St. 26. V Mariboru, vtorek 5. marca. V. tečaj. 1872. SLOVENSKI NAROD. Izhaja trikrat, na teden, vtorek, četrtek in soboto, tor velja po posti prcjeman, aH v Mariboru s pošiljanjem na dom. aa celo leto 10 gold., za pol leta 5 gold., za četrt leta 2 KO)d. 60 kr. — Za oznanila se plačuje ođ navadno četirisropno vrste 6 kr. čo so oznanilo enkrat tisku. 5 kr. če so dvakrat in 4 kr. čo se tri-ali večkrat tiska. Vsakokrat so plaća štempelj za 30 kr. — Dopisi naj so izvuie frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — U r e d n i 11 v o je v Mariboru, v koroški uiici hišn. štev. 220 Opravništvo, na ktero naj se blagovolijo pošiljati naročnino, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v tiskarnici: F. S kaza in dr., v koroški ulici hišn. št. 229 JPi*4>KUiiJ&tiiJc» «lo*«»iiNklli profesorjev. V Cislajtauijo smo dobili Raucliovo metodo vladanja. Kakor je ta tiran bratovskega nam hrvatskega naroda prej nego si je vladne roke z blatom lonjsko-poljskim omazal, pretiral iz javnih slu/.eb vse, kar je bilo poštenega in moško mislečega čiuovništva, sosebno pa gimnazije in višje šole opustošil od najboljih učnih moči: tako tudi Aucrsperg-Stremajcrjeva vlada pri nas Slovencih sekiro poklada na naše sređuje šole. Dva najbolja slovenska profesorja mariborske gimnazije, našemu narodu znana kot značajna moža in odlična pisatelja — gg. Josip S u man, in Janko Pajk bosta odstranjena iz Maribora, ne da bi bila kompetirala proč, ne da bi bila kaj zagrešila, nego samo za to, ker sta narodna, ker sta prepoštena, da bi mogla sramovati se svoje slovenske zibeli. Prvi je prestavljen med trde Nemce v Ried, drugega, ki se je v Mariboru udružinil, hočejo iz Maribora odpraviti in ga silijo v Novomesto. Obadva, da si zaslužna in z najizvrstuejimi spričali previđena profesorja (g. Human je še le pred štirnajstimi dnevi od c. kr. deželnega šolskega sveta za izjemno marljivost pohvalno pismo dobil!), imela bi z boljega na slabše mesto priti. Pričelo se je s tema dvema; govori se, da vlada hoče iti v svojih persekucijah še dalje in poseči tudi po drugih slovenskih profesorjih. Tu imamo priliko pogledati v eno brezduo spaČenosti in korupcije, v ktero vodi zdaj na vladi stoječa nemška klika avstrijsko državo. Zakaj se tu trga družinsko življenje? zakaj se domači sinovi tirajo iz domovine in iz rojstnega kraja? Oba imenovana profesorja sta storila vselej strogo in odlično svojo uradniško dolžnost, oba sta dokazovala vernost in navdušenje do svojega svetega poklica. Svojega političnega prepričanja kot moža nista skrivala, vedoč — da je lutnp, kdor ravna ali govori proti svojemu srcu in razumu le za mo-mcntanne sebično koristi. Ali tudi zunaj šole v politiki nista bila nikoli ekstremna. Vselej sta se držala zmernosti, mej stroge postave, zakona, Listek. 8lovenwka imi'«xlii;i l>:mU:i. I. Kjer se narodno premoženje množi, tam se množe tudi denarni, kupčijski in obrtuijski zavodi. Med take zavode spadajo : akcijske, kupčijske in obrtnijske družbe, hranilnice, zavarovaluice, založnice in posojilnice, banke in borse. Hlagom ua-polneue žilo uaroducga premoženja iščejo si od-duška, in v tej težnji stvarjajo se zavodi, ki tok narodnega premoženja v stalne struge iiapeljavujo. — Vso to javi se deues tudi v slovenskem narodu. Ta prikazeu mora vsakega rodoljuba z veseljem za sedanjost in z velikim upom za prihod-njost navdati. Slovcuci morejo s pouosom reči: mi materijalno napredujemo ! Faktura je, da se pridne slovenske roke v proizvajanji blaga deues živeje gibljejo, nego so se pred kakimi dvajsetimi leti gibale. Slovenska delavnost prihaja od leta do leta inteuzivueja in plodonosueja. Fakturn je, da jo blagostanje slovenskega uaroda denes večje, nego je bilo kedaj poprej. Slep je, kdor ne vidi, in moškega poštenja. Nikdar ju niste videli na ulici politike delati. In moško Vam lehko rečeta: brez sodbe se ne kaznuje nikdo, ako sva kaj pregrešila, naredite disciplinarno preiskava-nje, odgovoru se ne bodeva odtezala. Ali kaj govorimo! Pri tej korrupeiji, ki zdaj vlada, tacega obravnavanja pričakovati ni. Stvar je prišla zavratuo. V Avstriji se zdaj dela politika po strijčevsko. Zahrbtno natolcevanje, osobno sovraštvo je merodajno. Trojici mariborskih državnih poslancev ISrandstetter-Seidel-Renter, posebno pa prvemu so slovenski profesorji na mariborski gimnaziji trn v peti. Posebno prva dva vidita, da število narodnih volilcev v mariborskem okraji raste od leta do leta. Bojita se za svojo zopetno volitev. Zato hočeta Slovence v Mariboru iztrebiti, Prvi na vrsti bi bili profesorji. Gospoda Stremajer in Auersperg sta na razpolaganje, tembolj ker je bil Suman v zadnjič kandidat, in ker sta obadva profesorja rojena v mariborskem okraji. Ako gre za kliko, za osobnost Brandstetterja, za prusaštvo : — kaj je zakon, kaj pravičnost, kaj poštenost ? Vsak pomoček je dober, da le narodnega protivnika uniči. To je nemška pravica. Se ve da samo nemška pravica Slovencem nasproti ! Slovenec bi ne Hmel o politiki nobene misli imeti, ako ne proti svojemu rodu obrnenc. Nemški profesor sme pri nas vse početi. Kdo ne ve, kako je nemški profesor Heinrich v Ljubljani imenoval deželo v kteri kot tujec kruh služi — „Sclnvciueland". Ko bi bil Slovenec na Nemškem tako surov in nesramen, z vrituirami bi ga nemški narod iz svoje dežele iztiral, in prav bi imel. Kranjski Slovenci so trpeli in ničesa storili. V Cclji prusjači in nemško politiku je javno po ,,vcrtassungstagihu, kjer se na Slovence hujska profesor Marek že dolgo let. Nihče ga ne prestavlja. V Mariboru je profesor Rieck politično harangviral botre krojače in črevljarje, kot urednik tukajšuega lista ščuval ua narodnjake in du-bovenstvo, vandral po vseh sbodiščih političnih naših nasprotnikov — ali ni bil zeto „niassre-glovan" ali kazensko prestavljen, temuč dobil je vslcd tega samo boljšo službo. Profesor Reichel da se denes ua Slovenskem več blaga proizvaja nego se ga je kedaj poprej proizvajalo. Proizvodi pa ne sinejo na kupu obležati, to bi bilo proti njihovoj svrhi. Blago ima namen, da se potroši. Posredovalec med proizvodnikom in potrošnikom je trgovce, in sredstvo, s ktcriin on med tema dvema posreduje in blago od enega do drugega prevaljiva, je denar. Brez denarja je ni kupčije. Denarni zavodi so tedaj v prvej vrsti kupčiji, in šele v drugej obrtniji v podporo in prospeb namenjeni. Iz samo poljedelskega naroda postajajo Slovenci tudi trgoviuski iu obrtniški narod. S tem prestvarjaujeni raste tudi inteligencija našega naroda, kajti trgovec in obrtnik morata na višjej stopinji izobraženosti stati, nego poljedelec. Tr-govstvo in obrtstvo potrebujeta več denarnih sredstev, kakor ktera si bodi druga stroka narodnega gospodarstva. Poljedelec ima enkrat ua leto, namreč v jescui, denarne prihodke; s temi poplača svoj davek, kupi, kar mu je še drugega treba, ter je potem za celo leto preskrbljen. Drugače je pri trgovcu iu obrtniku: ta dva morata skoro vsak dan denar preobračati, sprejemati in izdajati. Ka- je odbornik, Če ne predsednik, „deutschnationalu-eev, ki javno v društvah izpovedajo svoje pruske simpatije. Iu tako dalje: naveli bi lahko po imenu še dosti izgledov, kako so naši pr Pivniki, uedomačini za nas Slovence politikovali, politiko ua ulico nosili, — a za to ne preganjanja nego zasluge nabirali si. Kaznovanje samo tisti, ki se med domačimi ljudmi domačina Čuti. E pa dobro, gospoda! Vi, ki tako postopate, delate širok tir, po kterem ho demo prisiljeni ob svojem časutudi mi hoditi. Naše mišljenje, naše ravnanje je bilo dozdaj blago, pomirljivo. Nečloveško pak je od nas pričakovati, da se bodemo dali po obeh licih tepsti in da bodemo ta kruta nasilstva pozabili. Temuč, po širokem tiru, ki ga zdaj nadel ujete hočemo stopati tudi mi, kadar pride dan, ki izostati ne more, kakor veste sami, ako glave ne zarijete v pesek kakor ptič štruc. Razloček med nami bode samo tak, da mi krivice ne bodemo hoteli več trpeti, da mi ne bodemo domačinov iz domačije preganjali. Vi ste ob (Hohen\vartovem) času, ko vara »c nihče lasu ui krivil, na vse protege upili o „beam-tenhetze" iu o „politisehe massrcgellungen". Dobro si hočemo zdanje vaše delovanje zapisati v pametne bukve, in hočemo kasnejo na vaše bodoče upitje primere delati! Varate se pa, nemški pravični in pošteni gospodje, ako mislite, da boste z enakim postopanjem proti sinovom naše slovenske domovino udušili zavest narodovo in naše neumorno delovanje za naroden napredek. Nego naše mladine nam ne ponemčite in je ne dobite za sebe, ako načinite „sicilianisehe vesper" za naše slovenske učitelje, iu ako napolnite naše srednje šole z največjimi pruskimi stekliši. „Zmajev strup" narodnega slovanskega čutja bodemo znali po drugih tokih navoditi tje, kumor ee nam treba zdi. Naša požrtvovalnost, naša možata vztrajnost hode rastla z vašo krivico, ki bode našla v našem narodu drugačen odjek, nego ga vi pričakujete. Torej priduo kopajte jamo, mi in naši zavezniki hočemo pitalisti pa tudi sploh raje svoj denar v kupčijo in obrtuijo vlagajo, nego v kakšno drugo pod-vzetje, in sicer zarad tega, ker vedo da v trgovini in obrtstvu denar bolj naglo kroži, iu kroženjem bolj naglo narašča, nego v kakem drugem podvzetji. Vsakokratnim novim preobrneujem vrže denar nove obresti. Kapitalist potrebuje denarni zavod zato, da v njega svoj denar plodonosno vloži, trgovec in obrtnik pa nasprotno potrebujeta denarni zavod zato, da moreta iz njega vsak čas, lahko, naglo in po ceni deuar dobivati. Vsak denaren zavod ima tetin j dvojno glavno opravilo: 1. odvisen kapital iz dežele v sebe sprcjcniavati, in 2. za to skrbeti, da se ta pri njem nagomiljen kapital v koristna iu plodonosna podvzetja vloži. Obresti od vloženega po denarnem zavodu kapitala teko skozi deuarni zavod spet nazaj v mošnjo kapitalista. Denarni zavod si pridrži od obresti samo toliko, da si svoj trud kot posredovalce namiri. Denarni zavodi so postali životna potreba za slovenski narod, in ravno v tem, ka ta potreba bistvuje in se čuti, leži poroštvo, da se bodo tudi stvorili, kajti kar mora biti, to mora prej ali slej priti. skrbeti, da boste koncema, ako mora kdo v njo, — vi v njej ležali. Nlov«»ii«lto iirtMiovuiije |»ri «lu-li o vit 1*1 VII. Vuk dlaku luienja a dudl nik:ul Vršeče se stoletje, po svojem geniji narodom prijazno, po vsej pravici iskreno iu strogo zahteva, da se vsak na podlogi svojega prirojenega jezika dušno razvija, napreduje, spopolnjuje, vedno bližajoči se temeni svoje blažeuosti; vsaj jezik in narodnost sta jediua cinika iu neogibljivi pogodbi bitku kakega naroda; znebivši se teh neha biti narod iu postane bedna pritiklina, hlapec, rob in tvarina koristeča potlačitelju. Ta bridka prikazen nas nepopustljivo podbuja in nravno mora, da se živo trsimo brže bolje otresti žuleči in moreči nas živci j in rešiti svojo narodno svetinjo: zato na vse kriplje ženemo na slovensko urado-vanje in sicer najbolje pri duhovništvu, ktero je in mora biti vsled svojega pozvanja zmožno temu poslu. Dokler bode prosti seljak gledal, kako mu duhovnik ali neduhovnik sklada in sestavlja spi-sove in listine neslovenske, nikakor si ne priborimo skalnate zaupljivosti in zadosti trdnega podnožja med ljudstvom. Sicer dnes pošten in zna-čajen narodnjak ne uemškutari več v svojem uredil in zbog čistega rodoljubja tudi ne sme. Od raznih strani pridonevajo glasovi davajoči ugodni zvek, ka se je naša rasuično narodna duhoščina resno hapila slovenskega piseka. Po zori se deni Že lani je Milic v Ljubljani natisnol razve li-stinskih tiskanic T>Rojstvene iu krstne, Poročne, Mrtveške knjige, Popis ljudi", Skaza v Mariboru „Poročni pozvednik, Mrtvinski iu Opravni zapisnik", po takem vse, kar rabi župuiški ured. Opo-minauio dakle velečastno duhovništvo, uaj si pri teh tiskarjih naročuje za ured potrebne tiskanice, a tiskarjema svetujemo, da iste imata vedno k redu. Slišala se je pritožba, ka omenjenih zapisnikov in matic letos ni bilo gotovih dobiti, kar bi ovajalo nehajuost. Pri marljivi naročbi bodo tudi tiskanice vsak hip na ponudbo. Končni zapisnik o duhovniških skupščinah za 1871 od dne 31. vinotoka, razglašuje kuczo-vladiško labodsko redništvo v Mariboru pod črkoj B. tole: „Tri dekanovi ne izrekle so željo, naj bi se natisnole tiskanice za razue matične listove in oskrbele potrebne priprave za vodbo matic v slovenskem jeziku". — Odgovor: „Redništvo ne more jednostransko spolniti te želje, ker matice so ob enem tudi državne knjige in jih vodbi dajajo se skupno pravila po crkvenih iu politiških prepisih. Vidi : skupščinski-kon-čni zapisuik od due \2. sušea 18U5, točka 12". Lani je knez iu vladika labodski našedši nck- Naj glavnejši in naj važnejši denarni zavodi so banke. Ker se je o utemeljeuji slovenske narodne banke že precej pisalo, naj bo tudi meni dovoljeno, ktero o tej zadevi reči. Naj poprej bom o bankah, njih osnovi in njih svrbi v občo govoril, kar držim zavoljo tega za potrebno, ker vem, da so denarstveue zadeve v našem občinstvu še precej nepoznani predmet. H koncu bom pa speci-jelno o slovenskoj uaroduej banki svoje nazore razvijal. V naprej pa rečem, da bo moje vodilo v tej razpravi korist naroda, nikakor pa ne korist bankirjev. Borsa iu banka sta dva dvojčka porodivša se iz istega materinskega telesa. Borsa iu banka ste dve roki: ena trguje z blagom, druga z denarjem, kar ena izda, to druga sprejme iu narobe. Borsa pospešuje promet blaga, banka pa kroženje deuarja. Blago, ki j-a borsa kupi, banka izplača, in denar, ki se je na borsi za prodano blago skupil, se v banki shrani. Za veliko kupčijo to ui samo neka prispodoba, ampak polna resnica. Naj višji krogi kupčije gredo skozi borse in banke. Borsa tedaj brez banke nič ne opravi, banka pa brez borse ne, ravno kakor tudi en mlinski kamen de župne matice v slovenščini pisane račil se izjaviti: jaz se temu ne upiram, samo ako vlada ne nasprotuje; na kar je bil odgovor dan, ka dotično župništvo bivše v urednih dopisih s popeči-teljstvom, namestništvom in raznimi okrajnimi oblastmi ni zadelo na nikakše ovire. Primerjajoči te besede s crnoj naredbo od 1805 leta opravičeni bi bili sklepati na spremen iz Savla v Pavla, toda opiraje se na preskušano resnico na čelu tetra sestavka postavljene poslovice in drže se resnitve nekega razumnika, ka se človek v moški dobi na svojih načelih iu naravi več ne spre-menja, nego samo zvuuaj včasih potaji zbog okolnosti, nismo se zanesli, in našo neznotljivost do jedra poprieujc navedeni redniški odgovor. Redništvo se izpričuje, ka ne more jednostrano zadovoliti treh dekanovin želji zato, ker matice so ob enem državne knjige, torc je treba sodelovanja in privolbe. kakor se trdi, tudi od politiške oblasti. — Naše matice so župne kujige, iz kterih se dajajo na zahtev dotičnim oblastim overovljeni prepisi za njihovo rabo, amen. PolitiŠ-ki ured zahteva, da se dobro, točno in po danih pravilih spisujo in vodijo matice, ne izpustivši namreč nijenega potrebnega podatka, in ravno v tem predpisuje politiška oblast skladno s crkvenoj pravila, kterih se je na tenko držati voditeljem župnih knjig. Zastran jezika pa država ne more ničesar nasprotovati, ker potrdila je naš pravopis, državnimi osnovnimi zakoni zagotovila vsem pod perotmi dvoglavnega orla živočim narodom jezik iu narodnost, tedaj tudi istega rabo, država da-ja slovenski zakonik na svetlo, namestništvo kot državna oblast razpošilja razglase v slovenščini, dokler nas kn. vi. pisarnica časti nemškim crkvenim nkaznikom, a sekovska nam je iste dajala nekaj časa že v slovenščini, država veleva naš jezik učiti na srednjih učiliščih. Pišejo li se župne matice na južnem Tiroljskem, na Srbskem, Hrvaškem, Magjarskem, Rusinskem, Poljskem v nemščini? in kdo pametuik bi se drzuol resniti, ka pred državnoj oblastjo nimajo veljavnosti isto tako kakor nemške? je li smo mi Slovenci psi ali še kaka lagoša žival ? V odgovoru omenjen jalov in jelšev izgovor bi menda imel neko ceno pri tre-pastih capinih, podremanih iu hmanjikujočih po-kvekah, a moževom mislečim, okolnosti iu razmere znajočim kaj toliko zveriženega in otlega trobiti javlja skrajno nravno spaČenost in negro-zensko brezobraznost, kar se po slovenskem broju pravi 500 duhovnikov za bedake, trepavce, šupcljakc, za ljudi brez uma iu razsodljivosti ponižati. Ne spodleti mi resnečemu, ka se je za Hohenvvartovega popečiteljstva počela žariti neka preobraženost v narodnem oziru, a hitro po nastopu sedanjih vladarjevih svetnikov skrčile so se vajeti kakor ona leta. Zapuščena sirota — pravičnost! niti crkveni oblastniki ne marajo več zate! sam za sebe uiti enega zrnca žita ne zmelje, zavoljo te sorodnosti bank in bors ste večkrat v en kupčijsko-denarni zavod skup zraščene. Kar se bors tiče, pozivam se tukaj na svoje delce „kupčija in obrtanja", ki ga bo letos društvo sv. Mohora izdalo, kajti tukaj nameravam v daljšem ciklusu specijeluo samo o bankah razpravljati. V prejšnjih časih, zlasti v srednjem veku pečale so se banke samo z razmenjavanjem denarja raznih držav za potnike iu kupčijo. Dcnes se s tem opravilom, ki so ga men jači (ueelisler) prevzeli, banke le še malo pečajo, rade pa še zmerom kovani denar za papirnatega kupujejo in prodajajo. Iz prostih menjalnic postale so banke to, kar so denes, stoprv po tako imcuovaucm „giro" ali po slovenski kolobaru. Kako je žiro-bauka os-uonovana, naj sledeči primer razvesti. Več med seboj kupčujočih trgovcev stopi v eno družbo skupaj, ter vsak izmed njih svoto od 100.000 gold. v skupno blagajno položi. To vkup-no blagajno imenujemo banko. Ce po tem trgovec A od trgovca B blaga v vrednosti 40.000 gold. kupi, mu ni treba blago v gotovem denarji izplačati, ampak banki se naloži, da od tistih 100.000 Vendar temu otlemn in brczrazložucmu izpri-čavanju šče tem ni konce, nego poziv in pozornost se obrača na črno in krivično nasilje 1H(>5 leta, kedar se je peneči črt od strani redništva na naše opravičene zahteve bujno razlival v podobi neukrotljivega ognjenika in stropnega stočnjaštva hote hipoma vse slovensko zadušiti. Onokratje namreč labodsko duhovništvo prosilo prečastno kn. vi. red-uištvo, da bi to račilo dovoliti slovensko pisavo rodovinskih in k rajnih imen v matičnih knjigah in v šematizmu, na kar se je v drakonski brezobzirnosti tako zarenčalo: „Redništvo ne more tega dovoliti glede na matične knjige, in v tem se je ravnati po tukajšnji okrožnici od dne 15. grudna 1847; oziroma na šematizem pa si pridržuje dotične določbe. Naročito pa in toliko strogše se prepoveduje matične knjige inači nego li v nemščini voditi. Kder se je to samooblastno poskusilo, ima ncodlagoma vzpet nehati." Labodska crkvena oblast naravnoČ neka prve prošenjske točke spolnitev ne navedši ne najdrobnejšega razloga, povse skladno Lutrovim načo» lom: sic volo, sic jubeo, stat pro ratione voluntas; sicer šče uajprostejša pisarnica daja razloge o takih okolnostih, a naše duhovništvo tega ni bilo vredno. Lepo vam to očinstvo, samo da se naša narodnost tlači. Redništvo se brž zastran nravnosti svoje volje in upravnih načel sevsema pri-lagojeva sedanjim ustavovercem, kterim ni največa svetinja „pravičnost", ondi se le na to vleče, kako bi se najbrže dokopali svojih kanov. Žalostno za nravnost, kder se mora kaj podobnega izreči o duhovniški vladi, kar gostoma tori prokletstvo in 8kvarjenost med občinstvo, resuiČcn je po takem pregovor, ka koinare precejamo, a velbodi se požirajo. Šče trdneje se v glavo vbija navodom neke okrožnice od dne 15. grudna 1847 podpisaneAntonom Martinom, ki veleva: „vpisava je v župne knjige (ue reče: državne) in sestavljajo uredne listine treba pisne in domače pridavke vselc pisati po pisavi poslovnega jezika, ker raznopisje slovenskih imen rodi samo motljivost in nečetljivost urednih listin". Ta naredba je imela 1847. leta pomen, ker šče vlada ni potrdila našega sedanjega praVOptsa, in poprek raba domaČega jezika je stoprv popuščala povoje. Razve Bohoričicc vpletala se je v knjige Metelkovica in Danjčica, a od 1843. poskušavala je zasesti dostojno selo Gajica, po izviruici Husoviea, toda od 1850. je urejen naš pravopis, in ne donaša zmot listinam in maticam, nego jasnost in določnost, kar je ta časnik v 05. čislu 1871 dovolje razvedril; vsaj se, 2e pogrešajoča nemščina ne more razločka delati med Suž-nik iu Sušnik , Žižka in Šiška, Zel in Sel. Kdo umnik bi se dnes upal segati po nekdanji prholadi na stavbo krivih nazorov? Sče mnogo groznejše zvenči redniška pre- gold., ktere ima trgovec A v njej vložene, 40.000 gold. odpiše, in pod euim k vložnini trgovca B pripiše. Trgovec izerpivši na ta način vso svojo vložuino, mora jo naravno zopet ponoviti, ako hoče še dalje v „žiri" ali kupčijskem kolobarji biti. Sicer pa stoji vsakemu kolobarniku (žfrautu) prosto vsak čas, kadar god ga je volja, svojo vlOŽnino likvidovati dati, vzdigniti in iz kupčijs-kega kolobarja izstopiti. Pri tej kupčiji gre sredstvom žiro-bankc med žiranti blago iz roke v roko, brez da je treba pri vsakem kupu denar šteti, ga bog si ga vedi na kteri konec sveta pošiljati, s tem dragoceni čas tratiti, ter se s tisočerimi drugimi sitnoStimi ukvarjevati. Prva taka žiro-banka bila je že leta 115(1. v Benetkah utcmcljeua. Čiste žiro-banke denes ni nikjer več, razen ene v Hamburgu šc. Sicer pa razen drugih opravil, o kterih bom takoj govoril, vsaka banka tudi šc denes žiro opravlja. Ljudje videči, da je v žiro-baukah vložen denar bolj kakor kjer si bodi drugje siguren, začeli so svoj denar v žiro-banke na shrambo nositi. Žiro-banke sprejemale so ta denar tem raje, ker niso od njega nobenih obrestov plačevale. Da! poved braneča „pisati matice v kterem drugem nego v nemškem jeziku. Kder se je to svojeo-blustno poskusilo, ima brez odloga nehati." Tako 1865. leta po narodivšem se obla/.itelji zemeljskega sveta, in konec 1871. leta se pozivlje na nasilne in smrtonosne ukaze. Vedeti je, ka 66ogft leta ni bilo §. 19. državnih zakonov, 7 tega pač. in zakonom od državnega zbora skončanim in cesarjem podpisanim nima in ne sme imeti pravice nijen vladika, da si mu na laket dolga tti-lavka odeva možgane, nasprotno in navskriž na rejevati in ukazovati, mnogo menje na videlo vleči narodu kvarno krivično samovoljnost. Vi pošteni in pravični narodni duhovniki! uradujoči naški gibljetc se Brnelo in svobodno v okrilji državnega zakonu, proti kteremu kaka zasobna trma ni niti tcuja. Pričakovali smo, ka se proti tem ncinšku-tarskim naredbam črstvo oglase vsi samostalni slov. listi, ki inači preee skleleče pretcpljcjo nem-čonstvo, toda samo niže vrste občinstva, in nagovarjajo s bodimo v resnici rodoljubi. Dokler molčeči sprejemljemo toliko pogubne pojave od duhovniške vlade, zdatno in dejanski gojimo Bismarkovstvo ter skrbno nadelavamo pot na prijetno sprejetje berlinskega gosta. Srečno zorna nadeja bele bodočnosti poleg take biro borivcev; vse slivkanje brez narodnega ureda je lajanje na mesec, in vsak duhovnik sledeč navedeno sramotno naredbo je iskren ter delaven Bismarkovce ležeč sam rad v hrustavno žrelo pruskega protestanškega pečatnika, kteri je svoje dične nazore o katoljškem duhovništvu početkom svečna v zboru jasno razložiti račil. Slovenski narod! je li šče izdaj ne čutiš, kdo se mastno krmi v tvojih nedrih? Več skupščinskih postaj je lani zahtevalo od kn. vi. redništva, naj se slovensko uradovanje naročito izreče za dopuščeno. Na to je dano sledeče rešilo: „Isto se ne ovira, na kolikor ima o tem določevati redništvo in je mogoče. Nakolikor pa se v pojedinih primerih ne da, velja dozdanja šega." Slovenski u radovati smeti, a župno knjige spisavati v nemščini, zove se neumnost, vsaj naše uradovanje se vrti največ okoli matic. Ako že se nam kani kaka drtinica milostivno darovati, godi se skladno a ne samo na sebi navskrižno. Narodno pisati je mogoče po vsej domači vladiko-vini, v spisih na vsa vladištva po Slovenskem in Slovanskem, na popečiteljstvo in nanicstništvo itd. Jemlje li se ozir na Nemce v državi in izvun nje, bodi si v ime božje, vsaj oni ga na nas ne jeinljo. Sezimo urno in dojalno po poslednjem rešilu a zavrzimo goi oje kot protizakonito : odločna volja, iu rumeno solnce priplava. iz prvine plačeval jo celo oni, ki je svoj denar v bankino shrambo položil, nekaj čuvarine za shrambo. Banka pa na drugo stran ni bila pooblaščena s tem njej v shrambo izročenim denarjem trgovati. Denes pa to ni več take, kajti denes banke tudi svoje pologe (depozite) za trgovino rabijo. Iz tega polaganja denarja v banke razvilo seje drugo baukiuo opravilo, ki se depozito-vanje imenuje. Sicer pa tudi šc denes banke od depozitov nobenih obresti ne plačujejo, pa tudi čuvarine ne zahtevajo. Samo v tem slučaji, Če je bil denar banki izrecno na stanoviti čas v shrambo det, včasi banke od njega obresti plačujejo. Banke so izdajale, in tudi še denes izdajajo o sprejetih depozitah izkaznice ali pot.dnice. To bankino potrdnico more nje lastnik dalje prodati. Svet je bankine potrdnico rad kupoval, ali na mesto plačila v gotovem denarji sprejemal, ker je vedel, da reprezentujejo gotov v banki vložen denar. Te baukine potrduioe o založenih depozitah imenovale so se bankovci (Bank-zettel, Bank-notten). Naši bankovci tedaj niso nič drugega nego potrdnico o založenem v banki gotovem denarji. Naša država zalaga ves svoj srebrni denar v državno dunajsko banko, ta pa državi da potrdnice (bankovce) mesto njega —p. Dopisi. IX l>jill»liiliM'. 2. marca [Izv. dop.) Kakor že objavljeno je naša preljubozujiva deželna vlada odboru za stradajoče vsako delovanje prepovedala, tedaj tudi velikansko tombolo v „Zvezdi." Človek navadno j pame.tjoj nadarjen bi si moral misliti, da je vlada vsakako morala imeti tehtnih u/.rokov v izobilji. A temu ni tako. kajti ista deželna vlada, ktera je narodnemu od-h o r u v i a k o del o v a ti j e prepove d a 1 a, j e t a-koj drugo jutro ur a d n o na gp v a r j a 1 a ljubljanski nem skuta rs k i magistrat, naj v z a ni c o D (magistrat) tO reč v roke, ter napravi tombolo, loterijo i. t. d. Iz tega tudi slepec razvidi, da je vlada odbor le zbog tega p r e p o v e d a 1 a , k e, r so bili z gCflj n a r o d-njaki odborniki, da je nemčurjem isto dovoljeno, ponujuno na krožniku prineseno, kar se nam Slovencem prepoveduje. Vlada je tedaj nam nasproti osorna mačeha, pisana mati. Mačehe pa, tako trdi naroden pregovor, so bile samo tri dobre: prva je med pasjimi dnevi mraza poginila, dmga se je v žlici vode utopila, tretja je sama sebi glavo odgriznila. Tretjo menda posnema tudi naša deželna vlada in njeni prepametni birokrati iu svetovalci. Zamotana štrena glede primarijatov v bolnišnici i u službe koncipista sc je vendar enkrat razvila. Dr. Kcesbaeher je postal koncipist, kar ga je tolikanj razjarilo, da je že zadnji dan februarja zahteval plačo za mesec marcij. Ko mu dotični denarničar jako flegmatično razloži, da se plače še le l. marca „antieipando" izplačujejo, da se tedaj za Kessbacherja uc more dćti na ražen posebna „Kxtrawurst", se jc dolzemu Fricku razjezila tir oljska kri in dirjal je celo do deželnega glavarja, češ, ta vsaj bo pomagal, da še denes dobim novce, in ne bom do jutri glada trpel. A tudi deželui glavar ni mogel ustreči Keesbaeherjevi situo.sti in puščobi in tako je revče moral čakati šc malo ur, predu o je dobil pričakovane goldiuarčke. „Stolz licb ich den langen Fritze!" K Dežmanovej literaturi, sploh smešnega ob-sežka, naj prinesem tudi jaz svojo trohico. Sedaj mu začno že njegovi privrženci dajati čudne priimke. „Deutsche Zeitung" namreč prinaša v ju-trauji izdaji dne 1. t. m. dopis iz Ljubljane, v kterem imenuje D e ž m a n a „ P r o s c b m a n D ", od kodi ta „epitheton" ni povedauo, kakor tudi to ne, na čigavej njivi je zrastel, ali na Pcrgerjcvej, ali Sohafferjevej. Vsakako pa jc smešen iu nas Spominja na znane besede : „Unter ulicu G cistern, die verneinen, Ist ani licbsten mir der Schalk", kajti oni, ki je ta izraz iznašal, gotovo zasluži ime „Sehalk". To je segava, muhasta šala, ktera Dežmanu ne more biti pogodu, župan in „žaba", kako se to ujema, saj žaba še jezika ne kaže V — Sicer pa pravi navojeni napis, da naj ne bode nihče drugi naslednik Wurzbachu, kakor dr. Sup-pan, Kaltcncgger, Rott, to je tedaj nem-čurski terno-prodlog! To so tedaj tako imenovani „trije zmrzlinei" („die drči Kismanncr"), izmed kterih naj bode eden izvoljen, ki nam oči-vidno dokazuje, kako se vladati ne sme. — Dr. Suppan in Kaltcncgger sicer uc znata čisto nič slovenski, pa kaj to de, znabiti da mi Slovenci v kratkem dobimo za deželnega predsednika, ki bo govoril samo hotentotski ali k večjemu japonski. Da se le davki plačujejo in jezik za zobmi drži „misera est contribuens plebs!" Iz tr>..i*K<> oltolicl*e tem 4*ot>ea b.i1j martt ben „4immerr-ii6er >an§ :ntbt}tli*, h kil S.b.HMuna one 'tbr [fjAtf iu. 1 Z\M Boden-Wlchabti rata fofttt . . fl. 1. Amerikanisches Patent. deatnila, lohdoo welii« Z&hn* tar.B min ' ;jI m t>«t uJebrat * ber u i»erotiftiiebt nieiliib antjef iibrt, fo bafj fte a t RttlMa ie;\enflanb betra*tt MttftR '«nn. 1 ©tili fo|lct 1 fl. tirne ,\U\d)t rt!in''ertionl»l?atfum 50 tr. mini. eitt fftt »«nt',iitt.a!. • Zum Sohutze der Person uub \ut 2irtifrh.it ttt (tiflriitruim* 'fl uucrtdijli* iK'tbaciibig, eine guu . ertbeibi .ttiita,*h»afie iu freiif};n; biefei* fiub bie tteuverbe-'« fectfa L»fanch«ur B ivolver mit €i DeittiCp'm. bomlttt Odtegniti unb e\oqtne« v.iu en, Ifmtmi«. |o ba|t man tu tintr vtinotc fc*t fi*etf ©*iiff''. aba/b n fann; ta iVt baf Ken ric« uiir« ven Waffen. 1 2tild 7 -lJiiOimetet fl. II 100 ^atr.Mten fl J,— 1 ■ S' * ft- 15. ff. :i.50 i „ 't „ n. 17- „ ,. fl.4.- Taachen-FUtolon, i.-.n bamatcirt, t i;.:i •• i'auai fl. .ai», bor-petlauna fl -' I9, Lebenaretter reber Todtsoulager g(a naant). X>itf«f »on Uifen$uy a/arSencte Jn'"ttu-ire.lt ift i ■ r Stil>ftO 'ii i M 'rtn;,riffeu »It bi| befie Blaffe \u emctlle.i, ba mati but* bie .vocm terfetben eine atojje vcttftlt autiibeu fann, unb ift te Sagon betart, baš fte Jebermatt t bet .i) in ber 2af*e trajen faun. 1 it..if bio< 0 fr. Blektro-galvanische Ringe, einc horhft mirtitinf, nir ieben ^eiifdicit loohltiuitmf tVrnnbiitifl. '•'on ten bo rt ft m m--; i,i: rd) "i diatacttaten ifl cf fejtgeftcllt, B«fj bet '+ ili a.i'.-u- uii ,r. L': t b j : i ■ i |CMa u uto u b-a uinte Aranri eiten roirlt. Jf ■ t'llr- ; j. t etnel bttUbmteu i;anf(r !\r.t:t ii-utbe- ii : ;.-riare in lebet QJrb\;e au* 'JI uidb angf erinit m t fcer Jnlagc «'n*J iltltt»»«r«(ttttlf(j*> Dw^t»#. reeiitet bie uiifebtbare iBtrfiinii bat. |it teibiitfn un>> ju ^eiltn aQe ^i,t>t-, ttt^eunta. uub ?lerveu> leiben. .Hittetn, R vb ic. š\n Hlrter x a let Dteifrinfl fofttt blo» 9 > tr. unb » tb ar}tli*'crftit< ■■teruianu |u trajen cmrfcblen. Luftpolster, ju emtfeb'en atteu Rt'lmkcn« fo au* fdr ©a* nt.-c V'l •• i--i!te, u:it -u-. . i •• s.t* i lire ISfafli« jitJi, tte t uir bur* ?uft etieugt itetbrn fauit, aU €>o nb , it 11 • r ! i -1 in b r &ute unuter. trefTIidi; e . ,tošer i'or(Uii ift t#, bafi man biefe $blfier iai tieinften IKaum un:erbiinaiiu verreetbfe t, ift aOein it b«r aetn gten *«ieber aae ju baten, fjiir «auie» 6efritBfni |ti euibi.jritn. l grofj« f)iafa>c fammt Bnro iiuna 90 Tr. Eine Wohlthat mtirbt an jcbem ^auglina. aufgeUbt b- r* 5tinb fann lieaenb, au'ria)t ober fc.bit iin S«lafe bie Slabntna tv baltcit, anb \w.x in btrfelben Wtife, ala tgenn et »on •JDIutterbruft jiiftiefidi »fl^t. itainli« rbne iebe »titre nung. 9lur VUltttf ft'nneit beu SOcrtJ biefer Ctflrbun« f*a(}cn. 1 Stttif 6» tr„ felnft auJ -.cflalta 90 fr Neueste chirurgisohe Erflndung! £na;llaohaaalbat-Klyatlar niit8uftptimte, l-ci »iiibiTu uub Utt»ac>jeneit a.ijuweute:i; felbt a itbiv.irtjic, Iraufc 1)cv[oncn fonnen obne Su« fne.i.uim an fin) fefbft baf (Srvcrimcnt »viiUcben, unb nimmt biefe« ittbftier |e na* Otbatf bie Iieiuflc ober .iroi'.ie -i'.« i« auf. Tief • Juftvum at J.Ote Reroifj ia fein;m čaufe feblen. 1 €tild S ff. Ein interessanter Federhalter. 9U--« eter6.ilter nad* rigeaer finaabe maebcu lafftn, bamit ba* laftia« Sintautbca etfoait ro:rf e, unb iibit'.'4iirt b im «?d>rciben icbtl anbere >K«.iuifit cntbeprlin) ma.te. veir i^ilbirt iHodjet »erbeffette no* bebeutenb bie Itbee, unb erbidt fiir btefe« ae bie ene @ttid Stapoleonbot"«, ba tt Obet aOe Sttttartunata tem Stroite entfrro*en (at. Tiefer i">. berb.uttr ifl aii6 ieiuem Q|inafil6er. »erfd)liefj> bar, bie Heuftruttion ifl berort, bafj atan »on iin:b bil Sbeitb f*reiben f*un, o(ne icbe 6tbcung uab ba> !>litfjen ber linte btltebia, itjuliren t .mu, ta i'r i br ni jim ju cmufeblen, befonter* aber tiir ,J(t'iKnbe,9eamtr,(iomptPira>X>oftorcn,@*u[ir, tc. i 6tii-n baf feiitc Hroma ber aul golubu-te.i v-1' i>ni:i »crrre*fe!t. dinc f}Iaf*e, gnilgenb filr r.iiO Uigarteit, fl. 1. Medisinische Theerieife, genannt tte SOunbetfeift, abbrobatef unb ft*ereS "nuei ieeu jebe4>autrianrb«*t. Vlu»f*Iaa. fUe*ten, .Tiviieii. fluden :c ©ti Aiubern unb vrtra.ljfenen diijuroenten. 1 ? t.id fammt Vtntocijung tr. Kein Zahnschmerz mehr. Oefcer .^abnf*merj, bur* iRbttima ober trtfft aOe« b-t t te fotocbl anOSte, alt au* «n SiiligMc. 'I urit) ^eiinifi* mi i eine* j tene? Waffer fann mati attgenbit(Ui* bie befli i*to.v je linte . rjetta n, teel*e fogfci* ju nebtau*eit Ift. 1 V** tet, genilgenb fUr etne 3Ra|, foftet t) fr jtilT jebe t-au«. Idllai g fl b bit n ti • oiifiruirten Looomotll -S»a;alalaan im> enibcbtl a>. ISr< fr ar -iti an (Vcib, aifoarniš an.Seit. Um > fr. Trnn» aialerial fatiR man c 11 en balben ? aj bilnelu: ta ei t aiit babir ba« Oetiern t m Cfen, um t in ein|ulegenben Ctabf ju bi«en. Xit (fotrn rtefe« V\.. 11-1 ■'e.-.«" ift beratt, t an c ■• |ebr ifiitt |u banb< b>iben ift anb fann bab.na) in bemfe'beit .^citrium a[t mit ciem ntir :-'-uii*ftt ^Ugeltifea bađ jop-relte aele ft t »otebeit. 1 Ctud fammt fHoft foftet blel fl. |,aO, Persiiohea Haarf arbemittol, Rioburd) attgi-nbiiifli* grauc# {i.tar natb Seltebcn braun obet f*t»at) geiitrbt irerben fann; cf trbalt juglei* bie aatitrli*e .Uiirtjv- €e!btl ift »on ftrati> tem berci'et unb ift ganj uttf*abti*. 1 ffartou fammt '?lin»-:i|ung Ift. Zahnporlen!! Unflreitig ifl e«, ban bie jrinber f*en in ibrtt jart.ften Ougcnb burrb bat .»'abnen arofte Siimrt. trn citciben. Tat anerfannt befte Vititel ta-.eien finb tie trprobten ^abnvttl tt, tre(o>e ben Ainbern tat 3abnen berart eriei*'ern, bafj fie f*mtr|t.l ibre ^abne erbalten. $tei« tiner Cdjnut . o (c. Pulver gegen Futsichwei». ■i' iefe* befiiiigt baf ISfltge t£*irir;cii ber fjiifje unb btn babat* erjeugtea bb*ft unangtnebrnen Oicru*, lonfervirt auđ) bie 9ef*ubuna. i 2*a*tU, fammt Sarrlifung, genilgenb 0c -Diagenub,-!. fcioie fliatuvf, '.':t>p.-. tli • unb Scibattuugf toflgfeit, čcbbrtiiiitn, ftat.irr'j ic. ic. fofott baaernb bebobett n>trbeti, mit garan* tirtem 4tfoIge. 1 i)laccn fammt tturccifuna. »o fr. Einzieo Hilfe iiir framr-fleireube ijujte ; nur bnt* bie engtifebc St ampf.tbet'irttmpie fann biefet fa)redli*e Uebtl ganj lebeten nerbea. vSiit €ttuuipf !.-:*■.t Vlrt foflet fl. 1.10,1. Herkulei-Eisens. X t> fc SFfcr|teflbt bte itraft unb 3igeuf*afl. ben Vaar! obe , fo trie tic ^aat»utlt( ju b-lebtu uub ju ftaircn, verbintert babe fa)on na* be« trflen ®rbraii*e bat rliitfaOeit btr $aart, beiiitigt fenter tie voi b.nitKueu iiDup.'in unb vtrbiubeit beten iiaf*te Slabel naa) ftummera juat 3fivf*tin tomaien (aften fann. (!f raitb babur* ba« utoften »etbiitctuab bat 6u* O) . 4i rt .t; at c in O S O 88 ^9 tO H s S rt .ti c3 v) § S a a C .rt s 0 i b s Ml Prof. Dr. Lappierre-a Vbrizgovalno zdravilo ozdravi *) v 3 tlnpli vsak tok iz flcavnika, kakor tudi Im'11 tok pri lenskah, i'1' ju tudi zaHtarcl. Cena za Bteldeilioo h pmliikoin o rabljonji 1 tolar SO srob. gr. Za poslan disnar 80 strogo skrivno dobi po A. WiU-u. Lindon-Strasso 18. llorlin. *) Na Btotihe ozdravljonili. (M—23) 1/ilatelj in odgovorni urednik Martin Jclovaek. Tiskar: F. S k a/, a in drugi.