. Naša letala so v uspelem poletu dosegla in bombardirala petrolejske naprave v Tripolisu v Siriji. Duce sprejel svojce bojevnikov in skupino družinskih poglavarjev s številnimi sinovi pod orožjem ter tako na praznik Rima počastil bojevniške družine, ki so zgled junaštva in predanosti domovini Rim, 22. aprila. AS. Ob obletnici ustanovitve Rimu je Duce vuričo tajnika stranke ter ministra za ljudsko kulturo sprejel zastopnike bojevniških rodbin, ki so 6e posebno odlikovale po rimskem junaškem duhu in po vdanosti do domovine. Sprejel je skupino rodbinskih poglavarjev, ki imajo številue sinove pod orožjem. Navzoči so bili: Gospa Natalia Venini-Azzolini iz Milana, vdova po stotniku Corradu Veniniju, odlikovanim z zlato kolajno ter mati poročnkia Julia Veninija, padlega na grškem bojišču, odlikova- nega z zlato kolajno; knez Mario Ruspoli, oče poupolkonvika Marescottiia in stotnika Konstantina, ki sta oba bila bojevniku v prejšnji vojni ter sta v sedanjem spopadu pudla v severni Afriki; svetnika Karel di Cellere in Julij Macchi di Cellere, strica poročnika oklepnikov Štefana Macchija di Cellere, ki se je vrnil iz Argentine, da bi prostovoljno stopil v vojsko, in ie umrl v severni Afriki, ko ie vodil svoj tank v naskok; grof Avguštin Oddi-Baglioni. oče poročnika Aleksandra, ki je junaško padel na egiptskem bojišču; vdova in sin dulmutin- Proslave 21. aprila po vsej državi Rim, 22. apr. AS. Država je praznovala včeraj, 21. aprila, rojstvo Kima in piaznik dela. V polnem zagonu in vnemi na vseh izdelovalnih področjih je Italija slavila rojstvo slavnega mesta v vojnem ozračju ki terja vso voljo in vse sile za dosego neizogibne zmage. Ta zmaga je gotova zavoljo orožja in neukrotljivega junaštva hrabrih in •lavnih oboroženih sil, ki so 6e na vseh bojnih poljanah izkazale a tistim prostovoljskim duhom, ki je temeljna opora italijanskega vojaškega in civilnega življenja. V vsakem mestu in vasi, v vsakem podjetju in tovarni 60 pohabljenci in bojevniki, katere so zvezni tajniki v sporazumu s sindikalnimi organizacijami in z zavodom za fašistično kulturo za to izbrali, razlagali delavcem socialne pridobitve fašistične vladavine, ki so postavile Italijo med prve države na svetu Dopolavorovske organizacije so priredile predstave za tiste, ki po pri delu postali invalidi, ter za pohabljene delavce in delavce bojevnike. Izročena so bila tudi odlikovanja invalidom dela, tako zvezde vitezov dela in zvezde za ročne in poljedelske delavce Družine delavcev bo jevnikov 60 bile predmet resnične in ganljive skrbi fašističnih obiskovalk, ki so jim prinašale dokaze o 6taln in budni skrbi stranke. Vse prireditve so nosile pečat ognjevitih izrazov navdušene zvestobe vsega delavskega naroda, ki je hotel Duceju ponovno zatrditi, aa je neomaj no prepričan o zmagi in da priznava vse ukrepe v korist vseh italijanskih delavcev. Javne etavbe in številne zasebne hiše so izobesile tribarvnice. V Benetkah je bila med številnimi prireditvami posebno značilna proslava Dopolavora v ladjedelnici, kjer je v navzočnosti oblastnikov in strankinih funkcionarjev vojvoda Genovski sam izročil delavsko zaslužnostno zvezdo nekemu preddelavcu ki je delal nepretrgoma štirideset let. V spomin na obletnico nastanka Rima je bila pri narodnem fašističnem zadruzniškem zavodu v Benetkah ustanovljena zadruga, ki ee bo bavila e sajenjem in nabiranjem zdravilnih zelišč, da bi tako dobili enovi za pridobivanje izvlečkov za redka zdravila. Godbe in orkestri ter zbori so igrali in peli himne in domoljubne pesmi, dočim so v tovarni ških obednicah delavci sami imeli spominske govore. V številnih menzah so dopolavoristi prebrab sestavke, ki obravnavajo pomen tega zgodovinskega dne. Z njimi sodelujejo vsak teden pri stalnem natečaju narodnega Dopolavora Preproste besede delavcev, posebno starejših, ki z najmlajšimi v tovarnah nadomestujejo lastne sinove, ki se na bojnih poljanah bore za veličino in neizogibno zmago domovine, so naletelo na posebno ugoden odmev med delavskimi množicami, ki 60 z nenarejeniini dokazi svoje zvestobe pokazali, kakšna bo usoda fašističnega naroda. skega mučenika Giovannija Sava; fasist-nasel-nik Anionio Aguzzoni iz Badia Polesiue, oče devetih otrok, od tega osmih sinov, ki so vsi pod orožjem; gospa Juliju Zanon iz Cupo D'Ar-senio, vdova in amti sedmih sinov, ki so vsi pod orožjem; fašist llipolit Castrioni iz Milana, bojevnik v prejšnji vojni, občinski sluga, oče sedmih sinov, ki so vsi pod orožjem: fašist železničar Alial Forcchini iz Bima, oče desetih otrok, od tega jih je sedem pod orožjem; fašist Orest Zecca, trgovec iz Milana, oče devetih sinov, od katerih jih je šest j>od orožjem; major Angelo Negri, nadzornik bojevniških fašijev v Milanu, bojevnik, večkrat odlikovan za vojaško hrabrost, ki je zaradi nasprotnikovega letalskega napadu izgubil šest članov rodbine, in je potem stranki podaril šest žimnic, pripadajočih padlim sorodnikom; član Balilo Anton Ca-li iz Palerma, ki je bil pri letalskem bombardiranju štirikrat ranjen in je pri tem izgubil brata, a je zahteval puško, da bi streljal na Angleže. Duce sc je z vsemi dolgo in prisrčno pogovarjal. Prisega novega tajnika stranke Itiin. 22. apr. AS. Eksc. Carlo Scorza jn kot minisler-tajnik stranke prisegel Nj. Vel. Kralju in Cesarju. Pravi interesi balkanskih narodov Tutii balkanski narodi gledajo z zaupanjem na posvete med Ducejem in Hitlerjem in na pogovore v Hitlerjevem glavnem stanu >I.e ultime notizie« so ponatisnile naslednji članek o položaju na Balkanu, ki ga je objavil graški list »Tagespost«: »V jugovzhodni Evropi obstaja dvojno vprašanje: dokončna odstranitev boljševiške nevarnosti in morebitni »zavezniški« vojaški nastopi v Sredozemlju, Egejskem morju in južnem Adriatiku. Pogovori v Hitlerjevem glavnem stanu, ki so so jih udeležile najvišje osebnosti držav v južnovzhodni Evropi, so med drugim bili namenjeni tudi temu vprašanju. Južnovzhodna Evropa je bila desetletja dobesedna smodnišnica Evrope. Tukaj so se križali interesi Rusije in Avstrije, pozneje pa angleški in francoski vpliv. Neki švicarski list je pred nedavnim objavil v svojem dopisu iz Budimpešte zanimive podatke o povojnih načrtih Sovjetske Rusije, ki gredo od Irana preko Dardanel do Češke in Moravske. Celo poljska begunska vlada v Londonu je protestirala proti boljševiškim poželenjem po teh ozemljih, ne da bi seveda mogla dati temu protestu večji pomen kakor ga ima kos papirja, na katerem je napisan. Tudi protest bivšega kralja Petra, v katerem je sporočil Sovjetom, »da nimajo pravice boljševizirati Jugoslovanov, ki so se Nasprotnikove bedastoče Rim, 22. apr. AS. Včerajšnja »Dokazila o nasprotnikovih bedastočah« pravijo:: London. — List »Daily Sketchc zagotavlja, da so italijanske oblasti že razdelile med vse hišne lastnike knjižice, v katerih so navodila za primer vdora. List zatrjuje, da je dobil nekaj izvlečkov iz tiste knjižice in navaja iz nje tole: Prebivalci vdornih predelov se ne smejo posamično boriti, niti tvoriti oboroženih skupin, pač pa so do nasprotnika pokazati vljudno, ne mu pa pomagati. Moški naj rajši ostanejo v hišah, pač pa naj pošljejo ven ženske, ki od discipliniranih invazijskih čet lahko izposlujejo več prijaznosti in dobro ravnanje. Ženske in otroci naj se vsekakor obračajo na nasprotnikove vojake, da bi dobili hrano že zato. da tako nasprotnika za hrano prikrajšajo. Rusi prosijo Kanado za žito Lizbona, 22. aprila. AS. Iz Ottawe se je izvedelo, da je Sovjetska Rusija zaprosila Kanado. naj ji pošlje pol milijona ton žita, ker so njene rezerve izčrpane. borili za svojo svobodo«, je vzbudil v političnih krogih jugovzhodne Evrope in celo v taboru »zaveznikov« komentarje, ki kažejo, da je nemška kampanja proti boljševizmu bistveno v korist vsej evropsKi cclini. Zato švicarski časnikar vidi že »tretjo fronto«, protiboljševiško fronto, ki se nevidno razteza preko vseh evropskih držav. Angleški načrt, ustanoviti novo balk an-sko zvezo, je zato zgubil vso privlačnost iu se zdi kakor sen, saj ni odvisen toliko od Angležev kakor od Sovjetov, ki pa že grabežljivo stegajo roke po Madžarski, Bukovini in Besa-rabiji. V teh dneh, ko je še blizu druga obletnica beograjskega puča in začetka vojne na Balkanu, govori Evropa in tudi naši sovražniki o posvetih med Ducejem in Hitlerjem ter o potovanju drugih državnikov v Hitlerjev glavni stan. Tu so govorili ne le o organizaciji totalne vojne, marveč tudi o povojnih vprašanjih in to brez dvoma v obliki, iz katere se -vidi sedanja važnost evropskega jugovzhoda zlasti z ozirom na vojaške dogodke na Bližnjem vzhodu in v Afriki. Tudi narodi tega dela Evrope, ki so že izkusili vojno, razumejo pomen, ki ga ima obramba evropskih obal in imajo interes držati bič vojne daleč od svojega ozemlja. Miren dan na vzhodnem bojišču Sovjeti so včeraj zgubili 77 letal - Ob kavkaški obali so bile potopljene tri preskrbovalne ladje Hitlerjev slami stan, 22. aprila. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Na vzhodnem bojišču je potekel dan ob krajevnem bojnem delovanju v splošnem mirno. Sovjeti so včeraj izeuhili 77 letal, med temi 20 v letalskih bojih s finskimi lovci. Pogrešani sta dve nemški letali. Pri ponovnih napadih lahkih nemških pomorskih oboroženih sil na sovjetski dovozni promet ob kavkaški obali so bila potopljena tri sovražna vozila za preskrbo. V zapaduem odseku I u n i š k e g a bojišča je laslna napadalna akcija dosegla zastavljeno cilje. Sovražnik jc utrpel težke izgube. Plen in število ujetnikov še nista ugotovljena. Na južno m odseku so jo tudi včeraj razbil z najmočnejšim topniškim ognjem podprti sovražni napad ob nezlomljivem odporu nemških in italijanskih čel. Lastni protinapadi so na raznih mestih imeli uspehe. Letalstvo Je preteklo noč uspešno napadalo sidrišča ladij v alžirskih Inka h in izvedlo med drngim Iudi napad na sovražni konvoj, v katerem je bila hudo zadeta večja tovorna ladja. Ob obali R o k a v s k e g a preliva so nemški lovci brez lastnih izgub sestrelili 8 angleških letal, med njimi 6 bombnikov. Oddcdelek težkih nemških bojnih lelal jn preteklo noč iz majhne višine metal razdiralno in zažigalne bombe na pristaniško in mestno področje Aherdeeno. Napad, ki je bil Izveuen v dveh valovih, jc povzročil znatno škodo po bombnih zadetkih na napravah, ki so važne za vojno v tem pomembnem pristanišču za preskrbo. Vsa letala so se vrnila v svoja oporišča. Zaradi dodatno ugotovljenih zadetkov, ki so jih doseglo enote nemške vojne mornarice na sovražna letala pri napadu na Stettin in It o -stok v noči na 21. aprila, se jo število izgubljenih sovražnih lelal povijalo nu Ii'.) bombnikov. Berlin, 22. aprila. AS. Kakor se je izvedelo iz pristojnih virov, jc angleško letalstvo v sredo ponoči izgubilo >1 bombnikov nad Nemčijo. Sovražnik je skušal napasti Berlin in sicer od severa, pa je tukaj kakor tudi pri napadih v zahodni in južni Nemčiji naletel na močno obrambo. Poleg nemških lovcev, ki so neutrudno zasledovali sovražnika, so se tokrat mogočno udeležile bojev protilelulske baterije. Angleško letalstvo je tako /e osmič v tem mesecu dobilo pri svojih napadih na Nemčijo občuten udarec. Po ugotovitvah nemških oblasti je bilo pri terorističnih napadih na Nemčijo uničenih v aprilu 188 sovražnih letal, (io večini štirimo-tornili bombnikov. Več kakor dve veliki letalski skupini sta bili tako uničeni. Nemška obramba pa je zadala sovražniku še občutnejši ndarcc s tem, ker je sovražnik izgubil tudi 1400 članov letalskih posadk. Ostri boji na Kavkazu Berlin, 22. aprila. AS. Z vzhodnega bojišča poročajo, da je bil včeraj najmirnejšt dan na vzhodnem bojišču. Od Belega morja pa do Azovskega morja je bilo izmenjanih le nekaj strelov med oglednicami in nekaj manjših topniških dvobojev. Tako nemško kakor sovjetsko letalstvo je moralo zaradi neugodnega vremena počivati. Na Kavkazu pa ni bilo tako. Tukaj 60 divjali ostri boji zlasti na odseku južno od Novorosijska. Nemške in romunske čete 6o po odbitju množičnih sovražnih napadov izboljšale obrambni položaj tega važnega pomorskega oporišča ob Črnem morju. Glavni uspeh 6o dosegle včeraj popoldne, ko eo zasedle neko višino, ki je na vojaških zemljevidih označena z imenom »Hudičev zob«. To jo posebna skalnata utrdba čudne oblike, sliČna mlinskemu kamnu. Sovjeti so to gigantsko naravno utrdbo izkoriščali ter zadajali od tod znatno škodo sprednjim nemškim črtam iz razdalje nekaj kilometrov. Na »Hudičevem zobu« je bilo mnogo eovrržnih topov. 2e en teden 60 ti topovi neprenehoma 6tre- ' \\ igra med Rusi in Anglosasi Berlin, 22. aprila. »11 Pic.colo« prinaša iz Berlina članek, ki kaže, kako so nasprotniki boje velikega obrambnega zida v zahodni Evropi ter osnih podmornic. Sovjetski poslanik je podelil v Londonu nekaj odlikovanj angleškim vojakom in mornarjem, ki so se poseSej odlikovali pri obrambi konvojev, ki so vozili orožje v Murmansk in Arhangelsk. Pri tej priliki je Majski izjavil naslednje: »Naša država t'e hotela otipljivo izraziti svoje priznanje in valežnost za pomoč, ki ste jo prispevali vi, zastopniki angleških oboroženih sil, za našo stvar in za stvar združenih narodov. Omogočili ste prihod velikih količin vojnega gradiva v Rusijo. Nihče ne more verjeti nemškim fanfaram. Tudi v prvi vojni bi po njihovi propagandi morale biti njihove podmornice smrtonosne, pa niso bile. Isto se sedaj dogaja. Enako se govori o zloglasnih zidovih: atlantski zid, norveški zid, vzhodni zid itd. Dogodki kažejo, da se da vsaka nemška ovira premagali iu sem osebno prepričan, da bo kmalu prišel trenutek, ko bo napaden hitlerjanski kontinent.« Le kanadski ministrski predsednik ni razumel ironije teh besed in je izjavil, da »vsak trenutek lahko pride do invazije«. Razumel pa ga je človek Stalinovega zaupanja, minister za letalsko izdelavo Cripps, ki je naglo zagotavljal, da Anglosasi nočejo biti manj kakor Sovjeti, opozoril pa je, dn je atlantski obrambni zid vse kaj drugega kakor nemške improvizirane obrambno črte med Volgo in Donom. Nekam čudna je bila tudi reakcija ameriškega mornariškega ministra Knoxa, ki je dejal: »Ni si treba delati preveč utvar; podmorniška nevarnost je Še vedno težka in bo postalu na jtežja, če ne celo usodna, ako ne bomo do skrajnosti zmanjšali ciljev. Zmanjšati cilje pa pomeni opustiti prevažanje vsega, kar ni neobhodno potrebno- Kjer je prevoz nujen, sc mora vršiti po najoddaljenejšin poteh.« Ijali in izbruhali več ton jekla na nemške postojanke. Toda od včeraj popoldne eo topovi izmenjali gospodarja in 6lužijo za uničevanje sovjetskih kolon, ki tipljejo po nemški razvrstitvi, iskajoč najslabšo odporno točijo, da bi si odprli pot proti Novorosijsku. Zadnji trenutki borbe za »Hudičevo skalo< so bili nenavadno ostri in trdi. Nemški gre-nadirji in romunski planinci so bili mnogokrat odbiti, preden so mogli doseči vrh ter ukrotiti odpor sovjetskih oddelkov, ki so branili to postojanko. Po končani borbi je skupina sovjetskih lovcev večkrat letela nad Hudičevim zobom in ga v nizkem poletu obstreljevala, nato pa odšla, da bi se izognila boju z nemškimi letali. Sveti oče pri obredih velikega tedna Vatikansko mesto, 22. aprila. AS. Sv. oče, Pij XII. je prisostvoval na veliki četrtek sveti maši, ki jo je daroval v 6ikstinski kapeli kardinal doycn Granito Pignateili di Belmoute. Po službi liožji jc Pij XII. v procesiji pod baldahi-nom, ki ga je nosilo osem škofov, prenesel Najsvetejše v Pavlinsko kapelo, kjer je bil pripravljen božji grob. Po počastitvi Najsvetejšega se je pupež vrnil v svoje prostore. Tem obredom so prisostovali kardinali, prelati, člani diplomatskega zbora pri sv. Stolici in člani rimskega plemstva. Finska letalska zmaga Helsinki, 22. aprila. AS. Nad otokom Sci-scari je prišlo včeraj do velike bitke med finskimi in sovjetskimi letali. Finska letala so sestrelila 19 sovjetskih letal. Pri Kotki je bilo sestreljeno še eno sovjetsko letalo. Dvoje finskih letal se ni vrnilo. Angleška podmornica potopljena Lizbona, 22. aprila. AS. Angleško mornariiko ministrstvo objavlja, da se podmornica VThander-bolt« ni ob določenem času vrnila v oporišče in da jo je smatrati za izgubljeno. Bila je ena najmodernejših angleških podmornic. Eksc. Grazioli na obisku v bežigrajskem zavetišču. Iz gospodarstva Kreditni certifikati. Za izdajo kreditnih certifikatov za financiranje javnih del je določena najvišja meja za prvo polletje 1913 na 600 milij. lir. Za izdajo kreditnih certifikatov za izredne stroške notranjega ministrstva jo določena v prvi polovici letos meja z 5.070 milij. lir, od česar je 5.000 milijonov za podpore potrebuim družinam vpoklicancev in 70 milij. za kritja primanjkljaja pomožnih ustanov. *„ Nacionalizacijo na Portugalskem. Portugul-ski parlament je sklenil uveljaviti zakon o nacionalizaciji. Nanaša se na vse družbe, ki opravljajo javne službe, imajo monopole ali so take narave, da je njih delovanje v zvezi z obrambo države. Vse take družbe morajo prenesti sedež na Portugalsko in morajo dovoliti nacionalizacijo njih kapitala. Za nacionalizacijo je dovolj, da je 60% kapitala v portugalskih rokah. Prizadeta bodo številna podjetju, zlasti angleškega kapitala. <901 Zveza fašijev proslavlja praznik dela Tiskovni urad Zveze fašijev sporoča: Praznik 21. aprilu je bil nted delavci v Ljubljani in v pokrujini po prizadevanju Zveze fašijev proslavljen na razne načine. Slovenskim delavcem, katerim je zveza že prej razdelila brošuro, ki so v njej razložena načela in uspehi korporativnega sistema, so posamezni govorniki razložili vesbino Carto del Lavoro. Pojasnili so jim, kako je v Italiji razredne liorbe nadomestilo sodelovanje delovnih slojev ki so se njih koristi spravile v sklad z občo narodno blaginjo. Prav po tem sodelovanju skuša ustvariti nov red tista socialna pravičnost, ki sc zanjo danes Italijani bore. V vevški papirnici so delavci ter inženirji z živim zanimanjem poslušali toplo besedo tovariša Petronia. V Vulinarjcvi tovarni, kamor tovarni, kjer jc govoril tovariš Bottui, vojni pohabljenec, je poslušalstvo prav tako z živim sc je podala tovarišica De Veechi ter v tobačni zaniinunjem poslušalo govornike. Vodstvu tovarn je bilo izročeno v imenu Zveze tudi nekaj brezplačnih vstopnic za kino »Sloga«, ki naj se razdele med najbolj zaslužne delavce. Sloveiiksim železničarjem je govoril tovariš De 1'etris. V Logatcu, v Črnomlju, Kočevju in Novem mestu pa so govorili delavcem po-edini nadzorniki v coni. V Grosupljem jc govoril tov Ronchi. Popoldne se je Zvezni podtajnik v spremstvu Zaupnice ženskih fašijev in fašističnih žena podal v vojaško bolnišnico. Tu se je zadržal s hrabrimi ranjenci in jim prinesel prisrčen pozdrav od fašistov v prvi črti. Zvečer je bila v kinu Malici predstava za italijanske Dopolavoriste. Mojster slovenskih slikarjev akademik R. Jakopič umrl Ljubljana, 22. aprila. Včeraj ob dveh popoldne je na svojem domu na Novem trgu št. 2 umrl največji slovenski slikar, mojster naših mojstrov, Kihard Jakopič, član slovenske Akademije znanosti in umetnosti. Z njim se poslavlja od nas markantna postava velikega slikarja, ki stoji že na začetku slovenske moderne umetnosti na višku svoje moči, kakršno je ohranil do zadnjih dni, ko mu je smrt iztrgala kist iz rok in omrtvila njegovo \ barvah pojoče srce. Zanimivo jc, da je prav na dan njegove smrti izšel Dom in svet, ki kot S« / . glavno umetniško prilogo prinaša celostransko podobo njegove Slovenske Marije s svetlo cerkvico v ozadju. Zdaj jc njegov duh poletel I ju v višave, odkoder sveti v čudovitih barvah ta cerkvica kot simbol naše vere v nesmrtnost. Toda mojster Jakopič je dosegel nesmrtnost tudi na zemlji in bo živel vedno v svojih barvali, v svoji veliki umetnosti, ki spada med liste velike vzpone in vrednote slovenskega duha, s katerimi lahko stopimo pred široki svet in izpričamo svojo duhovno zrelost in svojo umetniško moč. Zadnji monumentalni kodeks njegovih podob, ki so izšle tudi s podporo pokojnega velikega častilca njegove umetnosti dr. Natlačena, ga je pokazal v veličastni podobi svetovnega mojstrstva ter naše svojskosti tako povezanega s slovensko zeml jo, da moremo to umetnost imenovati specifično slovensko, dočim je prejšnju bila slej ko prej zelo pod vplivom svetovnih tokov. Z impresionizmom začenja jo nekaterniki šele šteti slovensko umetnost, in višek slovenskega impresionizma bo slej ko prej predstavljal še vedno Rihard Ja-kopič, on, ki je danes zaključil svojo življenjsko pot in bo odslej živel med nami kot nesmrtni pesnik barv in naše pojoče zemlje. Rihard Jakopič se je rodil leta 1869 ter jc tako umrl star 74 let. Bil je pravi Ljubljančan po rojstvu in življenju. Po realki v Ljubljani sc je vpisal na dunajsko akademijo, pozneje pn na monakovsko, k jer je vstopil v Ažbctovo šolo, iz k«tere je izšla noša nova umetnost z mojstri Groharjem, Jakopičem, Jamo, Sterne-nom in najstarejšim Veselom. Zadnjih štirideset let je živel v Sloveniji, v začetku na podeželju (škof jn Loka, Dobrova itd.) hi marljivo sodeloval pri organiziranju prvih slovenskih umetniških društev in razstav. Z n jegovim imenom je zvezana I. slovenska umetniška razstava, ustanovitev »Save«, pa tudi prvi veliki uspeh na Dunaju (pri Micthkeju). Med tem je bil nekaj časa v Pragi pri IIynaisu in nn Dunaju, odšel v Beograd, kjer je pomagal pri organiziranju I. skupne umetniške razstave, hotel jc oditi v London na razstavo kot delegat, pa se je v Kol n u ponesrečil in se vrnil zopet v domovino, kjer si je ustanovil družino in se naselil zu stulno v Ljubljani. Tu je pred prvo svetovno vojsko z velikimi stroški sezidal razstavni pavil jon, ki nosi njegovo ime »Jakopičev paviljon«, tudi še sedaj, ko ga je prodal mestni občini in ga upravlja Narodna Galerija. To je samo kratek oris njegovega življenja, ki ni veliko po zunanjih dogodkih, temveč po notranji umetniški sili in izrazu, v katerem je nam ustvaril svojo umetnost, polno priznanja in uspehov v življenju, in ki ji je usojeno, da l.o živela vedno mlada kot slikarska simfonija eneirn na i več. i i h slovenskih umetnikov. Ni sedaj prilika, da bi navajali, kje vse vise njegove podobe v svetu in doma, da krase najvišje naše predstavne prostore in krase našo domačnost pri neštetih družinah. Pa tudi nc, da bi znanstveno označevali in določili njegovo umetnost, ki bo predmet šc mnogim in mnogim kritičnim raziskovalcem njegovega slikarskega sloga. Todu človek se ne preneha zamikati v njegove čudovite barve, pa naj gleda monu-mentalnega Slepca, ali rdečih gorečih barv Kamnitniko, večno sc spreminjajočih Križank, raznih Jeseni, Save z valovjcm, ki se preliva po platnu v vsej svoji živi sinjini, škoda, dn ruzpadnjo njegove veliko freske na Alincljcvi cesti, s katerimi je dal svoj veliki tekst. Človek gleda njegove žive študije, njegove kosce, matere in težake, pa vidi, kako dovršen risar je bil pokojni mojster, resnično — voditelj naše moderne umetniške generacije, katerega cena ni nikdar padala, temveč samo rastla in raste. Tako je živel med nami s svojo značilno preroško postavo kot Moz.es, ki je s palčico svoje umetnosti čaral iz skal studence najčistejših barv ter pojil z njimi naše srce, hlepeče po njegovi barvni harmoniji. Zdaj je izvir tej pesmi usahnil:,ostala pa jc pesem sama, drhteča kot jc drhtela v navalu barvne lepote duša, ki jo je ustvarjala. In v njej bo Jakopač umetnik živel med.Slovenci na vekomaj! Pogreb velikega mojstra bo na veliki petek ob pol štirih popoldne z Žal, iz kapelice sv. Jožefa. Mestna občina ljubljanska, katere častni član je, mu bo oskrbela slavnostni pogreb, da se s tem pokloni njegovi veliki umetnosti in počasti njegov spomin kot njegovo rojstno mesto in mesto njegove slave. In poslovili se bodo od njega piijatelji slovenske umetnosti, kličoč mu v grob: , Slava! Slava! Slava! Njegovi duši pa mir, ki naj ga uživa v Gospodu! Konec razbojnika Severja in njegovih tovarišev Dramatična borba s komunističnimi banditi v kašeljskih hribih ^ Komandant »Štefan« (Sever ČgiiHI) in njegovi neštevilni zločin! Pred nekaj dnevi je vse, ki so še zaverovani | v »narodno osvobodilui boj« OF, preseuetila in močno razočarala vest o medsebojnem pokolju partizanov v Kašeljskem hribovju nad vasjo Za-voglje. Oborožena partizanska patrulja, ki jo je vodil komandat »Štefan«, je prijela pobegle partizane: brata Franra in Adolla Bobna iz D. M. v Polju ter Čcrueta Ivana iz Zavoglja. Vsi trije so se že zdavnaj naveličali OF-arskega raja, čeprav so bili navdušeni komunisti, saj je bil Adolf Boben član komunistične partije še za časa Jugoslavije. I*anl sta z bratom Francem spravila v hribe nešteto nesrečnikov, novih partizanov, med njimi tudi te, ki so ,iu sedaj prijeli. Bila sla zelo delovna voditelja komunistov v Zalogu in pri H. M. v Polju. Sama nista hotela vgrizniti v jabolko, ki sta ga ponujala drugim. Ko sta lani šla k par-tizanom, jima to živlienje nikakor ni bilo po godu. Kaj hitro sta ušla iz razl>ojniŠke voiske in sta so že več kot pol leta skrivala po Kašeljskih hribih. Partizani se koljejo me J seboj »Komandant Štefan« je vse tri ujetnike pozval, naj gredo z njim na Dolenjsko, kjer so borbe in novih moči zelo potrebujejo. Prijeti so se izgovarjali, da so bolni in niso sposobni zn borbo. S tem pa so sami sebe obsodili na smrt. Kruti komandant Štefan ni nikdar poznal šale. Iz njegovega revolverja so odjeknili streli in brata Bobna sta se zgrudila. Ko je Čeme to videl, je stekel, kar so ga noge nesle Patrulja ie streljala za njim. Bil je trikrnt obstreljen. a jim je vso eno ušel. Ob pol enajstih ponoči se je privlekel do legionarske postojanke pri Sv. Lenartu, kier =o ca obvezali in -predali vojaškim oblastem. Dobro je. da ie vsaj eden napadenih osla! pri življenju. kot živa priča partizanskega »tovarištva« jn njihove medsebojne ljubezni. Partizani so že tako zmedeni in do dna duše prepričani o svojem žalostnem koncu, dn vsakocar na mestu ubijejo. ki si skuša s pobegom in predajo rešili življenje. Z zločinom so se izdali Naslednji dan je legidnarska patrulja res našla trupli bratov Bobnov. Jasno je bilo, da morajo i m p i t ubijalci v tem hribovju neko zaklonišče. Tri dni po storjenem zločinu so legionarii iz Dev. Mar. v Polju. Dobrimi in Bizovika napravili pregled vsega Kašeliskega hribovja, ki se vleče od Sv. Lenarta do Zaloga ob desnem bregu Ljubljanice. Od vrha hriba, kjer poteka nemška meja. pa do ceste skoro ob vznožju zelenih gričev se je strelcih« pomikala jxj pobočju živa veriga leglonarjcv. Kakor val so prodirali korak za korakom po strmi rebri in skrbno pazili na vsako sumljivo znamenje. Nenadoma zapazi nekdo pred seboj iz zemlje štrleči dimnik Kraj je bil hitro obkoljen. Previdno so odkrili vrala in pred njimi je zazijala luknja — partizanski bunker. V njem so našli ležišča, štedilnik, razne posode in cel kup propagandnega materiala, med drugim tudi knjige, ki so ne-ovrgljiv dokaz da je komunizem edino in glavno počelo vsega gibanja OF. To partizansko skrivali ščf. so našli na j>obočju hriba Ušivnika — Malo dalje in nekoliko višje proli nemški meji so naleteli na drugo tako skrivališče, ki pa je bilo docela prazno Pot ,je bila še dolca in fantje so se. odpravili dalje v smeri proti Zalogu. Knzalo je. da Iskanje ne bo imelo "posebnega uspeha. Dolsra vrsta se je počasi premikala čez Deben Vrh. V pobočje tega hriba se zaieda precejšnja globe!. Mrzla dolina imenovana. Po njej teče majhen potoček. Res primeren kraj za počitek, saj so bili Posvetitev Marijanišča Srcu Marijinemu Letošnjo velikonočno duhovno obnovo so Marijaniški gojenci zaključili s posvetitvijo Srcu Marijinemu. Posvetitev je izvršil velik prijatelj mladine p. Krizostom Sckovanič nn praznik Žalostne Matere božje. Tej cerkveni slovesnosti je sledila lepa in prisrčna proslava v čast Materi božji, ki so jo isti gojenci priredili na cvetno nedeljo. Po uvodni pesmi »Naše starše, o Marija Mati«, ki so jo vsi navzoči peli. je spregovoril ravnatelj Marijanišča dr. Joža Pogačnik, ki je izvajal približno naslednje misli: Kakor nas je Marija varovala pred Turki in luteranci, tako nas bo srečno prepeljala tudi skozi te tako nevarne čase, če jb bomo tako ljubili in spoštovali, kakor so jo naši očetje. Naša mladina je pravilno razumela klic sv. očeta in našega škofa, ki želita, da bi se čim več vernikov posvetilo Srcu Marijinemu. Z veseljem ugotavljamo, da je mladina prva: ona bo kazala drugim pot in je trdno poroštvo lepše lx>doč-nosti. Poklicana je, tla s svojim delom in molitvami zadostuje za vse žalitve, ki jih toliki povzročajo, poklicana tudi, da vse take pripelje na pravo pot. Izpolnjevanje četrte božje zapovedi je najosnovnejša^ potreba novega življenja, ki mora nastati v našem družinskem življenju. Starši morajo biti res pravi katoliški vzgojitelji, da bodo svoje sinove in hčere res katoliško vzgojili. — Po tem govohi je bila nn sporedu še zborna deklamacija, petje. za zaključek pa igrica p. Krizostoma »Marijin pevec«: osnovna misel, da Mati Marija varuje vse, ki se v njeno varstvo zatekajo, jc prav lepo poudarila celoten namen proslave. šport v krat.:m Iz službene objave Lahkoatletske zveze. Potrjujejo se rezultati pokrajinskega tekmovanja v trku čez drn in strn- Prvak za leto 19-13 je Sedej Zoran, član Planine, pokal CON1-ja pa si je priboril Zelezničarski Dopolavoro llermesa. — 2. maja se bo vršilo na Hermcsu tekmovanje za veliko nagrado v teku na srednje proge. — Uradne ure Zvezine pisarne so dnevno od pol 12 do pol 1 in od pol b do pol 7, ob sobotah samo dopoldne. — Zveza opozarja društva, da si čimprej oskrbijo športne izkaznice. Hermes moška labkoatletska sekcija: Naprošajo se sledeči atleti, da se javijo v petek, dne 23. aprila ob 18 v klubski pisarni na igrišču: Pregelj, Kastelie, Starman !., Starman A., Starmo.n L., Bizjak, Mosettig, Cej, Bezlaj, Adamovič, Jurcn, Gregi, Berglez, Podbevžek. Začetek Korotnnovcca turnlria v namiznem tenisu za prvenstvo Ljubljane bo 26. t- m. ob 10. Pri prvem delu tekmovanja bodo nastopili samo juniorji. Iz propagandnih ozirov tokrat Korotan ne bo postavil v diseplino posameznikov Strojnika Štefana in Potočnika, da bodo tudi drugi lahko prišli do uspeha. Turnir bo trajal 26. ves dan in 27. dopoldne. BSK je rešil zadnjo nedeljo samo eno točko, ko je igral za srbska, nogometno prvenstvo s Ču-karičkim neodločeno 0:0 Ostali izidi so bili: Bask: Obilič 3:1, Balkan:Sloga 2:1, SK 1913:Jedinstvo 2:0 in Vitez:Mitič 4:3. Slabo se je tokrat odrezal vodilni BSK, ki je igral z mnogo šibkejšim moštvom samo neodločeno. Iz vojno gospodarskih razlogov bo izhajalo glasilo nemških športnikov »NS Šport« odslej 14 dnevno in bo postalo obenem tudi glasilo telovadcev in plavalcev. Dosedanji strokovni D. Turn-zeitung in Der Schwimmer so ukinjeni. Grasshoppers vodi v švicarskem nogometnem prvenstvu. Zadnjič je igral proti ženevski Sevetti in jo premagal s 4 :1. Končno tekmo bo odigral Grasshoppers z Luganom, pred katerim je že zdaj za 6 točk. Izpred vojaškega sodišča Vojaško vojno sodišče Poveljstva Oboroženih sil »Slovenija—Dalmazia«, odsek v Ljubljani je izreklo naslednji obsodili: Mravlje Anton, sin pok. Antona in pok. Pohar Katarine, roj. v Podpcči 1. maju 1901, bivajoč v Dravljah, delavec, samski, v zaporu je bil obtožen, da je sodeloval v Dravljah od julija 194s2 do 2. marca v prevratni združbi, da je sodeloval v oboroženi tolpi, da jc imel orožje in municijo brez dovoljenja pristojnih oblastev in da je proti koncu meseca avgusta na Bokal-skem gradil zaradi dobička vzel s silo krave, krompir, moko, in druga živila in je bil zaradi tega obsojen na dosmrtno robi,jo, oproščen pa je bil pripisanega zločina, da je 23. februarja v Mekcrcu priredil atentut na Oborožene sile, zaradi pomanjkanja dokazov. Grm Anton, sin pok. Antona in pok. Miklič Marte, roj v Zagoricic (Dobrepolje), 21. maju 189", bivajoč v Kinjah pri Novem mestu, v zaporu je bil obtožen, da je skupno z drugimi neznanci v Slovenski vasi dne 17. julija !ani odvzel osebno svobodo Pcllegrinu Domenicu, da se je nasilno polastil predmetov in denarja v znesku 10.000 lir pri imenovanem Pellegrinu Domenicu, da je pripadal prevratni združbi, sodeloval v oboroženi tolpi in bil v nedovoljeni posesti orožja in mnnicije, oproščen pa je bil obtožbe, da je v nedoločenem čaju pred II. julijem 1942 v Slovenski vasi zagrešil dejanja ple-nitve, ropa in terorja v anektiranih ozemljih. Obsojen jc bil na dosmrtno ječo z vsemi zakonskimi posledicami. fantje že nekoliko utrujeni od naporne bojo po pobočju. Smrečica na vrhu umetnega hriba Legionarji so posedli k mali južini. Poldne jc že zdavnaj odzvonilo v dolini. Počitek se jo vsem zelo priiegel Vendar nekaterim, ki to gričevje dobro poznajo, nikakor ni šlo v račun, da je iz plitve globeli sedaj kar naenkrat nastala majhna vzpetina. Poles tega ie bilo vse nekam izumetničeno, tako, da je človek nehote občutil razliko med delom Stvaruikove in človeške roke. Nikjer pa ni bilo sumljivega znamenja, jazen male smrečice, ki ie rastla na vrhu nerodnega hribca. V razbojniškem brlogu Ker so partizanske navade bile fanlom dobro znane, se je nekdo hitro skočil prepričat, če jo smreka v tleh ukoreninjena. Medtem pa je drugi slučajno podrsal po tleh s puškinim kopitom. Iu glej! Ruševje se je razmaknilo, pod njim pa se je zasvetila steklena ploskev. Okno.., V trenutku so bili vsi na noeah V tem se zelena smrečica zamaje in travnata odeja pod njo se v obliki kvadratne ploskve nagne. Izpod nje pa neznana roka vrže bombo. Zabliska se, K sreči ni zadelo nikogar. Bum! Ze je priletela druga bomba. Ranjena sta bila dva legionarja, vendar poškodbe niso nevarne. Fantje brž v zaklone, kolikor ;o bilo sploh mogoče najti kritja na odprtem pobočju. Nevarno mesto je bilo takoj obiioljeno. Mali hribček se je nenadoma spremenil v dobro mas-kirano partizansko skrivališče. Naivečia težava je bila v tem. ker ni bilo nikjer videti strelnih lin. krogle pa bo žvižaale na vse strani. Zdaj se je tu pokadilo iz zemlje, zdaj zopet lain. Eno je bilo trotovo. Pod smreko je bil skrbno prikrit vhod. Strojnica ie zaregljala in razcefrani kosi lesenega pokrova so frčal' na vse strani. Pod smrečico je zazijala luknja Vhod ie bil odprt Iz jame se je čulo tekanje sem in tja ter lomljenje desk. s katerimi so skušali zamašiti nastalo luknjo. Legionarii ko pričeli partizane pozivati, da nai se predajo in si s tem rešijo življenje. Razbojniki se nočejo predati V odgovor pa so je vsula na legionarje toča krogel. Jasno je bilo. ida se partizani nočejo predati. Vendar fantje še eniso hoteli odnehati. V jamo so spustili skozi vhod listič 6 pozivom, da naj se predajo in si tako rešijo življenje. V odgovor streljanje... Legionarji so bili v veliki nevarnosti, ker so bili brez zaklonov in ukazan je bi! napad. Skozi vhod so zmetali vse bombe, kar so jih imeli s sehoj Nato ee je hrabri stroj-ničar iz Dev. Mar. v Polju splazil Čisto k luknji. Naglo je vstal pogleda! v jamo. nameril slrojui-co in že je svinčena lova prerešetala vse. kar jc dosegla. Tedaj je žo prispela vojaška pomoč iz Zaloga Vsi so takoj stopili v akcijo. Iz bunkerja so krepko odgovarjali. Metali so bombe, streljal! s puškami in samokresi. Po dveurni borbi je streljanje ponehalo. Posebej je treba j>ohvaliti hrabrost onih dveh legionarjev, ki sta ves čas med borbo 6tala le kake štiri metre pred oknom brez zaklona in pazila, da ne bi kdo ušel skozi to odprtino. Ko je streljanje jiotihnilo, Je eden izmed njiju hitro skočil k oknu. ki Jc bilo spdaj edini nrponrabn! VTT5d v skrivališče. Skloni se skozi odprtino in opazi pod seboj čepečega človeka s puško v rokah A bil je negiben — že mrtev. V nasprotnem kolu je sedel drug partizan; bomba mu Je glavo čisto razbila. Tudi ta ni bil več pri življenju. Nekako v sredi jamo je ležal tretji s ka-rabinko v rokah. I.egionar, misleč, da so vsi že mrtvi, hitro poskusi zlezli v notranjost. Tedaj pa se tretja postava sredi kaverno zgane in ustreii. llvala Bogu mimo. Lcgionar hitro potegne mrtvecu pod oknom puško iz rok in ustreli Še zadnjega živega partizana. To ie bil zadnii strel v jami. Hitro so potegnili mrtvece iz jame in glej, pred njimi je ležaj * zloglasni »Štefan« — Sever ^ Egidij z Vevč, šiba božja za ljudi po Dobrunjah in okoliških hribih. Sever Egidij je bil komaj 23 let star, po poklicu vrtnar. Ko je odšel v hribe, so ga najprej poslali na Gorenjsko Priznati je treba, da je imel precej vojaške sposobnosti in je bil silno drzen. Kmalu je poslal komandir čete v »Zdrav kovem bataljonu«. Po njegovi krutosti ga poznajo posebno ljudje okoli Moravč. Potem je bil premeščen kot komandant 3. bataljona Gubčeve bri-, gade. Pozneje je bil komandat znanega »šolskega taborišča« pri Pancah in drugih taborišč na Pu-gledu in okoliških gričih. Kot tak ie izvrševal večino snvtnih obsodb prijetih »izdajalcev«, ki so se v kakršni koli malenkosti pregrešili čez partizanske paragrafe Po pripovedovanju ljudi je on ubil tudi Cankarja Jožeta partizana Završniiia in kot omenjeno oba brata Bobna. Na vesti ima preko 100 umorov Saj se je £e celo sam ponašal, da jih je že mnogo spravi! na oni svet. Nikdar ni poznal šale in za vsako stvar je spregovoril revolver. Celo partizani sami so z nekakim svetim strahom izgovarjali njegovo ime. Kdor mu ni bil po volji, je čez noč izginili. Lani 20. oktobra je napadlo okrog 100 partizanov ponoči kasarno leoionariev prav v sre dišču vasi Dev. Mar. v Polju. Vodil jih je komandant Štefan. Takrat so pri kasarni ujeli enega legionarja in komandant Štefan je pokazal svoje junaštvo na ta način, da je ujetega in zvezanega s tako silo udaril s puško po glavi, da se je kopito zdrobilo. A ujetnik jim je kljub temu tišel in se vrnil v kasarno. — Kot vse kaže, je bil sedaj komandant Štelan vodja razpršenega terenskega voda. Prepričani smo, da bi so vsi ( ostali v jami predali, če ne bi bilo med njiuii komandanta Štefana, ki tega na noben način ni dopustil. Kakor pa je bil navdušen partizan, kljub temu se je raje potikal po tukajšnjih mirnih hribih, kakor da bi šel v boj na Dolenjsko. Pred časoin je bil ranjen v levico in je Še sedaj nosil obvezo, dasi je bila rana že zdavnaj zace-ljena. Na ta način je moeel ostati na bolezenskem dopustu v zaledju. Ko so mrtvemu roko odvezali, ni bilo mogoče nikjer najti kakšne rane. Res vzor komandanta: sani je simuliral bolezen, da je ostal na varnem, brata Bobna pa je ustrelil, ker nista hotela iti na Dolenjsko. Ostali mrtveci so bili: ftevirk Hinko Iz Vevf, Mofilniknr Viktor in Bitenc Ivan iz Zg. Kašlja, prav tista patrulja, kt ie usmrtila svoia »tovariša« Bobna in obstrelila Černeta Roka pravice je hitra. Po treh dneh so prejeli plačilo za svoja dela. * V te novice Koledar Petek, 23. malega travna: Vel. pelek; Voj-leh (Adalbert), Škot in mučenec. Sobota, 24. malega travna: Vel. sobota; Jurij, mučenec; Fidel Sigmarin., mučenec. Zgodovinski paberki 23. mulega travna: 1. 1660 so sklenili Poljaki mir s Švedi v j Olivi. Leta 1587 je zasedel švedski kralj Sic-mund iz dinastije Wasa tudi poljski kraljevski 1 prestol. Švedi niso bili zadovoljni z vladarjem. Ki je bival na tujem, zato so si izbruli novega vladarja v osebi Karla IX., kar je povzročilo dolgotrajno vojno s Poljsko. Poljski kralji "iz dinastije Wasa se namreč niso marali odreči svojim pravicam do švedske krone. Ze Gustav Adoif je iztrgal Poljski njeno ozemlje ob Baltiku, toda po posredovanju Francije ie sklenil s Poljaki premirje. Karel X. je Poljake ponovno porazil, posebno ko so se zvezali s Švedi Prusi, dotlej vazali poljske krone. (Primerjaj: Sienkievvicz: Potop.) Po večletnih bojih sta sc nasprotniku pobotala; poljski kralji so se odrekli pravicam do švedske krone, izgubili dokončno ozemlje ob Baltiku in priznali popolno neodvisnost Pruske. 1. 1787 se je rodil pri Sv. Petru pri Radgoni filolog in pisatelj Peter Dajnko. Gimnazijo je obiskoval v Mariboru, v Gradcu pu je študiral filozofijo in teologijo. Služboval nato kot ka-plnn v rojstnem kraju, od 1. 1831 pa kot župnik pri Veliki Nedelji. Dajnko jc učenec pokrajinske kulturne sincri, kakor so jo bili začrtali od druge polovice 18. pa do drugega desetletja 19. stoletja Volkiner, Modrinjak, Juklin, Nerat, Primic in drugi. Dasi je. poznal Primčevo prizadevanje, du bi zlil slovcnsko-štujersko pismeno narečje v skupni slovenski slovstveni jezik, je vendar pridno delal, du bi ustvnril Slovencem med Muro in Druvo posebno slovstvo. Zato ic napisu) v domačem narečju kopo knjig za šolo, cerkev, dom in gospodarstvo. Nato se je lotil slovnice domačega narečja ter ga izrazil z novim erkopisom-dnjnčico. Dajnkov črkopis je zbujal sprva splošno odobravanje; celo Kopitarju sc jc zdel bolj 'posrečen kakor Metelkov. Prvi se je izrekel zoper njega Metelko, nato se je vnela štajerska abecedna vojska, ki jo je zaključil Murko z izdajo slovnice in slovarja. Po 1. 1838 sta izgubila Dajnkov slovstveni jezik in črkopis vso veljavo. Dajnko sc je približal Ilircem in sc oprijel gajice, ki je v kratkem prevladala tudi nad metelčico in bo-lioričico, abecedna vojska je bila zaključena. ■■anuHHiaiiaHaaDfliiHBiiHH Cenjene inserente vljudno opozarjamoda sprejemamo oglase za velikonočno številko le do petka zvečer. UPRAVA BBBBBBBBnBSBBEGSBBBBEBBBBBBBBBBB — Elektrotehniški vestnik v novem letniku. Izšla je dvojna številka novega letnika elektrotehniškega vestnika. Revija se spominja 10. januarja umrlega elektrotehniškega velikana Nikola Tesla v treh spominskih člankih, ki obyivnavajo Teslovo življenje, odkritja in delo. Slede strokovni članki o prenosni napetosti, o železniškem elektromotorju in drugem. Zanimive so tudi drobne novice. List zasluži vso priznanje in vso pažnjo, Cerkveni vestnik — Sedma postna pridiga prevzvišenega gospodu škola dr. Gregorija Itožmana bo na veliki petek, 23. aprila, ob 19.30 (ob pol 8) zvečer v stolnici. Verniki, pridite v obilnem številu poslušat božjo besedo, ki jo razlaga naš škof s toliko ljubeznijo. Po pridigi bodo gg. bo-goslovci zapeli pusijon v slovenskem jeziku. Stolue kongregarijc se udeleže slavnostnega vstajenja v stolnici, ki l>o v soboto popoldne ob štirih. Udeležba je za vse članice obvezna, zbirališče ob 3.45 na dvorišču škofijskega dvorca. Vse z znaki. bbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbb DOLENJSKA! Zemlja gričev, vinogradov, starih gradov in stare slave. Tiha in prisrčna je. Najlepša je ob Krki. ln to zeutljo in ljudi na njej nam podaja mladi, nadarjeni pesnik in pisatelj Jože Dular v svoji knjigi: LJUDJE OB KRKI« ki je izšla v »Slovencev! knjižnici«. Knjigo dobite po vseh knjigarnah in trafikah! «bbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbb» — Slomškova družba ponovno vabi svoje članstvo k posvetitvi brezmadežnemu Srcu Marijine- Izšel je ZBORNIK 1943- 1. PESNIŠTVO — PROZA — KNIIZEVNE ŠTUDIJE - UMETNuST — KRITIKA ITD. — 160 STRANf — 11 UMETNOSTNIH PRILOG NAROČNIKI DVIGNITE GA V L1UDSKI KNJIGARNI V LJUBLJANI — PRED ŠKOFIJO 5 mu, ki bo v Marijauišču, dne 27. t m. ob 9 do-poldno. Po posvetitvi bomo imeli kratko strokovno predavanje o mladiuski psihologiji. K udeležbi vabi odbor. I CVETJE, VENCI, ARANŽMAJI » R O 2 A « CVETLIČARNA — Po deiju hladnejše vreme. V sredo je šo dopoldne nekoliko rosilo, a popoldne okoli 13 jo dež prenehal. Je še vedno pretežno oblačno. Od srede od 7 zjutraj do 13 je padlo še 2.4 mm dežja. Rake in potoki so nekoliko narasli. Zemlja ;>a je ves dež hitro vsrkala. Namočena je le za nekaj centimetrov. I'o dežju je nastopilo nekoliko hladnejše vreme. Kakšna je temperaturna razlika poprejšnjih dni s sedanjo? Bilo je v soboto in nedeljo nad +25° C. v sredo popoldne pa je»bil zaznamovan maksimum le +13° C. V četrtek zjutraj je bil dosežen minimum +10.4® C. Barometer pada in je v četrtek zjutraj dosegel stanje 708 mm. Zaradi dežja je oranje njiv prenehalo, tudi v Zvezdi so oranje začasno ustavili, da počakajo na toplejše vreme. Tam morajo šo 5 travnikov preorati. — Za veliko noč so najprimernejša praktična darila: lepo nalivno pero, jezikovni tečaji na gramofonskih ploščah, elegantna harmonika,-gramofon s ploščami, hladilna omara za živila itd. Ni vam treba izgubljati časa z iskanjem teh svari, ker jc tvrdka »Everest« z vsem tem že najbolje založena, ter vam nudi veliko izbiro po zmernih cenah! — Vnbimo vse na neobvezen ogled dokler traja zalega, ker je nakup najboljši tam, kjer jc velika izbiral — »Everest«. Prešernova 44. — Nesreče na deželi. V St. Vidu pri Stični stanujoča žena progovnega čuvaja. 53 letna Marija Drenteljeva, je spodrsnila in si zlomila levo roko. na katero se je skušala vjett. — Zelezničar-jeva hčerka, osemletna Stanislava Drobeževa. je vrtela slamoreznico. ki jo jc prijela za prste desne roke in jih ji odrezala. Spisal Karel Jaromlr Krbea. Iz dela in življenja - od tu in lam Z Gorenjskega Pregled organizacije koroške domovinske zve- | ze v kranjskem okrožju. »Volkischer Beobachter« piše, da je NSDAP začela delovati v treh gorenjskih okrožjih 1. januarja 1942 in prinaša pregled njenega ustroja v kranjskem okrožju, ki šteje 28 krajevnih skupin s 112 celicami, v katerih jc skupno G31 skladov. V okrožju živi 418 članov stranke, ki so večinoma vsi tam uradno zaposleni. V organizaciji Gorenjcev — koroški domovinski zvezi — pa je vpisanih 44.000 članov, medtem ko šteje kranjsko okrožje 73.797 prebivalcev. Članom koroške domovinsko zveze je bilo istočasno z izročitvijo Članskih izkaznic domovinske zveze podeljeno tudi preklicljivo nemško državljanstvo. Delovna fronta v kranjskem okrožju ima 15.!)86 članov. Izvedba organizacije delovne fronte je zaključena. V času, ko so jo organizirali, je bil ustvarjen poseben stenski časopis za Gorenjsko. S spodnjega Štajerskega Rekord mariborskega jadralca. Spodnješta-jerska mladež z vnemo deluje pri jadralnem letalstvu. Jadralec Bernardis Liviua v Mariboru je v jadralnem letalu pred nedavnim letel 3 ure in 10 minut ter je dosegel višino 1000 metrov. . Z vlaka je padel. Poljski delavec Anton Zni-dar iz Sv. Urbana pri Slivnici pri Celju je nedaleč od št. Jurija oh juž. žel. pade.l iz vozečega vlaka. Pri tem je .dobil hude rane na glavi ter si je poškodoval levo ramo. ....... Vlak jo jc povozil. Pod vlak je prišla Marija Kladnik, doma iz Laškega. Nevarno ranjeno so jo prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer pa ji niso mogli rešiti življenja. Umrla je, ne da bi še prišla k zavesti. Smrtna nesreča v železniških dclavnicah. V sredo se je okrog šestih popoldne v železniških delavnicah v Mariboru zgodila huda nesreča. Varilca Albert Šušaj in Kari Bizjak sta varila na lokomotivi. Oba sta delala na prostoru med lokomotivo in odklopljenim tenderjem. Za tem je bil še drug tender, koterega naj bi odpeljala pre-mikalna lokomotiva. Ta lokomotiva pa je butnila s precejšnjo silo v tender, ki se je odbil in zaletel v naslednji tender. Ta se je odbil naprej in tiho zapeljal proti lokomotivi, ob kateri sla delala oba varilca. 40-letni Šušaj je varil prav za desnim odbijačem lokomotive in tenderjev odbijač mu je popolnoma zmečkal prsni koš, tako da je bil na mestu mrtev. 33-letni Kari Bizjak, doma prav tako iz Studencev, pa je varil ob levem odbijaču lokomotive, vendar je imel srečo, da je sedel na pručiči in bil obrnjen postrani navzven ob odbijaču. Tenderjev odbijač je nato zgrabil njega samo za desno ramo in mu zmečkal zgornjo laket, ključnico in lopatico. Utopljenec v Muri. V mlinskem koritu mlina v Cmureku so tc dni našli truplo 50 letnega Jožefa Rosenzopfa, ki je bil pred smrtjo zaposlen v Mariboru, kjer so ga pogrešali žo osem tednov. Verjetjio je, da mu je ob poledici spodrsnilo in da je padel v Muro. Smrtna kosa. V Mariboru je umrl zaradi nesreče pri delu 40 letni varilec Albert Šušaj iz Studencev. V Gradcu je umrl 88 letni vseučiliški labo- rant Jožef Macak. V Hodošah pri Slovenji vasi je umrla 66 letna Katarina Petelinšek, v Zg. Kostriv-nici 60 letna Terezija Gobec, v So. Gaberniku 65-letni Štefan Strniša, v Zagaju 79 letna Terezija Jan-čič, v Tekačevem Fran Strašek. Na Janževskem vrhu je umrla 76 letna Alojzija Pungcrl, v Račah Tschelifiga in Marija Kovočič. — V Mariboru sta umrli 65 letna zasebnica Antonija Ribič roj. ŠiSek, in 73-letna posestnica Ljudmila Špindler roj. Hri-beršek. * , Iz Hrvaške Jubilej Hinka Nučiča. Naš rojak Hinko Nučič, ki že od leta 1912 deluje kot priznani gledališki umetnik v zagrebškem gledališču, praznuje tc dni 60 letnico svojega rojstva. Za to priliko objavlja zagrebški dnevnik »Hrvatski Narod« članek, v katerem slavi Nučičeve umetniške sposobnosti in poudarja dejstvo, da Nučič kot gledališki umetnik pripada ves hrvatskemu gledališču, kateremu je dal svoja najboljša leta, ves svoj talent in vse svoje znanje. Pisec člnnka omenja njegovo delovanje kot igralca, režisarja, gledališkega pedagoga in končno kot dramskega pisatelja. Zanj trdi, da je pravi »mojster odra, ki sijajno rešuje tudi najtežje umetniške naloge«. Slavljenec zagrebškega gledališkega občinstva je ves čas vzdrževal tesne stike tudi s slovenskim gledališčem ter ie pogosto gostoval na raznih slovenskih odrih. Nučiču ie'.imo ob njegovem življenjskem jubileju tudi mi še mnogo sreče v njegovem nadalnjem umetniškem udejstvovanju. Smrt grofa Miroslava Kulmerja. Iti- aprila je umrl na svoji graščini v šestinah v 83. letu starosti grof Miroslav Kulmer. z njegovim imenom so vezani mnogi uspehi v hrvatskem političnem, gospodarskem, kulturnem in social-živijenju. Pokojnik je bil seduj tudi član hrvatskega sabora. Iz Srbije Proslava Hitlerjevega rojstnega dne v Beogradu. Hitlerjev rojstni dan je proslavil tudi Beograd. Tamošnje nemško in srbsko časopisje jc objavilo daljše pozdravno članke, v katerili poveličuje vsa dosedanja Hitlerjeva dela za Nemčijo in Evropo. Spominski članek za Hitlerjev rojstni dan v »Novem Vremenu^ je napisal glavni urednik lega lista Stanislav Krakov, nečak srbskega ministrskega predsednika, ki jc pred marčnimi dogodki leta 1941 zavzemal tudi vodilno mesto v vodstvu beograjsko radijske oddajne postaje. Vojaški dom v Veliki Kikindi. Vodstvo nemške narodnostne skupine v Veliki Kikindi je odprlo v tamošnjem mestu moderno urejen vojaški dom. v katerem se v prostem času lahko zbirajo prostovoljci princ Evgenove divizije. Delovanje nemške mladinsko organizacije v Beogradu. Kakor v vsoh ostalih mestih, v katerih ima nemška nac.iona[socialistična stranka svoje organizacije, je ffila te dni tudi v Beogradu strankina elovesnoet ob sprejemu novih letnkiov nemške mladine v nscionalsocialistično mladinsko organizacijo. Nove člane te organizacije je ob tej priliki nagovoril in pozdravil vodja nemško mladinsko organizacije v Srbiji iu Banatu Franz Germann. POTEM HODI DOLCIO ČASA PO TEMNEM GOZDU. SREDI GOZDA ZAGLEDA ZELENO TRATO, NA TRATI PA ZLAT GRAD. iBIL JE GRAD DEDA VSEVEDA, LESKETAJOČ SE, KAKOR DA GORI. PLAVACEK STOPI V GRAD, PA NIKOGAR NE NAJDE, LE STARO ZENICO, KI JE PREDLA V KOTU. »POZDRAVLJEN, PLAVACEK! VESELA SEM, DA TE ZOPET VIDI M k GA POZDRAVI — NJEGOVA BO-TRA, KI MU JE TAKRAT IZROČILA ONO SKRIVNOSTNO PISMO. KAJ HOČEŠ?« WWHWIIWWBBBIgiaaBB«bbhbw««MB«m Da boste imeli trajen spomin na letošnje Marijino leto — si kupite SMARNICE ki jih jc spisal dr. Ivan A h č i n. Za vsakega, zlasti pa za družine, so najlepše branje. — Fntimska prikazovanja zažive pod pisateljevim peresom v posebni luči. Naslovno stran »ŠMARNIC« je narisal slikar Lojze Perko. Stanejo le 10 lir. Knpitc jih činjprej! Drobna ljubljanska kronika Naznanilo sobe! Mestno županstvo ?e ■vedno, zlasti v Bredini mesta, nujno potrebuje vo6 opremljenih sob zu nastanitev oficirjev in uradnikov. Kdor koli ima kako nemu odpravništvu v sobi št,. 23 v III. nad-primerno sobo, naj jo takoj naznani mest-stropju magistralnega poslopja zu Uobbo-vim vodujukom. IComoitia glasba pri nas jo dobila novega zastopnika v Triu, ki ga tvorijo gg. Stavko Korošec — flauta, prof. Karel Jeraj — viola in Stanko Prek — kitara. 2o dal.i časa vadijo in izvajajo v 6kupni igri najrazličnejša dela.iz svetovnih literatur, ki so napisana za (a sestav. V torek, 27. t. m. ob 7 zvečer bo priredil Trlo svoj prvi javen koncert v mali filharmoničnl dvorani in bo izvajal ob tej priliki naslednja dela: Moli-»o: Trio op. 45: Calt: Trio op. 134; Matejka: Sorenada op. 26. Nn koneert novega tria opozarjamo. Vstopnico so v predprodaji v knjigarni Glasbeno Matico. Koncert tenorista Milošu IJrlšnika. Jutri, ▼ soboto, se bo začela predprodaja v knjigarni Glasbene Matico za koncert slovenskega tenorista Brišnika, ki bo v potek, 30. t. ni., v veliki lilliarmonični dvorani. Spored koncerta jc sestavljen iz. dveh delov: v prvem delu 6o izključno le samospevi; v drugem dolu pa arije iz raznih oper. Na koneert domačega tenorista opozarjamo žo danes. Več železnih kanalskih mrež In pokrovov Ju zadnje čase spet zmanjkalo z ljubljanskih lisi ter znlo zi.paristvo lepo pusi, naj ob činstvo lekej, ko opazi, da kjo manjka kaka Jožiralna mroža n I i kanalski pokrov, to avl prvomu stražniku in tudi mestnemu cestnemu nadaovnl vu na AmbrJ»cv domov... lo je vse!* V tem trenutku je vstopil Swncker in nekaj zašepetal Heatbu. Hcath je vstal in odšel s tajnikom. Nekaj trenutkov pozneje se je vrnil držeč v rokah rumen ovoji, katerega je podal Markhamu in mu nekaj tiho pojasnjeval, kar pa nihče ni mogel slišuti. Markham je bil videti presenečen iu nevoljeu. Pomignil je Heutbu, naj sede, nato pa se je okrenil k Cleaverju in dejal: »Prosim vas, če bi hoteli počakati nekaj minut v sosednji sobi. Urediti moram neko zelo nujno zadevo.« Cleaver je odšel ne da bi kaj rekel, Markham pa je odprl ovoj. »To mi nikakor ni všeč, gospod narednik. Povedal sem vam že včeraj, ko ste mi stavili ta predlog.« » Razumem,« je nekako skesano dejal Heath. »Če so pisma v redu in boste iz njih spoznali, dn je Cleaver govoril resnico, jih bo policist j položil na prejšnje mesto in nihče ne bo vedej, ' du se jih je kilo dotaknil. Če pu boste spoznali, da vas je Cleaver nulagal, bo naše ravnanje popolnoma opravičeno.« Markham ni ugovarjal Molče je začel pregledovati pisma, posebno datume. Spravil je zopet v ovoj dve sliki, ki jih jc komaj pogledal, raztrgal z vidnim studom nek papir, na katerem jc bila videti neka risbu narejena s peresom in gu vrgel v koš; tri pisma je položil na stran, ostala je zopet spravil v ovoj in pomignil Heathu. _ »Pokličite zopet Cleaverja,« je dejal. Nato je vstal in stopil k oknu. Komaj je Cleaver zopet sedel na svojem prejšnjem mestu, mu je dejai Markham, ne da bi se okrenil od okna: »Rekli ste mi, da ste odkupili svoja pisma v juniju. Ali se še sporainjule natunčnega datuma?« »Ne spominjam se več točno,« je odvrnil Cleaver. »Zdi se mi, da je bilo v začetku meseca... bržkone tekom prvega tedna.« Markham se je okrenil, pokazal s prstom na iri pismu, ki jih je prej položil na stran in vprašal: »Kako je torej mogoče, da imate tudi pisma, ki ste jih plesalki pisali meseca julija s hribov?« Cleaver se je znal čudovito obvladati. Ostal je popolnoma miren in po kratkem molku je vprašal skoraj brezbrižno: »Ali ste dobili tu pisma s sredstvi, ki jih zakon dovoljuje?« Šahovski turnir v Pragi Sedmo kolo turnirja v Pragi so igrali v so-l>oto. 11. aprila. I)r. Aljehin je Opočenskenni |io trdem boju odvzel kmeta in končno zmagal. V partiji Lokvenc:Keres se je Lokvenc dal zapeljati, da bi pridobil kvaliteto, pa je zapadel v mat-sko mrežo. Fichtl je v sirilijanski partiji proti Carlsu žrtvoval kmeta za napad in ga prisilil k predaji. Kubaneku Aljehinova obramba proti Ka-tetovu ni pomagala in je izgubil. Gospa Suchy se je žilavo branila v francoski partiji proti Prfl-rhi, venar se ni mogla rešiti. Dr. Bartošek je po živahni igri in žrtvah premagal Dietza. Remis so bile partijo Urbanec-Novotny in Thelen-Prurha. Prekinjene pa so bile partije Foltys-dr. Florian, Sajtar-i1odgorny iu Pachman-SSmisch. V prejšnjih prekinjenih partijah je zmagal Thelen nad Pcch-manotn. dočim je bila partija Podgorny-Dietze ponovno prekinjena. Stanje po sedmem kolu: Aljehin 7 in pol, Keres 6, Priicha 5, Pachman 4 in |h)1. Fichll in Urbanec 4 in pol. Carls 4, Follys, I.okvenc, Siiinich 3 in pol (1), Katetov 3 in pol, dr. Florian in Thelen 3 (2) Sajtar 3 (1), dr. Bar-tošek 3. Novotnv. Opočensky 2 in pol, Dietze 2 (1), KubAnek 1, Podgorny pol (2), gospa Suchy jk>I. Športni drobiž Kotnik je zmagal na letošnjem prvenstvu v teku čez drn in strn. Tekli so na 7 500 m, čas zmagovalca pa znaša 26 min. 7.8 sek. V tekmovanju moštev je zmagala Concordia. 1000 Jeseničanov ie prisostvovalo v nedeljo rvenstveni Nogometni tekmi med Jesenicami in ranjem. V jeseni so končali neodločeno, tokrat pa so Jeseničani premagali enajstorico Kranja z 2:1 (2:0). V jeseniškem napadu je bil najuspešnejši Kureš, ki jc zabil dva gola. častni zadetek Kranjčanov pa je zasluga Kokalja. Sodil je Stiasny. Romunski smučarji se bodo zbrali o veliki noči v južnih Karpatih, kjer se bodo poslovili od letošnje sezone. Ob tej priliki pričakujejo tudi lepo število inozemskih gostov: Nemcev, Italijanov, Bolgarov, Hrvatov in Slovakov. Se enkrat se bodo zbrali najboljši nemški drsalci v berlinski športni palači, kjer bodo nastopali o velikonočnih praznikih najprej za vojake, potem pa tudi za ostalo ffhčinstvo. Potem se bodo poslovili od drsalne sezone ter ge začeli pripravljati na letne športe. K Mali oglasi Mrčes (uSl, etenlce, bolhe Itd ) zanesljivo uničite b »To-xln« praškom. Drogerlja KANC, 2ldovska ulica 1. lKii|ilim>| BOE Bramorje ln voluharje uniči pr Izkušeno sredstvo BRj re- RA- MOUIN. Z navodilom v drogcrljl liano, Židovska ulica 6t. 1. O Šivalni stroj ženski, orlg. »SINGEH«, z okroglim čolnlčkom, skoraj nov, ln filval. stroj na ročni pogon, prodam. Kamniška ulica štev. 13. pritličje, leVo. (1 Fižolove prekie dobite v skladiščih Gospodarske zveze, Maistrova ulica St. 10. <1 Kosilni stroj znamke Brllls - Reform skoraj nov, prodam za 500 lir. Ilablcht, Triglavska 6, Bežigrad. (1 Suho sadje prodala GOSPODARSKA ZVEZA, Bletvvelsova 23- Seno! Nel