Pottafn« plačata t cotovfcA Leto X9 št. 186 Ljubljana, nedelja !f avgusta 1929 Cena 2 Din nxm.m tanenatn 40 Din. Uredntttroi Kndtev« aica L Tcfcfaa i 3122. 9123. 3124, 3129 ta 3126. ■artom Afetondronm MU tt. TiMa tt m. CofrM Koceoor* rt.1. T«Moa »tcv. 199. Bokop« m m vračajo. . Oortari po UpraralStv«) UuMlaa*. Ptetcrvo** * U Teteloo h. 3122, 3123. »124. 3I2&. 3124 laseratoj oddelek) LJubljana. Prejemov ofica 4. telefon 2492 Podružnica Maribor i tkfcsaiulrova oem it 14 Teleloo b. 456 Podružnici Celjei Kocenov« dica «t I Teleloe tt 190 Kataat (Mi poit tek tsvodibi Uuirifaaa it 11.842. Praha &sk> 78.180: Wiea Nr. I OS-241 LJubljana. 10. avgusta. Spor za katoliško akcijo v Sloveniji se nadaljuje. Glasilu mladih ideologov »Križu«, ki je posvetilo zadnjo številko v glavnem temu vprašanju, odgovarja v najnovejšem zvezku »Časa« vodilni ideolog Mahničeve struje dr. Aleš Uše-nionik. Spor poteka v strogo akademič-ni formi, misel se kreše ob misli, vendar se »Čas« že boji, da ne bi »v dvomih mnogim upadel pogum in da se bo v zmedi le malokdo veselo lotil težkega dela«. Naš list se je že bavil z vprašanjem katoliške akcije in s sporom, ki je po-ptrijel ob nje ustanovitvi precej ostre oblike. Ostaja nam vloga opazovalca. Pri tem se zavedamo dvojnega: Historična delitev Slovencev v dva tabora, v tabor svobodno opredeljenih, progresivno mislečih in v tabor izrazito versko opredeljenih, bo ostala slej ko prej. Ločitev duhov, ki jo je izpeljal s tako samozavestjo pokojni Mahnič, se je pri nas tako zakoreninila, da je tudi zmaga mladostrujarjev v katoliški akciji ne bi mogla odstraniti. Zato bi bilo napačno, če bi si kdo delal odvisne iluzije. Daije: Kontroverzam med mladimi ideologi in zastopniki Mahničeve orientacije ne kaže pripisovati večjega pomena niti sklepati, da značijo oslabitev gibanja, ki si nadeva katoliško ime. Za velik del Slovencev značijo ti spori toliko kot za krojača prekrojevanie stare obleke. Vzlic temu gre v tem sponi za vprašanja, ki bi utegnila prinesti neko olajšanje v naravnem boju med obema taboroma. Ves spor se suče prav za prav okoli laizacije katoliškega gibanja. Mla-dostrujarji hočejo duhovnika vrniti cerkvi in strogo verskemu delu, da bi si tako katoliška cerkev pridobila nekdanji ugled, sijaj in avtoriteto. Oni polagajo na izraz »katoličan« več nego je formalna pripadnost »katoliški« politiki. Zahtevajo, da naj katoliška miselnost tako pronikne celega človeka, da se bo po vsem dejanju in nehanju razlikoval od nekatoliško mislečih ali indiferent-nih ljudi. Razlike med eno in drugo strujo so Večjidel formalne. »Stari« so gledali realistično na položaj. Hoteli so zmagati za vsako cen a, s sredstvi, ki jih je, naj so bila še tako nelepa, v njihovih očeh vedno očiščeval m posvečal končni cilj. Zato so se zelo dobro vživeli v praktični materijalizem našega časa. Postali so na politični areni bojevniki, ki se jim ni prav nič poznalo, da bi imeli religiozno in nravno strožja načela nego njihovi tekmeci. Prav tako so pokazali lep talent za gospodarsko eksploataci-jo. »Katoliški« program jim je dal to prednost, da so lahko v kritičnih trenutkih odgrnili svoje plašče in pokazali križe na prsih, opozarjajoč na sveto, večnostno poslanstvo Cerkve na zemlji, na neizprosna verska in nravna načela. Taka politika, ki je dobila etiketo kle-rikalizma, je uživala vso podporo vatikanskih krogov, dokler je bila kje opor-tuna. Njeni predstavitelji imajo lahko mirno vest, in če jim sedaj mladi berejo levite, češ da so škodovali Cerkvi, je sigurno, da krivcem radi tega ni treba moliti več očenašev za pokoro nego jih molijo vsak božji ^dan. Vloga Cerkve v sodobnem življenju je večno prilagoje-vanje in večno reševanje njene notranje integritete in nedotakljivosti. Zato je ta vloga na raznih mestih ob istem času formalno različna. V Jugoslaviji je položaj danes tak, da cerkveni krogi neumorno proučujejo, kako bi se najlažje in za ceno najmanjših, tudi formalnih žrtev prilagodili novi situaciji m rešili vse svoje bistvene interese. Vprašanje jezika v liturgiji, konkordata in vsa druga viseča vprašanja so v zvezi z njihovim tihim proučevanjem položaja. Ali novostrujarji, ki bi radi ločili Cerkev od praktične politike in katoliško akcijo kolikor moči laizirali, razodevajo bodočo vlogo katoliške Cerkve v naši državi? Ali se bližamo likvidaciji dosedanjega klerikalizma, ki bo nadomeščen kdaj v bodočnosti z neko novo javno formacijo, katera bo brez neposrednega sodelovanja duhovščine branila stvarne interese, ki jih ima Cerkev kot svetovna organizacija v naši državi? Vsako ugibanje o tem je prezgodnjo. Dr. Ušeničnik že danes priznava, da so se v katoliški politiki vršile zlorabe vere — stvar, ki jo je napredna javnost tolikokrat zaman grajala. V omenjeni razpravi v »Času« pravi na str. 392: »Ce bi bil n. pr. namen stranke predvsem političen, recimo, avtonomističen trli federalističen ali kaj takega, a bi stranka v volilnem boju naglašala predvsem to, da je stranka katoliških načel (ki nimaio z onimi težnjami malo ali nič opravka), bi se res agitacija za politične cilje vršila z zlorabo vere. kar je nedopustno.« Ni treba imeti posebno dobrega SDomina, da si obudimo neštete zlorabe tega značaja. Toda to si je gosr>oda med seboj že zdavnaj odpustila. Mladi kieologi žknšajo za bodočnost Kriza haaške konference vlad Snowden vztraja na svoji zahtevi in grozi z odhodom iz Haaga - Nastop angleškega delegata se splošno obsoja Pariz, 10. avgusta a. V Haagu ie bilo danes objavljano naslednje službeno poročilo: Rumunski delegat Popoviei je obrazložil težko situacijo Rumunije in rumun-skiih državnih financ ter zahteva! oni del reparacij, ki jih ima Romunija prejeti od Avstrije, Madžarske in Bolgarije. Angleški delegat Graham je obrazložil angleško staMšče, da nasprotuje reparacijam v naturi. Granam smatra, da ie prehod na doba 10 let predolga In kritizira temelje Youngovega načrta in poročila strokovnjakov ter je mnenja, da nasprotujejo interesom britanske trgovine. Francoski min. financ Ghčron ie opozoril na izjave britanskih delegatov, ki so jih dali po konferenci v Spaa in opozarja na finančno žrtev Britanije, Zedinjenib držav in Franciie zavoljo Balfourjeve note. Dodal je, da se razdelitev odstotkov, kakor ie bila dogovorjena v Spaa strogo izvaja m da gre postopka anuitet v korist Anglije, a na škodo Franciie, ki je dobila mesto tega samo neka obvezna zagotovila. Chč-ron je na koncu izjavil, da ie Francija pripravljena pristati na rešitev vprašanja, tako da bi se varovali interesi Anglije, vendar se nadeja, da Amglija zavoljo par milijonov mark ne bo ogrožala vprašanja miru. Snowden je na kratko repliciral, da ne bo odgovarjal Cnčronu in da vztraja pri svoji izjavi, zahtevajoč razpravo o svojih predlogih. Prihodnja seja finamčnega odbora bo v ponedeljek ob 10. donoidne. Pariz, 10. avgusta a. Agencija Havas poroča iz Haaga, da so ostre besede angleškega ministra financ Snowdena na se*i finančne komrisije haaške konference povzročile ogromno iznenadenje. Splošno se obsoja tak način diskusije. Prevladuje na-ziranje, da se pod takimi okolnostmi ne more rrtisliti na mirno razpravo Youngove-ga načrta, še manj pa na kak uspeh konference. Pojavilo se je mišljenje, da bi se . dale sedanje težave premostiti le z odložitvijo haaške konference in s tem osiguraiti bodočnost Haag, 10. avgusta o. a. Pcrfožai na reparacij ski konferenci je zaradi nepoZaman bi iskaJi franeodah pileč, ki bd bife voljne Iz univerzitetne službe Beograd, 10. avgusta, p. V ministrstvu prosvete je podpisan ukaz, s katerim se imenuje za izrednega profesorja na tehnični fakulteti v Ljubljani g. inž. Igo Pehani, šef okrožnega rudarskega urada v Ljublja« ni. Za izrednega profesorja na filozofski fakulteti v Zagrebu je imenovan dr. Ru* dolf Cezareta, profesor gimnazije v Koprivnici, za docenta na isti fakulteti pa dosedanji profesor gimnazije v Zagrebu dr. Vladimir Vrklan. Iz vojaške službe Beograd, 10. avgusta, č. Kralj je na predlog ministra vojske in mornarice podpisal ukaz, s katerim se postavlja za vršilca dolž nosti načelnika štaba komande II. armijske oblasti generalštabni polkovnik Peter Ne* deljkovič, dosedanji vršilec dolžnosti na« čelnika štaba V. armijske oblasti, na njegovo mesto pa generalštabni polkovnik Bo-risav Ristič, dosedanji pomočnik načelnika štaba I. armijske oblasti. Z istim ukazom je razrešen dosedanje dolžnosti generalštabni polkovnik Lazar Milosavljevič, ki je postavljen na razpoloženje ministru vojske in mornarice. ustvariti garancije, da se take zlorabe ne bodo več dogajale. Po njihovem bi imela katoliška akcija namen, da bi premostila dosedanje strankarske razlike in združila vse katoliške Slovence brez politične razlike za religijozno in nravno akcijo. Stremljenja mladih so gotovo idealna in tudi onemu simpatična, ki ne more verjeti v možnost obnovitve nekdanjega katoliškega sistema v Evropi. Očiščena politične kupčije bi Cerkev tudi pri nas mogla mnogo intenzivneje delovati za svoje nravne in duhovne ideale. Seveda, za vedno so tudi pri nas minuli časi. da bi mogla biti pri tem delu sama, edina, nekontrolirana, absolutna. Vedno jačje so poleg nje tudi druge stroje, ki uveljavljajo svoj svetovni in. življenski nazor, svoja duhovna ln materijahia stremljenja. Kakšna sreča za naš narod, ako bi se to moglo vršiti v plemeniti tekmi! prevzeti odgovornost za pffflmer, da W so mučite nade, ki se staivljajo v konferenco v Haagu-« London, 10. a/vtgusta S- Reujterjev urad javlja iiz Haaga: Ofostojj samo mak) izgleda, da bi pri-šJo do sporazuma. Ko je Snovdeo slišal o vsebina včerajšnjih izjav Brianda napram žuroafr-stoan, je izja/vil, da Anglija gotovo n« bo kriva, ako bi se haaška konferenca Kjalovila. Ako je Briand dctiail, da )e od šestih držarv 5 proti Britaniji, ne izhaja iz tega, da je pravica na sirarna teh 5 držav. Ko so Snowdeou sporočili, da prevladuje v francoskih krogih Se vedno mišljenj^ da oo le navidezno tako ostro nastopa, je od-goo mri-siijo, naj rajši odpoiiuješo. Iz prometa umaknjeni koleki Zagreb, 10. avgusta, a. Na predlog uprave državnih monopolov je minister javnih dei podpisal sklep, s katerim se koleki po 500 in 1000 Din sedanje misije puščajo v prometu samo do 14. avgusta t. I. Od 15. avgusta naprej ti koleki ne bodo več predstavljali taksnih vrednosti, a se bodo mogli zamenjati še v roku 20 dni od 15. avgusta dalje po določbah, ki veljajo za take zamenjave. Pogreb kapetana Heruca Beograd. 10. avgusta, č. Danes dopoldne je bil svečan pogreb kapetana Jurija Heruca, ordonančnega oficirja Nj. Veličan« stva kralja, ki je predsinočnjem nenadoma umrl na potovanju med Subotico in Veliko Kikindo. Pogreba so se udeležili poleg so« rodnikov vsi oficirji kraljeve garde, dve častni četi in godba garde ter mnogoštevilno beograjsko meščanstvo. Še vedno vpisi delnic PAB Beograd, 10. avgusta, p. Čeprav je že zaključen vpis akcij Privilegirane agrarne banke, se še vedno javljajo novi vpisniki. Tako je bilo v Bečeju te dni vpisanih 1200 novih delnic pri zagrebški podružnici Državne hipotekarne banke pa je prijavljen vpis 000 delnic. Naši oficirji na Poljskem Varšava, 10. avgusta, a. Agencija Pat poroča, da je delegacija jugoslovenskih oficirjev dospela v Zakopane. Pri znanem jezeru »Morsko oko« so jugoslovenski oficirji prisostvovali vežbi poljske lovske čete. Zvečer so jugoslovenski g06tje odpotovali iz Zakopan. Herriot v Beogradu Beograd, 10. avgusta, p. Nocoj ob 9. Je prispel v Beograd bivši predsednik fr,,nco-ske vlade Herriot Bakrena ruda v Srbiji Beograd, 10. avgusta, č. V okolici Zaje-carja so odkrili nove sloje bakrene rude. V tem okraju obratuje že več bakrenih rudnikov, ki spadajo v vrsto največjih rudnikov te vrste v Evropi in igrajo zelo važno ulogo y našem gospodarskem žavlieniu. Svečan pogreb dr. Arhibalda Reissa Slovo jngoslovensflce prestolnice od velikega borca za naše osvobojen je in ujedinjenje Beograd, 10. avgusta p. Jugosloven-ska prestolnica je danes spremila na zadniji poti velikega prijatelja in dobrotnika našega naroda dr. Reissa. Kralja je zastopal polkovnik Zlatenovič. Pogreba so se udeležili člani v'e mislil leteti preko Londona, pozneje pa si je premislil in je letel naravnost proti Parizu, ki ga je dosegel danes zjutraj ob 7. uri. •Iz Pariza je plul v vzhodni smeri proti Oijonu, Baslu in Bodenskem jezeru, kamor ie dospel točno ob 12. uri. Na tem poletu »Zeppelin« ni dosegel samo hitrostnega rekorda, nego tudi rekord v številu prepeljanih oseb in tovora. Tako je znašalo število oseb, ki so se vozi'" sedaj 42 mož posadke dn 22 potnikov. Pomembna nemška iznajdba v letalstvu Polet težko obloženih letal bo se obnesli Dessan, lo. avgusta, o. Vodstvo velikih nemških tovarn za gradnjo Junkersovih potniških letal objavlja, da se mu je posrečilo zgraditi raketno letalo, ki je bilo preskušeno v največji tajnosti. Poskusi so se vršili s težko obloženim potniškim letalom tipa >Brement, ki ga je električno vžgana raketa v nekaj sekundah vrgla visoko pošev v zrak in omogočila, da je nato omogočila raketa — Poskusi so izvrstno z motorji nadaljeval svoj polet. Ravnatelj Junkereovih tovarn je izgavU ob tej priliki, da bodo pričeli v kratkem izdelovati težka letala, ki bodo lahko nosila breme do 5000 kg, ki bodo startala s pomočjo raketnega starta in nato nadaljevala polet z motorji, ki sicer niso v stanu izvesti start tako obloženih letaL „Črni petek" na newyorški borzi Newyork, 10. avg. o. Zaradi nepričako« vanega dviga diskontne mere newyorške Zvezne rezervne banke od 5 na 6 odst., je doživela včeraj newyorška borza črni pe« tek. Na prodaj so bile vržene ogromne množice delnic, kar je povzročilo velik padec tečajev. Poznavalci cenijo, da je znašala izguba pri padcu tečajev do 1 milijarde dolarjev. Pričakovati je, da bodo zaradi tega katastrofalnega padca tečajev akcij na new-yorški borzi pričele padati tudi akcije na evropskih borzah, posebno v Berlinu, na L>unaju in v Budimpešti. Zagonetna smrt učitelja PPodgoriea, 10. avgusta, č. Sresko nogla-varetvo v Podgorici je obvestilo okrožno sodišče, da so v planini Ponikvici v bližini samostana Ostrova našli ubitega učitelja Radomirja Vučiča. Poleg njega je ležala lovska puška. Sodna komisija ni mogla ugotoviti, ali gre za samomor ali morda aa zločin. V 25 minutah v obeh smereh preko Kanala London, 10. avgusta, d. V nekaj dneh bo izgotovljen novi motorni čoln »Miss En« gland II.«, s katerim bo polkovnik Segra* ve v marcu prihodnjega leta poskusil postaviti nov hitrostni rekord. Motorni čoln bo opremljen z motorjem, ki bo razvil do 5100 k. s. S tem čolnom bo mogoče prevo žiti Kanalski preliv med Dovrom in Cale-jem v obeh smereh v 25 minutah. Demisije uglednih španskih politikov Madrid, 10. avgusta, a. Grof Romanones je podal ostavko na svoj položaj v španski skupščini. Temu koraku sta se pridružila tudi bivši ministrski predsednik mar kiz Allmenas in bivši predsednik skupščine grof Bugali. Vsi trije so označili kot povod ostavke nezadovoljstvo z načrtom nove španska ustave, ki ga je izdelal general Primo de Rivera. Ta korak uglednih špan« skih politikov je vzbudil v Španiji veliko pozornost Nov uspeh dr. Vidmarja Porazil je Thomasa in-ostal sam na 2. mestu, ker je Capablanca dosegel le remis KarIovy Vary, 10. avgusta h. V središču splošnega interesa je bila danes partija dr. Euwe-Capablanca. Dr. Euwe je bil v premoči, napravil pa je napako, ki je omogočila Capablanci, da je partija končala z remijem po 54 potezah. Dr. Vidmar je porazil Thomasa ter je sedaj samo še za poldrugo točko za Spielmanom. Bogoljubov je premagal Gilga, dr. Becker pa Mattisona. Remi so ostale partije dr. Treybal-Niemco-vič, Spielmann-dr. Tartakower, Rubinstein-Colie, Marshall-Yates in Canal-Samisch. Partiji Menšikova-Grunfeld in JVlaroczy-Johner sta bili prekinjeni. Po 9. kolu je stanje naslednje: Spielmann 8. dr. Vidmar 6 in pol, Capablanca 6, Bo- Ob desetletnici weiraarske ustave Danes davi demokratsko usmerjena Neirr53ja deseto obletnico dneva, ko je nemško ljudstvo potom svojih zastopnikov v weima.rskem gledališču sprejelo ustavo, s katero je zamenjalo staro fevdalno vladavino z demokracijo, ki je bila v tistih burnih dneh edmo sredstvo za ohranitev državnega edin-stva. Težka je bite borba okoli sprejetja nemške ustave. Pričela se je že takoj prve dni po propadu hobenzollernske-ga cesarstva. Dočim so tedaj zahtevali ekstremm levičarski in komunistični krogi takojšnjo socializacijo nemškega narodnega gospodarstva in uvedbo delavskih in vojaških sovjetov kot izvršnih organov državne oblasti, so zmernejši socialisti izposlovali 16. decembra 1918 na državnem zborovanju delavskih in vojaških svetov sklep, naj se najprej vrše vo-litve v usitavotvorno skupščino, ki bo nato uredila ta vprašanja. Volitve so bile določene za 19. januarja 1919. Komunisti so s'oer še poskušali zavirati izvedbo tega sklepa in so se ob tej priliki končnoveljavno odcepili od zmernejših socialistov ter ustanovili samostojno komunistično stranko, njihova namera pa se je izjalovila ob odločnem odporu zmernejših socialistov, ki so se zavedali težke naloge — vzpostaviti zopet red in normalne prilike v zrevohicionirani Nemčiji. S pripravami za volitve v trstavo-tvorno skupšc no se je izvršila tudi reorganizacija nemških strank, ki so se formirale na še danes veljavnih programih. Kot prva je nastopila demokratska stranka, ki se je izrekla za republikanski program, sociaMzacjo v državnih podjetjih in za pobijanje terorja levičarskih in desničarskih strank. Glavno jedro njenih prslašev se je re-krutiralo iz bivših levičarskih liberalcev, dočim so desničarsko' usmerjeni liberalci ustanovili nemško ljudsko stranko. Ta se je razlikovala prvotno od demokratske samo po tem, da ni zavzela jasnega stališča glede republikanske vtladavine. Iz krogov bivših naoionalcev in nacionalnih konservativcev pa je nastala nacionalna ljudska stranka, ki se je izjavila takoj spočetka proti republiki in za ponovno uvedbo monarhije. Pač pa se je katolski centrum takoj prilagodil novemu položaju fn se izrekel za republiko. Glavna zasluga na tem prioada levičarsko orientiranemu Matiji Ertzbergerju, ki je z vso energijo nastopil za republikansko ureditev države. Volitve v ustavotvormo skupščino niso prinesle pričakovane večine socialistom. Zaradi tega so morali stopiti z demokrati in centrumom v koalicijo, ki je izdelala načrt wemarske ustave. Vladi in ustavotvornemu odboru se je posrečilo v razmeroma kratkem času izdelati novo ustavo. Predložila jo je ustavotvorni skupščni, ki io je definitivno sprejela 11. avgusta 1919. Weimarska ustava proglaša, da je nemška država republika, v kateri izhaja vsa suvereniteta iz naroda, ki ga zastopa parlament, izvoljen na podlagi enake, neposredne, prcporčne in taine moške in ženske volilne prav!ce. Organi državne oblast' so ^oleg parlamenta državni predsednik, drža v n vlada in državni svet. Državni zbor je edini nosilec zakonodajne oblasti. Državni predsednik kot tak reprezenitira narod in državo, ima pa tudi daleko s ež ne pravice mate-rijelnega značaja; njegova polnomočija so mnogo večja. kakor so bila pred vojno običajna pri predsednikih republik, in v mnogočem spomin ia jo na polnomočja bivšega cesarja. Predsednika voli neposredno narod vsakih sedem let. Odgovoren je v polni mor' pred zakonom in ga lahko parlament odstavi, če to sklene večina naroda potom Plebiscita. Najvažnejša pravica predsednika pa je, da sme glasom čl. 48 ustave v slučaju nevarnosti za državo suspendirati vse člene ustave, nanašajoče se na osnovne pravice državljanov in izvajati do odstranitve te nevarnosti diktatorsko oblast. Državno vlado tvorijo kancelar in ministri, ki jih imenuje in odstavlja državni predsednik. Državni svet je sestavljen iz zastopnikov deželnih vlad in ima pravico pregleda zakonskih osnutkov, izdelanih po državni vladi, ter protesta proti njihovi predložitvi parlamentu. Vlada mora državni svet obveščati o vseh tekočih dogodkih. Talkoj po sprejemu ustave se je začela proti njej energična im srdrta borba obeh ekstremnh skunin, nacfrjonal-cev in komunistov. Prišlo je na eni strani do znanega Kappovega puča, na drugi strani pa do ponovnih komunistični!! revolt. Nova državna tvorba goljubov, Euwe, NiemcoviC, Rubinstein 5 pol, Mattison 5, Grunfeld, Johner, dr. Bek-ker, Canal, Samisch 4 in pol, Gilg, Marshall 4, Colle, Tartakower, Yates 3 in pol, dr. Treybal 3, Maroczy 2 in pol, Thomas 2, Menšikova 1. Jutri se igra samo do 13. nre. Vršile se bodo naslednje partije: Capablanca-Treybal, dr. Vidmar-Rubinstein, Spielmann-Thomas, Gilg-Canal, Colle-Bogoljubov, Maroczy-dr. Tartakower, Samisch-Yates, Marshall-Men-šikova, Grfinfeld-Becker, Mattison-Euwe, Johner-Niemcovič. Jutri, v nedeljo, se otvori v Brnu zasedanje osrednje zveze češkoslovaških šahistov in se prične turnir za prvenstvo republike. pa je Kla že tako močna ?n tako globoko vsidrana v narodu, da je niti levičarski miti desničarski nasprotniki niso mogli več zrušiti. Po desetih letih weimarske ustave lahko Nemčija z zadoščenjem motri svojo notranjo konsolidacijo .im s samozavestjo stopa v drugi decenij svoje nove zgodovine. Mesec zdravnikov na Jadrana Sušak, 10. avgusta, a. Glede izleta 150 madžarskih zdravnikov, ki prispejo septembra meseca na našo jadransko rivije-ro, je določen definitivni program. Madžarski zdravniki prispejo 9. septembra na Reko. Proti večeru istega dne se napotijo madžarski zdravniki na Sušak, kjer bodo prenočili Prihodnji dan odpotujejo na Rab. Nato nadaljujejo pot v Split, kjer ostanejo dva dni, da si ogledajo mesto, okolico in starine v Solinu. Iz Splita bodo madžarski izletniki napravili izlet v Tro> gir. 12 septembra se odpeljejo v Dubrov« nik, kjer ostanejo do 17. septembra. Nato odpotujejo v Šibenik. Iz Šibenika bodo napravili dvodnevni izlet do slapov Krke. 1. septembra bodo madžarski zdravniki v Crikvenici. Tu ostanejo do 22. septembra, nakar se vrnejo preko Sušaka z vlakom v Budimpešto. Septembra meseca prispe na našo rivi-jero tudi večja skupina nemških zdravnikov, ki bo štela 120 do 150 izletnikov. Dalje je najavljen še prihod nemških zdravnikov iz Češkoslovaške. Ta skupina bo štela 300 udeležencev. Končno bodo obiskali ju« goslovensko riviiero še zdravniki, ki se bodo udeležili kongresa jugoslovenskih zdravnikov v Zagrebu od 16. do 18. septembra. Jugoslovenska plavalna olimpijada Juniorski rekord 4x50m trikrat izboljšan — Spličanke izboljšale svoj lastni rekord 4x100m — Senzacionalna zmaga Bu-lata nad Senjanovicem — Na prvem mestu je splitski Jadran, na drugem ljubljanska Ilirija Dopoldanski rezultati 1500 m, prosto, seniorji finale: 1. Senjanovič (Jadran) 23:14, 2. Bulat (Bob) 23:16.4, 3. Roje (Jadran) 23:56.4, 4. Bibiča (Jug), 5. Doležal (Jadran). Najzanimivejša točka dopoldanskega tekmovanja, ker se je vršila ostra borba med Senjanovicem in Bulatom. Sicer je Senjanovič vodil skozi vso progo, toda Bulat se mu je posebno na zadnjih 100 m opasno približal ter je prišel na cilj le pol« dru" meter za prvim. Časi Senjanoviča na posameznih 100 m so: 100 m 1:13, 200 m 2:44, 300 m 4:17, 400 m 5:57, 500 m 7:35, 600 m 9:07, 700 m 10:41, 800 m 12:17, 900 m 13:54, 1000 m 15:31, 1100 m 17:06, 1200 m 18:38, 1300 m 20:13, 1400 m 21:48, 1500 m 23:14. Stanje po točkah je: Ilirija 20, Jadran 19, Primorje 9, Bob 8, Viktorija in Jug po 3. 200 m, prsno, seniorji, finale: 1. Birimiša (Jadran) 3:13, 2. Fabris (Jug) 3:14.2, 3. Midžor (Jadran) 3:20, 4. Matičevič (Ju-^ 5. Sever (Ilirija), 6. Brkovič (Jadran) Na 100 m so prišli na obrat Fabris, Se« ver in Matičevič. Na 150 m prevzame drugo mesto od Severja Midžor. Sever pade na tretje mesto, vedno bolj popušča. 10 m pred ciljem prevzame Birimiša vodstvo in zmaga. Stan'e: Jadran 38, Ilirija 22, Jug 14, Primorje 9, Bob 8, Viktorija 3. 400 m, prosto, seniorke, finale: 1. Roje (Jadran) 6:51.4, 2. Godina (Ja« dran) 7:22, j. Župan (Viktorija) 7:29.4, 4 WohIfart (Ilirija) 7:55, 5. Surič (Jadran) 7:57.5, 6. Treo. Pri 50 m že vodi Rojetova, ki preplava 100 m v 1:26.4. Wohlfartova in Treova sta peta in šesta. Rojetova vodi dalje in doseže na 200 m 3:13, na 300 m 5:05. Na 300 m je Wohiiartova še peta, vendar ji uspe tik -red -n ma zavzeti 4. mesto. Treova je plavala zelo ležerno in se sploh ni po« trudila, da bi dosegla boljši placement. Stanje: Jadran 62, Ilirija 25, Jug 14, Primorje 10, Viktorija in Bob no 8. 4 X 50 m, prosto, juniorji, semifinale: Zelo zani-iiva točka, pri kateri je bil trikrat izboljšan jugoslovenski rekord, ki znaša 2:08.5, Najprej ga je potisnila I. štafeta Juga na 2:07.2, Viktorija I. oa je pla« vala 2:08.3. Novi rekord Juga pa ni postal star. Že v II. skuomi ga je I. štafeta Jadrana izboljšala na 2:05.6. I. skroina: 1 Jug 1 2:07.2 (nov rekord), 2. Viktorija I 2:08.3 (boljši od rekorda), 3. Jadran II 2:14.9. II. štafeta Ilirije, ki iz« pade, ie v času 2:20 7 dosegla peto mesto. II. ski'"ir.a: 1. Jadran I. 2:05.6 (nov rekord), 2. Jug IL 2:18.4, 3. Jadran III. 2:19.2. Štafeta Primorja in I. štafeta Ilirije sta zasedli neto, odnosno šesto mesto. Le" uspeh je dosegel Jadran, ki je plasiral vse tri prijavljene štafete za finale. Štafeti, ki sta izboljšali rekord, sta bili sestavijeni nastopno: Jug I: Dabrovič, Gr« bič M., Cvijetkovič, Samardžič. Jadran l.: Ivaniševič, Birimiša, Marovič, Brainovič. 50 m, prosto, juniorke, finale: Ker start ni bil pr"Men, se bo točka ponovila. Tekmovalke pa niso bile opozorjene, naj se vrnejo na start ter so vse pri« plavale na ci.j. 200 m, prsno, seniorke, finale: 1. VVohlfart (Ilirija) 3:39.2, 2. Sever (Ilirija) 3:50. 3. Mateljan (Viktorija) 3:51, 4. Škulj R. (Ilirija) 3:53, 5. Richtmann (Vik« torija), 6. Veramenta (Jug). Wohlfartova, ki je zmagala sigurno, je takoj prevzela vodstvo. Sledili sta ji Se-verjeva in Škuljeva Na prvih 100 m so bi« le torej na prvem drugem in tretjem mestu Ilirijanke. Mateljanova pa je prehite« la Škuljevo ter skušala Ssverjevj v ostri borbi odvzeti drugo mesto, kar ji pa ni usnelo. Stanje: Jadran 62. Ilirija 49, Jug in Viktorija po 15, Primorje 10, Bob 8. 100 m, hrbtno, juniorii, finale: 1. Grbič (Jug) 1:25.8, 2. Mini (Viktorija) 1:29, 3. Sturm (Primorje) 1:32.2, 4. Biri« miša (Jadran 1:33.1, 5. šušteršič (Ilirija), 6. Kolacio Z. (Viktorija). Grbič prevzame vodstvo že od vsega za« četka ter ga obdrži do konca. Sturm je bil z Birimišo v ostri borbi za tretje mesto ter je usoel. Stanje: Jadran 65, Iliri ia 51, Jug 28, Viktorija 24. Primorje 15, Bob 8. 4 X 200 m, prosto, seniorji, semifinale: I. skupina: 1. Viktorija I 11:27, 2. Ja« dr- III 11:312. 3. Jug II 12:47.1. - pri prvih 100 m vodi V-^orija I, ka« teri sledi Jadran III in Jug IT. Ta vrstni red je ostal do konca. Štafeta Iliriie je orišla na cili kot peta. Zelo lepo ie - laval Jenko. TT. skiroim: 1. Jadran T It-044, 2. Jug I 11:28 8, 3. Viktorija TT 11:52.6. Borba v tei pkupini je bila bolj napeta kot v prvi. Štafete so večkrat menjavale mesta. Zlasti ostra in lepa je bila borba med Jugom in Jadranom od 350 m naprej. V petek in soboto dopoldne si je Jadran priboril 3 prva, 1 drugo, 2 tretji, 1 četrto, 2 peti in 1 šesto mesto, Ilirija 2 prva, 1 qr>. 1 tretje, 2 četrti in 3 peta mesta. Jug 1 prvo, 1 drugo, 2 četrti in 1 peto mesto, ViK.iorija 1 drugo, 2 tretji, 1 četr« to, 1 peto in 1 šesto mesto, Primorje 1 drugo, 1 tretje in 2 šesti mesti. Waterpolo Jadran : Viktorija 6 : 1 (3 : 1) Jadran: Katanarič-Čulič, Kuljič*Roje-Mir-kovič, Birimiša, Bešker. Viktorija: Pavešič-Smokvina V., Seiler-J. Matkovič-V.Matkovič, Venturini, Davo Smokvina. Oba nasprotnika sta nastopila komplet« no, Viktorija s svojim izbornim vratarjem Pavešičem. Zmagali so Spličani in to predvsem radi boljšega napada, ki ima v Mir-koviču najboljše desno krilo izmed vseh \vaterpolo moštev, ki tekmujejo na prvenstvu. Njegova tehnika in hitrost sta skoro nedosegljivi, posebno v takozvanih »šrau« bah« je mojster in je na ta način dvakrat presenetil izvrstnega Pavešiča. Večina golov so njegova osebna zasluga. Prav dober je bil tudi Kuljiš v obrambi. Viktorija je podajala precej netočno. Vseskozi fair igro je dobro sodil g. Po« povič iz Beograda. Jug : Primorje 10 : 0 (5 : 0) Jug: Fabris-Dabrovič I, Cvetkovič-Brai-da-Botterer, Dabrovič II, Prcič. Primorje: Janagaj-Kovačie, Sketelj-Ko-lar=Šramel, Gaberšek, Dougan. Simnatično moštvo Juga je v enakomernih preslednik doseglo deset golov in je gotovo izmed vseh udeležencev najbolj fair. Levji delež na zmagi ima srednji napadalec Dabrovič II, ki naliči s svojo igro povsem Mirkoviču iz Jadrana. Primorje igra na vsakem nastopu bolje, posebno zasluži vso pohvalo vratar Janči-gaj, ki je držal kopico ostrih strelov v le* pem stilu. Ahilova peta moštva je napad, predvsem obe krili. Sodil je dobro g. Popovič. Sombor : Bob 2 : 2 (1 : 0) Sombor: j>efer-Sengjergjy, Nagy-Čaoši« Koler. Sanislav, Lenert. Bob: Bulat«Šuste, Luki6Dukič-Popovič, Anastasijevič, Kangrga. Pod vodstvom sodnika g. Reša iz Dubrov nika sta si oba protivnika nudila ogorčeno borbo. Sombor je igral mnogo bolje kakor v petek in bi zaslužil zmago. Vodil je že 2 : 0 proti koncu je pa radi slabega kritja omogočil Bobu izenačenje. Bob je ponovno dokazal, da je najostrej-še moštvo turnirja. Kakor prvi dan, sta tudi v soboto v surovostih prednjačila oba branilca. Sijajen je Bulat v go'u, ki je držal neverjetno sigurno težke bombe. Popoldanski rezultati Skoki z deske, juniorke finale (5 tekni.) 1. Stefanini Z. (Jadran) 37, 2. VVohlfart I. (Ilirija) 32.56, 3. Bakarčič M. (Viktorija) 28.88, 4 Dovč S. (Ilirija) 27.46, 5. Germek N. (Primorje) 18.56. Wohlfartova, ki je veljala za sigurno fa-voritinjo, je bila indlsponirana, poleg tega pa js izvajala samo težje skoke in je pri tem »izgubila dragocene točke, dočim je Stetaninijeva izvajala same lahke skoke in dobila več točk. Dovčeva je zaradi tretjega slabo izvedenega skoka zasedla le četrto mesto Stanje: Jadran 78, Ilirija 62, Viktorija 29, lug 28, Primorje 17, Bob 8. 400 m prosto, seniorji. finale (5 tekm.) 1. Bulat (Bob) 5:44, 2. Senjanovič (Jadran) 5:45.2, 3. Roje (Jadran) 5:55.2, 4. Dabrovič J. (Jug) 5:56.3, 5. Bibiča (Jug) 6:12.3; Margreiter (Viktorija) v finalu m nastopil. Ta točka je končala z ogromnim presenečenjem. Jugoslovenski rekorder Senjanovič, ki je v semifinalu sigurno plasiral Bu-lata na drugo mesto, je moral v spurtu kloniti svojemu konkurentu. Do 200 m so plavali prvi trije plasirani v isti črti, nato je Senjanovič potegnil, tesno je sledil Bulat, ki se je končno otresel Rojeta. Pri 350 m sta obrnila Senjanovič in Bulat oba istočasno in začela spurtati. Bulat se je izkazal hitrejšega in je zmagal za dolžino telesa. Zmaga Bulata je bila spreieta z velikanskim navdušenjem in je še večjega pomena, ker Je imel za seboj težko water-polo tekmo s Somborom. Tudi za 3. in 4 mesto je bil hud boj. Stanje: Jadran 91, Ilirija 62, Jug 33, Viktorija 29, Bob 21, Primorje 17. 100' m hrbtno, seniorke. semifinale: I. Skupina (3 tekm.): 1. VVohlfart (Ilirija) 1:43.4. 2. Jenko I. (Primorje) 1:49. 3. Bakarčič (Viktorija). Sigurna zmaga Wohlfar-tove. Hrvoje Macanovič p5oo!r Jugoslovenskega plavalnega športa in trener plavalne ekipe splitskega Jadrana. II. skupina (3 tekm.): 1. Subič (Jug) 1:47.8 2. Jerina (Primorje) 2:04, 3. Richtman (Viktorija) 2:04.8. 50 m prosto, lunlorjl, finale: 1. Smokvina D. (Viktorija) 30.4, 2. Brainovič (Jadran) 30.5, 3. Marovid (Jadran) 30.8, 4 Birimiša (Jadran) 31.1, 5. Dimitri-jevič . (Sava), 6. Samardžič (Jug). Skrajno napeta borba od starta do cilja; razlika med tekmovalci je bila na cilju minimalna. Stanie: Jadran 107, Ilirija 62, Viktorija 42, Jug 34, Bob 21, Primorje 17, Sava 2. 4X.50 m prosto, juniorke semifinale I. skupina: (3 štafete): 1. Jadran II. 3:05.4 2. Jug i. 3:37.4 V tej skupini je prispela štafeta Primorja kot druga na cilj, bila pa ie diskvalificirana, ker je nastopila z ne-verificirano plavalko. II. skupina (5 štafet): 1. Jug II. 2:51.3, 2. Jadran III. 3:00.2, 3. Viktorija 3:08. Ne-plasirana je ostala štafeta Ilirije. 100 m hrbtno, seniorji, finale: 1. Marčeta (Viktorija) 1:23.8, 2. Grbid (Jug) 1:24.2, 3. Fabris (Jug) 1:29, 4. Mir-kovid (Jadran) 1:29.2, 5. Culič (Jadran) 1:31, 6. Ratkovid (Jug). Napet boj med prvim in drugim. Juniorski rekorder na 100 m hrbtno Marčeta Je v finišu težko zmagal. Jadranaš Mirkovič, ki ima rekord v tej disciplini, je zasedel 4. mesto. Stanje: Jadran 112, Ilirija 62, Viktorija 55. Jug 48, Bob 21, Primorje 17, Sava 2. 4Y.100 m prosto, seniorke, semifinale I. skupina (4 štafete): 1. Jadran III. 6:07.2 (nov jugoslov. rekord). 2. Jug III. 6:29.2, 3. Jadran I. 6:35, štafeta Ilirije je došla kot zadnja na cilj. Jadran je postavil v svojo tretjo štafeto najboljše plavalke, isto-tako Jug. Stari rekord je imela tudi Jadra-nova štafeta s 6:10. II. skupina (4 štafete); 1. Primorje 7:13, 2. Jadran II. 7:14.2. 3. Jug II 8:08. Lep uspeh primorjanske štafete, katere plavalke so plavale vse prsni stil in so kljub temu premasale svoje konkurentinje, ki so »cravvlale«. Zmaga Primorja je vzbudila splošno navdušenje. 100 m prosto, seniorji, semifinale I. skupina (6 tekm.): 1. Marovič (Jadran) 1:10, 2. Markovič (Jug) 1:10.4. 3. Popovid (Bob) 1:12. Izredno ostra borba. II. skupina (4 tekm.): 1. Gazzari (Jadran) 1.11, 2. Smokvina D. (Viktorija), 1:11.2, 3. Barad (Jadran) 1:12.2. V tej skupini iz nerazumljivega vzroka ni nastopil Jenko (Iilirija), ki bi se plasiral po časih, doseženih pri treningu najmanj na 3. mesto. III. skupina (5 tekm.): Matid (Jug) in Senjanovič (Jadran) mrtvi tek 1:07.5, 3. Golob (Viktorija) 1:10.4. Najtežji predtek! Tekmovalci so bili sami najboljši sprinter-ji v državi Presenetil je Matid, ki bo v finalu najopasneiši konkurent Senjanovidu. Bulat je ostal neplasiran. V finale pridejo oba prva dva v vsaki skupini in Golob (Viktorija) kot najboljši tretji. Waterpolo Viktorija : Primorje 3:0 (1:0) Viktorija: Pavešič, Smokvina V., Seiler, J. Matkovid, V. Matkovid, Venturini, D. Smokvina. Primorje: Jančigaj, Sancin D., Sketelj, Kolar, Erbežnik, Gaberšek, Šramel. Viktorija je zmagala zaradi boljše tehnične izvežbanosti, v plavalnem oziru sta bili moštvi enakovredni. Primorje je igralo prav dobro, le podajanje je netočno. Za Viktorijo je dosegel vse 3 gole Venturini. Gaberšek ni izrabil za Primorje povsem sigurne šanse. Sodnik g. Žigmond slab. Jadran : Sombor 7:0 (3:0) Obe moštvi sta nastopili v istih postavah kakor na dopoldanskih tekmah. Sodnik g. Popovič ni imel preveč težke naloge. Igralo se je večinoma na polovici Sombora, Pri katerem se 'e izkazal vratar. Pri Jadranu je, kakor navadno, briljiral Mirkovid in srednji krilec Roje. Jug : Bob 4:1 (1:0) Jug: Fabris, Dabrovid L, Cvjetkovid, Braida, Dabrovid III., Dabrovid IL, Matic. Bob je nastopil v isti postavi kakor dopoldne. Do polovice drugega polčasa je bila igra povsem odprta. Igra je bila izmed vseh dosedanjih najzanimivejša. Splošen vtis so pokvarili le zopetni surovi izpadi igračev Boba in pa povsem nemogoč sodnik Lugumerski iz Sombora. Dabrovič II. doseže tik pred odmorom vodstvo za Jug, takoj po odmoru izenači Popovid, nakar prične Jug z generalno ofenzivo in doseže še tri gole. dva po Dabroviču II. in enega po Dabroviču III. S to zmago Je premagal Jug svojo poleg Jadrana največjo oviro in bo skoro gotovo ponovno prvak v vaterpolu. V petek in v soboto dopoldne in popoldne je Jadran zasedel 4 Prva, 3 druga, 4 tretja, 3 četrta. 3 peta in 1 šesto mesto, Ilirija 2 prva. 2 druga. 1 tretje, 3 četrta in 3 peta mesta, Viktorija 2 prva, 1 druga, 3 tretia. 1 četrto. 1 peto in 1 šesto mesto. Jug 1 prvo, 2 drugi, 1 tretie. 3 četrta, 1 peto in 3 šesta mesta, Bob 1 prvo in 1 drugo mesto. Primorje 1 drugo, 1 tretje, 1 četrto in 2 šesti mestL V 10 nr»?««tah wenlavala Helespont Atene. 10. avcusta. o. Tri Američanke so preplavale Helesront. Prva plavalka je preplavala morsko ožino v 9 minutah in 40 sekundah. Športni laik ali športna „Iajha"? Strašen dan včeraj — najstrašnejši bo danes. Ce se vreme ne prekucne, če bo še taka vročina in če nas bo še danes tresla tako grozna mrzlica, tedaj nas novine po končani ljubljanski olimpijadi ne bodo več proglašale za športne lajike marveč za športne »lajhe«, kakor se to po domače pravi v Ljubljani. Prečudno se ie namreč izkazalo, da je biti gledalec včasi večje mučeništvo kakor biti tekmovalec. Ne rečem, v tako presunljivih momentih ko gre za fenomenalno zmago domače štafete, je trud vrlih plavalk v bazenu in navdušenje tribune brez razlike stamu, spola in kluba v očarljivem skladu. Te naše ljube Primorke se trudijo, da v prsnem plavanju posekajo kravljačice z morja in jim uspe — katerega Ljubljančana ne bi ščšpalo pri žilicah in dvigalo k zmagoslavnemu vpitju? To se je hvala Bogu izvršilo v polni meri in taki trenutki ostanejo do nadaljnjega nepozabni. Pekel za publiko pa navadno postajajo tekme v waterpolu. La.iko onim. ki se gun-cajo v vodi dn se preganjajo kakor somi, grabeč se za noge in tunkaioč drug drugega, kakor smo vsi že včasi znal:. Lahko njim — neverjeten živčni in fizični napor pa za publiko, ki mora paziti na vse skrivnostne foule pod vodo in povrhu še na sodnika, zraven pa vselei rz duška protestirati in burno odobravati vsak gol. Vse to na suhem in na žgočem solncu — bratje, če danes ne bo nevihte s severa in Juga Evrope, ki je glasom novin že na poti tedaj nam bodo danes popokale strune in živci. Mogoč je edino še ta obrat, da bodo waterpolisti danes vsaj za las skromnejši kakor včeraj. Bobovci proti Jugovcem, ali pa, da se hitro razpišejo še tekme za prvenstvo vztrajnosti med najhujšimi dru-karii in drukaricami. Vse kakor se spodobi semifinale, finale in srčna kap aii živčni šok ali eventualno še — za starejše senš-orje — razlitje žolča. Seveda, kakšne nagrade bi se lahko razpisale povrhu. Morda mali megafoni, ženski solnčnikj in v usnje vezani vokabulairji z vsemi športnimi lita-nijami, stenograasko zabeleženimi na vrho tribune. Samo nekao fragmentov: Sodnik piska. Krivica očitna. Urnobesno skandaiiziramje. — Tale sudac je pa nekaj boljšega! cne-ni čisto po.iievno neki mladič. — Kapeljne naj gre sodit, ne pa tak« some! povzame bolj vzvišeno njegov desni. — Kakšni somi! odreže levi — Bfkobor-ba! — Na, na, kar pogled: za vrat ga tišS, za nogo ga Vleče kakor žabo. Sudaaac.. paskai! Sodnik piska. Zdaj Je krivica na drug? strani. — Šta je ovo? Kakav II Sudac! Sprdnja od igre. Končno eksplozija: — gol! tre-tre-trese se... In Splitčami vsi zbrani na spodnjem deLu tribune dvignejo alarm: goL gol, goL — zdravo, zdravo, zdravo: tri!... Nato vsi po tri ali štiri ali pet prstov v zrak, kakor h prisegi. To pa seveda le tedaj, če niim konveni-ra. Ce na primer gre za njihove aK za kogarkoli — proti Jugu. Zgodilo se je, da je spodnja tribuna skoro popolnoma utihnila. Jugovci so začeli Beograjčanom stresati mrežo... Objemale so iih devojke, ko so splezali kot močni zmagovalci iz bazena. Tekme so bile končane, nadaljevalo pa se je žvrgolenje. V svojih šotorih prepevajo zmagovalci, male trobente in saksofoni trobijo klubske himne, vse je zopet .v redu in skladu — edini pa, ka se še prepirajo, so Slovenci... — Kua pa drukaš za une? — Men vse glih, jest sem zmirara ra šport. — Na, naj se reče, kar če: Jug Je pa )e oarbolj fair. — Že prov, Jadran pa narboTj ta boijš! Pa sej borna juter videl! Juter, — se pravi — danes bomo pa res .videl', kar bo. Ni treba* da bi se vreme prekucnilo in da bi se približala nevihta z .juga ali severa. Prestali bomo mučeništvo poslednjega velikega navdušenja in druka-nja za slavno zmago kogarkote, športnemu referentu »Jutra« pa nataknili krono s tr-njevimi zobcL Ilirija na Dunaju Dunaj, 10. avgusta, g. Danes se je vršil nogometni turnir Nicholsona, katerega sO se poleg prireditelja udeležili ljubljanska Ilirija, Sportklub in BAC. Ilirija je bila poražena z 8 : 2 (3 : 1), vendar je napra« vila dokaj ugoden vtis. Ilirijani so predstavljali zelo hitro mo« štvo, ki je dobro kombiniralo, vendar pa je podleglo rutiniranejšemu moštvu Nicholsona. Poleg tega je docela odpovedal srednji krilec Unterreiter, ki je že po prvih minutah opešal. Zaradi tega je nastala velika vrzel v krilski vrsti. Kljub osmim golom je bil mladi vratar Urbančič zelo do« ber, vendar pa proti naravnost neverjetno ostrim strelom Nicholsonovega napada ni mogel več opraviti. Od branilcev je bil Verovšek boljši od Bergleza. V krilski vrsti ee je odlikoval Zupančič, ki je moral mnogokrat podpirati srednjega krilca. Krilec Varšek je izgledal slabejši, upoštevati pa se mora, da je imel pred seboj močnejše krilo Nicholsonovega napada. V napadu se je Doberlet izkval kot talent, ki je v drugem polčasu vodil napad, ker Košak, ki je stopil na to mesto, ni bil kos svoji nalogi. Oman se je izkazal le e svojim golom, ki pa je bil res krasen. Desna stran napada Vihar - Venko je dobro vigrana, vendar sta premalo straljala. Pri Dunajčanih sta se odlikovala zlasti napadalca Titsch in Weiss, srednji krile« Cernic I. in branilec Uridil. Za Dunajčane so scortali Weiss in Titsch 3, Cernic IL 2, za Ilirijo Oman in Doberlet Scdil je g. Beck. Zbor sodnikov J LAS. Za predsednik« Iahkoatletskih sodnikov pri lahkoatletskem i mitingu SK Ptuj v četrtek 15. t. m. imenu-jem g. Danilo Sancina. — Predsednik. / T počaščenje spomina dr. Gregorja Žerjava Šest tednov fe ie minilo, odkar smo izgubili dr. Gregorja 2er* •J^ , bolj občutimo to veliko izgubo; vedno bolj vemo in vidimo, kako bolestno sta osirotela ves naš narod in celokupna naša domovina. Velik človek se je poslovil od nas, blag tvorec rodovitnih dobrin. On, ki je bil v moških letih ustvarjajoč pokretnik naprednega Slovenstva, neumorni delavec na kulturnem, socijalnem in političnem polju. On, po čigar zaslugi je napredno in svobodoumno Slovenstvo postalo živ in delaven organizem, nezlomljiv v zmagonosni utrjeno* sti svojih vodilnih idej! r . Neumrli ranjki je kot borec in poveljnik v boju za jugoslovensko idejo, za katero je živel in trpel, neizbrisno vklesal svoje svetlo ime v zgodovino našega osvobojenja in ujedinjenja. Bil je silen, odločen bojevnik za edinstvo naroda ln 'države, ustvarjajoč politik in državnik, skratka eden tistih, na katerih so Stale naše nade v boljšo bodočnost, neprekosljiv upravnik in odličen parlamentarec. Bolj dostojno in z večjo pravico nego on, ne bi bil mogel nihče predstavljati naprednega Slovenstva v jugoslovenskem narodu in njegovi državi. Ta mož, čigar življenje je bilo tako brezizjemen In kristalno čist izraz ljubezni do naroda in domovine, on, ki je tako nesebično žrtvo* val svojo osebno korist za obči blagor — on, ki nam je postal tako bleščeč in posnemanja vreden vzor "rta* rodne in državljanske kreposti — on, zasluži, da mu rojaki Slovenci in Jugosloveni postavimo spomenik, znak tvojega neminljivega spoštovanja in globoke, večne hvaležnosti za vse, kar nam je tako bogato dajal v svojem prekratkem, brezprimer* no delavnem življenju. Skromen, kakor je bil skromen veliki pokojnik vse svoje dni, naj bo ta spomenik, vendar vzvišen in silen, vreden simbol njegovih idej in njegovih del. Spomenik dr. Gregorja Žerjava naj bo lep, kakor so biti lepi ln svetli njegovi cilji in vzori. Zedinili smo se, da nabiramo darove pokojnikovih prijateljev ln spoštovalcev, njegovih soborcev in somišljenikov — tako da bi se čimpreje, vsaj pa za obletnico njegove smrti dvignilo v naši sredi to umetniško dostojno znamenje naše hvaležnosti in ljubezni, naše vidi no in vekotrajno oddolžilo spominu dr. Gregorja Žerjava. V LJUBLJANI, 10. avgusta 1929. Odbor za počaščen je spomina dr. Gregorja Žerjava Ravnatelj "ANTON JUG poslevodeči podpredsednik DR. ALBERT KRAMER predsednik DR. STANE RAPE tajnik TRAN MARN blagajnik Člani odbora Ambroži? Josip, trgovec In tovarnar, Ljub- j Likozar Anton, šol. upravitelj ▼ p., Ljub- no pri Podnartu. Dr. Bajig Stojan, tajnik ZKD, Ljubljana. Bajželj Jakob, trgovec, Straži55e pri Kranju. Dr. Benediči? Fran, zdravnik, Senovo pri Hajhenburgu. Benedifič Iran, Šolski upravitelj v p^ Višnja gora. Betriani Božidar, Šolski upravitelj, Kočevje. Dr. Bohinjec Joža, direktor, Ljubljana. Bolha Pavel, predsednik Zveze jugosl. delavskih in podpornih društev, Bottrop-Westfalsko. Dr. Boštjančiž Leopold, odvetnik, Maribor. Boži? Anton, posestnik, RadSslavci pri Mali Nedelji. Dr. Brezigar Milko, Ljubljana. Breznik Josip, profesor, Ljubljana. Dr. Brezovnik Vladimir, zdravnik, Beograd. Cepnder Leo, »rezki šolski nadzornik, Dol, Lendava. Cimperšek Kari, lesni industrijalec, Sevnica. Černe Boris, trgovec in posestnik, Gorje pri Bledu. Dolenc Franc, lesni Industrijalec, škofja Loka. Fabijan Ignac, krojaški mojster, ViSnja gora. Faleš Alojzij, kmet, Račje pri Mariboru. Dr. Fettich Oton, odvetnik, Ljubljana. Ing. Fettieh Viktor, Črna pri Prevaljah. Forti? Valentin, nadzornik, Ljubljana. Gangl Engelbert oblastni šolski nadzornik v pok., Ljubljana. Dr. Gorišek Milan, odvetnik, Sv. Lenart v Slov. goricah. Gregorc Anton, železniški uradnik ▼ p., Ljubljana. Gosak Anton, posestnik in mlinar, Ziče. Gorup Josip. šol. nadzornik, Ptuj. Grmek Anton, šolski upravitelj, Jezica pri Ljubljani. Dr. Grošelj Pavelj, profesor fn vseučilišči docent, Ljubljana. Hajdinjak Anton, kovač, Beltinci. Hari Janez, posestnik in trgovec, Kriievei V Prekmurju. Horvat Izidor, šolski upravitelj, Hotiza. Dr. Hrašovec Jnro, odvetnik, Celje. Ivane Ev»en, župan, Sodražica. Jelinek Fran. ravnatelj tvornice Stapova Jezeršek Janko, posestnik in župan, Fužine v Bregani. Dr. Jerala Fran, odvetnik, Škofla Loka. Jeran Fran, profesor, ravnatelj Akad. kolegija, Ljubljana. Jereb Rado, notar ln župan, Konjice. Jeriček Blaž. trgovec, Rajhenburg. Jnvan Rudolf, predsednik NSZ, Ljubljana. Dr. Kalan Ernest, odvetnik, Celje. Dr. Karba Rihard, lekarnar, Kamnik. Kolenc Frane, veleposestnik, Juvanje pri Ljubnem. Kavčič Fran, šolski upravitelj r p. Devica Marija v Polju. Kavzer Janko, rudniški nadpaanfk, St Janž na Dolenjskem. Kejžar Ivan, višji inšpektor drž. 2eL ▼ pn Jfaribor. Dr. Klepee Josip, odvetnik, LJubljana. Dr. Komljanec Josip, gimnazijski ravnatelj, Ptuj. Dr. Kloar Fran, odvetnik, Kozje. Koder Anton, notar, Murska Sobota. Kokalj Ivan, kovač, Vrhpolje. Ktrtšek Avgust, notar, Marenberg. Kopinie Julij, založnik piva in posestnik, Metlika. Korošec Miha, posestnik fn železničar ▼ p., Dobrava-Vintgar. Kušar Jakob, posestnik, Notranje Gorice pri Ljubljani. Lah Josip, posestnik in trgovec, Osluševci. Dr. Lah Ivan, profesor, Ljubljana. Lajovie Fran. industrijalec, Litija. Levstik Vladimir- pisatelj, Ljubljana. ljana. ! Lindtner Robert, davčni nadupravltelj v p., Radeče pri Z. m. Dr. Lavrič Josip, odvetnik, Slovenjgradec Dr. Lipold Franjo, podžupan in odvetnik, Maribor. Lončar Ivan, župan, Tržič. Lovšin Evgen, ravnatelj »Rude In Kovine«, Ljubljana. Lnbienski Stanislav, Jarenina. Inž. Mačkovšek Janko, gradbeni nadsvet-nik, Ljubljana. Majcen Ciril, restavrater in hotelir, Celje Malgaj Tone, ekonom, Zibika p. Pristava. Malešič Ivo ml., trgovec, Metlika. Mayer Kari. poštni kontrolor v p., Vrhnika. Matjan Josip, posestnik, Vižmarje pri št Vidu n. Lj. Mihelčič Ivo, Šolski upravitelj, Selca nad Škofjo Loko. Mohorič Ivan, tajnik Zbornice sa TOI, Ljubljana. Mravljak Fran, profesor, Celje. Mravljak Peter, trgovec, Vuhred ob Dravi Dr. Novak Fran, odvetnik, Ljubljana. Dr. Olip Janko, odvetnik, Beograd. Omladič Josip, posestnik in župan, Bra-slovče. Pojbič Josip, kem. barvar fn posestnik, Murska Sobota. Pavlic Rado, profesor, LJubljana. Pavlin Vinko, trgovec, Trbovlje. Peče Ivan, župan, Ptujska gora. Dr. Pestotnik Pavel, profesor, Ljubljana. Petelinšek Fran, posestnik, Oplotnica. Petrič Franc, rudniški nadgozdar, Mežica pri Prevaljah. Petovar Lovro, posestnik, IvanJkovcL Pire Ciril, župan, Kranj. Dr. Pivko Ljudevit, profesor, Maribor. Pivko Pavel, Sv. Marko pri Ptuju. Dr. Plemelj Josip, univ. profesor, LJubljana. Dr. Potokar Ivo, odvetnik, Kamnik. Prekoršek Ivan, Celje. Prosenc Ivan, rudniški nad paznik, Loke pri Zagorju ob Savi. Pšeničnik Ivan, Studenci pri Maribora. Dr. Pne Dinko, župan, Ljubljana. Dr. Pučnik Josip, odvetnik, Slov. Bistrica Pustoslemšck Ra«to, predsednik Vodnikove družbe, Ljubljana. Rebek Josip, ključ, mojster, Ljubljana. Ribnikar Adolf, načelnik v p., predsednik konzorcija >Jutra«, Ljubljana. Ribarič Simon, posestnik, Unec prt Rakeku. Dr. Romih Tomaž, ravnatelj, Krško. Dr. Roš Franjo, župan in odvetnik, LaSko Rnpnik Franjo, uradnik, Ljubljana. Rns, Ivan st, lesni industrijalec, LoSki potok. RihtaršiS Fran, strojevodja, Velenje. Rnstja Ivan. žel. v p, Dobindol-BubnarcL Sajovic Janko, trgovec, Kranj. Dr. Senčar Dnšan, notar, Prevalje. Dr. Senčar Matej, odvetnik, Ptuj. Sever Anton, trgovec, Semič. Sevnik Lavoslav, notar, Ormož. Seidl Ferdo, profesor in vladni svetnik, Novo mesto. Smodiš Stanko, Strpan In pos., Stara cesta pri Ljutomeru. Svetlin Joško, uradnik, Koroška Bel/L Dr. Stanjko Marko, odvetnik, Ljutomer. Strašček Frane, kleparski mojster, Kostanjevica. Snpan Ig«, župan, Brežice. Schell Hinko, šolski upravitelj, Konjice. Schiffrer Egidij, šoL upravitelj, Breznica. Gorenjsko. Šentjurc Ferdo, ravnatelj, Slov. Gradec. Šumer Hinko, šolski upravitelj, Šmarje pri Jelšah. Špicar Jakob, ravnatelj, Radovljica, špindler Vekoslav, Maribor. Šorg Josip, posestnik, Pobrežje. Tavčar Franc, špediter, Rakek. Tavčar Ivan, uradnik, Ljubljana. Tavtes Fraa, notar, Gor. Legate«. "Vm Tratar Marjan, učitelj, Križevd. Tnrk Josip, posestnik in podjetnik, LJubljana. Urbaa Miroslav, tovarnar In tegovee, Ljubljana. Vagaja Ludvik, ravnatelj. Murska Sobota Vrankovič Špiro, lekarnar, Črnomelj. Veselič Ivan, trgovec in župan, Ormoi Vindiš Ignac, posestnik, Breg pri Ptuja. Virapt Stanko, glavni urednik »Jutra«, Ljubljana. Vrbič I, Šolski upravitelj, Stična na Dolenjskem. Werli Anton, župan In posestnik, Cerknica pri Rakeku. Zalar Matko, posestnik, SoStanJ. Dr. Zalokar Alojrij, profesor, ravnatelj ženske bolnice, Ljubljana. Dr. Zdolšek Josip, odvetnik, Brežice. Žemljic Jakob, župan in posestnik, Slatina Radenci. Zrimc Anton, krojaški mojster, Cikava pri Grosupljem. Dr. Žirovnik Janko, odvetnik, Ljubljana. Dr. Žižek Branko, okrožni zdravnik, Velenje. * Prispevki za spomenic naj se pošiljajo na naslov Uprava »Jutra« Žerjavov fond, Ljubljana. Osebna vplačila se lahko izvršijo tudi pri blagajni Tiskovne zadruge, Ljubljana, Prešernova ulica, ter pri podružnicah »Jutra« v Mariboru in Celju. Prispevki se bodo izkazovali v »Jutru«. Dopise je adresi-rati na »Odbor za počaščenje spomina dr. Žerjava«, Ljubljana, Kazino II. nadstropje, pisarna ZKD. žrebanje srednješolskih nagrad Včeraj se je nadaljevalo žrebanje za srednješolske nagrade in sicer iz skupine B razpisa: nagrade za posamezne zavode, i Komisija je razdelila vseh 1421 prijavljen- ! cev po posameznih zavodih in sicer v dve j skupini: za višje in nižje razrede. Najprvo j se je vršilo žrebanje po posameznih zavo- j dih za višje razrede. V smislu razpisa se je j za vsak zavod, s katerega se je prijavilo k tekmovanju vsaj 10 dijakov (dijakinj) z dobrim ali boljšim uspehom, določilo najmanj po eno nagrado, za močnejše zavode po največ do štiri. Zavodi, s katerih se ni prijavilo vsaj 10 dijakov (dijakinj) z dobrim ali boljšim uspehom, niso prišli v poštev. Nagrade so se razdelile z žrebanjem. Pravico do izžrebanih nagrad so imeli samo oni prijavljenci, ki niso dobili nobene nagrade izmed splošnih nagrad. Nagrade za višje razrede so se razdelile tako-le: Drž. realna gimnazija v Celju: 1. nagrada: 4 knjige revije oživi jenje in svet« v zlati vezavi — Anžlovar Viktor, VIII. ra»-red, 2. nagrada: risalno orodje — Valenčič Dušan, VI. razred in 3. nagrada: 3 knjige (Podlimbarski I., Angelin Hidar in Celjska kronika) — Brinar Franc, V. b razred. Drž. realna gimnazija v Kranju. Ena nagrada: 4 knjige »Življenje in svet« — Lovše Anton, V. razred. Drž. realna gimnazija v Kočevju. Ena nagrada: 4 knjige »Življenje in svet« — Kump Peter, V. razred. I. drž. hum. gimnazija v Ljubljani, f. nagrada: 4 knjige »Življenje in svet« — Fran-tar Svetozar, VIII. b. razred, 2. nagrada poletnih dnevov Jrudnci^ čaka Vatf ho9pa, 9e neAa Va«h volner&k o^^ta? cev in lahki K -poletnih luv Vam to delo i v lahkoto, i * vr&itc tudi v naj tople }$x dobi dneva V fcamotku po Dm.9 ♦•m grada: 4 knjige »Življenje in svet« — Lah Milan, IV. letnik, 2. nagrada: 3 knjige (Jugoslavija I-II in Umirajoče duše) — Bunc Mirko, I. letnik. Drž. humanistična gimnazija v Mariboru. 1. nagrada: 4 knjige »Življenje in svet« — Haas Silvio, V.a razred, 2. nagrada: 3 knjige (Tavčar zbr. spisi III, Cankarjev zbornik in Macbeth) — Sinko Jože, Vl.b razred, 3. nagrada: 3 knjige (Tavčar zbrani _ spisi IV, Župančičev zbornik in Othello) — Album slovenskih književnikov — Oražem T Macarol Vladimir, Vl.b razred. Ivan, VII. a razred. Drž. realka v Mariboru. 1. nagrada: 4 II. drž. realna gimnazija ▼ LJublJanL L ! knjige »Življenje in svet« — (prvotno je nagrada: 4 knjige »Življenje in svet« — (prvotno je bil izžreban Pavlič Marjan, V. razred. Ker pa je že bil izžreban za splošne nagrade, nima več pravice do nadaljnje nagrade za posamezne zavode, zato je bil izžreban za to nagrado drugi dijak, in sicer: Aljančič Zdenko, V. a razred. 2. nagrada: fotoaparat — Lenče Peter, VII. b razred, 3. nagrada: risalno orodje — Jeran Milan, VI. a razred in 4. nagrada: 3 knjige (Podlimbarski II., Knjiga o Japonski in Kapeta-nova hči) — Kranjc Vilko, V. b razred. III. drž. realna gimnazija v Ljubljani. L nagrada: 4 knjige »Življenje in svet« — Juvanec Vlastimila, Vlil. razred, 2. nagrada: Album slovenskih književnikov — Ar-nejc Negomir, V. razred. Drž. realka v LJubljani. 1. nagrada: Smučarska oprema — Pust Ivan, V. b razred, 2. nagrada: 4 knjige »Življenje in svet« — Železnikar Dušan, VII. b razred, 3. nagrada: risalno orodje — Kržan Hugo, VI. a razred in 4. nagrada: Album slovenskih književnikov — Kulak Tatjana, VII. b razred. Mestna ženska realna gimnazija v Ljubljani. 1. nagrada: Album slovenskih književnikov — Podgornik Breda, VI. razred, 2. nagrada: Kopalna obleka in čepica, 1 pullower — Česnik Milica, V. a razred, 3. nagrada: album Slovenije v bakrotisku in razkošni vezavi — Žerjav Nana, VI. razred. j Tehnična srednja šola v Ljubljani. 1. nagrada: 4 knjige »Življenje in svet« — Gorjanc Ivan, II. letnik, strojni odsek, 2. nagrada: risalno orodje — Dolhar Štefan, 1. letnik, elektrotehnični odsek in 3. nagrada: 3 knjige (Testament, Ulenspiegel in Bon ton — Vozel Bogomil, IV. letnik, elektrotehnični odsek. Drž. žensko učiteljišče ▼ Ljubljani. 1. nagrada: 4 knjige »Življenje in svet« — Fel- bil izžreban Polič Zoran. Ker pa je že dobil nagrado iz skupine splošnih nagrad, ni ma več pravice na nagrade za posamezne zavode, zato je bil izžreban drugi dijak) — Munda Martin, Vl.b razred, 2. nagrada risalno orodje. — Janhuba Rudolf, V.a razred. Drž. realna gimnazija v Novem mesto. Ena nagrada: 4 knjige »Življenje in svet« Pirkovič Ivo, VIII. razred. Drž. realna gimnazija y Ptuja. Ena nagrada: 4 knjige »Življenje in svet« — Krivic Vladimir, V. razred. Šolski zavodi izven Slovenije. 1. nagrada: 4 knjige »Življenje in svet — Simon-čič Vladimir, VIT. razred, II. odelenje drž. realke v Beogradu, 2. nagrada: Album Slovenije v bakrotisku — Škof Karol, V.a razred I. drž. realne gimnazije v Zagrebu, in 3. nagrada: Album Slovenije v bakrotisku Pretnar Josip. VI. razred moške realne gimnazije v Zemunu. Vsi gori navedeni dijaki in dijakinje naj se od torka 13. t. m. naprej oglasijo osebno z originalnim spričevalom v naši upravi TKnafljeva ulica 5, pritličje desno), da prevzamejo določene jim nagrade, ali pa naj pošljejo po posti svoie originalno spričevalo. nakar jim bo naša uprava obenem s spričevalom doposlala po pošti določeno nagrado. Prihodnji teden bo komisija izžrebala še ostale nagrade za nižje razrede posameznih srednješolskih zavodov in za posamezne meščanske šole. Ob tej priliki naj poudarjamo ponovno, da je več tukajšnjih in nekaj izvenljubljan-skih tvrdk, v globokem umevanju naše nagradne akcije, požrtvovalno sodelovalo s tem, da so velikodušno naklonile krasna darila za to akcijo, za kar se jim tudi na tem mestu najtopleje zahvaljujemo. Tako so poklonile ljubljanske tvrdke: Radiotehnika le'Štefanija, III. b. letnik, 2. nagrada: 6 pa- j (Tone Poljšak) — trocevni radio-aparat, rov flor-nogavic, 1 ročna torbica — Robida Marija, I. a letnik, in 3. nagrada: kopalna obleka in čepica in 1 manikura — Gaber Alenčica. III. a letnik. Drž. moško učiteljišče v Ljubljani. 1. nagrada: 4 knjige »Življenje in svet« —Otrin Maksimiljan, IV. letnik, 2. nagrada: 3 knjige (Jugoslavija I-II, Umirajoče duše) — Soklič Ivan, I. letnik, 3. nagrada: dežni plašč, turist sraica, kapa, 1 par nogavic, 1 kravata in 1 palica — Štante Jurij, II. letnik. Drž. trgovska akademlla ▼ Maribora. ena nagrada: 4 knjige »Življenje in svet«, Ančič Milena. Ilb letnik. Zasebno učiteljišče Šolskih sester v Maribora. 1. nagrada: 4 knjige »Življenje in svet« — Zoreč Eleonora, III. letnik. 2. nagrada: Album Slovenije v bakrotisku — Košir Eanika, II. letnik. Drž. žensko učiteljišče ▼ Maribora. Y. nagrada: Album književnikov — Lah Danijela, IH.a letnik, 2. nagrada: smučarska oprema — Rostohar Helena, Il.b letnik, 3. nagrada: 6 parov flor-nogavic in 1 ročna torbica — Jug Helena, I.a letnik, 4. nagrada: 4 knjige »Življenje in svet« — Kle-menčič Mara, IV. letnik. Drž. moško učiteljišče ▼ Maribora. L na- »Radioval« — zvočnik k temu aparatu. Tribuna — Fr. Batjel — kolo znamke »Tribuna« in zlatnik (turško liro), I. Goreč — dirkalno kolo znamke »Atlas« in kompletno smuško opremo, Janko Pogačnik kompleten foto-aparat »Standard« s ploščami in vsem priborom, dvomi goslač M. Mušič — dragoceno violino z etuijem, F. Lubas — harmoniko s kovčegom, M. Tičar — 10 garnitur risalnega orodja v etuijih, P. Mag-dič — modne predmete, turistovske in skavtske opreme, Ivan Bonač — garnituro za pisalno mizo, aktovko in 2 albuma, H. Suttner — srebrno žepno »Anker«-uro, Dr. Schwab — kompletno obleko po meri in garnituro perila, A. Krisper — turistovski Pribor, Učiteljska tiskarna — 10 knjig, Tiskovna zadruga — večje število knjig za 60 nagrad, J. Schmitt — turistovske palice. Nadalje so darovali: Drogerija »Sani-tas« v Celju — kompleten foto-aparat »Voigtlander« s ploščami in vsem priborom- tvrdka Mandeljc v Kočevju sanke m smuško opremo, Fran Lajovie v Litiji — kopalno obleko in 1 ducat flor-nogavic znamke »Mravlja«. Vsa ostala darila je prispevalo »Jutro«. JUTRO. Jurčičeva slavnost na Muljavi Jurčičeva popravljena rojstna hiša t novim prizidkom na Muljavi se otvori na slovesen način na praznik 15. t m. Dopoldne je blagoslovitev, popoldne pa ljudska veselica s tombolo in petjem več zborov. Igra ves dan železničarska godba »Sloga« iz Ljubljane. Slavnostni govornik je po elo-kvenci znani prosvetni šef dr. Lončar kot predsednik Slovenske Matice. — Isti dan je tudi žegnanje na MuljavL Ogleda vredna je znamenita podružna cerkev na Muljavi s sijajnim baročnim oltarjem iz leta 1674. in z gotičnimi freskami. Oltar je bil lani restavriran pod vodstvom konserva-toria dr. Steleta. Na ta dan se bo tudi obndO spomin na odkritje spominske plošče Jurčičeve. Odkritje se je vršilo na isti letni dan 15. avgusta 1882. ob ogromni udeležbi naroda. Ljudje se dobro spominjajo tega dne. Stari Vid Sever, po domače Adamov Vide, pripoveduje, da so njegova dekleta pribe-žala domov na Bojanji vrh iz Muljave, češ, da so videle Turke v rdečih srajcah. Bili so namreč Sokoli iz Ljubljane, ki so po-veličali slavnost Neki starejši mož mi je pravil te dni, kako je bilo na slavnosti, da so Sokoli na ramenih nosili pesnika Gregorčiča. ki je bil baje tudi prisoten. Stroški obnove Jurčičevega doma seveda še niso kriti. Častilci in posebno še živeči prijatelji Josipa Jurčiča se ponovno naprošajo, da prispevajo k stroškom obnove pisateljeve rojstne hiše. Kdor se ne more osebno udeležiti 15. t m. slavja na Muljavi, naj blagovoli svoj obolus poslati Odboru za obnovo Jurčičeve hiše na Muljavi ali pa Slovenski Matici v Ljubljani. A. Z. Ko se začno krvne cevi poapnjevatf, deluje trporaba naravne »FRANZ JOSEFOVE« grenčice na redno izprazne-nje črevesa in zmanjša visok naval krvi. Mojsitri zdravniške vede priporočajo pri starostnih pojavih različne vrste »Franz Josefovo« vodo, ker odprav! zastajanje v želodčnem črevesnem kanalu in leno prebavljajije ter omili draž-Ijivost živcev.'Dobi se v vseh lekarnah, drogerijaih in špecerijskih trgovinah. I Danes! EVELIN HOLT Ljudske cene Din 2, 4. 6, 8. LOUIS LERCH Svobodna ljubezen I Prekrasen po znameniti drama >FreiwiM« o varni Orlic, kjer smo imeli ves konfor in zelo dobro ter obilno hrano po nizki ceni, tako da sem kot državni uradnik prebil svoje počitnice z zmernimi stroški. Gostov je sedaj tam zelo veliko. Največ Slovencev in Avstrijcev. * Star^ pazite na otroke! Pišejo nam: Gostilničar jeva žena na Trebelnem je kupila kozarec oetove kisline in jo je pustila na mizi, rama pa je odšla za delom. Ki- slino Je medtem tztaknfl otrok ia )o pfl. Ker domača zdravila niso učinkovala, so nesli otroka po 14 urah k zdravniku, a otrok je med potjo domov umrl. — Štefan Kalčič iz Pravotine na Hrvatskem živi po cigansko s ciganko Rozo Hudorovičevo. Pri Perudini sta šotorila in odšla oba v vas po opravkih. Med tem se je vnela hčerki Rozj obleka in je otrok zaradi opeklin kmalu umrl. • Ob bolgarski meJL Rojak. Iri službuje v Carovem Selu ob bolgarski meji, nam piše: Življenje v naših krajih ima sicer mnogo težav, a tudi dosti lepih strani in obilo dobrin nad za bodočnost. V prosvetnem oziru se mnogo dela. Sedaj ni več niti najmanjše vasi, ki bi bila — kakor še pred leti — popolnoma odcepljena od osnovne šole. Dela se na vseh koncih in krajih za kulturni napredek. Nam Slovencem je naipriljub-Ijenejše štivo »Jutro«, ki nas v duhu veže z našo prelepo Slovenijo. Ne najde se tu niti ena postojanka, kjer ne bi služboval kak Slovenec, ki je naročnik »Jutra«. Vroči na, ki je zadnje tedne dosegla svoj višek, že ponehava. Malarija nam letos bolj prizanaša, kakor lani. — I. V. 15. avgusta vsi na žrebanje v Ponovovas *pri Grosupljem sJEt t *f letnici Cer/Cmct ^^ v nedeljo, dne 11» avgusta* * Dom je zapustil 18 letni posestnikov sin Ivan Junger iz Sv. Vida niže Ptuja. Pogrešajo ga že od 4. t m. Fant je vitke postave ta podolgastega obraza. Zadnje tedne je kazal znake slaboumnosti. Njegova roditelja Mihael in Marija Junger sta zanj v velikih skrbeh in prosita vse, ki bi kaj vedeli o njem, da jima to sporoče. * Žrtev loterije. V Novem Sadu se je obesi! prodajalec srečk Beno Bajzer. Nesrečnik je žrtev loterijske strasti. Pred dobrim letom je bil premožen in ugleden krojaški obrtnik in tedaj je po nesreči v loteriji zadel 100.000 Din. Ta dobiček ga je tako prevzel, da je obesil krojaštvo na klin ter se začel baviti z raznimi špekulacijami. Te so pobrale lep del dobička. Tudi razni1.! stav se je udeleževal, a sreča mu ni bila mila. Ker se k svoji obrti ni hotel več povrniti, je postal razpečevalec raznih srečk. * Golob pismonoša ustreljen v Dobovi. Pišejo nacn: Zaletel se je v Dobovo italijanski pisemski golob. Že ujet je po nesrečnem naključju ušel, a ga je kasneje ustrelil upokojeni orožnik g. Cvetko. Oni, ki so imeli pri ujetju in pregledovanju goloba posla so se morali zagovarjati pri sodišču, ki jih je oprostilo, ker golob ni imel nikakega pisma Prlmarij dr. Demšar Šelenburgova ulica 4 1 1 "-ne ordinira do 2. septembra. ZOBOZDRAVNIK MED. UNIV. dr. Lojz Kraigher specialist za zobne in us*ne bolezni sprejema od 8.—12. in od 3.—6. ure — v Ljubljani, Krekov trg 10. — od 12. do 31. t. m. ne ordinira. Rontgenolog dr. Josip Hebetn ordinarij Radiološkega inštituta splošne ženske bolnice v Ljubljani ordinira v sanatorju Leonišče redno od 2—4. * Večna luč povzročila požar. Tako-zvana »večna luč« pred svetimi podobami, ki je v nekaterih kmečkih hišah še v navadi, je postala usodepolna za kmeta Djeri-noviča v Zaječaru. Po nekem naključju se je leščerba pred sveto podobo ponoči pre-vrgla ter zažgala najprej neke zavese in šopke pred podobo, potom njih pa vso nišo. Stanovalci so rešili le golo živlienje. * Potepuh s štirimi Imeni, ki boče biti Slovenec. Beograjska policija ie prijela nekega sumljivca, o katerem ne more dognati, kako se imenuje in odkod ie doma. Potepuh navaja, da mu je ime Mitar Adilovič, drugič zopet, da je Dimitrije Ivanovič, tretjič, da je Marjan Mustapič, pri sebi pa ima krstni list .z imenom Štefana Jedniaka, rojenega 1907. v Sloveniji. Potepuhova zunanjost seveda kaže, da mora biti star najmanj že nekaj nad 30 let, a on vendar uporno vztraja na tem, da je Slovenec, dasi govori le neko čudno mešanico kajkav-skega narečja ter slovenščine in češčine. Policija preiskuje, ali ne izvirajo dokumenti z imenom Štefana Jetlnjaka od onega nesrečneža, čigar truplo brez glave je bilo nedavno najdeno v Nišu. * Prekmurski delavec utonil v Osljeku. V petek se je zgodila v Kolarjevi opekarni v Osijeku huda nesreča. Delavci so se popoldne po delu kopali v neki opekarnišk1 jami, polni vode in mestoma globoki dr 4 metre. Med kopalci je bil tudi 30 letn delavec Franc Titlen iz Markovca pri Mur ski Soboti. Dočim so se ostali delavci držali bolj plitvih mest, je Titlen brodil po vodi fn naenkrat zašel ▼ globino. Ker ni znal plavati, je takoj izginil pod voda Na klice delavcev je prihitel lastnik opekarne Kolar,, ki je izvlekel ponesrečenca iz vode, toda Titlen je bil že mrtev. * Dve veliki havarifl pri Železnih vratih. Zaradi velike suše se je Dunav v zadnjih tednih v Djerdapu zelo poplitvfl in to ie povzročilo dve precej veliki nezgodi. Nedavno je vlačilec »Trajan«, ki je proti toku vlekel tank s petrolejem, zadel pri Jediševu ob čer. Tank je dobil občutno poškodbo Komaj so ga še privlekli do Drenkova in spravili na obalo. Škoda se ceni na pol milijona dinarjev. Enako nesrečo je imel re-morker »Srbin«, kateremu se ie v Djerdapu poškodoval tank, natovorjen s pšeni co. Pravočasno pa je prišla pomoč, da so šlep privlekli do Golubinja in ga rešili pred potopom. Škoda je navzlic temu znatna. * Po 11 letih obsojeni zločinci. Sodišče v Srem. Mitrovici je zaključilo proces proti razbojniški tolpi, ki je v prevratni.! dneh 1918. pod masko srbskih komitov ropala in požigala v Sremu. Dva člana te tolpe sta dobila po 6 let, druga dva pa po 8 mesecev težke ječe. Vsi morajo neki svoji žrtvi plačati 56 000 Din odškodnine * Očetomorilec. Sodišče v Petrinfi je razpisalo razpravo proti trgovcu Davidu Frie-du, ki je obdolžen umora svojega očeta Marka Frieda. Za razpravo vlada v mestu veliko zanimanje. ITO — zobna pasta najboljša! * Ant. Rud. Legatov enoletni trgovski tečaj v Mariboru (odobren od ministrstva trgovine in industrije v Beogradu). Lastni , internat, letni izpiti in izpričevala pod dr žavnim nadzorstvom. Prospekti in vpisovanje v trgovini Ant. Rud. Legat & Co, Maribor, Slovenska ulica 7. Natančnejše v inseratnem delu. * Obleke kemično Cisti, barva, pllslra ia Oka tovarna Jos. Reich. * Christofov učni zavod, LJubljana, vpisuje še ves avgust in september na Domobranski cesti 7-1. Vpisnina 10 Din, mesečna šolnina 120 Din; revni in pridni gojenci imajo popust. Šolsko leto se bo pričelo 1. oktobra. Zavod preskrbuje službe. 1039 * Županova jama. 15. t m. bo velika veselica na vrtu Jos. Permeta v Ponovi vasi pri Grosupljem s pričetkom ob 13. uri, združena z igro »Carodejna brivnica«. Ob pol 16. bo žrebanje eiektne loterije »Županove jame«, nato strelišče, šaljiva pošta, prosta zabava itd. Pri veselici bo igrala godba na pihala. Za dobro kapljico in jedila preskrbljeno. Na železniški postaji Grosuplje bodo ob vlakih vozovi in avtobus na razpolago. Pridite! 1053 * Novo avtobusno podjetje Ljubljana' Domžale-Moravče vozi ob delavnikih: Moravče 7., 13.; Ljubljana 12. in 17.30. Ob nedeljah Moravče 5.30, 11„ 18.; Ljubljana 7.. 17., in 19. 1054 * Darujte Podpornemu društvu slepih v Ljubljani. Wolfova ulica 12. 186 * Opozarjamo na inserat otvoritve ia Bežigradom. 1055 I Kino Ljubljanski dvori I _ Telefon 8730_I Iz Ljubljane u— n. kolonija mestne občine ljubljanske v Velesovem se vrne v sredo 14. t. m. ob 12. v Ljubljano. Starši se pozivajo, da jin pričakujejo ob 12. pred Mestnim domom u— Nesrečna vožnja. Nespametna razvada, da jemljejo kolesarji spremljevalce k sebi na kolo, je zopet zahtevala žrtev. Včeraj med 16. in 17. je vozil delavec Mah-kovec na svojem kolesu delavko Marijo Prašnikar. Na Šentpeterski cesti je ta padla ter si prizadela težke notranie poškodbe. Rešilni voz jo je odpeljal v bolnico. u— Neroden veseljak. Cevliar Štefan J. ie bil predsnočnjiai na obisku pri svojem bratu v mestni okolici. Domov srede se je ustavljal po raznih gostilnah in si privo« ščil nekaj četrtink čez mero. Slednjič se je veseljak znašel okrog 2. ponoči na Zaloški cesti, kjer pa ga je že tako hudo metalo, ;da ga je slednjič res vrglo. Padel pa je tako 'nesrečno, da je obležal in sicer z zlomlneno tiesno nogo. Na tleh ležečega ie našel pa-truljajoči stražnik, ki je odhitel na stražnico ter telefonično obvestil o zadevi rešilno postajo. Čevljarček, ki se ga je prav zares držala smola, je moral v bolnico. u— Vlom v podstrešje. Sluga v hotehi »Slon« France Kuglič, stanujoč v mestni hiši za Bežigradom, je opazil te dni. prišedši v podstrešje, da sta dva njegova kovčega odprta. Takoj nato se je prepričal, da je bilo v kovčega vlomljeno. Neznani storilci so pobrali iz kovčegov več knjig ter razne dragocenosti. Med drugmi so odnesli tatovi tri zlate prstane, zlato iglo ter nekaj srebrnih petkronskih tolarjev. Kuglič. ki je vlom prijavil policiji, je oškodovan za okrog 500 Din vrednosti. u— Če je mltniški paznik vesten v službi. Predsnočnjim okrog 21.15, ko je imel mitni-ški paznik Gregor Vavpotič nočno službo na mitnici na Kodeljevem. sta pripeljala po cesti v smeri proti mestu dva voznika gnojnico. Ker imajo pazniki od občine strog nalog, da ne senejo puščati voznikov gnojnice v mesto pred 22. uro, je hotel Vavpotič oba voznika, seveda zadržati. Ta dva pa se za njegove besede nista zmenila in sta nalašč udarila po konjih, ki sta pričela drijati. Vavpotič, ki ju je hotel zadržati, se je oprijel v naglici za prvi voz ter prišel pri tem po nesreči pod voz, ki ga je vlekel kakih 50 metrov s seboj. Ko so prihiteli drugi ljudje, je moral voznik, po imenu France A., voz ustaviti in spraviti težje poškodovanega Vavpotiča pokonci. Tedaj šele se je pokazal voznikov pogum v pravi luči. Pričel je vzdi.iovati, kaj bo sedaj, in ponujati ranjenemu mitničarju nekaj kovačev ter vrečo krompirja, če zadeve ne naznani oblastvom. Seveda se mu poskus podkupovanja ni obnesel in bo moral nositi vse posledice svojega sirovega in nepremišljenega ravnanja. u— Pod vlak je hotel Bilo je predsnoč-'iim okrog 19.30, ko so ugledali ljudje nasproti kolonije »Stan in dom« ob tržaški progi nekega moškega, ki se ie majal po progi, nakar se je vlegel, pričakujoč vlaka, da ga raztrga. Opazovalci so takoj uvideli, MonumentaLni velefiim Kraljica sužnjev po znanem romanu. V gjL vlogi Marija Corda I Ob 3., pol 5-, 6., pol 8. k 9. | da gre za pijanega človeka, zaradi česar so skočili na progo in baš še pravočasno spravili samomorilnega kandidata v kraj. Hip nato je privozil vlak. Okrog obupanca ki je močno dišal po pijači, so se zbrale cele množice, kmalu pa je prišel tudi stražnik, ki ga je odvedel za čas, da se mu iz-kadi pijača iz možganov na stražnico. Bil je to neki okrog 40 letni delavec Janez T. ž Gline, ki pa pozneje ni znal navesti vzroka, čemu je sšlil v smrt. o— Odvetnik dr. Josip Jerič se Je preselil v Dalmatinovo ulico št. 3„ prvo nadstropje. 1067 u— Danes popoldne vsi ▼ Zgornjo Šiško, kier bosta žegnanje in velika gasilska slav-nost 1066 Iz Celja e— Sokolska akademija ▼ Rogaški Slati-tli preložena. Velika a!kade>mia celjskega Sokolskega društva, ki bi se morala vršiti Urevi v Rogaški Slatini, je zaradi tehničnih zaprek preložena na praznfk v četrtek 15. t m. ob 20.30. Udeležili se je bodo v prvi vrsti lahko okoličani in prijatelji SokoJstva iz Grobelna, Šmarja, Št Jurja itd„ ki bodo imeli pri povratku zelo ugodno zvezo z domom potom celjskega avtobusa, ki odhaja iz Rogaške Slatine ob pol 23. • e— Današnja avtobusna zveza z Laškim. Ker je odpadla nocojšnja akademija Celjskega Sokola v Rogaški Slatini, se bo nedvomno vse sokolski ideji naklonjeno občinstvo podalo danes popoldne v prijazno Laško, kjer bo praznoval tantkaišnji Sokol 10 letnico svojega obstoja na najsvečaner ši način. Da pa ne bo vsak vezan le na železniško zvezo, bo vozil iz Celia v Laško tudi mestni avtobus v obratni smeri izpred prireditvenega prostora v Laškem ob 20. in 21., po potrebi pa tudi še pozneie. Cena je 1 Din za 1 km. i e— Tudi primeren nedeljski Izlet Prostovoljno gasilno društvo v Vitanju pri Celju bo priredilo danes popoldne ob 15. pred Društvenim domom v Vitanju veliko ljudsko veselico v svrho nabave moderne motorne brizgaJne. Izletnike društvo opozarja na to prijetno ugodnost nedeljskega razvedrila in računa na veliiko udeležbo. e— Nov obrat ▼ Novi cerkvi pri Celju. Posestnica Antonija Jankovičeva v Novi cerkvi pri Celju je zaprosila pri tukajšnjem sreskem načelstvn za obrtno-oMastveno odobrenje za otvoritev nove restavracije v svoji hiši št. 21. Koncesijonalna poizvedba in obravnava bosta na licu mesta v sredo 14. t m. ob 12.30. e— Huda nesreča pri karambolu avtomobila z vozom. V petek dopoldne je peljai 42 letni hlapec celjske zaloge ljubljanske pivovarne »Union« Franc Kaiser z enovprež nim vozom več sodčkov in zabojev prva v Tremarje pri Celju. Okrog 10.30 se je vračal počasi z vozom proti Celju. Na ovinku ceste, kakin 400 metrov oddaljeno od Buconove gostilne v Tremariih, je nenadoma pridrvel za njim z nepopisno brzino neki avtomobil iz ljubljanske oblasti, ki ni na nevarnem ovinku oddal predpisanega signala s hupo. V naslednjem trenufku pa se je avtomobil zaletel v konja, ki je preplašen divje odskočil v obcestno ograjo in potegnil voz za seboj. Kaiser je padd pod voz, ki ga je povozil čez desno nogo levo roko in križ. Obležal je z velikimi ranami na obrazu in glavi v nezavesti Neki mimo vozeči voznik ga je prepeljal v celjsko bolnico. Avtomobrlovo številko so neke priče videle in jo javile policiji Kaiserjevo star nje je resno. Iz Maribora • a— Dva odlična znanstvenika v Mariboru. Te dni pride v Maribor oziroma v mariborsko okolico naš odlični rojak, vseučiliški profesor v Angliji dr. Janko Lavrin, kfi si 5e s svojimi znastvenimi in esejističnimi de-'li pridobil v inozemstvu velik ugled in je tudi stalen sotrudnik »Ljubljanskega Zvo-tia«. Na povratku iz Splita in Lrubljane, kamor je prispel s kongresa JČ lig v Sarajevu, Pride v Maribor obenem tudi ravnatelj studijske knjižnice v Olomucu, dr. Bohuslav •Vibyral, znani prevajalec slovenske književnosti. Dr. Vibyral, ki ie prevedel doslej že okrog 20 naših del na češki jezik, se bo ■mudil več dmi v Mariboru in Slovenskih-goricah. a— Razne nezgode. Pri sekaniu drv se je vsekal v levo roko 25 letni Josip Kacigan iz Zg. Voličine. Na špe.iarskem trgu se je globoko vrezal v desno dlan 18 letni špehar Gašpar Redi iz Dolgoš. — Enaka nezgoda se je pripetila 29 letni Tereziji Kahl, ki si je pri rezanju mesa poškodovala levo roko. S kolesa je padel v Tatenbachovi ulici 14 letni Fr. Lukež, ki si je pri padcu zvil desno roko v členku. — Vsem ponesrečencem je nudil rešilni oddelek prvo pomoč. a— Zdravnik dr. Vilko Marin ordinira od 12. avgusta naprej zopet redno od 10.—12.. in 14.—16. une v Razlagovi ulici 15. tel. 205-a— Smrtna kosa. Včeraj je umrla v Mariboru v 57. letu starosti ga. Marija Bund-schuh, vdova po sprevodniku drž. železnice Pogreb bo v ponedeljek ob 16. iz mrtvašni-ce mestnega pokopališča v Pobrežiu. V Rad vanju pa je umrla v 71. letu starosti soproga upravitelja na veleposestvu pokojnega barona Rossmanitha ga. Elizabeta Polančič. Blag jima spomin! a— Vlom v Oplotnld. V noči od petka na soboto so doslej še neznani vlomilci vlomili v trgovino ge. Ane Leskovar in odnesli za 60.000 Din manufakturnega blaga. Tatov* so izvršili svoje delo neopaženo Naši Kraji in ljudje Nov planinski dom na Pohorju - — _ Konjice, 10. avgusta. Kasa ožja domovina še skriva polno bl-»erov, ki se potnikn le slučajno odkrijejo in t* zadivUo. Zeleno Pohorje je tudi takšen, Ham malo poznan biser, ki ga vse premalo posečamo. Res ni tukaj gorskih velikanov, belih snežnikov, globokih prepadov, blestečih gorskih jezer, a vendar imajo na-ii Krkonoši svoje krasote. Bistri potočki žubore v dolino ln ▼ hlad-pi. senci smrekovega gozda si popotnik prijetno odpočije; brez truda stopa ves dan prideš v treh urah od Sumeči Radoljni ln Plestščicl preko Petelinjeka in (Brvi do koče. Pot vodi ob divje romantični strugi gorenjih potokov, ki šumita preko ogromnih granitnih skal v Dravo. Se lepši je odhod iz Konjic po gorenj! Dravinjski dolini preko Sv. Kunigunde, rojstnega kraja pokojnega prof. Janeza Ko-Privnika, ki je kot navdušen Pohorec spisal monografijo Pohorje. Od Sv. Kunigunde se nudi turistu obširen razgled na Ptujsko polje, Haloze ter daleč notri v Slov. go- po mehkem zibaj očem se mahu med vitkimi in orjaškimi jelkami in smrekami, ki nam nudijo prijetno senco. Iz golic in planjav pa lahko opazuješ pohorske domove, ki so še ohranili svoj narodni slog. Z gostoljubnim Pohorcem postaneš takoj prijatelj, ko spoznaš njegovo odkrito dušo. Navzlic težkemu vsakdanjemu delu ga ne zapusti dobra volja. Po vojni se je sicer povečalo zanimanje »a ta del naše domovine, za kar gre največja zasluga Slovenskemu planinskemu društvu. Najbolj neznan je še ostal doslej južni del Pohorja. V svrho spoznavanja tega kraja se Je osnovala ▼ Konjicah leta 1927. podružnica SPD, ki Je po dveletnem obstoju postavila svojo planinsko postojanko na Pesku pod Roglo v višini 1382 m, na križišču potov v Dravsko, Dravinjsko in Mislinjsko dolino. Podružnica bo to kočo otvorila 15. avgusta. Dohodi do koče so vsi dobro markirani bi opremljeni z orijentacijskimi znamenji. Iz dravske doline vodi najbližja pot iz trga v Št Lovrenc na Pohorju, odkoder rice. Strma, a najkrajša je pot skozi vas Resnik s cerkvico sv. Jakoba, ki stoji v sredini mecesnovega gozdička. Tretja pot vodi skozi vas Skomarje, ki leži v višini 944 m. To je rojstni kraj pohorskega pesnika Jurija Vodovnika, ki je prepeval tod v letih 1791 do 1858. V zvoniku ima vzidano spominsko ploščo, njegovemu grobu pa se posveča premalo skrbi. Ta pot vodi skozi Lužo z lepim razgledom po Dravinjski dolini, ki jo zapira strmi Boč. To je najpo-ložnejša pot na Pesek, ki je sicer nekoliko daljša. Iz Vitanja prideš do koče v dobrih treh arah ob potoku Hudinji in mimo cerkvice sv. Vida, po kateri ima tudi trg Vitanje svoje ime. Ta pot se združi z ono iz Sko-marja. Nadaljni dohodi so še ob električni železnici Bergerja iz Mislinja proti Kragu-Ijišču. Ta slednja pot sicer ni markirana, ali je tako dobra, da ni mogoče zaiti. Iz Vasi Oplotnice vodi pot skozi Kamenolom, Cezlak in drvarsko naselje Lukanja ob potoku Oplotnica, ki goni na razdaljo 6 km preko 40 žag in mlinov preko Hudega vrha do koče ves čas po sencu Velik uspeh slikarja Jakca Cleveland, 20. julija. Alrademsk! slikar Božidar Jakac, ki je pred meseci odpotoval na študijsko potovanje v Ameriko, je priredil v Clevelandu razstavo svojih del v Eastman-Boltonovi galeriji. O razstavi so poročali vsi važnejši clevelandski angleški dnevniki, kakor »The Cleveland Press«, »Plan Dealer«, »The Cleveland News« itd. »The Cleveland Nervvs«, eden najuglednejših tukajšnjih dnevnikov, je objavil o razstavi izpod peresa svojega umetnostnega referenta: »(Razstava risb in pastelnih slik mladega Jugoslovenskega umetnika Božidajrja Jakca tvori pomembno senzacijo Eastman- Bolto-Dove galerije. Eden najbolj pozornost vzbujajočih elementov Jakčeve umetnosti je priprost In neposreden način, s katerim Nedavno se je vršil v Slovenskem narodnem domu slavnostni banket, ki ga je priredil Ameriško - jugoslovenski klub v čast jugoslovenskemu poslaniku v Washingtonu dr. Leonidu Pitamicu in prof. Jakacu. Poleg Slovencev sta bili lepo zastopani tudi hrvatska in srbska naselbina v Clevelandu. Po pozdravnem govoru predsednika Ameriško-jugoslovenskega kluba g. Antona Grdine je imel globoko zasnovan govor clevelandski mestni župan William R. Hopkins. Izjavil je, da so izvajale skupine tujezemskih naseljencev, med njimi tudi jugoslovenska, mogočen vpliv na politiko Zedinjenih držav tekom zadnje svetovne vojne in da je rojstvo novih državnih tvorb, ki so zrastle na razvalinah Avstrije in Ogrske, med njimi tudi Jugoslavija, v veliki meri rezul- Slikarja Jakac in Perušek «fflcar izraža svoja čuvstva. Njegovo ustvarjanje se odlikuje z enostavnostjo linije tn oblike in vtis je vstvarjen, da pove mnogo z majhnim trudom^ »Njegovi portreti (etehings) so dobre ka-rakterizacije in kažejo risarja, ki pozna vrednost konstrukcije. V- slikah iz narave doseže gotov vtis globočine, lastnost, ki je odločno drugačne vrste kakor vtis daijave. Pri njegovih pastelih so barve podrejene ln njihova sestava je posebno dobro pri-lagodena predmetom. Tudi v teh doseže veliko globočino. Eden njegovih izrednih umetniških efektov je poudarjanje linije.« O Jakcu so objavili dališe članke tudi vsi ameriški slovenski listi. Akcijski odbor, obstoječ iz predstavnikov Slovencev, Hrvatov in Srbov: Antona Grdine, znanega slovenskega dolarskega milijonarja, Johna Roglja, dr. Jamesa W. Mallyja, J. B. Mi-haljeviča, M. S. Cerrezina in Nikodina Ste-jakoviča, samih veleuglednih jugoslovenskih naseljencev, je s svojim stremljenjem, da Jakca seznani z ameriško publiko, popolnoma uspel. Mnogo je k temu pripomoglo tudi Meštrovičevo priporočilno pismo, s katerim ga je mojster nad vse toplo priporočil svojim številnim prijateljem v Ameriki. Sedaj, ko Je Jakac z »bussinesom«, v tem primeru s pripravami terena za svoj uspeh, končal in mu je zagotovljena sreča v vseh ameriških mestih, kjer namerava razstavljati svoja dela, se je začel pripravljati z veliko energijo za razstavo v Slovenskem narodnem domu v Clevelandu. Razstava njegovih slik bo zelo pestra. Zastopani bodo trije kontinenti: Evropa — Afrika — Amerika. Poleg Jugoslavije bodo bogato zastopane tudi druge države, v katerih se je jpudil »večni popotnik* g. Jakac, ki vedno naskrivoma pobegne lz domovine, a se vrača domov bogat in preizkušen kakor demant tat truda in prizadevanj izseljeniških skupin v Ameriki. V nadaljnjem svojem govoru je toplo pozdravil poslanika dr. Pitami-ca in prof. Jakca. Dr. Pitamic je govoril v slovenščini in deloma v hrvaščini, zaključil pa je v gladki angleščini G. Jakac nii govoril — kot umetnik je prepustil besedo svojim umotvorom, ki jih bomo v kratkem gledali v razstavni dvorani narodnega doma. V imenu Slovencev je govoril dr. Kern, v imenu Srbov g. Stojakovič, v imenu Hrvatov pa g. Mihaljevič. Navzoča sta bila tudi konzul češkoslovaške republike v Clevelandu g. dr. Kuška in rumunski konzul g. Popovi-cL Češkoslovaški konzul se je v svojem govoru spominjal prijateljskih odnošajev, ki vladajo že od nekdaj med jugosloven-skim in češkoslovaškim narodom, izrazil je željo, d2 bi se tudi tu v Clevelandu Cehi in Jugosloveni čim pogosteje sestajali in utrdili medsebojno vez prijateljstva. Upamo, da bo slikar Jakac še dolgo ostal v naši sredi. V kratkem se je seznanil z vsemi našimi kulturnimi delavci, med njimi s slikarjem Peruškom in pesnikom Ivanom Zormanom. Nekatere slovenske družine tekmujejo-med seboj, katera ga bo bolje sprejela v svojem domu. Nad vse pre-srčnega sprejema je bil Jakac deležen na farmi dr. Mallyja, katerega žena — Slovenka, je talentirana slikarica. Na povratku v domovino, ki se bo vsekakor zavlekel za , več mesecev, bo obiskal g. Jakac Japonsko, ' kjer ima več uglednih prijateljev, ki mu že pripravljajo teren, nadalje Kitajsko, Indijo i in Malo Azijo. Prepotoval bo tako sčaso- I ma vso zemeljsko oblo. 1 Dober vzgled ljubljanskega mestnega fizika Pred par dnevi smo spremljali k Abrahamu ljubljanskega župana, ki mora skrbeti ■za vse, jutri pa bo šel k očaku v avdijeneo *iaž mestni fizik, ki mora v Ljubljani skrbeti za najpotrebnejše: za higijeno in •zdravstveno blaginjo cnesta hi meščanov. ■Mestni fizik dr. Mavricij Rus ie pri petih •križto lahko zadovoljen sam s seboj, mi pa •z njegovim vzgledom: zdrav in čvrst je kakor fant od fare. Močna natura pristnega Krašovca. Doma je namreč iz Matenje vasi, študiral pa je v Ljubljani in medicino na Dunaju. Po več letih službovanja v ljubljanski splošni bolnici je 19C9. stopil v mestno službo ter od 1921. dalje vodi mestni zdravstveni oddelek. V pomoč je vsakemu humanitarnemu ■društvu, je šef-zdravnik reševalne postaje itn gasilcev. Kjer ne more delovati z dejanjem deluje z besedo An peresom. Dal nam ■je in bo še dal izvrstne pofiu d no-znanstvene knjižice o prvi poaioči in zdravju mladine, slovit je kot predavatelj in prire-.evatelj zdravstveno-poučnih tečajev. S svo jim delovanjem si je prčdobil popularnost v Ljubljani in vsej slovenski javnosti. Zdrav •nam naj ostane, tak, kakršen je. Vse drugo ■je odiveč za iskreno čestiko! Pridite sigurno na velezabavtni in vese-S „WEEKEND" Jd ga priredi Aeroktab »Naša krffla* oblastni odbor Ljubljana. y sredo 14. t. m. ob 5. uri popoldne na Športnem kopališču »Ilirije«. Športne akrobacije. Družabne Igre. FSlmainše najlepših kopalk za natečaj nasJova »Miss Ilirija« Beneška noč. Zabava ia ples. Sodekje godba Dravske divizijske oblasti in prvovrsten jazz-orkester. Vstopnina za osebo 15 Dnu K proslavi dvajsetletnice Udruženja jugoslovenskih narodnih železničarjev in brodarjev V zadmjem poročili o proslavi dvajsetletnice ofostoja organizacije narodnih železničarjev, ki se vrši v dneh 7. in 8. sefKetrfbra, smo navedli, kakšnega pomena je bito društvo pred voj.no za naše železnice in kaikšno veliko deifo so izvršili slovenska železničarji ob prevratu, ko so z največjim požrtvovanjem in vztrajnostjo prepeljali razbito avstrijsko armado preko naših pokra jim. Danes pa bomo na kratko opisali, kakšne za-sfarge šmaio slovenski železničarji m njih narodno stanovska organizacija za konsolidacijo prometa in razmer na jiugoslovenskih železnicah v zadnjih desetih letih obstoja države. Znano je, da so bili po hrvaških železnicah pred prevratom zaposleni povečini Madžari aE pa madžaroni. Po prevratu pa so madžarski železničarji zapustili žetenics na Hrvatskem ter prešli na Madžarsko. Slovenski železničar ie bil tisti, ki je zasedel postojanke na hrvatskih železnicah ter vzpostavil sicer zasilen a vendar zadosten promet. Se danes je na stotine slovenskih železničarjev raztresenih po raznih železniških postojankah Hrvaitske, Banaita, Sreima, Bačke itd, kjer vrše službo pod najiežftimi okolnostmi. Tudi v območju beograjske direkoije, v generalni direkciji in v rmraistrstvu so biTj. slovenski železničarji tisrti, ki so z vsemi močmi delov a lj pri obnovi prometa. Sflovenskj železničarji so zavzeli vodilna ali podrejena mesita; povsod so se izkazal kot strokovnjaka in odlični delavci v železniški službi. Disciplina in red teT razvoj prometa tra slovenskih železnicah pa je bi! vsa teta vzor vsem dirugim pokrajinam. Stanovska železnrčarsika organizacija Zveza sedaj Udmžeroie je pošiljala svoje voditelje in agitatorje po vseh pokrajinah: Hrvatski, Bosni, Hercegovini, Banatu, Slavoniji, Bački, Srbiji, Macedonrij iitd., da so organizirali železničarje od naivištega do na'nižjega v edinstveno satno-strokovno organizacijo t. j. v Udružemie jugoslovenskih narodnih železničarjev !n brodarjev. Ta organizacija je bila prvi. v državi, ki je šla z idejo ne oziraje se na pomensko pripadnost, ne oziraje se na politično pripadnost posameznica, po vsej državi ter ustvarjala združitev Ln edinstvo med železničarji. V io. letih tega težkega ia pfamei&etga deža P3ot Turko in njegovo letalo Iz Jugoslavije bi se moral udeležiti evropske letalske tekme znani naš pilot, letalski poslovodja Ernest Turko, ki je že pri več tekmah pokazal svoje sposobnosti in je posebno tudi na letalskem mitingu v Ljubljani zadivil občinstvo s svojimi akrobacijami V Pariz se je odpravil s športnim letalom »Sivi Sokol«, ki ga je izdelala tvornica »Dcarus« v Novem Sadu. Na pozdravni večerji v Parizu je francoski minister za letalstvo iskreno želel našemu pilotu najboljši uspeh, — toda komisija je nasled« nji dan izrekla sodbo, da letalo »Sivi Sokol« potrosi več bencina, kakor je predpisano za sedanjo tekmo in tako je bil g. Turko izključen od tekmovanja tudi izven konkurza so se dosegli po prevratu uspehi na organi za- toričnem polju v vseh pokrajinah. Kar se upravi ni posrečilo, da bo nvedla enotne predpise, pravilnike itd. za vršenje Službe na vseh progah, je Udruženju z žilavostjo in energijo uspelo, da so se organizirali železničarji po celi državi v masah v to Udruženje, ki je vzniklo iz Slovenije in je sad dela in truda slovenskih železničarjev. Ti žilavi in vzitrajni Udružetnijaši obhajaljo 7. in 8. septembra dvajsetletnico obstoja društva ter praznujejo obenem obletnico dvajsetletnega organizator i enega, gospodarskega m kulturnega dela med jugoslovenskimi železničarji in neizprosne bonbe, ki jo vodi to društvo za pravice in za zboljšanje gmotnega položaja jugoslovenskih železničarjev. Narodni železničarji se nadelajo, da jih bo naša javnost moralno in gmotno podprla v dnevih proslave. V domovini močnic Kranjska gora, 10. avgusta Borovška vas se je v zadnjem času proslavila med svetom zaradi svojega letovišča. Naša javnost jo pozna samo od te strani in zaradi gora. A po vsej pravici bi morala biti znana tudi od druge strani — kot domovina onega sadeža, ki v obliki kompota tako dobro dene človeškemu želodcu. Ta sadež se premnogim samo znan pod nemškim imenom »Preiselbeeren«, dasi nosi v svoji domovini lepo slovensko ime — močnice. Prav zdaj se pričenja sezona močnic. Visoke zagorske jase postajajo vse rdeče; tihi, z rušjem le redko porastli brežuliki se kopljejo v vročih žarkih in tolste, sočne jagode se kar vidoma debele v njihovi toploti. Srne hodijo med njimi in najmanjše srnice jih slastno ližejo v ranem jutru, ko so še vse polne nočne rose. Pravijo, da srnice prav zaradi tega naglo rastejo in postajajo močne. Vsaka gorska stvar ima svojo čudežno moč in zakaj bi je močnice ne imele? A ne samo zverjad, tudi ljudje se plazijo in smukajo okrog teh slastnih jagod, ki imajo menda to lastnost, da te glava boli, če se jih preveč nazoblješ. Po gozdovih okrog Borovške vasi zasačiš vsepovsod polno žensk, ki jih še nikoli nisi yidel doli v vasi; daleč so tam od Jesenic, Bleda, Kranja in tudi od Ljubljane. Z debelimi košarami in okroglimi jerbasi se potikajo ves dan po gorskih gozdovih in se težko obložene vračajo v dolino k vlaku. Te tujke se poslužujejo čudnih grabljic, s katerimi spretno smukajo močnice v posodo, pa jim še malo mar ni, če so močnice zrele ali zelene. Kako jih v mestu pordeče in rdeče spravijo na trg, mi je še danes uganka. Vse pogorje okrog Borovške vasi je bilo nekoč bogato s tem blagode'nim sadežem, ki je v zadnjem času zaradi brutalnega iz-koriščevanja Dričel pešati. Kot glavni pro-ducent najlepših in najsočnejših močnic je slovel nekoč Vitranec. prekrasna gora, ki se dviga tik nad Borovško vasjo in s svojimi zelenimi pleči zaslanja vso zgornjo savsko dolino in jo brani pred strupenimi severnimi vetrovi. Sicer Vitranec še dandanes bogato 'obrodi, a ti sadovi niso več taki kakor pred leti, ko še niso hodile tuje ženske z okroglimi jerbasi in čudnimi grabljami po njegovih jasah in brežuljkih. To je borovška gora v pravem pomenu in to goro so častili še prastari Borovci skoro po božje, dasi so bili vedno verni kr-ščanL Vedeli so dobro, kakor vedo še danes, da jih hladi poleti, a pozimi prijetno greje. Zato so jo pa krstili s skrivnostnim, a vendar jasnim imenom, ki ga pa dandanes ne morejo rešiti naši mestni imeno-slovcL V zadnjem času se je na Vitrančevem podnožju ugnezdila ljubka, skoro bi rekel srčkana kavarna, ki je naravno izhodišče za vse ovčje in kozje steze, ki vodijo na Vitranec in po Vitrancu. Prave iu pripravno markirane poti ne najdeš nikjer in moraš hočeš—nočeš zameriti borovškemu planinskemu društvu, da še do sedaj ni izpeljalo vsaj deset različnih steza, ki bi vodile po tem prekrasnem svetu, ki bi bil lahko leto-viščarjem vsakdanji sprehod, ker je v resnici prelesten in veličasten in obenem tako lahak, da bi ga zmoglo najnebogljenej-še mestno dete. Izpred kavarne se ti dozdeva, da je gora nizka, ker razločno vidiš vsako skalo pod njegovim levim vrhom in v jasnem zraku celo zapaziš samotnega jastreba, ki obletava strme pečine, a vendar dosega njegov najvišji vrh višino 1631 metrov in se strmo in grozno prevali v sotesko Male Pišence. Nekakšna pot je sicer izpeljana od vojnega kopališča, in ta pot vodi gor proti Krivemu plazu, ki se v veliki vijugi vije od samega vrha med prostimi skalami: a ta pot je nezanesljiva, ker je včasi vidiš, a še večkrat se ti pa izmakne. Najudobnejša in najzanesljivejša pa je še steza, ki te tik za kavarno privede skozi nizko rušje do levega olazu in se tik ob plazu oonneš do pečin. Preko skalovja se vije nedolžna kozja steza, ki na strani Krivega plazu krene do naravne .prostorne votline, znane pod imenom Črna lopa. Ta votlina je nekaj posebnega in vredna, da si jo človek ogleda. Sicer zdaJ služi samo gorski zverjadi kot varno pribežališče ob hudi uri, a ima pestro zgodovino in je slovela posebno za časov ubežnikov m rokovnjačev. Poslednji se je skrival v nji zaradi hudomušnega, norčavega delikta stric Jožef, zadnji borov-ški orjak. Skrivnosten in nekako plašen je ves ta kraj in ni čudno, če so nekoč pripovedovali, da so se vršili tod čudni mi-steriji, ki pa jih ni razumel nihče. Ce človek stoji v tej tihi votlini, mu je vsekakor žal, da nima pri sebi krampa in lopate, da bi kopal, ker je prepričan, da bi naletel na čudne, prastare reči. Da je izpeljana turistovska steza, bi človek odtod igraje dosegel vrh. Tako pa se mora prerivati med rušiem in skalovjem in se pošteno upeha, preden stopi na greben. Severna Vitrančeva stena ie strmo presekana in visi divje v Planico. Razgled je krasen, da Vitranec s polno pravico zasluži, da ga Borovci čim prej napravijo za prvovrstno razgledišče, kamor bodo vsak dan romale trume letoviščarjev. Odtod se odpira pogled naravnost v divje gorsko kraljestvo, bodici že v Jalovčevem, Pri-sankovem ali Špikovem rajonu, bodisi v živem zelenju koroških smejočih se gora; štiri doline se stiskajo ob njegovem podnožju in se boječe vežejo z najširšo, s savsko, ki se izgublja tam doli nekam daleč za zeleno smrečje. Najbolj divja in romantična je pač dolina Male Pišence, ki je erarična last in je ljudem zaprta. Tu se vrsti galerija za galerijo, samota se "razpreda vseokrog; le gorski potok bobni čez slapove in tu in tam zaokroži orel visoko nad gclimi pečinami — vsa slika je prav taka. kakor jo vidimo na risbah, ki so potekle izpod čo-niča največjih planinskih slikarjev. Ker se Mala Pišenca po sedanjih računih državi doslej ni prav nič rentiral in io samo obremenjuje. bi bilo dobro in skrajno umestno, da Borovci razmišljajo, kako bi doseeli. da se Mala Pišenca proglasi za nacionalni park in se odnre občinstvu. Za borovško letovišče bi bilo to naravnost velikanska atrakcija in bi se od države zaradi skrnine nerentabilnosti terena doseglo z največjo lahkoto. Ker so Borovci res podietni m še bo'.i uvidevni, mislim, da se bodo lotili tega dela in s tem ustregli žel i i naše javnosti. Josip Vandot. Tatinsko cisranče Ljubljana, 10. avgusta Kakor smo že poročali, je izvršil te dni mlad, okrog 15-letni ciganček drzno tatvino v Mostah pri posestniku Francetu Šu-šteršiču na Zaloški cesti. Tatic je zlezel ob času, ko so bili domači na polju. >nzi odprto okno v sobo, odprl predale mize ter odnesel za okrog 6500 Din vrednosti. Policija se je na oškodovančevo priiavo pričela zanimati za mladega uzmoviča. vendar se ji doslej še ni posrečilo prijeti ga. Nasprotno: tatič je postal po svoiem velikem u«pehu v Mostah še obje^ir.ft»5i in podietnejši. Včeraj popoldne se je pojavil gibčni tat v Kosezah. Družina posestnika Ivana Zupanca se je nahajala popoldne pri delu na polju, ko se je nenadoma priplazil od nekod do hiše mladi postopač. Gibčen kakor veverica se je povzpel na bruno pri hiši in v trenutku dosegel odprtino, skozi katero je zlezel v podstrešje. Tam je vse prebrskal za plenom. Kmalu za tem pa je prišel do Zu-pančeve hiše in to čisto slučajno po nekem opravku sosed Anton Mrhar. Ker ga ie tat na podstrešju slišal, se je zbal in skočil Pri odprtini na tla, nakar jo je pobral, noseč s seboj nabasan nahrbtnik čez drn in strn. Mrhar ga je opazil že bežečega od hiše. Tat je bežal nekaj časa čez njive, nato pa je zavil spet na cesto. Mrhar je hitel za njim in opozarjal ljudi na njivah, naj ga primejo, vendar se jim to ni posrečilo. Kmalu zatem je podvzel zasledovanje v fCosezah stanujoči orožniški narednik Franc Ahlin in sicer na kolesu. Dohitel je bežečega tatiča ob glavni cesti, takrat pa je ta odvrgel nahrbtnik in skočivši čez cesto ubral pot zooet na polie v smeri proti Klecam. Orožnik je zastedovanie opustil in pobral nahrbtnik, ki ga je izroči! na straž-njci v Šiški. _ Kakor se je pozneje ugotovilo, ni ciean-cek pri Zupančevih ničesar odnesel. Kie pa je ukradel stvari, ki so se nahajale v od-vrženem nahrbtniku, še ni znano. V nahrbt-r.iku se je nahajalo več metrov fineea Naga za žensko obleko, kompletna dečja obleka, več finega perila, nekaj prtov in več razne drobnarije. Policija je pričela seda? intenzivneie za. sledova ti nevarnega cigančka. ki ea nosila na krajo bržkone njegova družina, ki Kampira po vsej priliki v hosti kje v bližini mesta. Vsi na s*»,r*»lskj> Prireditev v Grosiiolje danes 11. t. m. Velika molitev za ozdravljenje očesa V oblastno bolnico v Valjevu so pred mesecem pripeljali 30-letnega kmečkega sina Dragomira Kotarca iz Zgornje Bukovi-ce, ki si je po nesrečnem naključju s koščkom železa opasno ranil levo oko. Sef oče^iega oddelka dr. Milivoj Milenkovič je poškodovancu posvetil vso nego in izvršil tudi malo operacijo, da prepreči gnojenje. Tekom lečenja pa je nekoč dopoldne prišel v bolnico svečenik Miladin Tašid, spremljan z ženo in materjo bolnika. V prisotnosti bolniškega osobja in bolnikov je začel pa-cijentu Kotarcu čitatj »veliko molitev«, da bi ozdravil gnojno oko, in je za ta sveti opravek prejel honorar 20 Din. Cim je to doznal zdravnik dr. Milenkovič, je pri duhovniku ostro protestiral, češ, da ne dopušča, da bi se brez njegovega dovoljenja z molitvami zdravila vnetja, ker je to nesmisel. Ostri nastop zdravnika je imel hude posledice. Udruženje svečenikov valjevske oblasti se je zbralo k posvetovanju in javno obsodilo dr. Milivoja Milenkoviča, navajajoč v svojem sklepu: »Ta primer jasno kaže težnje brezbožnikov, ki se nekaj časa že naglo širijo med našim narodom. Dr. Milenkovič je s takšno gesto žalil vse du-hovništvo cerkve, zakon in kanone« . . . Končno so svečeniki sklenili še to, da bodo dr. Milenkoviča obtožili k-rt verolomni-ka. Ta nenavadni rellgiozno-medicinski konflikt Je vzbudil v javnosti tem večje zanimanje, ker se je v beograjskih novinah razvila ostra polemika. Z zadevo se bo pečala tudi zdravniška zbornica. Zgodba o zajčji pojedini Zagorje, 10. avgusta- V Zasavju so tostedffii Nimroda, ki je bel že «fet$e časa osumljen, da bretz dovoljenja vrši SvoHaipeke ofoisfce v tujih lovslkžh revirjih. Da Je »anžmiiva zgodiba o zajčjem lovu ia pojedino pri-Ka v javnost, 3e tega kriva le Nčimrodova go-stoSjiubnoist, k» Je pri težkem deta v Jamskem Tfnvn bralorvfiko delil pečenko dov.jega zajca s svojimi tovariši. Ko so apraviffi šShit i® pojedino, so se Niarrod Nestl ter njegova tovariša France in Jože pedali v gostile©, kjer so z dobro kojA-poo zaiiri ofcusno divjačino. izvrstno j-asspojožeriii so v gostilni načeli pogovor o zajč-Jš jječenlka in pri- tej priBri se je Nfonrod malo preveč glasno pohvaldi: — FVi moji veni, sedel sem na bruSka ® po-godS zaijca s puško, ki mš jo le porodil prijatelj James. Za te zaeirnivf prjaitelfcJd raaaovor so že na-dedmji dan šcvedeffi orožniki in se zaželi zanimati za iovsfce podvige Nimroda Nestla. ZasH-foii so ga in Je tafcoj prignal, da Je priredil Ba^čpo fojedmo v rovm, odtočno pa Je tajil, da bi bil! zajca ngonolbS s puško. TaikoOe, pravi, da Je v resnici Mo: — Ko sem se nedavno v mesečni nočj vračal t dela domov, začuiem v grmovju zajčje csvi-Heraje. Strašansko radoveden stopim za drevo jn po!&h!&a... Doma sem zajca * vrelo vodo popa ril tn oskufoiiL, saj kar ifeera utegnil dajati ga iz kože. Nekaj sean ga ^fcuhai, zad nje dele pa spekel... Taiko je torej svoj nenavadni lovski doživljaj rasz'o®S Nest! orožnikom. Dali so ga na protokol a ker ie vendar možno, da se je lov odigral drogače, bodo Nestl in tovariši poklicani še pred sodnika. V rudniškem revirju je dogodek vztadii mnogo smeha in vse je radovedno, kako se bo ta zagonetna zadeva zaključila. Iz Kamnika ka— Blagoslovitev nove kapele na Krvavcu. V nedeljo, 18. t. m. bo ljubljanski pomožni škof g. dr. Rožman slovesno bla« goslovil novo planinsko kapelo na Krvavcu v Kamniških planinah. Spored planinske slavnosti bo naslednji: ob 11. dopoldne blagoslovitev Kriške planine in novo zgrajenih stanov, ob pol 12. blagoslovitev kapele, govor g. dr. Rozmana, cerkveno daro« vanje za kapelo in sv. maša. Po maši razni nagovori. Blagoslovitev kapele se bo izvršila ob vsakem vremenu. Iz Škofje Loke šl— Gradba novega poslopja za meščan« sko in deško osnovno šolo se bliža uresničenju. Kakor čujemo, je gradbena direkcija v Ljubljani že odobrila osnutek, ki ga je izročil ing. Hus. Bo to veličastna stavba, ki bo v ponos mestu in okolici, da ne go« vorimo o koristi, ki jo bo imelo od šole prebivalstvo mesta in obeh dolin. šl— Kolonija dijaškega FS, ki je bila nastanjena v prostorih deške in dekliške osnovne šole, je 6. t m. prekinila svoje letovanje. Vodil jo je požrtvovalno učitelj Jelo Janežič. Člani in članice kolonije ro se rekrutirali skoro iz vseh večjih mest na* še države. šl— Tujci-tetoviščarji so tudi letos obiskali naše mesto v lepem številu, mnogo pa jih je zaradi pomanjšanja stanovanjskih sob moralo oditi in si poiskati drugje pri* memih prostorov. AH bi ne bilo mogoče temu odpomoči? Kakor čujemo, namerava s prihodnjim letom odpreti neki Ljubljančan novo restavracijo s tujskimi sobami, ki bo prav gotovo dobro uspevala. Ločani, zdramite se! §1— Kopališče Olepševalnega društva je tudi letos dobro obiskano. VToče solnce, trajno ugodno vreme in buffet ustvarjajo zdravo ter veselo razpoloženje med gosti in domačimi kopalci. Kopališče bo treba prihodnje leto razširiti, ker zlasti ob nedeljah primanjkuje kabin. §1— Poslovilni večer je priredil svojim sošolcem in prijateljem g. Rihteršič Jože, posestnik v Stari Loki, v restavraciji Vin« carje. Odhaja te dni zopet nazaj v Ameriko, kjer si je tekom svojega 201etnega bivanja ustanovil lepo domačijo. Obilo srečel Iz Kranja r— Tombola. Danes popoldne se bo koncentriralo vse v Stražišeu na prijaznih Pan» tah, kjer bo velika tombola z veselico. —-Vstopnine k veselici ni. Za udobnost pri tomboli in na Veselici je že vse pripravljeno, istotako tudi za dobro jedačo in pi« jačo. Kdor hoče za 3 Din poskusiti srečo in dobiti krasen dobitek, naj pride sigurno danes v Stražišče ter naj si pravočasno preskrbi tablice. Tu se ni še nikdar vršila tombola s tako lepimi in dragocenimi dobitki. Vabimo vse domačine kakor tudi vse okoličane in sosede, da se sigurno udeleže te prireditve. Z Jesenic s— Bratovske skladnice bodo gradite okrevališče na Jadranu. Glavna bratovska skladnica v Ljubljani je obvestila krajevne bratovske skladnice, da se bo v doglednem času gradilo okrevališče za bolehne člane in njihove svojce. V ta namen se bo ustanovil pri glavni bratovski skladnici osrednji fond, v katerega bodo vplačevale vse krajevne bratovske skladnice v Slove« niji po 2 Din mesečno za vsakega člana. Ta sklep je rudarsko glavarstvo za Slovenijo že odobrilo. Z odtegovanjem prispevkov se je na Jesenicah že pričelo ter se v ta namen odteguje vsakemu delavcu mesečno 1 Din; prav toliko pa prispeva za vsakega delavca tudi podjetje. s— Kubanski kozaki na Jesenicah. V sredo pToti večeru so se na pohodu iz Ljub ljane na Bled ustavili na Jesenicah kuban* ski kozaki. Brez vsake prave reklame so privabili na svoj jahalni nastop, ki se je vršil na sokolskem telovadišču v Kurji vasi, preko tisoč gledalcev. Nastopalo je 8 jahačev v originalnih kozaških uniformah, ki so s svojimi drznimi in vratolomnimi vajami, ki so jih izvajali v najhujšem diru, zadivili vse gledalce. Po krasno uspelih jahalnih produkcijah, so lepo zapeli nekaj ruskih narodnih pesmi, na kar so nastopili posamezno s krasnimi in izredno težkimi narodnimi plesi. s— Ustanovitev Akademskega krožka na Jesenicah. V torek 6. t. m. se je vršil v gostilni g. Davorina Tancarja ustanovni občni zbor akademskega krožka na Jese« nicah. Izvoljen je bil naslednji odbor: pred sednik medicinec Bogataj Jože, tajnik mon-tanist Peklar Adolf, blagajnik teolog Lam« pič Lado, odbornik jurist Štolcer Kristo, revizorja jurist Gorup Stane in medicinec Tancar Avgust. s— Gradba Sokolskega doma na Jesenicah lepo napreduje. Te dni bo stavba dozidana že do vrha ter se bo začel sestav« ljati že strešni stol. Zidarska dela izvršuje solidno ljubljansko gradbeno podjetje Slokan*Svetina, tesarska dela tvrdka Fran Ravnikar iz Ljubljane, mizarska dela so prevzeli združeni domači mizarski mojstri, kleparska dela je dobil g. Neuman, ključavničarska pa g. Fr. Šmajdek, oba z Jesenic. Dela za napeljavo elektrike in vodo« voda so pa še v razpisu. Vsa stavba je 47 m dolga in na najširši strani 34.50 m široka ter bo popolnoma dograjena še to je« sen, tako da se bo lahko že v novih prostorih vršila sredi novembra proslava pet« indvajsetletnice obstoja Sokola na Jeseni« cah. Poleg telovadnice, ki bo 22 m dolga, 12 m široka in 7 m visoka, bo še gledališki oder, 12 m širok in 10 m globok, ter več večjih in manjših sob za razne odseke in stanovanje za hišnika. Na zunaj pa stavba v višino še ne bo popolnoma dograje* na ter se že sedaj stavba izvršuje tako, da se bo v nekaj letih lahko še dvignila za dve nadstropji, ki jih predvideva prvotni načrt. Društvo za zgradbo doma gospodari zelo uvidevno in izvršuje pri gradbi le to, kar društvo prostorov nujno potrebuje za nemoteno delovanje, in to v popolnem skladu s sredstvi, ki jih ima na razpolago in z onimi, ki so jih in jih bodo prispevali rodoljubi v Sloveniji. Ko bo dom popolnoma dograjen, bo to impozantna stavba, v kateri bodo imela prostore lahko vsa na-rdna društva na Jesenicah. Predvsem bo lep utis napravilo poleg doma obširno let« no telovadišče, ki bo eno največjih na Gorenjskem in na katerem bo lahko nastopilo do 500 telovadcev. Iz Novera mesta n— Porotni primeri za jesensko zasedanje: V ponedeljek 2. septembra: Bizjak Martin zaradi zločina težke telesne po« škodbe; v torek 3. septembra Ahlin Albin zaradi zločina uboja; v sredo 4. Koricky Marija zaradi zločina uboja; v četrtek 5. in v petek 6. Jakopin Ignacij, Kolenc France, Mali Martin, Mali Avgust in Vrhovšek Ivan, vsi zaradi zločina ropa in tatvine. Po potrebi se bo obravnaval ta primer tudi še v soboto 7. septembra. n— Piščanec s 4 nogami. V Smolenji va« si pri posestniku Sladku je izvalila koklja več piščancev, med njimi piščanca s 4 nogami. Prečuden stvor hodijo gledat kmetje od blizu in daleč n— Gasilska prireditev v Bršlinu, katere čisti dobiček je namenjen za nabavo gasilskega, oziroma rešilnega avtomobila, je ze= lo lepo uspela. Za uspeh gre zahvala funkcionarjem društva gg. Jevščku, Fr. Reitzu, Jos. Bergmanu ml. in drugim. n— Na tukajšnji gimnaziji se obetajo velike spremembe. Kakor izvemo, bo več VREMENSKO POROČILO Meteorološki savod ▼ Ljubljani, 10. avgusta 1929. Višina barometra 308.8 m Kraj Gas Barom. Temper. a > cSx Smer vetra in brzina v m. in seik. Opazovanja > 0 U Ljubljana Maribor Zagreb Beograd Sarajevo Dubrovnik 8. 7599 /55-7 759-7 759-5 7600 20 '22 25 25 22 80 80 fiO 70 6> SE 2 mirno ESE 6 mirno mirno Skoplje 7 760-1 25 40 SE 2 SpUt 75 -3 2' 50 ESE 1 Ss 8 3 1 1 Padavin« Vrsta r mm do 7. ure profesorjev prestavljenih na druge zavode. Prof. M., o katerem smo poročali, da je bil obsojen na 2 meseca ječe, se je pritožil zaradi previsoko odmerjene kazni na Stol sedmorice, ki pa mu je proti vsakemu pričakovanju povišal kazen na 2 leti. Iz Zagorja z— Himen. Poročil se je na Brezjah in« dustrijec io posestnik g. Mirko \Veinber-ger z gdč. Vido Trefaltovo iz Ljubljane. Najiskrenejše čestitke! z— Nova trafika. V lopi poleg občin« ske pisarne je pričel te dni s prodajo pletenin invalid Miha Drnovšek. Dobil je tudi trafiko invalida Koselna, ki se je pTe» selil v Trbovlje. V trafiki se prodaja »Jutro«, na kar opozarjamo občinstvo. z— Subkolavdacija občinskega vodovo» da. V sredo in četrtek se je vršila subkolavdacija občinskega vodovoda po zastopnikih tvrdke »Slograd« in županstva. Komisija je preskušala vse rezervoarje in napeljavo vodovoda pri zajetju. Vode je dovolj za uporabo v gospodinjstvu in v industriji, vendar se občinstvo naproša, da štedi z vodo. z— Lep uspeh tombole. Tombole gasil« nega društva zadnjo nedeljo se je udeležilo izredno mnogo občinstva, tako da mnogo ljudi ni več dobilo srečk. Večje tombolske dobitke so dobili: učenka ljudske šole Go-riškova spalno opravo, kuhar delavcev tvrdke Dukid kuhinjsko upravo ia garnl« turo, soproga posestnika Drnovška kolo. Tudi ostali dobitki so prišli v posest gmotno šibkejšim osebam. Po tomboli se je razvila ljudska veselica in je orkester Glasbe« negi. društva razveseljeval občinstvo. z— Sraka ustavila obratovanje rudnika. Pred dnevi se je pripetil izredni primer, da je sraka ustavila skoro za 3 ure obratovanje rudnika. Sraka je namreč v bli« Žini Sv. Urha sedla na izolator in s tem povzročila kratki stik. z— Koča SPD na Sv. Planini te odda v Pododbor SPD v Zagorju odda planinsko kočo na Sv. Planini v najem gostilničarju, ki ima potrebno koncesijo. Interesenti dobe pojasnila pri podbdboru SPD v Zagorju. Iz Šoštanja š— Ureditev ribolova v Paki. Po starih listinah imajo vsi občani našega mesta pra« vico, da lovijo en dan v tednu v Paki, seveda samo na teritoriju mestne občine. Te pravice se je posluževalo staro in mlado, slednje pa še posebno v taki meri in na take načine, da je moral proti temu nastopiti občinski odbor, ki je sklenil, da se dovoli ribolov samo odraslim vsak četrtek, in to samo na trnek. Poleg tega se mora vsak ribolovec še izkazati z občinskim do« volj en jem. Prestopki se bodo strogo kaz-novalu Gospodarstvo Najvišja temperatura danes v Ljubljani: 21 C, najnižja 16.3 C. Solnce vzhaja ob 4-57, zahaja ob 19.12, luna vzhaja ob 13.28, zahaj ob 22.35. Duhajska vremenska napoved za nedeljo: V Južnih Alpah bo temperatura nekoliko padla, nejasno, padvine. Kmetijski oddelek na razstavi „Ljub!jana v jeseni" Prosrram kmetijskega oddelka jesenske prireditve Ljubljanskega veleeejma »Ljubljana v jeseni«, ki se bo vršila od 31. t m. do 9. septembra, je naslednji: 1.) Mlekarski sejem bo obsegal prodajo sira, masla in drugih izdelkov, obsegal pa bo tudi propagando za uživanje mleka, ki se po drugih krajih čim dalje boli širi in ki zasluži, da ga tudi pri nas uvajamo, ne le iz ozirov na zdravstvo, ampak tudi iz splošno gospodarskih ozirov s posebnim pogledom na napredek naše živinoreje. Na 6ejmu se bo prodajal sir na debelo in na drobno, prav tako se bodo prodajali tudi razni mlečni izdelki. 2.) Vinski sejem bo obsegal prodajo vina. in sicer namiznega, ki se bo točil v sodčkih in buteljskega. Vinski sejem bo nudil obiskovalcem priliko, da se pouče o kakovosti raznih domačih vin. Na sejmu bodo zastopana vina iz najboljših dolenjskih in štajerskih vinskih goric. Vina se bodo za poskušnjo točila v malih kozarcih. Kupčija na debelo se bo laliko sklepala na licu mesta. 3.) Sejem za med. Čebelarji bodo postavili na trg svoje letošnje pridelke in bo dana vsakemu prilika, da se o pravem času preskrbi s potrebno količino tega božjega daru, ki igra tako važno ulogo pri naši prehrani, zlasti z zdravstvenejra stališča. Med in mleko sta bila v davnih časih visoko cenjena pridelka, ki pridobivata danes ponovno čim dalje bolj na svoji vrednosti in veljavi. 4.) Sejem za kmetijske stroje in gospodarsko orodje. Ta del sejma bo obsegal različne stroje, ki jih rabimo danes ta obratovanje poljedelstva, mlekarstva, vinarstva in drugih gospodarskih j>anog. Na sejmu fco lahko vsak izbral in kupil stroje za svoje potrebe, pa tudi za potrebe podružnic in drugih gospodarskih organizacij. Stroji bodo na licu mesta tudi obratovali, da se interesenti prepričajo o njihovi • delazmožnosti in pouče o njih sestavi. Naša trgovinska bilanca s posameznimi državami Dodatno k statistiki o zunanji trgovini za prvo polletje je generalna direkcija carin objavila 6edaj tudi statistiko naše zunanje trgovine glede na udeležbo posameznih držav v našem uvozu in izvozu. V našem izvozu stoji tudi letos na prvem mestu Italija, kamor smo izvozili 29.8 % vsega našega izvoza (lani 29.6 %), na drugem Avstrija z 142 % (17-9 %). na tretjem Nemčija z 11.4 % (12.2 %), na četrtem Madžarska z 8.5 % (8.7 %), na petem Grčija s 6.0 % (5.7 %) in šele na šestem Češkoslovaška s 6.0 % (7-1 %)■ Na drugi strani pa vidimo, da je v našem uvozu na prvem mestu Češkoslovaška s 16.8 % (17.3 %) vsega našega uvoza, petem sledijo Avstriia s 16 8 % (16 6 "'■), Nemčija s 14.5 % (13 4 %), Italija 7 115 % (13.1 %), Anglija s 6.3 % ter Madžarska s 6.3 %. Če zasledujemo razvoj naše zunanje trgovine s posameznimi državami v za-lnjih letih, tedaj dobimo naslednjo sliko: Italija. Kalija je prej ko slej ena izmed on'"n rtakih dižav, s katero imamo močno aktivno t%.ov:; s-ko bilf.nco. V prvem polletju zadnjin let se je naša trgovinski bOanoa z Itajro fibala naslednje (v milijonih Din). izvoz uvoz T polletje 1927 813.8 461.9 -f 3519 I. „ 1928 796.2 502.4 + 293 8 I. „ 1929 890.3 421.2 + 46'.).1 Naš izvoz v Italijo, ki je od 1162 milijonov v prvem polletju 1. 1926 konstantno padal, se je letos zopet, čeprav neznatno dvignil. Zaradi istočasnega zmanjšanja uvoza se je aktivnost naše trgovinske bilance z Italijo povečala na skoro 470 milijonov Din. Avstrija. Zaradi strogo agrarno - protekcijonistič-ne avstrijske trgovinske politike je naša trgovinska bilanca z Avstrijo od leta do leta slabejša, kar je naibolj razvidno iz naslednje tabele (v milijonih Din): izvoz uvoz I. polletje 1927 623.0 6885 — 606 I. „ 1928 481.1 6*3 5 —152 4 I. „ 1929 424.9 617.4 —192,5 Naš izvoz v Avstrijo stalno nazaduje ter je od 784.4 milijona Din v I. polletju 1925, odnosno 680 milijonov Din v I. polletju 1926 padel že na 424.9 milijona Din v prvem polletju tek. leta. Seveda tudi uvoz iz Avstrije stalno nazaduje, toda ne tako naglo, zato pa ee je pasivnost niaše trgovinske bilance z Avstrijo povečala na skoro 200 milijonov Um. Pa tudi za bodočnost so izgledi zelo slabi. Prav te dni se avstrrska vlada znov'8 ori pra vi ja, da poveča agi-arcera carinsko zaščito. Češkoslovaška. Tudi ' češkosJcvafko stojimo v ir-nanji trgovini dalie slabo, čeprav se j- 1 a-sivn ist v irgnvii Vem prometu s to državo nekolik') zmanjšala. Razvoj trgovinske bi- lance je Ml radnja leta nastopen (▼ mflijo-n'h Din); fzvoz UV08 I polletje 1P?7 399 3 640.0 -?40 7 I.' 1928 190.9 660.8 — 450.9 I. „ 1929 180-3 618.6 — 438.3 Naš izvoz v češkoslovaško nazadnje leto za letom, deloma zaradi tega, ker ne moremo priti s to državo do sporazuma glede tarifnega dela bodoče trgovinske pogodbe. Pasivnost naše trgovinske bilance s češkoslovaško je sicer letos padla za 12.6 milijona Din, vendar pa znaša še vedno 438.3 milijona Din in skoro povsem eliminira aktivnost naše trgovinske bilance z Italijo. Nemčija. Tudi z Nemčijo imamo dalje močno pasivno bilanco. Naš izvoz je znašal v L polletju L 1. (v oklepaiih podatki za odgovarjajoča razdobja 1. 1928. in 1927.) 339.8 milijona Din (328.3, 264.2), naš uvoz pa 532.2 milijona Din (513.9, 402.1). Ker uvoz iz Nemčije hitreje narašča kakor izvoz v Nemčijo, se je pasivnost naše trgovinske bilance s to državo povečala od 137-9. odnosno 185.6 milijona Din v I. polletju 1927. odnosno 1928 na 192.4 milijona Din v I. polletju tek. leta. Madžarska. V Madžarsko izvažamo vsako leto ve?. Letos smo izvozili ga 253.4 milijona Din (lani 232.8), uvozili pa za 230.3 milijona Din (lani 260.2), tako da smo od lanskoletne pasivnosti od 27.4 milijona Din dobili letos za 23.1 milijona Din aktivno bilanco. Od ostalih držav imamo precej aktivno bilanco še z Grčijo. Izvoz v to državo (180.6 milijona Din) presega uvoz (37.9) za 142.7 milijona Din. Z drugimi državami pa imamo povečini pasivne bilance, in sicer z Anglijo za 18-5 milijonov,, z Brazilijo za 100 milj ionov in z. Zedinjenhni državami za 147 milijonov. = Rekordno stanje Sekovnih vlog pri Poštni hranilnici. Iz izkaza Poštne hranilnice za julij je razvidno, da so čekovne vlo^p pri tem zavodu dosegle novo rekordno stanje od 770-8 milijona Din napram 753.5 koncem junija, 651.6 koncem maja in 492.2 koncem aprila (lani so koncem julija znašale 606.7 milijona Din). Povečanje odpade predvsem na centralo v Beogradu, kjer so čekovne vloge dosegle že 293 milijonov napram 279 v juniju in 173 v majja, ter je deloma v zvezi z naložbami vplačil na delniško glavnico Prilegirane agrarne t)3 oliG = Taksiranje progenj ia kolkovanje trgovskih knjig. Finančna direkcija v Ljubljani je poslala vsem davčnim upravam okrožnico, ki se nanaša na kolkovanje trgovskih kniig. Za pililo takse za potrditev trgovskih knjig (tar. post 167.) predlagajo stranke navadno trgovske knjige, ne da bi vložile prošnje za potrditev. Določbo čl. 145., točka 4. pravilnika, ki doloe?. da se za prošnjo, s katero se zahteva potrditev knjig, plačuje za vsako knjigo takso 5 Din po tar. post. 1., pa tolmači večina davčnih uprav tako, da je treba kolek za vlogo vedno plačati, tudi če stranka ustmeno prosi za potrditev. Ker pravilnik v sličnem primeru (pripomba 6. k tar. post 42.) določa, da se za zahtevo prepisa »mora vložiti prošnja«, v zgoraj označeni točki pa tega ne pravi, temveč le reče »za prošnjo«, je jasno, da v primeru plačila takse za trgovske kniige stranka ni prisiljena vložiti prošnje. V bodoče je zato od strank, ki plačajo takso za potrditev trgovskih knjig po tar. postavki 167. taksne tarife, zahtevati kolek po tar. post. 1. samo. ako vlože pismeno prošnio za potrditev knjig. Vse eventualne prejšnje odredbe, ki bi temu nasprotovale, se razveljavijo. = Stanje hmeljskih nasadov v Jngoslavi-ji. Hmeljarsko društvo za Slovenijo poroča 9. t. m.: Dež, ki smo ga imeli 27. in 29. min. meseca in 2. in 3. t m., je bil našim nasadom, ki se nahajajo na prehodu v ko-bule, dobrodošel in tudi nujno potreben. Stanje vseh nasadov se sedaj lahko označi kot prav dobro in človeško oko z radostjo opazuje s kobulami bogato obložene, popolnoma zdrave rastline s 6vojimi okra siri. Prav sigurno smemo letos pričakovati blago najboliše kakovosti tako glede barve in velikosti kobul, kakor tudi glede množine lupulina. Obče obiranje se bo pričelo 16. t. m. Kljub ugodnemu stanju bomo letos pridelali manj kakor lani in se ceni ves le-tošnii pridelek na 48—50.000 starih stotov. Posamezni nakupovalci so že dolli, drugi so pa napovedali svoj prihod. — Iz Petrov-ca poročajo, da se hmelj v Vojvodini v»lo lepo razvija. Zadnje dni pa se je pojavil rdeči pajek, ki pomeni nevarnost za nasade. Zadnji dež je prav ugodno vplival na razvoj rastline. Inozemstvo se je že pričelo zanimati za letošnji hmelj. Kakor se zatrjuje v poučenih krogih, so nemške pivovarne že dale nalog za nakup večjih količin. = Promet v izvozni seziji. V zvezi s tež-kočami v našem prometu, ki s« bodo z nastopom izvozne sezije še povečale, je Centrala industrijskih korporacij poslala tobi svojim članom okrožnico, v kateri opozarja na predvidene težkoče v jesenski izvozni seziji. zlasti v Bosni in Hercegovini zaradi težko? prekladanja v Bosanskem Brodu ter poziva svoje člane, predvsem lesno industrijo, da pospešijo odpremo blaga še pred početkom izvozne sezije. — Nemčija je d*vo!il& posetnikom velo- sejmske prireditve »Ljubljana v jeseni«, ki se bo vršila od 31. t m. do 9. septembra, 25% popust na vseh svojih železnicah. Olajšava velja na podlagi eejmske legitimacija za vožnjo v Ljubljano od 26. avgusta do 5. septembra t 1., za povratek pa od 31. avgusta do 13. septembra t L = Dobave. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 17. t m. ponudbe glede dobave 100 parov eo-kelj št 43, 120 parov št. 44, 80 parov št 45 in 50 parov št. 46; do 19. t. m. glede dobave 60 m sirovega platna, 800 kg železne pločevine, 150 kg železne pocinkane pločevine, 800 kg železne pločevine v snopih, 100 kg železne žice, 170 kg jeklene žice,_ 970 kg bakrenih cevi, 5 m2 medene mreže, 2500 komadov acetilenskih gorilcev, 50 komadov gorilcev za gor. olje po vzorcu, ki je na vpogled pri strojnem oddelku, in 50 komadov gorilcev za petrolej; do 20. t m. glede dobave 800 komadov lopat za premog, 400 komadov lopat za kurjenje in 400 komadov lopat za sneg, raznih hruškinih, ltj»v:h, orehovih in jelševih desk, 75 kg stenja, 500 kilogramov ležiščne bombaževine -n glede 'J oba ve 25 kg švedske litine ▼ štii-ioglatib palicah; gradbeni oddelek pa do 19 t m. ponudbe za napravo stranskega poslopja na postaji Lesce. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 19. t m. ponudbe za dobavo 250 m gonilnega jermenja, 4o0 komadov električnih žarnic, 50 kg kositr i, 320 komadov kovinskih žagic in 2000 komadov zatilačev. Predmetni oglasi ao na vpogled v pisarni 7bornice za TOI. Položaj na naših borzah L}nbljana, 10. avgusta. Na ljubljanski borzi je bil pretekli teden devizni promet dalje slab. Znašal je 14.8 milijona Din napram 13.8, 15.5, 21.4 in 19-2 v zadnjih štirih tednih. Potrebo je dalja po večini krila Narodna banka. Glede deviznih tečajev nam je pretekli teden prinesel nekaj pomembnejših sprememb. Deviza na Newyork se je okrepila od 56.845 na 56.875, deviza na Dunaj pa od 8.0247 na 8.0263. Na drugi strani pa sta devizi na Pariz in London tekom tedna nekoliko popustili. Na zagrebškem efektnem tržišču Je bflo ves teden zelo mirno, le na tržišču državnih papirjev je včeraj nastopilo nenadno oži vi j en je ter je prišlo do večjega prometa. Poštna hranilnica je t Vojni škodi intervenirala le v ponedeljek in četrtek. Tečaji so se gibali ves teden na višini 406 — 406, v soboto pa so se zaradi večjega privatnega povpraševanja brez vsake intervencije dvignili na 407 za promptno blago in 421 za december. Investicijsko posojilo je zaradi večjega povpraševanja precej okrepilo, in sicer od 86.5 na 88, agrarne obveznice pa so se dvignile od 51.5 na 52.2-5 denar. Na tržišču zasebnih vrednot je vladalo ves teden popolno mrtvilo. Drava, ki j« ▼ ponedeljek popustila na 380, se je »sredi tedna zopet okrepila na 400. Tudi T r bo vol j-6ka, ki se je koncem zadnjega tedna trgovala po 4LU, ee je okrepila na 455 — 459. Slavonija je dalje slaba ter se je koncem tedna nudila po 130. Med bančnimi papirji je omeniti < krepitev Narodne banke na 8'! >Q do 8400 brez prometa. Devize in valute. Ljnbljana. (Prosti promet) Berlin 13.5775, Curih 1095.9, Dunaj 8.0363, London 276.22, Newyork 56.875, Praga 168-60, Trst 297.81. Cnrih. Zagreb 9.1275, London 25.20675, Newyork 519.95. Pariz 20.34, Milan 27.18, Berlin 123.80. Dunaj 73.22-5, Praga 15.3825^ Bukareta 3.0825, Budimpešta 90.75. Žitni trg Ljubljana, 10. avgusta. Kakor znano, Je cena pšenici zadnji teden dosegla v Chicagn izredno visoke tečaje. 1. avgusta je za eeptembersko dobavo notirala 147J4 centa za bušel. Zaradi realizacij dobičkov od strani špekulacije pa je kmalu zopet pričela popuščati ter je v torek notirala samo še 131 in sedem osmink centa, nato pa se je zopet okrepila ter je v sredo, četrtek in petek notirala nespremenjeno 134 in sedem osmink do 135 centov. Prav tako je septemberska koruza popustila v torek na 97 in tri osminke, nakar se je zopet okrepila in je včeraj notirala 103. Za nazadovanje cen ni bilo v stanju letine ni-kakih stvarnih razlogov, kajti žetveni izgledi se v Ameriki niso izboljšali. Pač pa so morda na ceno vplivale večje zaloge starega blaga, ki so še na razpolago. Tudi na kontinentalnih tržiščih ao cene tekom tedna popustile, pri nas pa so le nekoliko nazadovale, kajti naše cene 90 že več tednov pod svetovno pariteto in je naša pšenica v Evropi najcenejša. Zato je bil tudi izvoz v juliju tako nenavadno živahen. Naša pšenica ee je preko Brajle trgovala za Amsterdam, Roterdam in Hamburg in se je dovažala celo po Labi navzgor v notranjost Nemčije. Trenutno je brzeas zaradi pomanjkanja denarja, Id je večinoma v velikih zaključkih zadnjega meseca, kupčija nekoliko mirnejša, gotovo pa bo kmalu zopet oživela, čim bodo dosedanje obsežne kupčije vsaj deloma realizirane. Pa tudi dovozi 90 zadnje dni nekoliko šibkejši, ker računajo pro-ducenti v prihodnjih mesecih na boljše cene. Trenutno 6tane baška vagonska pšenica 210 Din, deloma tudi nekoliko manj (zadnji teden 220 Din), za potisko pšenico in na obvodnih postajah pa se giblje cena med 222.5 — 223.5 Din za 100 kg. Cene koruzi so ostale nespremenjene pri 208 — 210 Din za 100 kg. Na ljubljanski borzi notira baška p§eni-ca (slov. postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni) 275 _ 277.5 Din, moka (fco Ljubljana) 400 — 402.5 in koruza (slov. postaja, navadna tarifa, plač. 30 dni) 267.5 — 270. + Novosadska blagovna borza. Tendenca nespremenjena. Promet: 16 vagonov pšenice, 4 vagone ječmena, 11 vagonov koruze in 8 vagonov moke. — Pšenica: baška in sreroska 205—210; potiska 215 — 220; banaška 205 — 207.5. Jermen: baški 160 _ 165. Oves: baški in srem-ski 1&5 — 190; banaški 180 _ 185. Koruza: baška in sremska 205 — 210; banaška 202.5 — 207.5. Moka: baška >0g« 315 do 320; »2« 295 — 300; »5« 275 - 280; .6« 260 — 265; »7« 220 _ 225; >8« 140 — 145. Otrobi: baški in banaški 120 — 125 + Dunajska borza za kmetijske proiivod® (9. t m.) Zaradi mirnega razpoloženja ameriških borz je bila tendenca na dunajskem tržišču bolj mlačna. Promet je bil minimalen. Koruza pa je bila prilično čvrsta, predvsem zaradi poročil o nezadostnih padavinah v Rumuniji- Podunavska koruza se je za april - maj trgovala po 1.24 — 1-25 K2 ex šlep Dunaj. Uradni tečaji so 06tali v glavnem nespremenjeni V hotela •KatSea red pa )e ta? Da« ste ml vendar tn ki ramen čereij!« > Ca dno! Isto ml Je dejal prej že oeU (ospod.« Zoro vodo proti sivim lasem! Ameriško poljedelstvo preživlja ta čas težko krizo. Statistike gora«, da dela od iVi mfiQom imatoMh wwpodaater samo 800.000 z dobičkom, med tem ko preti rs eni drugim podom. To navzHc temo, da se Američani nekaj razumejo na obdelovanj« zemlje * vsemi mogočim) modernimi pripomočki in stroji- kakor kaže deloma tntE naša slika. Ce poide v tem praven naprej, prerokujejo, da pride do oerommega preseljevanja kmečkega življa r mesta ia da se bo prenmoao obdelale zemlje spremenilo zopet % prerijo, Maiti 18 otrok prejela najvišje odlikovanje Aizačanka Juies Lepaari, kmetska gospodinja ▼ Vogezlh, je bila imenovana po Francoskem poljedelskem ministru za vttezinjo Častne legije. Lepaulova Je ma« 18 otrok, od katerih jih žnj U, kakor iih tUa» aa stiki ofcoii matere. No barv«, temveč vrača sivim lasem prejšnjo oa-_ . - ravno barvo. ta*, zašt Odobrena od zdravstvenega odseka pod St. 1793—20. kot za zdravje popolnoma neškodljiva. Uspeli siguren in trajen. Cen« steklenici brez poštnine Din 35.—* ZORA VODA L OREL, Zagreb Radičeva (Duga) nI. 32. Lekarnam, diogenjjam, pa rf orneri] ara, Mraicm ta trstnrtaan mešaoeca biaza dama g fcosK&v, k potem ven sa prosto, na zrak h sotaoe. NIVEAU.JCREMA oje« palefl učinek solnčnah žarkov in zmanjša nevarnost skeleče solnčarice. Toda •rabo mora bW vaše telo I Nikdar ga M »mete mokrega »postaviti toinč-nkn Jarkom I ta popre] sa vedno natretil Samo N^iea-fcrenia vse^roje kofto Be-gmjočl Euoertt in r tem temelH njen vCmek. Dem po M a 8, 8. 10 ta K. Tub« b tteteg* koal tr» po 9 in 14 dlnarjgr. Šport je vsem narodom domaČ, tmfl oajprimltivnejgm divjaškim narodom. C« te toliko pišemo o našem belokožaeffl športa, aa} enkrat za spremembo pokažemo, kako Izgleda resiarska tekma čra& domačinov ob Mm. Z mandžurske meje poročajo, da )e prišlo radi neuspešnega poteka rusko-kH aisldh pogajanj do pommdh spopadov med kitajski nri in boljševiškSmj oddelki. Posebno agflnl so sa kitajski strani roški belogardisti, ki tezi vaj o spopade bc dobro umevnih razlogov. Na sliki: oddelek kitajske vojske straži mandžusv e*o obmejno postajo. Iz življenja in Resnični Tarhan-bej Vsi Tarhan=beji, po poklicu fakirji, ki so v zadnjih letih obiskovali evrop« ska velemesta in jih zabavali s poži* ran jem šivank, ognja in mečev ter z začasnim ležanjem pod zemljo v her* metično zaprtih krstah, vsi Tarhan-beii so bili navadni sleparji, sleparji ki so si brez dovoljenja in tu* di brez zadostne sposobnosti prilašča« li tuje ime, ime pravega Tarhansbeja. To govori edini resnični Tarhansbej, ki je prispel pravkar iz Indije v Pariz, potem ko je že večkrat prej grozil po svetovnih listih, da pride in da raz« žene nečedno tolpo, ki mu dela po Ev* ropi pod njegovim lastnim imenom sramoto. In seveda je prišel tudi zato, da pokaže, kaj zna pravi Tarhansbej in da v njegovem znanju ni sence ne laži ne goljufije. Prišel je v času, ko so šance za fa* kirje in fakirstvo do skrajnosti ne* ugodne. Vsi se spominjamo, kako je še v zadnji zimi tega indijskega bla* goslova mrgolelo kakor listja in trave. Vsak drugi tujec se je izdajal za fa* kirja in trdil, da tičijo v njem skriv* nostne zmožnosti, kakršnih svet še ni videl. Dokler ni prišlo do grozovitega poloma. Pred 10.000 ttodmJ v »Pariškem cirkusu« 8e je zgodil ta polom. Pariški novinar Paul Henze (takrat smo o tem poro<» čali) je bil napisal knjigo proti faki* rizmu, v kateri se je povzpel do tr* ditve, da je vse skupaj groba slepari* ja, ki se da narediti povsem naravno, brez pomoči kakšnih nadnaravnih sil. Tarhan«bej (seveda po vsej priliki eden izmed lažnivih Tarhan«bejev) ga je pozval, naj te svoje trditve javno dokaže. In Paul Henze je prišel in je dokazal. Brez vsega fakirskega hokus* pokuša je plesal z golimi stopali po mečih, vbadal si je šivanke in žeblje v mišice, kakor da ore za blazinico za šivanke, žrl je ogenj in se dal končno celo zapreti v krsto in živ pokopati. Malo je manjkalo, da n! razbesnela množica fakirja raztrgala, tako so vplivala nanjo ta neovrgljiva razkritja o ozadju modernih čudodel* cev. Samo močne čete policistov so ga rešile kakor preroka Danijela iz jame rjovečih levov. Od tedaj je fakirska epidemija kar na lepem ponehala. Nič več ni bilo slišati o njej. Seveda, lev* je jame so levje jame in nihče ne bo tako nespameten, da bi se podajal va* nje, pa čeprav bi se ponašal z nadna* ravnimi silami. Šele sedaj se je pojavil spet eden, ki trdi. da je pravi Suhljat človek z tnrtvaško bledim obrazom, črnimi oč« mi in črnimi lasmL Hoče se proizva* jati najprvo pred pariškimi zdravniki, učenjaki in novinarji, predno se poda — v levjo jamo. Med drugim hoče po* staviti svoj medij gdč. Fakaro za pol tire r veliko posodo, napolnjeno z vodo. Dovoljuje v naprej, naj ga takoj are* tirajo kot morilca, če ne bi utopljene gospodične v teku ene same minute znova obudil v življenje. Aretirali bi ga seveda tudi brez njegovega dovo* Ijenja. Dalje predlaga, naj bi ga strokov* njaška komisija sama zagrebla za tri ure poldrug meter globoko. Popiti ho* če vse mogoče, najhujše strupe, poje« sti cel krožnik živih strupenih kač in za desert krožnik šivank, ki bodo po* mešane s steklenimi drobci. Vse to, pravi mu ne bo škodilo nič, absolutno nič. Razume se samo po sebi, da čaka levja jama z napetostjo, kako se bo izkazal pravi Tarhan«bej (če je res pravi) s temi eksperimenti pred komi* sijo oseb, ki mu že v naprej ne verja* mejo. Paul Henze bo menda med nji* mL Pozor! Miss Spoonerjeva le etflna ženska, ki Je bila pripnščena poteg 54 moških letalcev k mednarodni tekmi lahkih športnih letal. Spoonerjeva Je Angležinja, vendar tekmuje za barve Francoskega aeroklirba — ia kakor čMamo v poročilih, zelo uspešno. Oporoka ameriškega rodoljuba 17. junija vsakega leta, na dan, ko je "VVashington potolkel angleško vojsko pri Bunker-Hillu in s tem položil temelj ameriški neodvisnosti, doživljajo prebivalci bostonske četrti Charlestowna, ki jo venca znameniti grič, zanimiv prizor. Častitljiv, visokorasel gospod v tipičnem kroju »Uncle Sama« se pojavi z velikanskim bobnom pred spomenikom na Bunker-Hillu in prične s pravo virtuoznostjo bobnati znamenito himno >yankee-doodle*. Takoj se nabere vse črno ljudstva in otvorijo se velike slavnosti. Bunkerhillski bobnar ima za seboj zanimivo zgodovino. V Bostonu je živel nekoč goreči rodoljub in trgovec William Edward Sanborn, ki je ostavil sila čudno oporoko. V njej je določil: 1. da prevzame njegovo truplo harvard-sko vseučilišče; 2. da izdelajo iz izkupička za to truplo in iz njegove kože velik boben, s katerim naj se 17. junija vsakega leta izvrši opisana ceremonija in to po upravitelju njegovega imetja; 3. da pridelajo iz ostankov njegovega trupla gnoj, s katerim naj pognoje mlademu brestu, da bo dobro rasel in da bodo otroci igrali v njegovi senci. Ra- zen tega je določil znatne vsote v dobrodelne namene in to je morda tudi važen vzrok, da se ostale točke njegove oporoke izvajajo do pičice natančno. Idealni soprog Profesor Pennsylvanske univerze Pe-ters je objavil 143 pravil za zakonskega moža. Roti vse ženine, naj jih preči-tajo, preden oddado nevesti roko in vero. Na ta način hoče preprečiti naraščanje nesrečnih zakonov in ločitev. Predvsem mora vzorni soprog vedno imeti zadosti denarja za vzorno ženo. Ne sme dovoliti, da bi malenkostno pomanjkanje oviralo njegovo srečo, temveč si mora izmisliti v slučaju potrebe vedno nove dohodke. Na to sledi 40 točk tehničnega značaja. Mož se mora razumeti na popravila pri vodovodu, plinu, elektriki in pečeh, ključavnicah, pohištvu in slič-nem. Plačati mora osebno vse svoje in ženine račune ter omejiti izdatke, da karkoli prištedi. Odvzeti mora ženi največji del vsakdanje skrbi za deco. Ne srne biti prestrog napram ženinim napakam itd. Žene bodo vsekakor zado>-voljne s temi 143 točkami, a moški bodo smatrali g. profesorja najbrže za žensko v hlačah in izdajalca. Rnip de Beerenbronck |e b« poverjen po kraljici Viljem«, naj sestavi novo holandsko vlado. Nedokazana zmaga Neki farmeir je našel blizu Louisiane (Missouri) na polju mlado gospodično s padalom. Povedala mu je, da se imenuje Mary Deily, nastopa kot plesalka v 450 km oddaljenem Chicagu in je odtod priletela z enokrovnikom vojnega pilota Billesa Tourjonea. Trdila je. da je skočila iz letala v višini 1050 m in plavala po zraku — 11 ut 45 minut! Do sedaj ni bil zmožen sličnega uspeha noben letalec. V mestu so naklonile oblasti pogumni plesalki ljubezniv sprejem, a nihče ni verjel njeni zgodbi. Bila je tako užaljena, da je takoj odšla v Chica-go poiskat letalca, ki bi potrdil njeno izjavo. A do sedaj se to ni zgodilo. Najbrž si je izmislil vso zadevo ravnatelj onega gledališča, kjer plesalka nastopa. Skrivnostni avtomobil Po večmesečnem zasledovanja so londonski detektivi naposled ujeli »skrivnostni avtomobil«, ki je dolgo ogražal v ponočnih urah londonska predmestja. Razbojniki, ki so prišli v zasedo, so ga morali pustiti sredi City-roada. Preiskava je ugotovila, kako da se je posrečilo razbojnikom uhajati zasledovalcem. Avto je bil petkrat prepleskan in sicer vedno z drugo oljnato barvo. Posebni izumi so motorju omogočili brzino do 120 km na uro. S posebnim vzvodom je izpretnenil šofer med vožnjo avtomobilsko številko. Tudi karoserija sama je lahko dobila tekom nekoliko minut popolnoma drugo obliko. Po vsakem napadu je »skrivnostni avto« takoj spremenil svojo zunanjost in ušel stražnikom. Pred kratkim so n. pr. zasačili roparje pri vlomu v banko v Sureju. Oblasti so telefonično obvestile vse bližnje kraje. Razbojniki so za 2 km prehiteli zasledovalce in se skrili v grmovju. Šofer sam je hitro »preoblekel« avto in ponudil svoje usluge policiji. Detektivi so se radi vsedli v vozilo, več ur brzeli po londonski okolici in se naposled z zahvalo poslovili od prijaznega šoferja. Niso niti slutili, da so se vozili z avtomobilom, katerega so hoteli ujeti! Ogromen aeroplan V tvornicah avijatičnega središča v Carabanchelu v Španiji gradijo velikanski aeroplan, ki bo imel 6 motorjev po 750 HP, položenih v horicontalni črti. Aeroplan, ki se izdeluje po načrtu in-ženjerja Lorenza, bo tehtal 11 ton in bo mogel nositi težo 9 tisoč kilogramov. V aeroplanu bo prostora za 50 potnikov. Akcijski radij letala znaša 12.000 km. Jleasero«tf castnifci 4 tti *tcn*ecf#»*£* dobijo fta! platneni kovercoat popolnoma enak predpisanemu volnenemu blagu pri tvrdki DRAGO SCHWAB, LJUBLJANA. Kroj s Čepico samo Din 584.— do 680.— NIVEA-CREME Predpotopne mode Ameriški znanstveniki so zaključil! razkopavanja v Uru Kaldejskem, se povrnili domov in razstavili svoje starine v filadelfijskem muzeju. Tisoči ljudi prihajajo ogledovat si spomenike 5500 let stare kulture. Največ zanimanja vzbujajo čaše, obleke in nakit kraljice Še-bah, ki je živela 1500 let pred Abrahamom in 2000 let pred Tutankamonom. Množica se gnete ves dan pred njeno, današnjim popolno slično torbico, ki vsebuje med drugim srebrno ogledalce, črne in zelene svinčnike za trepalnice in obrvi ter celo rižev puder za obraz. Če bi ženske gradile hiše... V Parizu se je zaključil mednarodni kongres za znanstveno organizacijo dela. Med drugim je predavala gospa Pau-lette Barnege, predsednica Mednarodne gospodinjske zveze, o »belih sužnjah« —gospodinjah in predočila udeležencem nepopisne in nepotrebne muke teh nesrečnic. »O, če bi ženske gradile hiše!« je pričela, potem bi napočila nova doba za javno življenje, katerega se zdaj ne morejo udeležiti. Samo na Francoskem vodi 10 milijonov žensk gospodinjstvo. Radi bedaste ureditve njih hiš izgubijo po nepotrebnem vsaj po dve delovni uri dnevno. To pomeni, da zapravi letno Francija sama 7 milijard 300 milijonov delovnih ur. Ali ni škoda za ta čas in delo, ki bi lahko veliko koristilo družini in državi? če bi bile hiše bolj pametno zgrajene, bi imele žene drugačno življenje. Za sedaj pa morajo zahtevati vsaj minimum vseh potreb. in sicer izvršitev sledečih osem točk: Proč z medenino f Vse kljuke, vratca, in slično naj bodo iz stekla ali porcelana, vse pipe in lijaki iz porcelana, nikla ali posebnega železa, ki nikoli ne zarjavL Proč z majhnimi okni! Ta morajo biti iz celega, velikega stekla. V kopalnici, kuhinji, pralnici, povsod, kjer teče voda in se pomiva, je treba emajliranih sten in tal. Police, shrambe in kuhinjske mize morajo biti iz mra-morja. Parketna tla niso higijenska in zahtevajo veliko dela. Naj izumijo arhitekti snov, ki bi jo bilo lahko pomivati, ne da bi bila premrzla za noge. Stene naj bodo vedno prepleskane z la-kasto oljnato barvo. Proč s kiparskimi okraski, opažem in sličnim! V vsaki kuhinji mora biti aparat za pomivanje posode, ki jemlje toliko časa. Povsod mora biti napeljana kanalizacija za neposredno odstranjenje vseh ostankov in smeti. Urefufe dr. M3«n Vidmar Prve partije velikega turnirja ▼ Karlovih Varih so prestane. Začel sem sicer dobro s ameriškim prvakom Marshallom. V terpolo tekem za državno prvenstvo. — Vmes reiproducirana glasba. — 15: Reproduci-rana glasba. — 15,30: Humoriističino štivo: Mffi-čimski. — 16: Breznik: Večer na Blejskem jezeru. Klavirska skladba poklonjena Ni. Vel. kraljici Mariji- — 16JO: Pevski koncert g. Joža Likovilča. — 17: Prenos vaterpolo tekem. — 20: Prenos koncerta t UnionSkega vrta. — 22: Napoved časa io poročila. Ponedeljek, 12. avgusta. LJUBLJANA 12-30: Reprodncarama gfasba. — 13* Napoved časa, borzne vesti, reproducšrana glasba. — 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 18: Reproducrrana glasba. — 19-30: Vzgojeslovno predavanje. — 20: Urno bolmi požigalca (dr. G isti). — 20 JO: Koncert radio-kvarteta: Operna iin operetna glasba. — 22: Napoved časa in poročila. ZAGREB 13,16: ReproduciraM gftasba. — 20.30: Prosto za prenos iz moseimsrtv*. — BEOGRAD ie.45: Koncert radio-kvarteta. — 17.30: Popoldanski koncert. — 20-30: Koncert slovanske glasbe. — 21.30: Poročila. — 21.40: Citra-ški koncert. — 22-30: Gramofon. — PRAGA 16.30: Popoldanski koncert. — 19.05: Slovaški program. — 20: Koncert v sporom skladatelju L. JaoačeJoa. — 21.16: Orkestralen koncert. — 22-20: Reprodmcirana glasfaa. — BRNO 16-30: Prenos koncerta iz Prage. — 19.05: Stovaška program. — 20: Prenos koncerta iz Prage. — VARŠAVA 16.40: Reiprodncirana glasba. — 18: Konoert orkestra. — 20-30: Poiltjudeo koncert operne glasbe. — 22.45: Godba za ples. — DUNAJ 11: Dopoldansikfi koncert. — 16: Koncert kvarteta. — 20: Koncertni večer. — 21: Nove pesmi. — 21-30: Koncert lahke godbe. — BERLIN 17: Koncert lahke gjasbe. — 19: Koncert. — 20: Umetnostni večer. — 21: Stara plesna glasba. — FRANKFURT 16.15: Prenos koncerta isz Stuttgarta. — 18.10: Otroške pestro. — 20.15: Prenos koncerta iz Stoittgarta. — LANGBNBERG 1735: Večennd koncert. — 20: Konoert vojaške godbe. — 2050: Lokalen nemški večer. — Nočna koncert. — STUTTGART 16.15: Konoert orkestra. — 20.15: Orkestralen m pevsflaj koncert. — 21-30: Mešan večer. — BUDIMPEŠTA 9.15: Koncert vojaške godbe. — 12.05: Opoldanski konoert. — 17.40: Lahka glasba. — 19-35: Koncert solistov. — 21.40: Reprodncira-na glasba. — 23: Godba za ples. — LONDON 20.30: Koncert komorne glasbe. — 22.15: Pevski koncert iti vojaška godba. — 23: Plesna godba. — RJM 17.30: Popoldanski koncert. — 21: Komedija in lahka glasba. — STOOKHOLM 18-30: Koncert orkestra. — 19.50: Zabaven programi- — 21.40: Reiprodncirana glasba. Torek, 13. avgusta. LJUBLJANA 12.30: Reprodnciram glasba. — 13: Napoved časa, borzne vesti, reprodiucirana glasba. — 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 18: Koncert radio-orkestra. — 20: Slovenska literarna zgodovina (dr. Grafenaner). — 20-30: Ja-leii: »Dom« (članj nar. Bled.). — 22: Napoved časa in poročila. — ZAGREB 13.15: Reiproduorana glasba- — 20-30: Koncert radio-kvarteta- — BEOGRAD 12.45: Reiprodmcirama glasba. — 1756: Koncert radio-kvarteta. — 20-35: Srbski narodni napevi iti ciganska godba. — 21.40: Poročila. — 22.45: Koncert radio-kvarteta. — PRAGA 16-30: Popoldanski koncert. — 19.06: Koncert orkestra. — 20.15: Orkestralen in pevski koncert. — 21.30: Klavirske skladbe. — 22.20: Godba za ples. — BRNO 16.30: Prenos koncerta iz Prage. — 19: Prenos programov iz Prage. — 22JO: Laihka godba. — VARŠAVA 16JO: Reprodncira-na glasba. — 18: Poljuden večerna konoert. — 1950: Prenos opere iz gledališča v Poznanju. DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 16: Konoert orkestra. — 19-30: Španske nar. pesni. — 20-30: Čiitamie. — 21-25: Orkestralen koncert lahke godbe. — BERLIN 17: Popoldanski koncert. — 20: Revija zamorske glasbe. — FRANKFURT 16.15: Prenos koncerta šz Stmttgarta. — 21.45: Odlomki iz popahlareilh oiper. — LAN-GENBERG 17-35: Večerni koncert. — 20: Dramska večer. — STUTTGART 16.15: Popoldanski koncert. — 21.45: Orkestralen koncert: odlomki ie popularnih oper. — BUDIMPEŠTA U: Koncert godbe na pihala. — 17-30: Koncert ruskega orkestra. — 19-30: Orkestralen koncert. — 21.10: Vedra glasba- — 22.15: Ciganska godba. — LONDON 20: Promenadmi koncert Mozartovih in Sohuibertovih skladb. — 22.15: Godba za ples. — RIM 17JO: POpoMaftski koncert. — JI: Večer JtaJijamskih oper. — STOCKHOLM 18J0-. Reprodticirana glasba. — 20: Orkestralen koncert. — 21.40: Koncert vojaške godbe. Dopisi MALA NEDELJA. Narodno kulturno društvo priredi tudi letos običajno veliko tombolo na angelsko nedeljo 1. septembra --b 3 popoldne. Dobitkov nad 320, med tc-mi vreča fine moke, gramofon s ploščami, žsnsit«, moške obleke itd. Po tomboli ljudska veselica z godbo in plesom. V nedeljo 1. septembra na svidenje na raalonedeljskem Hribčku. Vabljeni vsi! KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU. Nase prostovoljno gasilno društvo priredi 25. t m. veliko tombolo, ki bo na dobitkih izredno bogata, saj bo imela osem glavnih tomboL Prireditev bo pa tudi nad vse pestra in nO bo manjkalo niti naših priznanih prleških hajdinskih krapcev in gibanje. Čisti dobiček je namenjen a nabavo nove motorne briz-galne. Mislimo, da ne bo nobene hiše v okolici, ki ne bi imela vsaj enega svojega člana na prireditvi. ŠMARJETA PRI NOVEM MESTU. Kopališka sezona naših toplic se obrača v drugo polovico. Opažati je zadnje dni večji promet tujcev kakor v prvi sezoni. Prihajajo Zagrebčani, Ljubljančani, Dunajčani, pa tudi sosedi Novomeščani ter drugi. Toplice s svojo prijetno naravno ogljikovo kislino pri 27 stopinjah R blagodejno vplivajo na revmatične s srčno hibo in nevrastenike. — Pričeli smo z gradbo Gasilnega doma, ki najbrže letos še ne bo dovršen. Les so večinoma podarili dobri okoličani. DOBOVA. Od Sotle sem se je začela temeljito urejevati cesta, tako da se po sredi močno nasiplje, s strani pa nakoplje, vse skopano pa nameče v sredino na gramoz. Po zadnjem dežju se je cesta utrdila in se vsak pohvalno izraža nad novim načinom urejevanja. To delo je naenkrat prestalo. Zakaj neki? Za Sotlo se je končno napravila železna ograja na intervencijo župana g. Pintariča. Potrebna je neobhodno še škarpa za ograjo, ker sama ograja ne bo preprečila izpodkopavanja ceste. — Obeta se izborna letina koruze. Manj pa je bilo pšenice, ker si kmetje ne preskrbijo zanesljivega semena. Sicer seme odbirajo na tri-jerju, a ga ne očistijo od sneti. Peronospo-ra je vzela mnogo pridelka, vendar se pričakuje še dosti iepa trgatev. Vsakoletni sli-varji 60 ee že oglasili. Opravili bodo lep posel, ker je sliv v obilici. — Srečna je bila misel ustanovitve plavalnega kluba, ki si jo napravil kabino in uredil kopališče, kjer se osvežuje staro in mlado. Kopat se prihajajo celo iz oddaljenih krajev. — Poročila sta se Andrej Cvetkovič iz Rigone. vnet član pevskega zbora, z Zajčevo iz Vel. Obreža, in mlad podjeten mesar in gostilničar Ka-tič z Zorkovo iz ugledne rodbine v Brežicah. Bilo srečno! VEL. LAŠČE. Bivša klerikalna hranilnica je kupila pred nedavnim časom nekdanjo Grebenčevo hišo, ki je po vojni naglo menjavala gospodarje. Ker ima hranilnica že svojo prostorno hišo, ki je ravnokar dopolnila svojih dvajset let, je javnost mislila, da bo kupljeno hišo odstopila za šolo, ali morda za sirotišnico ali pa jo uporabljala le za stanovanjsko hišo. Vsekakor je bilo splošno prcprieanie, 'la je glavni vzrok nal upu hiše ta, da se zmanjša število trških gosti-len, saj ni še preteklo mnogo časa, odkar smo culi z paše prižnice, da je v Laščah trinajst hudičevih kapelic (gostilen). In marsiklo se je ob nakupu Grebenčeve hiše spomnil teh besed in zadovoljno vzkliknil: »No, ena od hudičevih kapelic bo izginila!« Med tem časom je hranilnica poslopje lepo prenovila in popravila, nedavno je bila slovesna otvoritev. Par dni prej je prinesel »Slovenec« dol? reklamni članek, iz katerega smo izvedeli, kaj se vse namerava. Tam je bilo povedano, da bodo hranilnično Itišo ob priliki dvajsetletnice Grla slovesno blagoslovili. Kajti tam bo odsl. poleg kopalnice in garaže tudi pekarija, mesarija in go stilna Pazumt se, da so prizadeti obrtniki, zlasti oni. ki so zaradi alkohola bili leta ;n leta preJmet mnogoštevilnih pridig, io napoved sprejeli z jako mešanimi občutki. Kar je bilo njimi toliko let očitano kot velik greh to da bo v nedeljo blagoslovljeno! Ljudski humor pa, ki je v naših krajih še vedno na stari višini, je celo podjetje krstil za »Vatikan«. No, in slavnostna nedelja je minila. »Slovenec« je poročal o njej: »Nedeljska orlovska slavnost, katero smo prošlo soboto napovedali, je prav lepo uspela. Vs« se je točno po programu izvedlo, vsem v zadovoljstvo, mnogim v korist.« Končava pa dopis: »Slovesnost se je končala v veselem razpoloženju kmalu z nastopom večera.« Mi pa k temu poročilu dostavljamo: »Slovesnost je končal silen pretep, ki je vse razkropil. Steklenice in kozarci so frčali celo skozi okna na ulico. Z nožem sta ranjena oba Zadnika iz Malih Lašč, in sicer oba na glavi, načelnik dobrepoljskega Orla pa ima od steklene črepinje presekano rože vino na očesu. Zaušnice in nekrvave sunke pa #0 odnesli tudi prireditelji te lepe »slovesnosti«. Takšen je bil prvi nastop v našem »Va-tikanu«( Strah, kaj dela alkohol! Henry Falk: Srečni najditelj Gustave Lebler je hil agent. Ta poklic je imel poleg dobrih tudi slabe strani, m priliko: služba ni bila stalna, to se pravi, zaslužek ni bil nikoli siguren; po drugi strani pa je dajal prav ta poklic nebroj možnosti, da nenadoma obogati. A v svojo srečo ni bil Gustave Lebler nič kaj podjeten človek. Delo mu je smrdelo. Pri štiridesetih letih je bil še vedno mož slučajnih poslov, slepe sreče, ki se je v svojo nesrečo zanašal nanjo namesto na svoj zaslužek in delo. * Bil je tudi oženjen, in sicer že polnih deset let, Luiza mu je bila prinesla v zakon skromno doto, ki pa je kmalu skopnela. K sreči je bila Luiza mirnega značaja in tistega razuma, ki uravnava in drži hišo pokonci. Umela je spretno odbijati upnike in čistiti pohištvo; kadar je bila stiska na vrhuncu je dajala klavirske ure. Skratka: zakonca Leblerjeva sta bEa neprestano v denarnih zadregah. Vsega obžalovanja vredni socijaini položaj pa ni zadrževal Gustava Leb-lerja, da se ne bi prav dobro oblačil in da ne bi obiskoval prav tistih lokallov ki so bili tedaj v Parizu najbolj v modi. Vsako jutro, ko je vstal, je žvižgal in zatrjeval svoji ženi, da upa najti kakega prijatelja, ki mu bo ponudil zastopništvo velikega, zelo donosnega podjetja. Zvečer, ko je zopet legel v posteljo, je tolažil Luizo, da ta dan ni imel sreče, ki pa pride prav gotovo naslednji dan. Luiza mu je izprva očitala lenobo, nedelavnost in negibnost Nu, končno je našel lek zoper njene napade: pogledal jo je vselej s tako zaničljivim pogledom, da se je morala čutiti krivo, in tedaj je vselej poškriatela ter obmolknila. Tako je minevalo njuno zakonsko življenje. Nekega popoldne se je našel Gustave Lebler v velikem hotelu na Elizej-skih poljanah. Pogreznil se je v udoben naslanjač in opazoval ljudi, ki so hodili mimo. V njegovi neposredni bližini je sedela postarna dama, elegantno cfoflečena. Citala je ameriške liste. Nenadoma, v trenutku, ko se je okreniJa, pa ji je zdrsnila z ramen biserna ogrlica. Nekaj trenutkov se je ustavila na hrbtu, ki je bil nekoliko sključen, ko pa se je dama nekoliko premaknila, je ogrlica padla na stol. »Zaponka se slabo zapira,« si je tiho rekel Gustave Lebler. V prvem trenutku je hotel priskočiti damii na pomoč in jo opozoriti na smolo. Nu, kmalu pa se je temeljito premislil. Ajneričanka je še malo časa posedela, potem je odložila časopise, vstala in stopila k dvigalu. Gustave Lebler je izkoristil priliko in je z roko za hrbtom dosegel ogrlico, jo strpal v žep, plačal račun in odšel Stopal je tako ravnodušno, kakor da se ni nič zgodilo. Ko je bil že zunaj, je videl, da se Američanka glasno prepira s služinčadjo. Nu, kaj je govorila in zakaj se je prepirala, ga ni zanimalo. Pohitel je torej dalje po aveniji, zavil v stransko ulico in stopil v zakoten bar, da si ogleda naijdbo. Imel je dve možnosti, da ogrlico vrne ali pa da jo obdrži zase. Pomisli,1 je malo. Dama, si je rekel natihoma, je itak bogata, drugače ne bi nosila takih predmetov. Torej bo lahko prebolela to izgubo in tako je Gustave Lebler v sebi napravil sklep, da ne vrne ogrlice, ampak jo zadrži zase ter o priliki ukrene tisto, kar se mu bo videlo najpametnejše. • * • Kaj naj rečem svoji ženi?« se je vprašal Gustave. »Nič!« je rekel. In tega se je držal. Zaklenil je ogrlico v predal; vsak dan jo je za nekaj trenutkov vzel v roke, da bi mu bilo laže pri duši, ko je moral razmišljati o svojem siromaštvu. In morda bi se bilo vse sijajno končalo, da ga ni pri takem ogledovanju nakita zasačila Luiza »Glej, glej!« je dejala, »odkod pa ta nakit?« Gustave se je strahotna zavedal, da je Luiza opazila ogrlico v njegovih rokah. Hotel se je skriti za list, ki ga je baš imel v rokah, a je že bilo prepozno. Zato ji je rekel: »Ah veš, to je ponarejeno biserje. Našel sem jo. Vredno je pač malo.« »Nu,« je dejala Luiza, »imitacija je prekrasna!« »•Daj mi že mir!« se je zdajci obregnil Gustave. »Nalij mi rajše šilce konjaka, ne vem kaj mi je, da se ne počutim dobro!« Ta pomenek se je vršil zvečer. Naslednje jutro je odšel Gustave na poslovni razgovor. Ko se je brez uspeha vrnil domov, je jel razmišljati, kaj bi kazalo storiti z ogrlico. Takšna, kakor je, si je dejal, j predstavlja samo mrtev kapital. Kazalo bi jo torej vnovčLti. Ali kako? Luiza ga je sprejela vsa srečna. »Poglej ta prstanček,« se mu je vrgla okolu vratu, »le poglej ga, kako se sveti! Prava, pravcata dragotina!« »Kje si ga dobila?« jo je vprašaj strogo in mrko. »Veš, prijateljica Nana se je odpeljala v Newyork in se je prišla poslovit od mene. Pokazala sem ji ogrlico iz ponarejenega biserja. Tako se je navdušila zanjo, da mi je takoj ponudila ta prstan v zamenjavo ...« »Zamenjala si ogrlico?...« je zazijal Gustave. »Ali veš, kaj si storila?« »Da In še tri sto frankov sem doplačala Nani...« Gustave je bil ves iz sebe. Besen je vrgel nase plašč in tekel na postajo, kamor je prispel baš v trenutku, ko ja vlak zdrdral po tiru naprej. Preostalo mu ni nič drugega, kakor da se vrne domov in oklofuta ženo. »Ali veš, kaj si storila?« je rjovel in rohnel. »Zamenjala si pravo biserje za ničvreden prstan!« »Dobro — a zakaj si mi rekel, da je ogrlica imitirana? In sploh — kje si jo dobil?« Gustava je prešinil občutek poštenja. Luizi ni dal niti besedice. Dvignil je telefonsko slušalko in poklical hotel na Elizejskih poljanah. »Ogrlica, ki jo je v vašem hotelu iz- Kraljestvo mode Današnja moda Jamskih čeveljčkov 5e tri irroosro let teza, fco w bita moda. čevtfjev run oko boli samostoina kakor ie dandanes; se ura vi: da ie ostajala od istočasne mode oblek znatno boli neodvisna. Teikom zadnjih sezon se ie stanle poookio-sna spremenilo. Boli ta boli io Postajal čeveljček dopolnilo celotne garderobe. Smoter ie v toliko umestnejši. ker ni nikoln' leto. ako čeveljček izpada iz okvira in po Svoji posebnosti vabuja pozornost. Mnogo ledegantneiša je obutev, ki se sklada z zadevnim oblačilom ter po sorti kakor tudi 00 barvi ustvarja ono skladnost, ki ie zina-ičilna za pravo eleganco. 1 Luksus v obutvi ie še vedno veKk. Do-Gm se ie včasi dalo izhajati z enim samim »parom za najrazličnejše prilike, so dandanes potrebne najrazličnejše fine. Predvsem je tekom časa nastala silno velika razlika imed pocestnimi čevlji ta salonskimi modeli. Dočim je pni prvih želiena absolutna enostavnost, se opažajo pri luksuznih če-•veljSkfn komplicirane izdelave, ki so vidme •v kroju in kombinaciji materijala. Izibira ie Cesto težavna. keT se cned izobiljem težko ^odločiš za naiprikladneiše. ' »Eksodčno« usnie ie še vedno v modi. Krokodilja, kačia in diru ga talka roba Je na 'glasu. Posebnost nove mode oa ie. da se Vse te vrste lahko u-oorabliaio za strogo športne fazane, kakor tudi za fantazijske čeveljčke. V današnii mod? obutve zatorej niso toliko značilne različne vrste usnja marveč način kroja, originalnost izdelka. Večerni modeli so najenostavnejši. Sko-•ro nikjer ne opazite na nogah zares ele-teantne dame garniranih čeveljčkov, marveč dosledno le enostavne »oumose«. ki pa Seveda barvno popolnoma framioniraiio z •večerno toaleto. Tu se namesto usnja upošteva svila. Čeveljčki iz atlasa ali kitajskega krena so itak tudi natoorabneiši. Posebna novost pa so baržunasti čeveliki. ki so le zdai zelo priljubi i en i. Učinkujejo ura v diskretno, a morajo seveda v barvi biti do-•polnoma skladni z obleko. Izvrsten je kontrast takih čevljev z lahnimi tančičniml oblekami. Promenadm čevlji so običajno iz-gotovlieni iz drobno luskinasteea gaščarič-nega usnja, globoko izrezanimi, neredko s Sponko iz enobarvnega usnja (srlei sikico 2. fcgorail). ' Ker se moda svetMh ofo?a5# s temnimi Svilenimi plašči še nadalje uvefiavlja, se pojavljajo čevlji, ki porablfaio isto idejo. Srednja skica v spodnji vrsti oredstavlia tako stvaritev, ki gotovo ni nezanimiva. Najdemo takšne modele v kombinaciji modnega s sivim ali bežem. bež z rdečim, črno s sivim posebno aoartno še črno z belim In sivim. POTENJE ROK, NOG itd. zanesljivo odstrani »SUDOR«-mast lekarne »Pri orlu«, Celje. Čeveljček za šport potovanle k Mete le običajno rjavkast, ima komodno široko obliko, komad vidno peto ta debel podplat Prva skica v spodnji vrsti kaže. da so talki modeli zelo primerni tudi za Dotovanie z ladio. Naravno potrebuješ poleg ©romemadnfli in luksuznih modelov tudi oar »vsakdanjih« čevljev, ki kljubujejo vsakemu štranacu in bodo primerni tudi za jesenske deževne dni. Upoštevaj predvsem one oblike. Id posnemajo moško modo: rjava barva, liik-njičaste proge, usnjeni trakovi. Volnene novosti za jesen Na pragu nove sezone se že nripravljiaio prikupni volneni modeli, ki nudi i o mnogo novega v omamentiki ta izdelavi Posebno barve so letos zelo fine. mehke: zato ni čuda. da športna in ulična moda ostaja zvesta pleitentaam. Naša mala skica predočuie dva nova. upoštevanja vredna modela: bež-barvni žempeT s pestrimi temno rožnatimi in vinsko rdečimi krizantemami: izgotovljen v mehko konturirani tehniki zakarda; enobarvni ovratnik ta svilena oentlia sta edino primerno in apartno dopolnilo. Levo oa opažaš priljubljeni »groba« ou'lwer. ki s svojimi intarzijami v obliki in barvi padajočega listja učtalkuie tako relkoč »senzacijo-nalno«. SPECIJALNI KIS za vlaganje sočivja dobite v droger® KANC, Židovska nflca. 10077 Štediti z pleničkami? „Ne lega mi pač ni treba več" povdaija gospa Mica. „Dobro negovano dete, kakor je moja Majdica, dobiva vedno sveže perilo, za katero skrbi brez truda ie Jesenska moda prinaša vzorčasta blaga 1 Te več sezon smo opažali izključno ne-vzorčaste, enobarvne volnene tkanine, ne glede na to. ali so bile določene za prome- nado afl štranacno obleko. Letos pripravljajo veliki modni saloni za iesen zopet stvaritve iz vzorčastih volnenih tkanin, a teh fte le za povsem soortna oblačila, marveč tudj za plašče, kostume ta kratke oaletoie. ki se bodo bržčas vzdržali tudi v jesenski modi. Vzorci so v barvi kakor v onnametiki iprav decentoi: nfkake velike slikarije, marveč fini. diskretni učinek, ki bodo gotovo želi splošno Driznanie. Zdravstvo Zdravniška posvetovalnica G. D. V. r S. Prhljaj na glavi gotovo ni nastal, ker ste si dali briti glavo. Sma« trati ga je kot z njim združeno izpadanje las kot motnjo v prehrani lasišča, verjet« no na temelju vaše pljučne bolezni. Skr« bite, da to dobro izlečite in da kaj stori« te za svojo slabokrvnost, na kateri trpite. Poskusite morda nekaj mesecev vsaj A Gersonovo dijeto in jemljite še poleg vi« gantol. Tudi vposlani recept lahko še po« rabljate nadalje. Ali si pa dajte v lekarni napraviti mazilo (v konzistenci smetane) iz tako imenovanega žveplenega mleka in alkohola, kateremu ie pridejanih par gra« mov glicerina. To brozgo treba pred upo» rabo vedno dobro pretresti, potem jo pa s primernim čopičem namazati na lasišče, kjer naj se posuši in prisuši na kožo. Omet je treba vsak dan izpopolniti in ga doma« zati, kjer je odpal. — G. P. Š. v B. (S.) Zamenjave so lahko mogoče. Mikrosko« pična diagnoza raznih vrst malarije nika« kor ni lahka in zahteva prvovrstno izšolanih strokovnjakov malarijologov. Celo tako solidnemu in slovitemu zavodu, kot je institut za tropične bolezni v Hambur« gu, se je pripetilo, da se je zamenjalo v njem tropično malarijo z malarijo tridnev« nico in cepilo ljudi, zbog česar jih je na prvi 5 ali 6 umrlo. — G. M. T. v L Da gostilne še dolgo ne ustrezajo higijenskim postulatom — vzlasti ne, če bi se obrat, shrambe, kleti itd. podvrglo rednemu in resnemu nadzorstvu in raziskavanju — je znana stvar. Da je v Turčiji še slabše, se« veda ni nikak izgovor. Sicer se po poto« lazite, vsak gost, ki zahteva red in snago, velja po vsem svetu za sitneža. Prav tako je pa tudi resnica, da samo sitneži in ne« zadovoljneži spravljajo svet naprej. »Za« dovolien Kraajc« bi Se vedno s pošto »rajžal«. — G. F. r. R. v S. o. D. Najbolj« Eubila Američanka, je v rokah gospodične Nane Bergerjeve, ki brzi z vlakom v Le Havre.« Ko je obesil slušalko je dodal: »Upam, da pride tafrca policiji v S>est, preden se vkrca na ladjo.« Heffll Falk: Vrtiljak Bilo je L 1889. Albertu Sorbieru je bflo tedaj dvajset let; pripravljal se je baš na prvi državni izpit. Študiral je pravo. Vsako jutro se je vozil z avtobusom od postaje Saint Lazare— in ob 2 litrih mleka. Želodec si sicer polnite s sočivjem, ^.slenjavo, salato, sadjem. — G. K. Č. v P. Ob temperaturah nad 35° C odpove oddaja toplote s sprevajanjem in izžarevanjem in izpolnjuje v izdatnejši meri oddajo s "otenjem, tako da oddaš na ta način do 80 odst. preobilice v nakopičeni toploti. To velja za pot, ki oroša. Pot, ki curkom lije, ne razbremenjuje več, toda ohlaja, ker izhlapeva na koži. Zato je bri« sanje potu nesmotreno. Maščoba zadržuje, kot slab prevodnik toplote razhlajanje. (Kit, torej toplokrvna žival, lahko prena« ša ledeno mrzlo vodo radi ogromne plasti maščobe pod' kožo.) — G. P. V. v N. Po» skusite si roki umivati v vodi, kateri ste pridejali nekaj žlic jesiha. Če se roki sa« mo nekoliko pote, te kopeli večkrat ne ostanejo brez zaželjenega uspeha. — Ali kopljite roki v vodi, v kateri ste razto« pili žlico navadnega galuna in dajte, da se voda, ko ste vzeli roki iz rlavoarja, na njih posuši. Preje še si pa roki očistite dobro z milom, da odpravite vso maščo« bo iz njih. — Tudi 10% fomolovo mazilo ali kak špirit dobro učinkujeta. — G. R. I. v S. Sredstvo dobite v vsaki večji le« karni. Če bi ga pa slučajno ne imeli, vam ga pa seveda lahko preskrbi, če to zahte« vate. — G. D- T. v M. Pri težkih revma« tičnih obolenjih, zlasti ob visokih tempe« raturah, so cesto bolniki zamegljeni in za« mračeni, Pledejo, so zmedeni itd. (cere« bralni revmatizem). V ostalem pa ni rev« matizem, kot ste vi naklonjeni misliti, živčna, ampak splošna infekcijska bolezen, dasi relativno malo nalezljiva. Kakor se pa zbog bakterijalnega otrovanja naslonijo na vsako kužno bolezen lahko vnetja, po« sebno perifernega živčevja, tako tudi na revmatizem. — Toplice bi vam, če to do« pušča vaše srce — ne škodovale. Seveda pa to lahko odloči samo preiskujoči zdrav« nik. Radensko slatino lahko brez pomisle« kov pijete dalje. Nedvomno bo pa nai* boljše, če se odločite za bolnico. — G. B. M. v Š. o S. Samo pozitivna ugotovitev je odločilna. Kdor izkašljuje v svojih pljun« kih bacile tuberkuloze, je brezdvomno tu« berkulozen; je pa lahko tudi tak, če ba« cilo" ni najti v pljunkih. Vzlasti v začet« ku bolezni, ko niso še pljuča nikjer na« žrta, tako da bi mogli bacili iz mesta oho« lenja prodirati na zunaj, je jasno, da pre« iskava ne more najti značilnih Kochovih bacilov v sputu. Iste težkoče so pri majhs nih otrocih, ki se slabo ali sploh ne od« kašljajo. — G. J. N. v R. T. Odloči lahko samo mikroskopična preiskava. — G. P. V. v G. Trgovci so seveda vsi; razlika je pa seveda med vdikomestnim veletrgov« cem ;n branjevcem na vasi. Krasne tlakove (mozaične plošče) Jzdelufe T. Gostinčar, cementarna p. Dol pri Ljubljani. i 097 ■» zem!c »To nI nič drugega kakor spoznanje. Ali vam smem ponuditi šamp injca, da se nekoliko opomorete?« In sočutno je natočil ubogemu Albertu čašo, ki jo je le-ta z globokim vzdihom izpraznil. • Leta 1928. je bilo Maximu Leclercu dvajset let. Pripravljal se je na prvi pravniški izpit. Na univerzo se je vsako jutro vozil s podzemsko železnico s Plače des Ternes. Tri dni po vrsti je srečal na postaji Villiers zalo plavola-sko, ki mu je izredno ugajala. Četrto jutro jo je nagovoril in ona se mu je nasmehnila. Ime ji je bilo Nanou; bila je manekinka v velikem krojaškem ateljeju. Stanovala je pri materi, drugače pa je bila zelo svobodna. Izstopila je v Cau-martinu. Maxime jo je prosil za sestanek; zgovoril se je za tisti večer na vogalu bulvarja in ulice Daunou. Večerjala sta v nekem bani na Champs Rlvsees, kier ji je Maxime Dokazal Chevalierja in Mistinguettovo. Ostali del večera sta T>reb;,1a na Montparnassu, potem pa sta šla skupaj domov. Študent se je blazno zaljubil v Nanou. Toda tistih tisoč frankov, ki jih je imel od doma za take majhne zabave, je z Nanou potrosil v nekai dneh. Jel je lesti v dolgove, zanemarial je študij in živel samo še za Nanou. Mlado žensko je nje- Kozje mleko Na Angleškem je umrl lord Porte-man, eden izmed maloštevilnih lastnikov londonskega mesta. Njegovo zemljišče v obsegu skoro 2 kvadratnih kilometrov se razprostira severno od Ox-fordestreeta do St. Johns-Wooda. Seveda je vse to že davno zazidano in je plačevalo že šesto pokolenje hišnih lastnikov letno najemnino. To bogastvo je nastalo slučajno. Pred 200 leti je moral piti bolni praded lorda Portemana kozje mleko. Kupil je za 2000 funtov kmetijo v londonski okolici in tam redil koze. Zdaj je postal nekdanji pašnik velemestno središče in je vreden kopico milijonov. Prezidentove marelice V zadnjem času so v Newyorku vneto kupovali »Hooverjeve marelice, pridelek kalifornijske farme g. preziden-ta«. Storili so to iz samega navdušenja do svojega državnega glavarja, kajti marelice so bile nesramno drage. Zdaj je razglasil Hoover po dnevniKih, da ne prodaja marelic in da sploh nima farme. Vso stvar so izmislili nek: podjetni vrtnarji, ki so spretno izkoristili pre-zidentovo priljubljenost. Milijonarjeva žena Tudi milijonarjeve soproge niso vedno srečne. Gospa Anastazija O' Keaf ▼ Newyorku se bo zdaj ločila od svojega moža, ki ima 5 milijonov dolarjev letnih dohodkov. V svoji tožbi navaja, da ji nudi skopi mož samo 30 dolarjev mesečno ali 1 dolar dnevno za njene osebne izdatke. Nesrečna milijonarka mora nositi pred 20 leti naročen kožuh, ki je zdaj iz mode, deset let ni bila v gledališču in si ne more privoščiti niti kinematografa, kajti s 30 dolarji na mesec komaj lahko poplača najbolj potrebne stvari, ki jih ni treba niti naštevati. Ljubitelji samote Pro šli mesec je stopil v pokoj čuvaj svetilnika na skali Hannet in ameriSka vlada je bila v skrbeh, ali bo dobila namestnika. Čeri Hannet so menda najbolj zapuščen kraj v Atlantiku. Velikanski valovi pljuskajo čez skalovje, in čuvaj se mora trdno oprijemati vrvi ko pleza navzgor, da prižge luč. Trikrat na leto pripelje vladni parnik hrano in pošto in enkrat na leto pride na obisk zdravnik oz. nadzornik. Torej ne vidi čuvaj skoraj nobenega človeka. In vendar se je priglasilo doslej 12 ljudi, ki bi radi dobili to službo! 95.000 umorov na leto Ameriški minister za trgovino Lamon je predaval o žrtvah cestnega prometa. Letno zahtevajo vlaki in predvsem avtomobili v Zedinjenih državah 95.000 življenj. Razen tega utrpi vsako leto do 10 milijonov ljudi težje osebne ali gmotne poškodbe radi neprevidne vožnje. Policijske globe prav nič ne za-ležejo. »če ne postanejo vozači sami previdnejši, ne bo niti vlada zajezila te poplave. Niti srednjeveška kuga ne bi mogla tako stalno zahtevati toliko življenj!« gova darežljivost najprvo ganila, poma-lem pa se je nanjo navadila; jela jo je smatrati za njegovo dolžnost in skrivoma — zakaj bal se je, da ne bi Maxime postal ljubosumen — je jela sprejemati od nekega šestdesetletnika rento. Pokazalo se je, da je bil njen straK upravičen. Nekega večera, ko je s prijateljem večerjala v rezerviranem salonu, je planil v sobo Maxime in zakričal ves blazen od besnosti in bolečine: »Ti, ti! Ti, ki sem te oboževal, ti, ki si mi bila vse življenje, ti si čisto navadna kokota! Ah, to je strašno, ostane mi le še smrt!« Segel je v žep, kjer je imel browning, da bi ustrelil Nanou. Stari gospod ga je zadržal. In medtem ko je Nanou vsa v strahu zbežala, je potegnil dijaka, ki je bil čisto brez volje, k sebi na divan. »Dragi prijatelj, mar ste zblazneli? Kaj naj bo takšno dekletce v življenju moža?« »Ali niste bili vi nikoli mladi, ali niste nikoli ljubili?« »Morda pač,« je rekel stari gospod. »A vse to je tako majhne važnosti. Pri-sežem vam, komaj da se še spominjam teh stvari. Kadar vam bo hudo, pridite k meni; pomenila se bova o tem m dal vam bom kak dober nauk. Evo mojega naslova.« Mehanično je Maxime vzel posetnico in prečital: Albert Sorbier. gorica Nafstarsa kanmogorfška hiša, ki jo najdemo že y Valvasorju Malo krajev jo n« Gorenjskem, ki bi Imeli tako lep« izlete kakor baš Kamna go* rica. Okoli vasi sami bukovi in smrekovi gozdovi, kjer so vpeljane zložne gozdne poti, vodeče deloma po pobočjih, preha* jajočo v mirno planinske doline. Prijetna je pot r dobro uro oddaljeno Radovljico. Lahko greš pa nato preko Lamnovega in po serpentinah v savsko dolino ali pa čez Gornjo Lipnico mimo razvaline »Pustega grada«, kjer eo nekoč gospodovali mogoč» ci Celjani Kdor je hodil tod v lepem, Jasnem dneva in gledal prekrasno gorenj* sko panoramo, bo priznal, da so imeli sta« rl vitezi dober okus, ko so si gradili baš tnkaj svoje gnezdo. Pred teboj leži očar* Ijiva slika, na kateri vidiš zbranih večino gorenjskih krasot in sicer od Kamniških planin do Triglava, od modre Save preko pisanega gorenjskega polja, preko zelenih gozdov in gorskih sivin, do visoko leže« čih planinskih koč vrh Stola in Golice. Podobna slika se ti nudi na poti preko Dobrave v Otoče, kamor Kamnogoričani navadno hodijo na železniško postajo. V Kamni gorici je sedaj kupila bolniška bla« gajna ljubljanskih mestnih nameščencev veliko hišo, nekdanje posestvo kamnogo« riškega dobrotnika Antona Thomana. Uporabljali jo bodo kot počitniški dom. V hi« Si in krasnem obsežnem vrtu bodo imeli prijetno bivališče, v okolici za krasne izlete. Posebno priporočljiv jim je sprehod v dobre pol ure oddaljeno gorsko dolino VrSco, kjer teče poleti sorazmerno na* gim drugim studenčnicam gorah potoček, kjer so primerni tolmuni za kopanje. Vr> žica pa ima še drugo posebnost in odtod najbrže njeno ime: V Vrčici sta dva zcfra* ■vOna železna vrelca, nazrvana »čisva stden« ca«. To vodo cenijo. Kamnogoričani kot posebno zdravilo. Kdor si hoče ogledati še druge prirodne krasote, mora od mineral« nfh vrelcev pol ure dalje v gorsko sote« sko skalnate »Tajfe«, kjer posebno po de* ževnih dneh narastli potoček tvori lep bobneči slap. Pod t mahom obrastlimi ste« nami raste v poletnih mesecih žareče cve* toči rod od ene! ran. Lažje trgaš krasno pla* ninsko cvetje v kamnogoriški okolici, če gre3 v Kovnico, napačno nazvano Kolnico. V gorski kotlini kjer prebivajo v veliki podzemeljski jami sredi pečin rojenice, bele in črne žene, so proda pod stenami v mesecu juliju pokrita z rdečim rodo« idendronom in raznim drugim pestrim cvetjem. Kamnogoriški letovišča rji bodo lahko prirejali tudi planinske izlete v Jelovico fn preko nje na dobrih pet ur oddaljeni Ratitovec, ali pa v nasprotni smeri čez Jelovico v Bohinj. Kdor si bo pa želel za spremembo posebnega, živahnega rala pri vratih in pričakovala. Nato je pograbil razbojnik vilice in jel natikati čebulo. Veselilo ga je počenjati tako; mimo tega bi mu iztekel ves kis na krožnik, če bi bil nagnil vrč s čebulo postrani. Žrl je in žrl in čebule je bilo čedalje manj. Nazadnje je moral potisniti desnico naravnost v vrč in jo poriniti skozi njegovo grlo, da bi dosegel poslednjo čebulo. Tedaj pa je dal mali mornarski učenec. ki je kukal nri vratih v sobo. znamenje. Vsa oosadka je nlanrla v obedni-co in zvezala razbojniškega poglavarja. Kakor vidite, ni moeel ta dovoli naglo imuliti roke iz vrča, da bi prijel za pištolo. Zamahnil je z vrčem po zraku in poizkusil tolči z njim, ali kis se mu je ulil po očeh, da ni mogel gledati. Mornarji so ga stlačili v vrečo in ga vrgli v morje in tako je poginiL Moštvo pa se je vrnilo z vsem? zakladi domov in vsi mornarji so bili bogati do konca svojega življenja. Gustav Strniša: Čmrlj V mahu, nekje v gozdu, so gnezdili čmrlji. Globoko je bilo njih gnezdo in pridno so nosili vanj sladko medico, za božično potico, da bi se z njo pre« živeli pozimi. Najmlajši čmrlj je bil lepo maro« gast in rdeč. Vsi bratci so mu zavidali njegovo krasoto. Ko so mladi čmrlji prvič zapustili svoje gnezdo in odleteli po gozdu, je najmlajši zbežal na zeleno livado, se radoval med šuštečim žitom in obču« doval pisane metulje ter rosne dragu« Ije in pestrobarvne cvetke, ki so ga prijazno vabile v svoj objem ter mu ponujale sladki med v svojih čašah. Zelo razigran je postal čmrlj. Rajal je po poljani, pil medico ter zadovolj« no brenčal in brundal. Odslej je slednji dan obiskal polja« no. Njegovi bratci so se sprehajali le ob parobku gozda in se mrki vračali domov, med tem ko je bil čmrlj vedno vesel in zadovoljen. Njegova strd je bila svetla kakor iz zlata in sladka ka« kor nobena druga, saj jo je dobival od poljskih cvetk, katerim je solnce sled« nji dan zalivalo s svojimi zlatimi žarki. Čmrlj je postal starejši. Njegovi to« variši so si izvolili mlade družice ter se oženili. Zidali so si lastne domove in se ločili od doma. Naš lepi znanec je pa ostal še vedno sam. Ko je enkrat brenčal po poljani, ie zagledal lepega smaragdnega hrošča, ki se je ves lesketal v solncu. Rila je zlata minica, ki je sedla na bilko in opazovala pisanega čmrlja. »Postani moia nevestica. popeliem te v svoj skriti grad. ki je brez oken in brez vrat,« je čmrlj zasnubil svojo no« vo znanko. »Kdo pa si ti?« ga je minica rado« vedno vprašala. »Jaz sem vitez čmrlj. V tihem go« zdu prebivam Resne smreke in mrki borovci so moji tihi stražniki, moj grad pa čepi v mehkem mahu, kjer je vsega dovolj,« je razlagal čmrlj. Zlata minica ga je še enkrat pogle« dala in odletela. Čmrlj je zdaj vedno sanjal o pre« lestni minici. Ko jo je čez nekaj dni spet srečal na polju, se ji je takoj pri« bližal. »Tako sem sama in zapuščena,« je tožila minica. »Umrla mi je mamica, zloben deček jo je s kamnom ubil. Ni« kogar nimam na svetu.« »Povabil sem te s seboj in te zasnu« bil. Gozdni vitez sem in držim bese« do.« je dejal čmrlj. »Pa pojdem s teboj,« se je odločila zlata minica in odhitela s čmrljem v gozd. »Nevestico sem pripeljal, vsa je zla« ta in lepa. V zarjici se je skopala, zato je kakor smaragd,« je čmrlj razlagal svojim bratcem in razkazoval minici svoj grad. Minica pa ni bila zadovoljna. Preda« leč od polja je bil mrki gradiček in strah jo je bilo »Brez soločne toplote poginem, na« zaj moram,« je vzdihnila zlata žuželka. »Žarki so moji bratci«krilatci, ki me vedno obiskujejo in poljubujejo, brez njihove toplote ne morem živeti.« Odletela je minica. Pa se je čijirlj naselil na polju blizu miničinega doma. Dobra poljska miška mu je odstopala svojo luknjico in sezi« dal si je v ze»ilji nov gradiček. Kmalu se je naselila «v njem njegova lepa ne« vestica, ki je Imela zdaj dovolj solnca. Ko so šli otroci tisto leto na izlet po polju, je prilezel iz zemlje rdeče pre* pasan čmrlj. »To je čmrlj, ki je prilezel iz svoje* ga gnezda, ki je tukaj v zemlji,« je uči» telj razlagal deci. Radovedni Blažek je počakal, da so odšli tovariši dalje, sam je pa odkopal gnezdo. Namestu čmrlja je našel lepo zlato žuželko, ki jo je nesel učitelju in ga vprašal, kako je prišla v čmrljevo gnezdo. »To je čmrljeva nevestica, je dejal učitelj in povedal otrokom o rdeče pi* sanem čmrlju. Tudi jaz sem bil tedaj otrok in sem bil med njimi ter si vse dobro zapomnil. Franka Lavrenčičeva: Naš Palček Mali Palček, prvi vi hiši smeje se in nič ne sliši če ga kara dedek, mama — Palčka je porednost sama. Na sprehod ga mama vodi, v parku skače vsepovsodi vriska, pleše in se smeje, žogo meče gor na veje. Včeraj pa zašel Je v travo tam postavljal se na glavo, da bi videla ga Breda, ki pri mamici poseda. »Le poglej, draga sestrična, kaj je telovadba mična! Če bi videl zdaj me dedek, kupil bi mi sladoledek!« In lepo je stal na glav! med cveticami v travL Paznik parka vse to gledal stopil k njemu in povedal: »V nasadih in na trati mi ne smeš na glavi stati! Če boš pa še gazil travo, s pipcem ti odrežem glavo.« K mamici Je Palček zbežal in povedal, kako režal je nad njim možak postave: »Jaz mu že ne bom dal glave.« Šale za male Metka je vedela, da se ne sme približati krajem, kjer stoji napis »Pozor! Hud pes!« Bila je velika zaspanka in najrajša bi bila ostala do obeda v postelji Takega jutra, ko jo pride spet mamica budit, zagleda ob postelji napis: »Pozor! Hud pes!« Mamica pokliče Metko, a ta ji ogorčeno zakliče: »Mamica, ali ne veš, da se ne smeš približati krajem, kjer stoji napis Jlud pes!'?« Vinko: »Očka, naš učitelj pa ne zna nič zemljepisa. Pred tednom dni je trdil, da teče Sava skozi Zagreb, danes pa pravi, da teče skozi Sisak.« Milica: »Oh, saj je pri nas v šoli prav tako. Naša učiteljica pa ne zna računati. Včeraj je rekla: 3 + 3 = 6, danes je pa trdila, da je 2 + 4 = 6. Kaj naj ji zdaj verjamem?« Tonček vpraša Janezka: »Zakaj se ne prideš več igrat na dvorišče?« Janezek: »Zato. ker ne utegnem. Dopoldne moram pušlti, popoldne mi je pa slabo!« Naša Milena je pridno dekletce in tud! moliti že zna, samo »Oče naš« se ji ni zdel Bog zna kako ponoln, zato je nekega jutra jela moliti: »Daj nam danes naš vsakdanji kruh in nekaj mesa za prigri-zek« • • • »Zakaj pa tako moliš, Milena?« jo vpraša mamica. »Oh, mamica, kdo se ne bi naveličal samega kruha?« je pojasnila Milena. Suho cctni&ovo cvetje £upu;emo reafie mnesme. Ponudbe in vzorec poslati takoj na Betka Žagar, Sonja, Hrvatsko t Mftturoo Velika zbirka slovenskih t narodnih pesmi L. 1927. jo slavonski Odbor za zbiranje narodnih pesmi po odloku iz Beograda izro* čil Etnografskemu muzeju v Ljubljani 12 tisoč slovenskih narodnih pesmi z melodi* Jami in je prenehal delovati Tako se je :ončalo pred dobrimi dvajsetimi leti zapo» četo delo, ki je obrodilo krasne sadove. Če prištejemo še dve zasebni zbirki, lahko reče mo, da je zbranih 13.000 slovenskih narodnih pesmi z napevL Predsednik slovenskega delovnega odbora, profesor Karlove univerze v Pragi g. dr. M. Murko je objavil v najnovejšem »Etnologu« historijat tega velikega in za našo duhovno zgodovino velepomembnega dela. Njegova razprava »Velika zbirka slovenskih narodnih pesmi z melodijami« je izšla tudi kot separatni oditis. Učeni pisec obsežno opisuje začetek akcije za zbiranje narodnih pesmi v vseh avstrijskih deželah, njeno organiza« cijo in posebej še delovanje slovenskega odbora v Ljubljani. Objavlja zanimive po* drobnosti, kako so delali naši nabiralci in ▼ kakšnem stanju je bila slovenska narodna pesem v letih, ko so jo sistematično nabirali Akcija so je začela ob pravem času; mnoge stare pesmi, ki so se pele še pred 20 loti dasi prav redko, znane le starim pevcem, so danes že popolnoma pozabljene. Sploh je narodna pesem povsod v agoniji, posebej pa še v naših že zelo civiliziranih krajih. Odbor io nabiralci so izvršili veliko delo, vendar njihove naloge niso bile zaključene. Še bi bilo treba marsikaj zbrati; za pesmimi tudi drugo narodno blago; pravljice, reke, uganke, kletve i t dL To ni material samo za filologe, marveč je v njem marsi-kak dragocen ključ za umevanje preteklo« sti; iz njega se dajo izkonstruirati slike du« hovnega življenja Slovencev v nekdanjih stoletjih, razni tuji vplivi i. t. d. Zato ni bilo prav, da se je moralo delo odbora ustaviti (iz finančnih razlogov, nemara tudi zaradi neumevanja), dasi bi se bilo moralo razširiti tudi na ostale pokrajine nove dr« žave. Civilizacija tudi tam naglo presnav-Ija svet starih pesmi, bajk in ljudske mo« drosti. (Spominjamo se lepe razprave, ki jo je napisal o tem g. dr. Murko v »Le Monde slave«, 'juni 1928 »1* etat actuel de Ia poesie populaire epique yougoslave«). Sedanjo veliko zbirko bo treba urediti in izdati Ogromno delo, ki čaka bodočo Slo« vensko akademijo znanosti in umetnosti Pomembne so naslednje besede dr. Murka: »Mi še premalo poznamo naše kulturno Življenje v preteklosti io prej ali slej bodo nam dobro došli vsi proizvodi našega pesništva in glasbe, ki so se kakorkoli ohranili. Koreni našega narodnega pesništva iz 20. stoletja tičijo večkrat globoko v preteklih stoletjih, njegov^ lepota in visoka razvitost nista od včeraj in tudi ne izvirata samo iz »naroda«. Ljubljana ni imela zastonj italijanske opere prej nego Pariz, Societas Phil-harmonicorum iz L 1703 je nad sto let starša nego Gesellschaft der Musikfreunde in \Vien, o visoki stopnji petja ▼ naših samostanih m cerkvah pa imamo tudi dovolj prič. Tako cerkveno in posvetno petje je prešlo kakor likovna umetnost in noše tudi med »narod«, ki si ga pa je po svoje prikrojil, iz svoje »narodne duše«, o kateri v tem smislu smemo govoriti.« Spas g. prof. dr. Murka je lepo priznanje nabiralcem in dokaz, da hrani Etnografski muzej v Ljubljani veliko dragocenost, ki skriva še mnogo hvaležnega gradiva za marljive raziskovalce in za one, ki bodo nekoč iz vseh podrobnih izsledkov ustvarjali sinteze. Dolžnost našega in mladih rodov je, da nadaljujejo to delo. Trije srbski literarr vv •• naraščaji V avgustovem zvezku »Letopisa Matice Srpske« je izšel članek znanega pisatelja Milana Kašanina o treh generacijah v so« dobni srbski literaturi Pisec je posrečeno orisal tipične strani teh rodov, ki se v marsikaterem oziru zelo razhajajo in med katerimi nastajajo kdaj pa kdaj osebni in načelni konflikti Najstarejša generacija, ki je še vedno aktivna, je vstopila v javno življenje v zadnjem desetletju 19. stoletja Nje ne ka« rakterizirajo toliko pesniki, novelisti in ro« manopisci, kolikor tako zvani ideologi: vseučiliški profesorji in literarni kritiki. Odlikuje jih obsežno pozitivno znanje, ne« omajna načelnost in duhovitost. Po večini so prišli iz uradniških in trgovskih krogov, odkoder so prinesli nekak nagib h »gleda« nju z visokega.« Vsi so globoko zaverovani v zapadno kulturo, ki se je njihovi mlado« sti videla edino mogoča. Comteov pozitivi* zem sta jim potrdila Taine in Renan. V nacionalnih zadevah so bili ves čas zelo rezervirani; svoj narod so smatrali za za« ostal in kmetsko primitiven. Bili so obože« valci stila, okusa, podrobnosti, znanstvene temeljitosti; spontani izrabi domišljije in temperamenta jim niso bili prikupni. Bila je to vseskoz zapadnjaška, evropska gene« racija, ki se ni nič udeleževala historičnih gibanj, ki so preoblikovala srbski narod. Tem kabinetnim literatom je sledil na« raščaj, ki je vstopil v javno življenje kakih deset let pred vojno. Ti 1 jod j e so prišli po večini iz kmetskih slojev. Prinesli so v li* teraturo fanatično vero v narodno ujedi* njenje in v kulturni izraz rase. Bili so manj šolani in imajo manj znanja, toda njih spisi so bolj življenski, očitujejo več globljih, neposrednejših in osebnejših ob« čutij. V likovni umetnosti so nadomestili akademizem s svežim impresionizmom in z globokimi izrazi rasnih odlik, v kritiki geometrično estetiko z intujtivizmom Cro« ceja in Bergsona. ČepTav so potekli iz raz« nih pokrajin, so delovali v lepi slogi, brez bojev za prvenstvo in primat. Ta genera« cija je bila z vojnami najbolj udarjena; zdaj se opaža v njih vrstah izčrpanost, prezgodnja starost. Povojni naščaj — tretji izmed današnjih — se je pojavil v popolnem kaosu kulturnih, književnih in gospodarskih stremljenj. Ni mogel sprejeti ne ideologije »starih« niti ideologije predhodnikov. Bilo je treba iskati nova pota. Toda kje? Nekateri so našli svoje oporišče v idejah socialnih pre« vratov, drugi v umevanju umetnosti kot najčistejšega osebnega duhovnega izraza, tretji v iskanju nacionalnega in rasnega razodetja. Mnogo so vplivali na ta rod gla« sovi o krizi zapadne kulture. To kulturo so mladi ljudje spoznali globlje in pristnej« še nego prejšnji rodovi; najboljši pred* stavitelji povojnega naraščaja so se preve« rili, da ne kaže »prenašati« ali »presajati« zapadnjaških književnih idej in nazorov. Zato so začeli iskati narodovega duha in romati v narodno preteklost. Dočim so prvi naraščaj vezale že mladostne vezi, predstavitelje predvojnega ro= du pa ideja jugoslovenstva in narodnega ujedinjenja, je mlada generacija drugačna. Iskanje na vseh koncih in krajih, nepresta« ni idejni konflikti ji ne dado miru in slo« ge. »Danes se redko kdo domišlja, da mo« ra učiti druge ali se bahati pred neukimi, ker ima vsak za se — ne v kabinetu in teoriji marveč življensko in aktivno — re« sevati nešteta ekonomska, družabna, oseb s na in metafizična vprašanja.« Manj zna« nja, manj papirja in črnila, manj abstrakt« nih idej, zato pa več družabnega in oseb« nega dela in življenskega čuta! To ni raz« neženo pokolenje. marveč generacija, ki si bo sama materialno in duhovno osvojila življenje. Zanimivo bi bilo s podobno metodo pre« iskati tudi tri slovenske generacije. »Srbski književni pJasnik" in »Letopis M. S." Zanimanje za Špance in njihovo kulturo, ki smo ga ondan ugotovili na tem mestu za Slovence, se opaža tudi med Srbi. »Srpski književni glasnik« z dne 1. t. m. je priobčil obširnejšo študijo o največjem sodobnem španskem mislecu Miguelu de Unamuna iz peresa Bogdana Radice. Pisec dostavlja po pregledu njegovega filozofskega in pripo-vedniškega dela tudi nekaj zanimivih osebnih impresij o avtorju melanholične španske izpovedi »Del senf:mento trasrieo de la vida«. Iz njegovih spisov je Radica prevej »Markiza od Lumbrije«, lepo in za Unamuna značilno povest. Dalje je izšel v tej številki esej Teidore Sekulič »Jelisaveta i Eseks« povodom znamenite Stracheyeve biografije o ansrleški kraljici Elizabeti. Znani etnoTime is money< ni samo na jeziku, ampak tudi v dejanjih. Od Sarajeva do Mostarja (Ob kongresu Jugoslov.-češkoslov. lig.) Po treh dneh temeljitega kongresiranja, prepletenega s čudovito iskreno in bogato gostoljubnostjo prijaznih Sarajevčanov, se ob 7. uri zjutraj zbiramo na kolodvoru, kjer nas čaka zopet posebni vlak, da nas popelje proti Mostam in Dubrovniku. Kljub zgodnji jutranji uri je peron poln Sarajevčanov, posebno tudi inteligence in otici-jelnih reprezentantov, z načelnikom občine, velikim županom in generalom z oficirji. Mladi inteligenti, bivši praški študenti, pa še delijo gostom prekrasne albume Sarajeva z natisnjenim posvetilom sarajevske lige in sveže cvetje z grobov vidovdanskih mučenikov. Prejšnji večer so nas gostili v dvorani občinske hiše, kjer je leta 1914. nadvojvoda Ferdinand zagrmel nad županom: »Pozdravljate me z bombami.« Obedovali smo v isti dvorani, kjtr je še nekaj let prej sedel profesor Masaryk s sarajevskimi mladini, da zbere materija! za »veleiz-dajniški proces«. Med domačini, ki so nas s toliko ljubavjo spremili na kolodvor, so tudi češki rojaki, marljivi sotrudniki najmlajše sarajevske lige. ki so ostali v Sarajevu še iz avstrijskih časov in s svojim vedno enakim slovanskim čustvovanjem ustvarili po vsei Bosni najboljši sloves bratov Čehoslovakov. Solnce, zastave, zelenje in cvetje na okrašenem kolodvoru, beli robci, lesk v obeh, zvonki glasovi, nesebično prijateljstvo, vse se je zlivalo v harmonijo ugodia, ko je kreni! vlak med zelenje proti Ilidžu. Na koncu vlaka so še priklonili razgledni voz, na tri strani odprtega razgledu in s komodnimi stoli ter mizo. Naši češki delegati so vedno vnovič presenečeni nad toliko pozornostjo, ki jo izkazujejo na vsak korak domačini kakor tudi oblasti. Tudi češki sprevodnik nas zopet spremlja in razlaga od postaje do postaje. V razigranem razpoloženju nas vodi ozkotirna železnica v romantične doline, se vznenja v hribe, kjer nam zvonkliajo zvonci krav. Jutranja rosa blesti na zelenih tratah. Prehajamo v pokrajine primitivnega gospodarstva. Na njivi je razgrnjeno žito v krogu, na sredi stoii seliak in goni konta, ali tudi dva: tako še mlatiio tukaj. Lokomotive so zamenjali z zohčastimi. tudi zadaj nas ena tišči navkreber, globoke zareze pod progo, žage in mlini ob vodi. Čisto počasi sopiliata lokomotivi. Težko vlečeta ozke. a dolge bosanske vagone s praktičnimi sedeži vis-a-vis, ki se dajo z dvema sunkoma zložiti v udobno posteljo. Ivanj-planina žari v dopoldanskem sijaju. Da dvignejo promet, so napravili čez njo nove zložne serpentine in predor, tako da bodo lahko vozili brez zobčastih lokomotiv in več naložili. Smo na razvodju proti morju. Proga vodi navzdol proti Konjiču, zaradi katerega so po prevratu naše Konjice označili za Slovenske. Proga je izdolbena na levi strani doline v skale, globoko pod njo buči gorska voda, ki jo spremlja drzna, a prazna bela cesta. V ostrih serpentinah vodi navzdol. Na višavah vidimo prve vinograde, bukovje, bele topole, zopet žage, snažne hiše z brajdami, sočna koruzna polja, potok se peni preko skal. Zdi se mi, kakor da smo prišli za hip v naše zelene Slovenske gorice, pa zopet v romantično Gorenjsko, Med vinogradi se belijo zidane majhne hišice. Solnce postaja močnejše, neusmiljeno žge skozi železni strop. Pričenjajo se bele skale, gozdovi zredčeni, drevesa obseka-na vej, oskubljena kakor sem jih videl v Črni gori. Zelenje gineva. Popoldne smo v Konjiču, prijaznem mestecu z okrog 3000 prebivalci, minareti, s katoliškimi in pravoslavnimi stolpi. Ob strani proge šumi čista, zelena Neretva,, ki nas potem spremlja do Mostarja. Izredno sočna dolinica s sa-donosniki in koruznimi polji, ki jo napajajo z odtoki iz Neretve. V Konjiču obedujemo v družbi župana in sreskega poglavarja. Lepo domače sadje, hruške in jabolka in dobro konjiško vino ie na mizi. Ob vsej progi od Bosanskega Broda do Gruža so vedeli za nas, okrasili postaje, mesta in sela in nas pozdravljali. Od Konjiča dalje se vozimo ob. reki spo-redno z ravno belo cesto. Ob njej je dolga in košata orehova aleja. Bogata dolinica, baje najbogatejša na orehih, ki iih razpošiljajo po vsej državi, .'ma pa tudi lepe vinograde in goste sadonosnike. Pisana jabolka se smejejo v somcu. hrasti delajo senco snažnim zidanim hišicam. S hribov se vrste hudourniki, ki namakajo njive !n sadonosnike. Seno zlagajo seljaki v kope. Cele črede goveje živine se pasejo po bregih, bogato obložene siivc se rde-čijo na drevju, za katerim sc zopet vrstijo košati zeleni orehi. Domačin pripoveduje, kako bogat je v Neretvi ribolov. Skoda, da sta se nam dva slovenska delegata, neugnana ribolovca, odpeljala že iz Sarajeva v Jajce — ribarit, oziroma Rasto lovit, sodni svetnik iz Maribora pa uživat te zemeljske dobrote. (Neretva se dalje peni med visokimi skalami, čudovita je njena modrina, posebno tam, kier se naenkrat zoži, da bi jo lahko preskočil. Visoko nad skalami so granitni kamnolomi. Po železni vrvi spuščajo izklesane kvadre na železno progo. Jž.b!aniea . . . Samo postaja pod skalami, lepo se }e ovija zelenje kostanjev, orehov in plantan, v višini pa vinograd kakor veliko gnezdo sredi skal. Niti ceste ne vidimo do njegove strmine. Vse marajo zne-siti seijaki na hrbtu v tiste strmine, d.i oškrepijo, okopljejo in povežejo trte in na hrbtu zopet znosijo zrelo grozdje z vis- ke gore k Neretvi. Pozneje smo pili v Mosta-ru res ognjeno vino iz te doline, ki se pred mestom še bolj zoži. Zelenje gineva, Neretva postaja temno-modra, cesta pelje visoko nad nami po granitnih plasteh, tu in tam buta izpod njih bel, peneč slap v globoko reko. — nikjer nobene hiše, samo včasi železniške postaje s studencem med platanami. Romantična dolina, ki si ie divnejše za moderni avtomobilski turistični promet misliti ne moremo. Treba je samo cesto zlepšati. tu in tam razširiti, morda ob slapu zgraditi re- " •Mamica, prinesel sem Ti milo, katerega so vzele tudi vse druge kupovalke. Imenuje se pravo terpentinovo MILO ..GAZELA" stavracijo in pa — vsaj majhno propagande v tujini, pa slike teh naravnih čudežev v svet! Koliko tujih magnatov bi se vračalo z Jadrana z avtomobilom po tej še »nedotaknjeni« dolini preko izvirnih, naravnih muzejev Mostara in Sarajeva! Nič drugega nista ti divni mesti z oaranjeno muslimansko kulturo. Grahovica — razrite gore, ob reki prvo fige in zopet orehi, črešnje, koruza, izžgan krompir, smokve, masline, pa nam zableste minareti Mostarja s preko 30 džamijami m 14.000 občani. Največ je muslimanov. Pravoslavni imajo krasno cerkev, katoličani pa znani frančiškanski samostan. Dr. Avg. Reisman. Razširjenje nosnega vbada, posledica hude zime Znano je, da ie v pretekli zimi med vsemi štirinožci največ trpela srniad. Najboljši dokaz za to ugotovitev ie. da ie imela poginjena diviad polne želodce in da so največ mrtvih srn našli v bližini krmišč. Dokler ie srnjad iskala nrane. se ie gibala in bila s tem očuvana nred zmrznienjem, ko pa ie bila sita, je legla v sneg. kier ie obležala za vedno. Mnogo se iih ie prehla-dilo in oslabelo. Večina bolnih srn posebno srjakov na se še sedai razlikuie od zdravih sodrugov. ki so hudo zimo preživele bre2 vseh zl'h posledic. Skoraj v vseh na srniadi bosratih loviščih so letošnjo pomlad opazovali neenakomerno barvanje srniadi. Kakor znano, menja srnjad v niaiu. včasi že v aprilu, sivo zimsko dlako. Zraste ji rdečkastorjava poletna. Zdrava srniad se kai nitro pre-obleče. dočim ostane bolehna dolgo časa siva. Počasno prelevanje ie pričalo, da je kakih 10% od splošnega staleža srnjadi bolehno. Značilen znak za bolehavost je pri srniakih kosmato rogovje v poletnih mese-eih. Srnjak, ki nima v začetku iuniia oguljenega rogovja, gotovo ni zdrav. Ni izključeno. da ie nekaterim srniakom mlado, rastoče rogovje zmrznilo in da zaradi tega ne morejo oguliti rogovia. Zato bo skrben lovozakupnik čimprej oostreli! take srnjake. Pri tem seveda ne sme gledati na velikost in starost. Zle posledice hude zime pri srniadi so se pokazale sedaj v poletiu tudi še v drugi obliki. Kakor po vseh hudin zimah tako se ie tudi letos močno poiavil nosni vbad. ki povzroča občudno škodo med krasitelii naših gozdov. Nosni vbad napade naibolj bolehno diviad. ki navadno podleže, loti pa se prav tako močne zdrave srniadi. Nosni vbad (Cephenomyia Stimulator) je vecej velika, čmrlju podobna muha. Kosmato truplo ie pisano. Značilne za nosnega vboda so kratke tipalke, od čmrlja pa se naibolj razlikuje v tem. da ima samo po dve krili. Nosni vbadi se ooiaviio pomladi in rojijo, ko cveteio črešnie. Roji se pojavijo navadno v višiih kraiih. Naibolj jim ugajajo goličine. Ko so samice oploie-ne. odlete v nižie lege in na prav čuden način oolagaio nevarno zalego v srniad. Kakor trdijo opazovalci, nosni vbadi se-.iejo najraje svoj zarod v soparnih dneh. Samica nosnega vbada glasno brenče obletava glavo svoje žrtve. Če ie žival, ki ima postati žrtev bolenna. navadno ne reagira hitro in muhi se posreči, da v nio zatrese svojo zalego. Zdrava žival pa takoj, ko .zasliši neprijetno brenčanje, plane kvišku in beži v goščavo, v senco, kamor ii zločinka sledi. Če samica nosnega vbada zaloti srno izven gozda, ii navadno usoe nakana. Med neprestanim brenčečim obletavaniem. meče od sebe majhne ličinke in sicer proti glavi srn!adi Kakor so ugotovili, ima samica do 730 ličink. Da srnjad instinktivno čuti strašne posledice, hude bolečine, kon- i čujoče večkrat s smrtjo, ki jih povzroči j zlobn izarod nosnega vbada, se vidi iz strahu, ki ga kaže. kadar ie napadena. V divjem begu hiti v gozd. Med begom stre. sa glavo, kakor hitro oa občuti srbenie v nosu. obstane, prične kihati in se praskati z zadnjimi nogami. Toda to ie navadno že prepozno. Majhne ličinke nekai časa obstanejo v nosnican. kmalu oa se pomakne-io v notraniost glave proti žrelu, če iih je veliko, srnjad pogine. Kadar so ličinke v srn;adi dorasle, se ločiio in srniad iih iz-kašlja, če pa žival pogine, morajo seveda preje zapustiti nesrečnega gostitelja. Mnogi opazovalci so bili mnenia. da ličinka nosnega vbada pogine, če še pred dozoritviio propade žival, kier se ie redila. To pa najbrže ne bo držalo, kaiti drugi opazovalci so našli ličinke nosnega vbada žive v zemlji, pod mrtvo srniadio in tudi že zabubliene. Prihodnio nomlad izlezeio iz bube muhe. k! nadaljujejo svoie zločinsko življenje. Ako lovec ustreli tako nesrečno žival, ličinke kmalu opazi. Ko se diviad nekoliko ohladi, že prilezejo prve ličinke. Največ pa iih naide v notranjosti glave, oosebno globoko v nosnicah in v žrelu. Dogodi se. da'1 ie glava polna smrdliive gnoine tekočine. Po nosnem vhadu napadena diviad ie mr* šava in navadno neuporabljiva za prehra- no. Kakor po vseh hudih zimah ie tudi letos nosni vbad močno razvit in ie že dosedaj uničil precej srniadi. Najboljši pripomoček za uničevanje nosnega vbada ie strel. Žival ie rešena hudih bolečin in lovec ima priliko tudi zalego uničiti. Ako hočemo zalego popolnoma za-treti. moramo vse sprednie dele sežgati in poteptati ličinke, ki so se ločile od trupla, če najdemo že deli časa mrtvo srnjad in domnevamo, da so bile v njej ličinke nosnega vbada. moramo pod nio razkooati zemlio. posebno kjer leži sprednji del trupla, kjer se rede grdi nepridipravi. Tu moramo zažgati ter tako uničiti v zemlio zarite ličinke kakor tudi bube. Kakor hitro opazi lovec, da boleha v njegovem revirju divjad zaradi nosnega vbada. je najbolje, če to prijavi oblasti, ki bo gotovo odredila nadaljni postopek. Prav nespametno na je goniti srnjad in smešna je trditev, da bežeča srnjad iz-kašl.ia zarod nosnega vbada. Če bi bilo to tako, bi srnjad sama letela, brez psov in gonjačev ter se izkašliala. Trditev, da bra-kade pomagajo proti nosnemu vbadu. izkoriščajo lovci in nri taki priliki uničijo več. kakor bii uničili nosni vbadi v desetih letih. Da ie divjad napadena po nosnem vbadu. ugotovimo kai lanko. Napadena srniad je klavrna, maje z glavo ter močne hrope in kašlia. Če bo kje nosni vbad posebno močno razširjen, bo oblast gotovo dovolila odstrel bolnih komadov, ter le proti dokazilu. da je to res potrebno. Elastično kamenje f Ali so na svetu res kamni, ki se dado upogibati kakor mehko usnje? Nihče si ne bi od kamenja kaj takšnega pričakoval. In vedar eksistira. Imenuje se ita-kalumit po gori Itacolumi v Brazilu. Našli so ga v dijamantaem ozemlju brazilske države Minas G&raes. Podobno je bilo svetlo rumenemu ali rdečkastemu peščencu in so takoj dognali, da se da zlahka rezati v ploče. Toda če so takšno pločo položili tako, da je bila podprta samo v sredi ali ob koncih, se je v prvem slučaju upognila ob koncih, v dragem pa sredi z zelo slišnim prasketanjem. Manjši kosi se dado gnesti in zvleči kakor gumi. Prožnost itakolumi-ta izvira od tod, da sestoji iz zrnec in luskinic raznih kamenin, ki se zlagajo druga k drugi kakor prsti sklenjenih rok. Pozneje so našli itakolumit tudi v Severni Ameriki in Vzhodni Indiji. Povsod ležijo v njegovih skladih dija-manti ali zlato. Gost Ji tri čar: »Sedaj pa ne igrajte več počasnih tangov! Saimo hitre fokstrote! Imam še deset sodov piva, ki za moram prodati.« V mesto čudežev - po zraku San Francisco — Los Angeles — HoQywood San Francisco, koncem Julija. Samo Stirie dnevi so bili odmerjeni našemu bivanju v San Franciscu — in ni bilo v našemu programu, da si ogledamo Los Angeles in slavno filmsko mesto Hol-lywood. Toda kdo ve, kdai nam bi bila spet dana prilika priti v te daljne kraje, zato smo štirje naše skupine sklenili, da si na vsak način ogledamo te znamenitosti. Ker si pa ob enem nismo hoteli preveč prikrajšati bivanja v San Franciscu, nam ni preostalo drugega, kakor izbrati si najhitrejši način potovanja: takoj prvi dan našega prihoda na obalo Pacifika smo odhiteli v urad zrakoplovne družbe. Toda tn smo na žalost zvedeli, da je avion, ki odide naslednji dan, že zaseden, da pa ima neka druga družba, ki sicer ne vozi redno po progi San Francisco - Los Angeles, dve štirisedežni letali na razpolago in da ni izključeno, da eno od njih za naslednji dan še ni rezervirano. Možak r nradu je prijel za telefon in v petih minutah smo bili domenjeni: zjutraj ob petih nas bo čakal avto letalske družbe pred našim hotelom, da nas popelje na letališče, oddaljeno pol ure Izven mesta. Nad obalo Pacifika v južni Kaliforniji (Aeroefcrto dr. B. Breznik) Na moje naroSlo me Jt telefon zbodli že ob štirih zjutraj. Prijazen damski glas mi vošči dobro jtrtro, me vpraša, ali sem dobro spal, se na mojo pritrditviio oprosti, da me je zbudfl ter mi želi prav prijetno vožnjo. Vljudnost uslužbencev t ameriških hotelih je res izredna, njih postrežljivost in uslužnost je tolika, da se človek počuti kakor doma. Hitro se obrijem tn skočim v kopel, a ob pol petin, ko se oblačim, telefon znova za-brni. Začuden vprašam, kaj ie, a gospodična mi odvrne, da fe le hotela vedeti, ali morda nisem zaspal... Ne pozabim vzeti s seboj svojega fotografskega aparata, ki mi na pota izborno služi in za katerega preciznost me zavidajo vsi tovariši. (Voigtliider kamera, ki sem jo kupil zadnji trenutek pred svojim odhodom v drogeriji Gregorič v Prešernovi ulici). Odhitim v Dining Room v pritličju hotela, tu použiiem s svojimi tremi tovariši običajni obilni ameriški zajutrek: sadie, pečeno gnjat z jajci, pečen kruh in mleko. Ko stopimo točno ob petih na ulico, je naš avto že tu. Po še precej praznih ulicah drvimo proti jugu, na Mills Field, aerodrom, ki je najbližji mesta. Tn nas že čaka avion in pilot poleg niega. Povedali so nam, da je eden najboljših ameriških pilotov, ki se je ponovno odlikoval za časa svetovne vojne v Franciji. Majhen možak z velikimi zelenimi naočniki. Prijazno si podamo roke ter ga prosimo, naj ne gre takoj proti jugu, temveč naj nas najprej vozi preko San Francisca in njegovega pristanišča, na kar drage volje pristane. Zlezemo v kabino, pilot zavzame svoj sedež, pritisne na star-ter in motor začne brneti. Čez nekaj sekund, ko je dosegel dovoljno hitrost, se začnemo voziti po tleh. Nov pritisk na akce-lator, motor divje zagrmi in naenkrat ne čutimo nobenih sunkov več: zapustili smo tla in neverjetno naglo se dvigamo navzgor. V pol minute smo bili več sto metrov visoko. Razgled na mesto m morje v jutranjem solncu je bil prekrasen. San Francisco ima prekrasno lego na dolgem, ozkem polotoku, na zapadu brezmejni Pccifični ocean, na vzhodu zaliv sv. Frančiška, ki malo spominja na Boko Kotorsko. Ozki vhod v zaliv, ki ga straži cela vrsta utrdb, ki jih dobro vidimo iiz zraka, se imenuje Golden Gate (Zlata vrata). Baš gledam velik prekooceanski parnik, ki odhaja iz pristanišča, puščajoč za seboj dolgo črto dima, kar se naš avion močno nagne na stran: obračamo se ter nato odhitimo nazaj proti Jttga, v smeri proti Los An gete su. San Francisco ima prekrasno lego na dolgem, ozkem polotoku, na zapadu brezmejni Pacilični ocean, na vzhodu zaliv 6v. Frančiška, ki malo spominja na Boko Kotoreko. Ozki vhod v zaliv, M ga straži cela vrsta utrdb, ki jih dobro vidimo iz zraka, se imenuje Golden Gate (Zlata vrata). Baš gledam velik prekooceanski parnik, ki odhaja iz pristanišča, puščajoč sa seboj dolgo črto dima, kar se naš avion močno nagne na stran: obračamo ee ter nato odhitimo nazaj proti jugu, v smeri proti Los Angelesu. Ves čas letimo nad suho zemljo, a večinoma vidimo na desni ocean, včasi čisto blizu, včasi bolj daleč. Prvo uro smo se vozili v prav mirnem zraku, tako da ni bilo čutiti niti najmanjšega sunka. Nekaj časa sem gledal navzdol, potem pa 6em začel ogledovati našega ptiča, v kojega telesu je udobno sedelo pet mož, v zaprti kabini. Ker je bil motor ziunaj izven kabine, nas njegovo brnenje ni prav nič motilo pri pogovarjanju. Nikoli še nisem tako udobno potoval. Človek sedi v širokem usnjenem naslonjaču, ni smradu, ni prahu, ni dima. Zanimiv je pogled na neprestano se menjajočo pokrajino pod nami, vendar pa postane enoličen: vozimo se previsoko, da bi mogli uživati pokrajinske lepote Kalifornije. Toda kmalu imamo novo zabavo: močan veteT je začel pihati z oceana in njegovi neenakomerni sunki nas mečejo na desno in levo, navzgor in navzdol. Pilot ima polno posla, da vzdrži avion v ravnotežju in v pravi smeri. Na desni pustimo ob oceanu mesto Santa Cruz in staro glavno mesto ob Pacifiku, Monterey, na levi zadaj pa imamo krasen razgled na snežene vrhove Sierre Nevade. Nenadoma začne prinašati veter iz oceana lahno meglo in soparo, M se polagoma zco-ščuje, tako da letimo v popolni megli. Tu in tam vidimo skozi luknje v megli ocean ali zemljo. Letimo že tri ure. Normalno traja vožnja e potniškim letalom iz San Francisca do Los Angelesa tri ure in deset minut, toda mi smo se zamudili dobre četrt ure nad San Franciscom in razen tega nas je veter nekoliko zadržaL Pot 865 milj smo napravili v malo manj kot štirih urah. K sreči se je megla nad Los Angelesom tako razredčila, da je bil mogoč brezhiben pristanek. Začeli smo se spuščati nižje in nižje in naenkrat sem zapazil pod seboj letališče. Na strehi hangarjev so tri velike črke: W. A. E. (Western Air Express). V močnem vetru pristanemo, zlezemo iz kabine in zadovoljno stisnemo pilotu roko. Ker nas je pred vsem zanimalo filmsko mesto Hollywood, smo bili že prejšnji dan uredili V9e potrebno z zastopnikom Para-mount Picture3 Convpany in ta je javil v studio brzojavno naš prihod. In spet smo imeli priliko občudovati ameriško prijaznost in gostoljubnost: komaj smo izstopili iz aviona, že je pristopil k nam gospod in nas vprašal, če smo evropski publicisti. Na naš pritrdilen odgovor se je predstavil. Bil je eden direktorjev Paramount družbe. Dejal je, da je prišel s svojim avtomobilom po nas, da nam sam razkaže največji filmski studio na svetu. Hoflywood ie znan po vsem svetu kot središče filmske industrije, ne smemo pa pozabiti, da je tudi središče življenja filmskih igralcev, romantična domena kinematografa. Šteje okoli četrt milijona prebivalcev. Nobeno mesto na svetu nima toliko gledališč in toliko elegantnih prodajalen. To je velemesto par excellence, mogočno, veselo, moderno. Moram priznati, da nisem videl na svetu mesta, M bi izgledalo bolj velemestno, a obenem tako mlado, veselo in bogato. mi, 13 smo Slani maBh narudov, bomo mogS z užitkom poslušati govoreče filme la, ako bomo znali svetovne jezike. Iz Hollywooda smo se odpeljali ▼ sosednji Los Angeles. Mesto je, kakor vsi kraji v Kaliforniji, španskega, to se pravi mehi-kansko - španskega izvora, kar pove že ime (Santa Virgen de Los Angeles). Španska izgovarjava je ■ L06 Angheles, a Američani ga izgovarjajo različno: Los Andželes, Los Ejn-džeJes in v zadnjem času celo Los Ejndže-liz. Los Angeles je popolnoma kozmopolitsko in zelo pestro mesto. Po ulicah se zadevajo e komolci narodi vsega sveta. Šli smo najprej na ladjo ter se peljali preko vsega pristanišča, da vidimo celotno sliko mesta. Razgled je res imeniten. Prva ladja je prišla v to pristanišče šele 1. 1861. Več kot 6000 ladij pa pride letno sedaj v to Iuko fa> edino newyor3ka ima v Zedinjenih državah večji promet Kakor ▼ Newyorku so tudi ta zrasle • tal eele skupine nebotičnikov. Ker je tu večna pomlad, raste ta najboljše sadje na svetu. Goje ga tudi jugoslovenski izseljenci in nekateri izmed njih so postali g tem veliki bogataši. Na žalost nisem imel nikakih naslovov in bi mi ▼ kratkem času enodnevnega bivanja bilo nemogoče študirati njih razmere in se vpoznati z njih življenjskimi pogoji. Dan nam je minul v tem krasnem mestu kakor lep een. Zvečer smo šli seveda v kino, da vidimo najnovejši govoreči film, ki so ga pravkar izdelali v Hollywoodu. Ob enajstih zvečer smo pa sedli na brzovlak, ki nas je odvedel nazaj proti severu v devetih urah t San Francisco. Dr. Pavel Breinik. KRJPAH1 Narodi, spoznajte in ljubite se! Birkenhead, v začetku avgus>ta. Prišli smo v resnični Babilon, kjer ee je zbrala mladina 76 narodov. Res smo se mučili nad tri dni z vožnjo, a 6edaj smo pre-bogato poplačani. Velikanski Arrowe-park, ki bi pokril dobršen del polja med Ljubljano in Jezico, se je izpremenil v platneno mesto. Vstalo je na mah in kjer vlada danes neverjetno vrvenje, ki ga tvori 50.000 skavtov in nepregledne množice obiskovalcev, bo čez 14 dni zopet mirno. V starodavnem gradu Arrowe Hallu, kjer je nameščen štab, biva naš priljubljeni šef Baden PowelL Dasi se tam vodi vse, kar je treba za take množice mladih ljudi, vendar je izredno mirno in hladno. Par misli, Taborišče francoskih skavtov Po pristanku v Los Angelesu Po hitri vožnji skozi mesto smo dospeli do studia Paramount družbe. Elegantno, mogočno poslopje, znotraj najmoderaeje opremljeno. Po dolgih hodnikih smo dospeli v studio, kjer so baš snemali »talking pictuxe< (govoreči film). Morali smo čakati par minut, dokler ni bala pavza, kajti med snemanjem ne sme niti najmanjši šum motiti dela. Ako snemajo govoreč film na prostem, spustijo poprej velik rdeč balon v zrak, ki ga pritrdijo na vrv, v znamenje letalcem, naj tisti čas ne letajo nad igralci. Kamera za snemanje zvokov bi namreč posnela tudi brnenje letalnega motorja in film bi bil skvarjen. Studio je podoben velikanskemu gledališču, samo da je prostor za gledalce zelo majhen, oder pa mnogo veejL Snemali so neko revijo a la folies Bergeres v Parizu. Stopetdeset >girls<, krasno oblečene, ali bolje rečeno 6lečene, na odru, ples in petje, vse v žaru ducata ogromnih reflektorjev, da eo me začele peči oči. Eno uro smo gledali snemanje In urejevanje priprav za snemanje, nato smo pa šli v razne stranske prostore, kjer so nam pokazali in razložili aparate za istočasno snemanje slik in glasu. Industrija govorečega filma se ne bo mogla kmalu razviti v Evropi, ker je za taka podjetja potreben ogromen kapital. Mali narodi vobče nikdar ne bodo mogli imeti govorečih filmov v svojem jeziku, ker bi se stroški nikoli ne krili. Vsi par besed, in veliko se izvrši. Ko p« stopiš iz gozda, ki obdaja grad, se odpre za silno areno, ki more v svoje okrilje spraviti stotisoče gledalcev in nastopajočih skavtov, silni razgled na desettisoče šotorov. Angleški tabori ne stoje skupaj, ampak med drugimi, da se more mladina raznih narodov tem bolje spoznati med eeboj. Zato ima tudi naš mali jugoslovenski tabor zelo pisano — dobesedno pisano — soseščino. Obdajajo nas namreč krasno opremljeni, sijajno disciplinirani ameriški skavti, črnci, kreoli in belci iz otokov Trini-dad in Pobago in domači Angleži. Stoji pa naš tabor ob cesti — kače klopotače. Te improvizirane ceste so vobče nekaj posebnega. Najlepše ob njih so vhodi ▼ posamezne tabore, izmed slavolokov pa je naj-divnejši Indijski. Veljal je več kakor bomo mi Jugoslovani potrošili za vse naše potovanje. .. Narodi so pač izdali milijone, da predstavijo svojo najboljšo mladino svetu. Pa je res izbran cvet mladine. Vodijo jo izbrani ljudje in prav visoki dostojanstveniki, svetovno znani ljudje vodijo svoje čete. Izmed teh je posebno prijeten m ljubeznjiv človek Admiral Sano, Japo-nec, ki živi s svojo japonsko četo v taboru ob »Kraljevi cesti«. — Da ste videli otvoritev tabora. Do smrti ga ne bo nihče pozabil. Zbrane so bile neizmerne množice mladine, ki je že po naravi vesela, a ji je ob tej priliki srce prekipevalo, da se je prisrčno razpoloženje polastilo še ostale silne množice gledalcev, ki je napolnila areno in vse ceste po širnem taborišču. V kraljevi loži se je pojavil vojvoda Con-naught, ki je — 6am navdušen in aktiven skavt _ s krasnim govorom otvoril labo- renje in pozival zbrane desettisoče mladine, naj vedno živi, kakor zahtevajo skavt-ski zakoni in da v imenu teh zakonov delajo za spravo med razprtimi narodi. Z zaupanjem gleda človeštvo v skavtizem, ki bo donesel človeštvu boljše čase in mir. Treba je pač, da se voditelji mladine oprimejo skavtizma in napolnijo mlada srca z novi- smo se pa kar ingubiB med množicami. Tem lepše pa je bilo, ko je prišla vrsta na nas o priliki defilacije. Bili smo deležni izredno prisrčnih ovacij in totem ljubljanskega stega skavtov, ki je bila nanj pritrjena državna zastava, eo živahno pozdravili vsi narodi. Zvečer so posamezni tabori dolžni, da ob svojem ognju zabavajo svoje člane in občinstvo, ki do 10. zvečer prihaja in obiskuje skavte. Šele ob 10. uri zvečer naznani raketa, da mora zavladati mir in silne množice ubogajo na mah. Disciplina je komaj verjetna in vendar je veselje teh množic tako, kakor je samo med mladino. Pa za danes dovolj. V tem vrvežu in velikem prostoru je ogromno letanja in gledanja. Take prilike ne bo več ▼ življenju. Danes popoldne bo prišel ▼ tabor prestolonaslednik princ Wa-ieeški in tedaj bosta ta vrvež in veselje pri-kipela do vrhunca, ker prestolonaslednik ni samo naš prijatelj, ampak skavt v pravem pomenu besede. Življenje na skavtskem tabore-nju v Arrowe parku Slavnostni dnevi skavtizma dosegajo v veselju svoj višek. Sedaj so se spoznali in sprijaznili že vsi navzoči narodL Madžari in Bolgari nas pozdravljajo. S Poljaki m Čehi sklepamo prisrčne zveze in vsakdo ima znance ne samo med Evropci, ampak po vsem svetu. V vse tabore je prost dostop in v dolgih kolonah se izprehajajo dečki najrazličnejših narodov po silnem taborišču, držeč drug drugega za roko. Res, an« gleščina in francoščina prevladujeta, ali ni* sta potrebni. Srce govori m objeti hodijo in po našem taboru naši fantje s tujci, ki jih nikdar niso videli Na silni areni se vsak dan zbirajo posamezni oddelki, da kažejo stotisočem občinstva svoje umetnosti. Tu se vrste indijanski plesi ■ prireditvami ▼ vseh mogočih spretnostih izkušenih Indijcev, antične igre, prizori iz prerije, v divje živali oblečeni skavti se drenjajo med igral- mi, plemenitejšimi čuti. Sivi, a večno mladi sir Robert Baden Powell je bil deležen silovitih ovacij. Z visokega stališča je zrl na 6ad svojih idej. Zastopniki dveh milijonov skavtskih dečkov ga od navdušenja skoraj niso pustili govoriti. Pred otvo-ritelji in visokimi gosti so nato defilirale množice. Ni bilo skoraj plemena in barve človeške, ki ne bi bila zastopana. Tisoči velikih praporov in malih zastav se je vilo nad glavami v petindvajseteroredih marši-rajočih skavtov. Angleži so posebno prisrčno pozdravljali svoje skavte iz daljnih kolonij, ki so morda prvič in zadnjič prišli ▼ pravo domovino. Avstralska mladina, Novozelandei in Kanadijci so bili deležni nepopisno viharnih ovacij. Mi Jugosloveni Taborišče ;ag onskih skavtov pri Dubrovnika Največje k B-ajfleipše morsko kopališče na južnem Jadramo, 4 modemi hoteli. Sobe že od 20 Din naprej. Prvorazredna kuhinja, izvrstna pitna voda. Igrišče za deoo in odrasle. 2 igrišči za tenis. — Vsakdanji koncerti. — Bar. — Dancin«. — Avtogaraža. — Pošta. — Telefon. — Zdravnik. — Pojasnila daje in naročila sprejema: Kopališče Kupari. Odi. B. ce in kovboji in črni Afrikanci zabavajo gle» dajočo množico. A vse je v glavnem le veselo. Baden PonweIl pa je postal tod častni doktor Irverzolske univerze in peer. Vse to se je izvršilo javno pred vso množico skavtov in občinstvom. Vsaka zabava na areni pa se završi z »Grand parol«. Desettisoči udero proti visoki loži, kjer sedi naš pri» ljubljeni Baden Powell in s huronskim kri* kom vzklikajo zaslužnemu možu. Dne 2. gusta je defilirala vsa skavtska armada pred princem Waleškim, ki je sam aktiven skavt Predstavljeni smo mu bili vsi voditelji de« legacij. Šel je v posamezne tabore in ostal sam v glavnem taboru. Ob tabornem ognju, ki ga ima vsak tabor sam, se glase vse pe» smi verta. A gotovo je, da so naše slovanske najlepše. Vse se divi posebno poljskim Poljaki, ki jih je 450. pa so se tudi primerno pripravili za to slavje. Čehi se zopet odlikujejo s svojim traper« skim taborom. Dolar gori o taboru Zedinjenih držav. A tam je čudovit red. Dasi je tam mnogo znamenitih mož, jim prednja-či vendarle sivolasi umetnik in pisatelj, mož pragozdov in prerij, Beard. Amerika ljubi skavte. Ima jih skoraj 1 milijon in vlada in privatniki jim dajo vse, česar potrebujejo Te dni jim je Mr. Shiff podaril zopet skoraj 3 milijone Din. Indijski tabor je čudo« ▼tt! Neverjetna snaga in smisel za lepoto. Vsak Šotor hna svoj vrtiček. Vsak prava umetnost. Poleg neštevilnih kolonij je zastopan celo otok Fidji iz Tihega oceana. A tn je še en tabor — tabor slepih skavtov in drugih pohabljencev. I ti uživajo skavtizem, lri jih je dvignil iz zapuščenosti in vifi t srca zavest da so tudi ljudje in da mo* rezo koristiti človeštvu, da niso več pro« sjaki, ampak po svoje sodelavci v družbi Pavel Kunaver. Nepotrebno računstvo Ameriški srednješolski profesorji imajo skrbi kakor našL Zdaj zahtevajo odpravo računstva. To strujo vodi znani profesor Bawden, ravnatelj učiteljišča pri kolumbijski univerzi. 85 odst. matematičnih naukov, ki jih morajo premagati dijaki, niso potrebni v življenju — pravi on. Maloštevilni strokovnjaki lahko dopolnijo vrzeli srednje šole v prvem letniku na univerzi. A čemu je vse to povprečnemu Američanu? Kaj dela povprečni Američan? Vse svoje življenje ima sedem poglavitnih poslov: 1.) kupuje, 2.) prodaja in zamenjuje denar, 3.) čita dnevnike in lahke romane, 4.) piše pisma, 5.) štedi novce, 6.) plača davke in 7.) potuje. Za vse to zadostujejo osnovne operacije: prištevanje, odštevanje, množenje in delitev. Čemu potem mučiti otroke z ulomki, procenti, enačbami in geometrijo? Ce se odstrani matematika, najtežji in najbolj suhoparni predmet, bo olajšan srednješolski pouk in se pridobi čas za književnost, umetnost ter druge, za splošni razvoj bolj potrebne znanosti! Tako pravi vsaj prof. Bawden. Novosti Šentjakobske knjižnice v Ljubljani Priobčuje knjižničar Matija Rode. (Nadaljevanje.) Remarcme E. M.: Na zapadn nfSta nova 1268h. Hašek Jar.: Doživljaji dobrog vojaka Švei-ka za svjetskoga rata. L knjiga. U po-zadini. 1269h. Remarque E.: A T ouest rien de nouvean. 727i. Oppenhelm E. Ph.: Der fromme Lebemann. Roman 10749n. Jimmv macht sefn Glflck. Roman 1075on. Wa!lace Edg.: Die Schuld des Anderen, Roman 10751n. Der grune Brand. 108Q2n. Wassermann Jack.: Ulrike WoytIch. Roman. 10752n. Alsen G.: Reguiem. Roman. 10753n. Andersen M. Nexo: In Gottesland. Roman. 10754n. Loos C. L: Matka Boska. Roman. 10755a Schwarzkopf Nik.: Der schwarze Nikolaus. 10756n. Lndwlg Emil: Jufi 14 !0757n. Lewis S.: Der Mann, der den Pr3sfdenten kannte. 10758n. Vring G.: Adrian Dehls. Roman. 10759n. Steinhardt: Fahrten und Fahrten. 10760n. Loos A.: 'Brunette-Heiraten! 10761n. Dekobra AL: Flammen mit Seidenpfotchen 107"9n. Blel Fr.: Ungew5hnfiche Menschen rnid Schicksale. 10787z. Dni Ein verhangnisvofler Abend. 10787n Masters Edg. Lee: Der Hochzeitsflug. Roman. 10795n. Beradt M.: Leidenschaft und List Roman. _10798n. Solberg H.: Das Land der Lebenden. !0799n Schhoenaich P.: Die Peitsche des August Schmidt Zvvischen Ford und Lenin. 10800 Crawford Marion F.: Die Hexe von Pra,* Roman. 10791 n. Supper Aug.: Der Gaukler. Roman. 10794n Fechter P.: Die Ruckkehr zur Natur. Roman. 10806n. Šentjakobska knjižnica v Ljubljani, Stari trg II„ izposoja vsak delavnik od 4 popoldne do 8. zvečer knjige v desetih jezikih vsakomur, kdor se zadostno legitimira. Na razpolago tiskani imeniki knjig, ki jih kupi, da si napišeš številke knjig doma. *TOTRO« Si 18«? 15 N©delte, ti. VE!. 1929= ■■ ^ r- r« ■ ■ a Basa b Ustanovitev okrajnih cestnih odborov a* v mariborski oblasti VoKfve bodo 25. avgusta — Kako bodo sestavljeni cestn! odbori in kako se volijo Maribor, 4. avgusta. Ze lansko Jesen so bile na podlagi uredbe mariborske oblastne skupščine razpisane za mesec januar 1929 volitve novih okrajnih cestnih odborov, ki bi naj prevzeli dedščino dosedanjih okrajnih zastopov v vseh onih sodnih okrajih, kjer so ti obstojali, v okrajih pas kier jh dozidaj niso imeli (Prevalje, Murska Sobota, Dol. Lendava, Prelog in Cakovec), se ta način samouprave na novo upelje. S preokretom od 6. jan. t L je »ostala izvedba teh volitev nemogoča. V »Uradnem listu« od 10. junija t L pa je bil objavljen novi državni zakon o samoupravnih cestah z določbami o ustanovitvi okrajnih cestnih odborov. Na podlagi § 73. tega zakona je sedaj komisar oblasitne samouprave mariborske oblasti z razpisom od 31. julija odredil volitve okrajnih cestnih odborov v celi mariborski oblasti za 25. avgust t 1. Za okoliš vsakega sodnega okraja v oblasti se ustanovi okrajni cestni odbor, katerih bo potemtakem v celi oblasti 22. Koliko članov bodo imeli posamezni cestni odbori? OMastrtf komisar je obenem določil feda število članov posameznih okrajnih cestnih odborov. Imeli bodo: okrajni cestni odbor Celje 17, Čakovec 15, (Dol. Lendava 14, Gornja Radgona 7, Gomjgrad 7, Konjice 10, Kozje 7, Ljutomer 7, Marenberg 7, Maribor 20, Murska Sobota 16, Ormož 10, Prelog 15, Prevalje 7, Ptuj 18, Rogatec 8, Slovenjgradec 8, Slov. Bistrica 9, Sv. Lenart v Slov. Gor. 10, Šmarje pri Jelšah 7, Šoštanj 7 in Vransko 7 odbornikov. Na podlagi že navedenega zakona volijo občine, ki maik> vsaj 3000 prebivalcev, zase vsaj po enega odbornika, dočim ima oblastni! komisar pravico, da drage manjše obrane v svrtio izvedbe teh volitev združi v volilna okrožja, ki skupno volijo po enega odbornika. Volitve se vree potom občinskih odborov in brez kandidatnih list Občinski odbori onih občin, ki jih je obl. komisar v svrho teh volitev združil v volilna okrožia, se morajo na določeni dan zibrati v občini, ki je obenem določena kot volišče, in v skupni seji iizvrše volitev določenega števila odbornikov za okrajni cestni odbor. Kako se Izvrši volitev? Izvoljen je lahko vsakdo, kdor je po ■Mvšem zakonu o volitvi občinskih zastopov mogel biti izvoljen v občinski odbor. Imeti pa mora redno bivališče v sodnem okraju. Kjer vol; ena občina zase, skliče župan občinsko sejo za 25. avgusta. Kjer voli več občin skupaj, se voli istega dne v uradnem prostoru občine, ki je določena kot volišče. Uro volitve naznani župan te občine najkasneje do 16. avgusta vsem odbornikom svoje občine ter vsem županom ostalih občin, ki tam volijo. Ti morajo obvestiti svoje odbornike. Udeležba je obvezna, ker sicer nastopijo posledice po predpisih občinskega reda. Te mora vsak župan v vabilu odbornikom naznaniti. Sejo vodi župan volišča. Vsi župani prineso s seboj uradne sezname obč. odborov. Seja je sklepčna brez ozira na število navzočih odbornikov. Vsak volilec dobi od župana volišča glasovnico s pečatom volišča. Volilec napše na glasovnico ime, priimek in bivališče kandidata oziroma kandidatov, ki j'h hoče voliti. Skrutinatorja, ki ju določi župan volišča, pobereta glasovni ce in jih skupno z županom volišča pregledata. Župan razglasi izid volitve in imena izvoljenih. Izvoljen je oni, ki dobi nadpolovično večino glasov (polovico + 1) vseh navzočih volilcev. Ako tega ni. je potrebna druga volitev, ki se vrši takoj. Če tudi pri taj ni potrebne večine, je ožja volitev med onima dvema (oziroma 4, 6, 8 ali 10), ki sta dobila največ glasov. Pri enakem številu glasov odloči žreb. Žreb vleče župan. Pri ožji volitvi so veljavne samo one glasovnice, ki so oddane za enesra izmed kandidatov z največjim številom glasov. Kdor je izvoljen na dveh aH več voliščih, mora v treh dneh javiti obl. ko- j mOsarju, kje izvolitev sprejme. * Potreba obnove naših oikraljnlh za stopov odnosno njih preustroja v okrajne cestne odbore je bila že nujna. Zlasti pa je bilo potrebno, ustanoviti okr, cestne odbore v okrajih, kjer dozdaj sploh še niso imeli korporacij za oskrbo samoupravnih cest, tako na Koroškem, v Prekmurju in Medjimurju. Drugo je vprašanje, ali je umesten predpisani način volitev. Tudi tn bi še ne bilo ugovora, če bi se razdelitev odnosno združitev občin v svrho sestave volilnih okrožij izvršila smotre-no in praktično. Izgleda pa v posameznih slučajih, ki so naravnost kričeči, da se združitev ni izvršila z vidikov gospodarskih enot ali praktičnih potreb in nekatera posamezna »volilna okrožja« imajo na sebd vse znake politične volilne geometrije. Ne bomo danes tu navajali slučajev, ako pa se bo zdela komu ta pripomba neupravičena, bomo to storili pozneje. V oči pade tudi, da posamezni kraji, ki tako Po številu prebivalstva kakor tudi PO svojih materijalnih žrtvah zaslužijo večje zastopstvo, niso zadostno upoštevani. Tako n. pr. Maribor, ki tvori skoro polovico prebivalstva mariborskega okraja in ki zlasti nosii za okraj ogromna bremena, v primeri s tem s 5 odborniki od 20 gotovo ni dovolimo upoštevan. Neprijetno dime nadalje določba, ki Jo je zakon prevzel iz bivših uredb obeh slovenskih oblastnih samouprav, da namreč oblastni komisar sme v vsak okrajni cestni odbor imenovati še posebej po tri člane. Tu bodo obl. komisarji morali strogo paziti, da se ne vrinejo politične zlorabe. Vsa javnost jim bode pri tem rada pomagala. Vkljub vsemu temu mora bftj na® vseh želja, da pridejo naše okrajne samouprave končno do rednih, vsaj delno od ljudstva odnosno njegovih zastopnikov v občinskih odborih izvoljenih funkcionarjev. ciialtia Organizacija delavčevega Delavstvo v državi predstavita zelo važnega činitelja z goso-odarskesra. političnega in kulturnega vidika. Nad 2 miliiona oseb je delovnih v mezdnoodvisnera razmerju. Z družinami se to število skorai podvoji. Delavčeve plače samo v Sloveniji predstavljalo milijardo dinarjev narodnega premoženja. V državi se ta vsota dvigne na tri. štiri milijarde. Problem delavstva ni samo notranje*državnega pomena. Ta te* den se je vršila v Splitu izseljeniška konferenca, na katero je javnost polagala veliko važnost, saj so naši izseljenci sami delavci, razkropljeni po celem svetu. To je dokaz, da je delavski problem za nas tudi velike zunanje-politične važnosti. Delavski problem postaja za nas vele-važen narodni problem. Posebno velja to za Slovenijo, Črno goro, Bosno in Hercegovino, kjer je zemlja revna in pretesna, da bi delovne moči zaposlila doma. V Slo« veniji je delavski problem istočasno pro« blem naših kmečkih domov; isto je tudi v mnogih drugih delih države. Študij o populaciji Slovenije nam kaže, da postaja problem zaposlitve vedno bolj pereč. Število delovnih moči je vedno večje. Vzrokov za to je več. Pred vojno se je ta problem reševal sam po sebi: izseljevanje je bilo več ali manj prosto. Danes so meje zaprte. V teku let bo število brezposelnih podvojeno, potrojeno in če ne bo pravo* časnih protiukrepov, nas bo kriza brezpo* selnosti zadušila. Država je organizem, ki Ima glavno dolžnost, skrbeti za vsakdanji kruh državljanov in za njega pravično razdelitev. Vi* dimo prizadevanja države, ki se uveljav* ljajo v smeri povzdiige industrije, obrti, trgovine in kmetijstva. — Gotovo so to studenci, iz katerih vre naš vsakdanji kruh in prav je, ako svojo pozornost obračamo na te panoge državnega življenja. Toda s tem je problem delavstva le posredno re-ševan, tako nekako mimogrede. Do jedra vprašanja ne sežemo. Predvsem je gotovo, da razvoi industrije, obrti in trgovine ter kmetijstva ne bo še! roko v roki z naraščanjem produktivnih delovnih sil, tako da bi te panoge gospodarstva na domačem trgu sproti konsumirale vse delovne sile. Razvoj populacije je hitrejši. Misliti je treba zato globlje. Izvenkootinertalna emigracija v dogfed-nem času ne pride resno v poštev. Konti* nentalna emigracija kaže danes še neki razmah, toda to je le prehoden pojav. Izseljen ištvo se predvsem usmerja v Francijo in Belgijo, a to bo trajalo samo tako dolgo, dokler na francoskem in belgijskem narodnem življenju ne bodo začel j ene vojne rane. Kaj potem? Na splitski izseljeni* ški konferenci je bilo podčrtano, da bi v Jugoslaviji lahko živelo trikrat toliko ljudi kakor danes. Treba je samo izrabiti naravna bogastva države in izvesti notranjo kolonizacijo. Za notranjo kolonizacijo pridejo predvsem poljedelski sloji v postev, oni člani kmečkih hiš, ki na domačem po* sestvu danes ne dobe kruha ter gredo po svetu v tovarne in rudnike. Naši delavci so sinovi kmečkih hiš. Iz kmečkih hiš pri« hajajoč delavski naraščaj ograža obstoj poklicnega delavstva, ki se številčno vedno bolj množi. Leži na dlani, da je treba tok delavcev iz kmečkih hiš usmerjati na polje notranje državne kolonizacije. Kolonizaci-a države je težko vprašanje, ki ima predvsem organizacijski in finančni značaj. De-finitivnega načrta za kolonizacijo države še nimamo, še manj pa potrebna sredstva. Prvo, kar je potrebno, je ustanovitev dr« žavnega kolonizačnega fonda, drugod v te svrhe ustanavljajo specijalne banke. Na interni kolonizaciji države je pred« vsem interesirano delavstvo, da omeji v svojih vrstah brezposelnost in zajezi nezdravo in neorganizirano emigracijo. Delavčevega denarja je v državi mnogo. Razkropljen je na vse strani in služi vsem drugim potrebam, samo delavčevim ne. Razne socijalno * zavarovalne institucije razpolagajo z velikimi kapitali, borze dela imajo svoj denar v Državni hipotekami banki, izseljeniški urad ima mnogo milijo* nov, krediti raznih proračunov javnih kor-poracij, namenjeni socijalnim potrebam, gredo vsak svojo nesistematično in neorganizirano pot. Denar izseljencev je porazgubi j en po vseh denarnih zavodih. Potrebna je koncentracija vseh teh de* namih sredstev; potrebna je ustanovitev posebnega državnega ali pol državnega de* narnega zavoda, ki bi zbiral pri sebi vsa denarna sredstva delavskega socijalno-po-litičnega značaja ter bi bil tako s pomočjo državne podpore sposoben, da problem zaposlitve naroda reši na državi koristen način. Koncentracija bi služila v oporo reševanju vseh socijalnih problemov delavstva, ona bi priklicala našega človeka iz tujine v domovino. Težave bolniških blagajn s prosto tzbero zdravnikov. Običajno je pri bolniških bla* gajnah uveden sistem vezane zdravniške pomoči Zavarovanec to more poslužiti te gotovega, v naprej določenega zdravnika, ki etoji v pogodbenm razmerju do zavaro* valne ustanove. Le nekatere blagajne imajo sistem proste izbere zdravnikov. Ker je ta sistem za finančno ravnotežje blagajn zelo nevaren, mora biti obdan z ne-brojem varnostnih klavzul, ki naj preprečijo zlorabe in razmetavanje denarja. Glav* ni motiv, katerega zavarovanci pri zahtevi po prosti izberi zdravnikov uveljavljajo, je ta, da bi smeli zahtevati neomejeno število zdravniških storitev in neomejeno uporabo najdražjih metod zdravljenja. To je imelo usodepolne posledice za zavarovanje. Zato so bile zavarovalnice prisiljene, da so ustanovile posebne kontrolne komisije zdravnikov, ki ugotavljajo, v koliko sta bila posamezna zdravniška storitev in način zdravljenja z ozirom na značaj bolezni neobhodno potrebna. V nasprotnem slučaju zavarovalnica predmetnih hono> rarjev ne izplača. K takim omejitvam je bila zadnji čas prisiljena tudi bolniška blagajna zasebnih nameščencev v Pragi. Zanimivosti z zadnje konference<■ Mednarodnega urada dela. O tej konferenci smo v našem listu že pisali. Omenjali pa smo v glavnem samo en problem, ki je bil na dnevnem redu te konference: preprečevanje nezgod pri delu. Zelo važna je bi« la tudi razprava o delovnem času trgovskih pomočnikov. Razprava se je zedinila na tem, da Mednarodni urad dela razpošlje na posamezne države posebno vprašalno polo, s katero naj zbere potrebno gradivo za prihodnjo konferenco, ki naj sprejme definitivne zaključke o tem vprašanju. Tako se bližamo mednarodni ureditvi delov* nega časa tudi za to kategorijo nameščencev; kajti washingtonska konvencija govori le o delovnem času v industriji. — Konferenca se je dotaknila tudi nevarno« sti, ki Evropi preti na socijalno-političnem polju po gospodarskem imperij alizmu Amerike. Na to nevarnost mora biti Mednarodni urad dela pozoren. Posebna reso« lucija zahteva izplačevanje socijalno-zava-rovalnih dajatev tudi v inozemstvo. Med« narodnemu uradu dela je konferenca naložila dolžnost, da zbira gradivo o premogovni krizi in da to vprašanje stavi na dnevni red ene prvih prihodnjih konfe« renc. Pri tem je zlasti važno vprašanje brezposelnosti. Zanimiva razsodba praškega najvišjega upravnega sodišča. To razsodbo omenjamo radi tega, ker osvaja pravna načela na podlagi enakih pravnih predpisov, ka* kršni so tudi pri nas v veljavi. Gre namreč za to, v koliko delodajalec delavcu jamči za Škodo, povzročeno vsled nezgo* de pri delu. Odškodovanje nezgod urejuje zakon o zavarovanju delavcev v poglavju, ki ureja zavarovanje za slučaj nezgod. To je specijalen zakon, zato uporaba obč. drž. zakonika ni mogoča. Uporaba tega zakona pride vpostev, ako je delodajalec nezgodo namenoma povzročil. Tu sme delavec ali nameščenec uveljaviti troje pravic: pravice, ki mu izvirajo iz zakona o zavarovanju delavcev in sicer do gotove v zakonu točno limitirane odškodnine. Večjo škodo sme uveljaviti po predpisih obč. držav, zakonika. Dosedaj je prevladovalo mnenje, da poškodovanec svoje dopolnilne od« škodninske pravice ne sme prej uveljaviti, dokler soc. zavarovalna ustanova ni določila višine odškodnine. Razsodba upravnega sodišča je to mnenje ovrgla in izrekla, da poškodovancu ni treba čakati na odlo* čitev zavarovalnice, temveč da je upravičen tudi preje uveljaviti svoje višje pra* vice pri rednem sodišču po predpisih obč. drž. zakonika. Pri nas se tozadevna zakonita določila glase popolnoma enako, zato je razsodba važna. Kmetijski uestnil! Umetna gnojila in ozimina Pri nas je običaj, da sejemo ozimino po okopavinah in mnogi tudi gnojijo zlasti ozimni pšenici tudi s hlevskim gnojem. Na ta način pridelajo lepe žetve. Dobe se pa mnogi posestniki, ki kljub temu gnojenju pridelajo slabo žito, ker pšenica zaradi tega premočnega enostranskega gnojenja poleže. So pa na drugi strani zopet posestniki, ki uporabljajo na mesto hlevskega gnoja umetna gnojila. S tem dosežejo večje pridelke, ker jim žito ni poleglo, kar je pripisovati pravilnemu gnojenju. Nastane vprašanje, katera gnojila naj uporabljamo sedaj v jeseni za gnojenje ozimine. Ako hočemo prihodnje leto imeti boljišo žetev, je važno, da dodamo zemlji dovoljno množino hranilnih snovi v pravem razmerju. Takoj po oranju zemlje, določene za ozimino, naj se strosijo 5 do 8 dni pred setvijo naslednja umetna gnojila (na en mernik po-setve vzeto): 15 kg apnenega dušika, 30 kilogramov Thomasove žlindre in 15 kg 40 odstotne kalijeve soli. Vsa ta umetna gnojila se lahko mešajo med seboj in tudi skupno trosijo. Ko smo umetna gnojila potrosili, je zemljo s težko brano pobranati, tako da spravimo gnojila vsaj 2 do 3 prste globoko v zemljo. Kjer je pa običajno plitvo oranje,, od 10 do 12 centimetrov globoko, tam naj se vedno gnojila trosijo kar po celini in tudi takoj podorjejo. Pripomniti bi bilo, da vsebujejo tako mešana gnojila kar štiri najvažnejše rastlinske hranilne snovi, ki primanjkujejo zemlji, in to so: dušik, fosforova kislina, kalij in apno. Apneni dušik vsebuje namreč 16 do 20% dušika in 50 do 56% apna v sebi in je naše najcenejše dušičnato umetno gnojilo. Pa tudi Thomasova žlindra, ki jo pri nas že desetletja splošno uporabljamo, vsebuje poleg 18 do 21% fosforove kisline še 40 do 50% apna. Pri nas, ko imamo večinoma opraviti s težko ilovnato zemljo, vpliva prav apno teh dveh gnojil izredno ugodno tudi v fizikalnem oziru na zemljo s tem, da jo rahlja. Pa tudi kalijeva sol ugodno učinkuje na razvoj pšenice, zlasti kar se tiče kakovosti zrnja in tudi množine pridelka. V zadnjih letih uporabljamo prav uspešno mešana umetna gnojila pri ozlmlni, in to je nitrofoskal (Ruše). Nitrofoskal vsebuje v zadostni meri vsa navedena rastlinska hranila, t J. 8%kalija, 4% dušika in 8 odstotkov fosforove kisline, pa tudi apno. Da dosežemo zadovoljiv nspeh, ga je vzeti na en mernik posetve vsaj 50 kg za vzimino. 1 Spremembe v železniški službi PremeSčeod so v odekicitje kontrole dobodlkor generalne ddrefccšje Beograd uradnik I. kategorije, 5. Skupine: Počkar Lov«, dosedaj v ekspozituri kontrole dohodkov Q. D. Ljubljana; utadmifci II. kategorije, 1-a skupine: - Sme-rdu Josip m Jenčič MarceA, dosedaj v ekspozituri kontrole dohodkov G. D. Maribor; 1-6 skupine: Oswald Rudolif, dosedaj v efkspcz.it trni kontrole dohodkov Maribor; Poher Martin, dosedaj v ekspozituri kontrole dohodkov G. D. Ljubljana; 2-a skupine: Franke Ernest, Holeček Josip ia Ce-mavič Jakob, dosedaj v ekspozituri kontrole dohodkov G. D. Maribor; Mnhelčič Maks, Besek Franc in Kumar GabrieJ, dosedaj v ekspozituri kontrole dohodkov G. D. Ljubljana; 2-t> skupine : Kotmp Dragotim, Cran Josip, Grauer Albert, Deirančesohi Teodor in Lulkamc Alojzij;, dosedaj v ekspotzituri kontrol« dobcdikov G. D. Maribor; Jenčič Anton io R-aijgelj Ernest, dosedaj v ekspozituri kontrole dohodkov G. D. Ljubljana; uradniki III. kategorije: 1. - Skupine: Miklauc Ivan, Šinkovec Matija, Vrečefk Josip, DeKteva Alojzij in Namestnik Tomaž, dosedaj v ekspozituri kontrole dohodkov G. D. Maribor; v prometno-ko-mercijelnio odeljenje direkcije Ljubljana, uradnika LI. kategorije 2-a skupine: Je ime Avgust, dosedaj v ekspoeStmri kontrole dotiod8ocw G. D. Ljubljani«; 2-to skupine Kuster Irvam, dosedaj v ekspraftuni kontrole dohodkov G. D. Marilbof; •uradnika III. kaite^o-rrVe, 1. skupine: Kaiizer Franc k Perscbe Karel, dosedaj v ekspozituri komtTote dohodkov G. D. Maribor; zrvamffčn&i I. kategorije: Moreta Ferdinand, dosedaj v eks-poeaturi kontrole dohodkov G. D. Ljubljana; Skerk Josip, premikaj™ nadzirate!}, Celje, r Zalog; Potočnik VLadrrrrjr, postajmi zivanii&nik, Vrhmiilkai, v Ljubljano eJaiv. kod.; Sodja Janko, prometni ZJvaimčnJk, DdcnžaJe, na Vrhniko; rva-nrKnilkd IJ. kategorije: Lebafi Franc, pisar, zrva-nifcndk, ekspo®itiura odetjeimja kontrol!« dohodkov G. D. Ljratoljairai, v prameSno-koimercLjelno odeljenje direkai.je Ljubljana; Hujša Ivam, kretnik, Hodoš, v Beltince; Lederhas Paivei, kretn/ik, Vuhred Marentoenz v Maribor gjlarv. kol.. PreirvrščetiJ so: za uradnika I. kategorije 7. skupi™ dr. Dekleva Leon, pri prometneim-ko merdjailneim o deljenju direkcije, dosedaj uradnik II. kategorije, 2-a skupine; za uradnika MI. kategorije, 4. skiupone: Lapajne Franc, strojevodja, kurilirfoa Jesenice, dosedaj zivann&iiik I. kategorije, 2. skupine; za zvamii&nika I. kategorije: KodeJja Alojzitj, nadikretnik, Ljubljana, gla.v. ko!., dosedaj Evamičnilk II. kategorije in za rva-ničnika II. kategorije Mairkušek Ivan, čuvaj, Zidani most, dosedaj stužčtetj. Nameščeni so za zvamandke II. kategorije 3. skupine: Kocjan Vincenci® za brzojavca, Cakovec; Smole! Alojzij za kretndka, Kranjska gora; Kramar Anton za skiupinovodijo, progov. sekcija Novo mesto; ReS Franc za progov. čuvaja, pro-gov. sekcija Jesenice; Zoiko Janez za vozov, zapisovalca, Maribor glav. ko S.; Lovše Alojzij za kretnika, Kresnice; PSeničnik Mihael za pro-gotf. čuvaja, progov. -sekcija Maribor gSav. pro-ga; Demovšek Franc za progov. Suvajai, progov. sekana Zidani most; KržiSnik VaJeratin za progov. čuvaja, pnoigiov. sekcija Ljubljana gor. dol proga; Pinter Josrip za progov. čuvaja, prostor*-sekcija Celje; Mrak Alojzij za skmpinovodijoi, progov. sekcija Jesenice; Miikuš Franc za progov. čmva.ja, progov. sekcija Ljubljana glav. proga. Stalnost so si pridobili: trradmffld IE. kategorije 4. skmpine: Addešič Teodor, prometnik. Bo roviaca; KJešnik Anton, proineteSk, Savski Ma-rof in Mantinčič Leopold, prometnik, Verd, Služba le prestala: uradniku III. kategorije: Meže Ivan, komercijefad uradnik, Zidani most; zivaimiMcn I. kategorije Tom Peter, strojevodja, kurilnica Maribor io rvarničniiku II. kategorije Tkalčec Mihael, premnkač, Cakovec. Sokol Sredi predzletnega leta Z oziram na H. jiagosilbvemsdti vsesokolski rlet, fcš se bo vršili prihodnje leto v Beogradu, mo-r-aorpo smatTati letošnje nastope sokolskih društev, okrožij in žup kot nekako predrevSjo za prihodnje leto. Nahajamo se torej sredi predzletnega leta, ko je že dobra polovica društvenih in precejšnje število večjih nastopov za na-eii. Še nekaj nedelj in konec bo letošnje so-kolske sezone za javne telovadne nastope. Potem bomo v stanju, napraviti si sliko o pred-z-letnem delu tekom letošnjega leta. Ali širno x dosedanjimi nastopi lahkio zado-voEjn.? V naši ožji domovina se je dosedaj vršilo troje žuipniih ziletov, nekaj okrožnih nastopov m precej društvenih telovadb. Vsa vodilna žiupna društva, v Ljubljani, Mariboru, Celju, Kranju, Novem mestu itd. so v splošnem pokazala javnosti, da se zavedajo važnosti predzlet-ne dobe. Iz časopisnih vesti posnemamo, da je bilo tudi število nastopajočih preocj zadovoljivo, vendar bi bilo lahko večje. Povod termi pa so bila nesoglasja radi predpisanih prostih vaj za Slane, kjer so se izkazale predpisane vaje kot precej težke, ki zahtevajo od povprečnih telovadcev mnogo osnovnega znanja in rutine ter dolgotrajne predpriprave. Nekatere župe so vočigPed temu dejstvu predpisale posebne, lažje prosite vaje za člansko maso, preTOTRO« 5T. W 16 = Nedella, 11. ym. 1929 DOBER NAKUP svSa Va5 promet, zaio ofctSBt« jfiipstci }esens(ci velesef etn Splošni, tehnični fn stavbni ve-lesejem 25,—3h avgusta tekstilni velese- jem 25.-28. avgusta velesejero športnih predmetov 25.—29. avgusta *EHXIK J. BAMAI Ljabljana, Pražakova nI. 19 tu Palača „Iijubl|anski dvor" ::: Hizke e e n e ! peci sistema £uc' •rseb vetftosti fedetaie tvrdka Srebotnjak & Golob, LJubljana, Puharjeva. ulica št. 3. Prevzema tadi v popravilo ki prezidavo vsakovrstne gori navedene peči in Jih izvršuje strokoVnja&ko io po najnižjih cenah brez konkurence. 128-a ALEK5AND R OVO RESTAVRACIJA IM KAVARNA M. ORLIC se vljudno priporoča za poset obiskovalcev. Hrana in stanovanje dnevno Din 55. Državni nameščenci popnst Postrežba točna. Hrana obalna fn dobra. Gostilna pri ,TJNWWmmWjT< ŽIDOVSKA STEZA ST. 4. Na novo preurejena, točijo se prvovrstna dalmatinska viroa in fina štajerski rizlin®. Posebno viško belo čez ulico Dim 12.—, i i Črnima čez ulico Dim 11.—. ** Dnevno rasne sveže morske ribe. k DANAŠNJA POSEBNA SPECIJALITETA: tunina na režnju jo pohaina, porcija Din 6.—, vetika Don 10.—, surova široka, sveže grozdje. Za prvovrstno blago in točno postrežbo jamčita im se priporočata LOZlC & PADOVAN, vdtasfca ve k trgovina, LJubljana, Dunajska cesta 9. Isto se dobi v »Operni kleti«, Gledališka ulica 2. Kupim stalno 14 kostanjev taninsUl les smrekove škorje cele in drobljene, rabljene sode od stroj, in jedilnega olja po najugodnejših cenah, takojšnje plačilo FRANC OSET, Sv. Peter v Sav. Dol. aparat za pasiramje paradižnikov. Dobite ga v vsaki boljši trgovini z že» leznino in pohištvom.. — Proizvaja ga: Brada Lenard, industrija metalne i dr= vene robe, Subotica. strojni ključavničar se išče za tovarno na Goreašskem. Reflefatka se sasno na izurjenega in treznega vozača z dailjšo šoferske prakso, M Je nanrajeo voziti z taksna-na avtonpobiiom in poietg tega zmožen in pripravljen izvrševati samostojno vsa popravila v tovarn«. Znanje slovenščine in nenuSCine potrebno. Plača po dogovoru, stanovanje na razpolago. Pomodbe z navedbo dosedanjega, službovanja in prepisi spričeva-i, po možnosti tuda s fotosra-fgjo, na oglasni odldeJek »Jratra« pod »Sofer-k®nfeBvn.iaair 12«. 10074-a Prostovoljno prodam več stavbenih parcel ter nekaj njiv fn travnikov ob gTavnf cesti proti Št Vidu in sicer: pri Ziber-tu, za Andrejicem in pri Kremžarju. Informacije daje dnevno od 8.—12. Franja Cirman, mesarica, Kolrzeti. 10108 Vsa pojasnila sw dobe pri častnih xa stopnikih o e> za ljubljansko oblast: Stegu, Ljubljana, Gleda- flška 8. — Telefon 2925. za mariborsko oblast: Dr. ScheJcfcenbaoer, Trg Svobode 3. Najboljše tambnrice Farkaševega in »romskega sistema izdeluje in razpošilja ob jamstvu stara hrv. tvornica tambnrl© Stjepan M. Gilg SISAE 610 « » Katitev« 174 (Hrvatska) Cenovnik camburic pošljem na zahtevo zastonj. Odlikovan t 2 zlatima kolajnama. HavCicefk %hctn fkence&ionirano eCe&tto-tehnično podjetje Ifaprava to poprav* eJektr. luSl ▼ »est® Ig delell ter preizkušnje strelovodov. Strokovna poprava vseh elektrotehničnih aparatov. Priznani o4d«lek ra bi Sna zvonili, telefonske m eignaln« naprave, katere vKiriSnjemo t« Zakona o drž. trošarini, taksama I pristojbama (sa s^•ilraa mmeoa-ma i dopunama) — Zakona o izmenama i doptmama a zakona o drž. trošarini, taksama 1 pristojbama od 10. aprila 1929. g. I od 28. Ju na 1929. g. Svi sa propisima izjmenjeiioz ici dopunjeno« troša-rMisikoz praivitoiika sa svijma dosadašnjim objašn.ienima. — Prava-nik o »potrebi novos sredstva za , dematurisainje — Pravilnik o prodaji denaiturisaraos špirita sa. opitim sredstvom — Upatstva zai iznos Spiriita a imositTanstivo az pov5as.fflcn sa siviima izdatim ofbjaš-njeiiiima do sada itd, Upotstva za naplatu oblasne trošarine^ Srenfio Živ. St. Devečerski, Mvša čsoorvna: gea. t£reketje poreza. Cena D5n 50.—v Izdavačlča knfižarnica Gece Kona, Beograd, Knez Mihajlova ulica 1. A.&E.SKABERNE Mfchel Zčvaco: 196 V krempiiih inkvizicije Zgodovinski roman »Ce to ni bogohulstvo!...« Nato je ponesel kozarec do svojih širokih nosnic, ga poduhal, nasmehnil se mu kakor nežno ljubljeni devojki in'sočutno vzdihnil: >Odpusti mu, o Gospod, saj ne ve, kaj pravd!« A že se je spet ujezil: »■Tak pokusite vsaj, nesrečni človek, in povejte, ali si morete misliti boljšo kapljico pod božjim solncem!« Pardaillan ga je napeto pogledal. »Hotoo, častiti oče,« je odvrnil s porogljivim glasom, »zakaj le pa vi ne pokusite, če je res tako dobra? Izpijte vi ta kozarec in zavežem se, da posušim steklenico do dna. Velja?« Meniha sta obupana postavila čaši na mizo i-n žalostno zastokala. *To ni mogoče,« je zajavkal Caharija. »Prepovedali so nama,« je zastokal Baptist. »Paca na vodi!« se je zasmetjal Pardaillan. Videč, da ga z vini ne premotita, sta se obrnila k jedilom. S potrpežljivostjo in vztrajnostjo, ki sta bili vredni boljše nagrade, sta zaporedoma postavljala predenj pikantne poslastice, ribe, ja-srtoge, pečenke, divjačino, perutnino, slaščice in sadje. Ničesar nista prezrla, tako trdno je bilo njiou upanje, da ga omajata. Toda Pardaillan jima še vedno ni hotel ustreči. Niti odgovarjal jima ni več. Mežal je, zatiskal si nosnice in neprestano odkimaval, da ne. Ta peklenska muka je trajala delj nego uro. Pardaillan se je curkoma potil od duševnega napora. Takisto sta se potila meniha, čeprav iz drugačnih razlogov. In čim bolj se je blžal konec trpinčenja, tem veselejsi in živahnejši je postajal vitez, od samega zadovoljstva, da se ni dal premotiti. Narobe pa sta postajala obraza menihov, ki sta videla, kako Jima gre postednj op po vodi, od minute do minute bolj klavrna in potrta. Ko je naposled tudi zadnji pladenj doletela usoda vseh prejšnjih, je Baptist, ki ni več vedel, katerega svetnika naj kliče na pomoč, klavrno zatarnal in sklenil roke: »O, dobrota nebeška! Tedaj ste resnično sklenili, da umrete od gladu?« »Ne pravim, da ne,« ie posmehljivo odvrnil Pardaillan. »Stvari, ki mi prihajajo na um, so časih prebito čudne.« Meniha sta kar omahnila. Po tem takem je bflo vse zaman. Pokopane so bile njune sanje, da vendar že utešita svojo požreš-nos t. Pardaillan je izšel iz tega čudnega boja zmagalec, toda ves strt, in ko se je vrnil v svojo celico, se je iznemogel zgrudil v naslanjač. Najhujši telesni trud bi ga bil manj izmučil od strašnega duševnega napora, ki je bil za njim. Ne pozabimo, da se je postil že tri dni. Njegova slabost je bila temu primerna. Prav za prav mu želodec še ni povzročal tako neznosnih muk in zavijanje v drobovju je postajalo čedalje redkejše; morda bi bilo povsem odnehalo, da niso tako ljubeče pazili nanj in ga pri vsak: priliki dražili z razkazovanjem jedil. Najboli ga je mučila mrzlica, ki se ga je lotevala, in žeja, strašna žeja, ki mu je zadrgavala grlo in mu pokrivala nabrekle ustnice z razpok-linami. Od šumenja v glavi se mu je kar mešalo. Še bolj zlovešča pa so bila trenutja, ko se mu je najprej zableščalo pred očmi, nato pa se je pogreznil v rznemoglost, ki je bila za las podobna omed-levici. Da je prišlo inkvizrtorju na um in bi ga bil dal zgrabti v takem trenutku, ne bi bil mogel niti treniti v svojo obrambo. Tako oslabljen je sedel v naslanjaču in renčal, misleč na svoja meniha: »Ali sta me umorila, lopova!... Kdaj je še človek videl tolikšno okrutnost?... Niti z naimanjšm jedilom mi nista prizanesla. Kako sem se mogel ustavljati gladu, ki me tare? Zakaj lačen sem, oh, pobesnel bi od lakote in žeje... In tista njihova pekkoska godba!... B ogrne, saj ljubim godbo, a v takih okolnostih... In cvetje... in dišave... ki slike! Oh, Favsta, oh, Espinosa, kaj vse vama bom smel storiti za te muke, kadar pride moj dan!... Nu, jutri bo tega strašnega trpljenja konec. Ako jutri ne pozabijo name, popravim svoje moči... Storil sem, kar sem mogel, ustavljal sem se, dokler sem se mogel, a jutri hočem jesti... naj se zgodi kar se hoče.« Toda ko je drugi dan prišla ura zajtrka, se meniha nista po-kazala. »Vraga,« je razočaran pomislil Pardaillan, »mar sem se ukani!? Pa ne da bi se bil Espinosa premislil in bi me hotel ugonobiti z gladom namestu s strupom? Nu, počakajmo. Nemara da sta se le zakasnila. In jel je potrpežljivo čakati, tolažeč se z mislijo, da bi M zajtrk itak prepičel za njegov neizmerni glad. Prišel je čas predjužnika. Menihov še vedno ni bilo. Zdaj se je jel Pardaillan Po pravici vznemirjati. »M mogoče, da bi bila samo pozabila name,« je pomislil, nervozno korakaje po sebi sem ter tja. »Za tem se skriva nekaj drugega... A kaj?... Ali je morda Espinosa uganil, da sem se odločil in hočem danes jesti ne glede na njegov sitrup?... To ni verjetno. Že zato ne, ker bi bila prav to najugodnejša prilika, da mi zavdajo... Ali je nemara Chico napravil kako neumnost?... Morda so ga zasačili?... Ali ne bi bilo dobro, da povprašam?...« Krenil je k vratom. Toda ko bi bil moral potrkati na linico, je neodločno obstal. »Ne,« je dejal in počasi odstopil, »nočem Jima pokazati, da z nestrpnostjo čakam hrane... čeprav... Nu, potrpimo še.« Ura preetjužnika je minila. Prišla je ura obeda. Menihov še vedno ni bilo videti. Tudi ura večerje je m-inJla, ne da bi se bila pokazala Caharija m Baptisit »Tako mi smrti božje,« je srdito rekel Pardaillan, »zdaj hočem vedeti kako in kaj!« 4d® 1.7. avgusta Da očistimo poletno zalogo nudimo blago po nedosegljivih cenah* Damsko perilo: Komblneža-hlače iz barv. bat sifona z barv. robom....... Din 26*— Kombineža-hlače iz svil. batista z filet čipko........ . Din 27'— Kombin ža-krilo iz svfl. batista z filet čipko.............Din 34*— Spalna srajca z šir. filet čipko Din 49*— in Din 29*— Kopalne potrebščine: Kop. obleka indanthren . . . Din 09*— Kop. obleka iz vzorč. melanese Din 65*— Kop. pla;čl...... od Din 195*— Brisalke frotier večbarne . . Din 22*58 Domače halje iz iranc. krepa Din 95»— Pyjame iz rane krepa . . Din 115*— Francoski bareti za dame.....Din 29-— D pulover iz čiste volne z črtami brez rok.....Din S9-— Bluze imit. sur. svile z dolg rok. z lak. pasom in peritlo Din 69'— A/INKOVEC nash t iS m LJUBLJANA Nogavice za dame tlor Din 19-. 13'-, 1 !•— , svilene .Bemberg' 28*— Za gospode: Samovežnice čista svila Din 19-— Srajca ?z kretona z 2 ovratnikoma . . . Din 58*— in Din 50-— S. JKuller - i sinovi - prvi hrvatski graditelji oiijardov Zagreb Pozor ženini in neveste! ŽIMNICE (matrace), posteljne mreže, železne postelj« (zložljive), otomane, di-vane, ia tapetniške izdelke nndi najceneje Rudolf Radovan tapetnik Krekov trs St- 7. poleg Mestnega doma H 3 DE m E E =5] V Nt potem ./ 5 S^T Pec^ctn zadeV^ni / lesenih tekstilnih rolet (dervonitki) rolete iz gradelna se dobe najceneje pri tvrdki PETER KOBAL Kranj . Slovenija Tel. interurb. 32 apoteka CSEMELIC DUBROVNIK S. •V* zdrap;a fcres doh*e prebave Ali čutite pritisk ia napihnjenje v želodcu dc fedi kisel okus v ustih? Ali trpite na zapeki vrtoglavosti in nespanju? Ali Vas mudijo glavobol, bolečine v želodcu in lakotnicah? Ali imate kožne izpuščaje in mozolje. ki so se pojavili vsled slabe prebave? Uverite se tud: Vi. da preizkušena zdravilna specijaliteta Figol-eliksir urejuje prebavo in Vam povrne zdravje Figol izdeluje in pošilja po pošti proti povzetju z navodilom o uporabi lekarna SEMEL1Č Dubrovnik 2 Originalni zavojček s 3 steklenicami z omotom in poštnino vred 105 Din. 8 steklenic 245 Din. a 1 steklenica 40 Din Mnosobroine zahvale prihajalo dnevno o uspešnem učinku F IGO L A ZAKAJ so »A i g 1 o n« kolesa tako priljubljena? CENIK brezplačno Petletno lamstvol A. KIFFMANN specijaH?* sanin boljših ur Maribor 36-a Kyfrhauser - Techntkum F.ankenhausen, Nemčija inženjerski in delovodski oddelek za grad« njo strojev in avtomobilov, tehnika za šibki in jaki tok. »Najstarejši posebni oddelek za kmetijske stroje, avtomobilsko in letal« sko tehniko«. Zahvala. i Podpisana se tem potom zahvaljujeva neprecenljivemu društvu .LjoiaripoitvMrr za pripadajočo podporo, ki se nama je izplačala takoj po smrti najinega očeta, g. Alojzi a Vrabiča in priporočava to prekonstno diuštvo vsakomur v takojšen pristop. Zg. Mozelj, dne 5. avgusta 1929 Itn do I f in Marija Viabič Mladost, svežost lepota! CBEME DUROM Najbolj dovršen proizvod moderne in znanstvene kozmetike Kar po prvi uporabi postane koža sveža, mehka in fina. odstrani vso nečistost, mozolje, spuščale, pege, rdečico ooso io drugo Na zahtevo smo razposlala okoli 30.000 po-skušnjib puščic ter oa temelju tega prejeli mnogo priznanic io nad «000 naro čil. Ne verujte nikomur, impak zabte vajte brezplačno poskusno puščico, da se preprčate Pošljemo Vam )o brez olačno. ako nam pošljete ra stroške » znamkah Din 2— Originalne trioglan puščice dobite po ceni od Din 15— * vsaki boljša strokovni trgov mi. S pošte pošlje: ,12"a Apoteka BLUM. Subotica 3. Sadje in sr.elenjad vsake vi te vknhavajte «atpo v or gina mh weck - ovih pi1-pra»ali za vkuh v i>i Zalrevait WECK-A i>ri vseh trgovcih. Tovarniška zaloga FRUCTUS, Ljubljana, Krekov trg 10. — Zastopstvo v Mariboru: Carl Lotz ki Pinter & Lenard, Celje: Josip Jagodiič. „£pe©truiu" d.d. tvornlca ogledal in brušenega stekla mam Ljubljana Vil. M Celovška cesta 81. Tel. 2S4» Zagreb OsUek. — Središniica Zagreb Zrcalno steklo, portalno steklo mašin-sko steklo 5—6 mm ogledala, brušen«, v vseh velikostih in oblikah kakor tud brušene prozorne šipe, izbočene plošče vsteklevanie v med — Fina — navadna ogledila 82 K« so izdelana rz. najboUS&ega materija!« r pt-vovrstroi francoski tovarni. So Jako trpežna, imaik> priznano naJboljšS tek in so v ceni brez, konkurenčna. Prav ngodnj piačilnj pogoj!! bmstto-vaai oenčki brezplačno. Viktor Rohtnec — Ljubljana, Dunajska cesta 20. _ PCTIIK Društvo za promet potnikov in turistov v kraljevini SHS, Beograd razpisuje natečaj za izdelavo umetniških reklamnih plakatov naše domovine v barvi za nroDa-gando našega tur.zma v inozemstvu. Izdelati se imajo stedeči tipični motivi iz glaivnih tuijsiko^promertTi.ili predelov naše domovine ter pri tem vpcštčvati njihovo karakteristično obeležje: 1. Bosna (Oriemt — narodne noše); 2. Dalma-cija (tropska vegetacija — arhitektura — narodne noše); 3. Hrvateka (Plitvice — prirodni pofevi); 4. Južna Srbija (zarfužbine, arhitektura — narodne noše); 5. Slovenija (Bled — jezera im alpski motivi). Plakati so lahko izdelani na katerikoli način, pripravni >pa morajo biti za reprodukcijo v barvi. Formait originala mora biti 63X95, pri čemur zgoraij okoli 10 oiti, a spodaj 20 cm, za napise in tekst. Viposlane načrt g bo pregledala posebna ocenjevalna komisija te«r se bo prvih pet načrtov, ki bodo ocenjeni kot najboljši, odkupite z vsema pravicami s sledečimi navadami: 1. 5000,— Din 3. 2000.— D?o 2. 2500.— Din 4. 1500.— Dm 5. 1000.— Din. Za ostale načrte si »Patmik« pridržuje pravico odkupa po svoboda i pogodbi. Načrte je treba vposlaiti najkasneje do 15. septembra t L »Put-nikc-n v Ljubljani Dunajska cesta št U Ure, $Catnino in &re6rntno kupite najboljše in nafcenege pri stari, priznam tvrdki H. SUTTNER, Llubfiana, Prešernova ulica 4, poleg frančiškanske cerfove. Največja ta najsolidnejša ra®po55-flataaca. Razpošilja v vse kraje tn-in inozemstva. Zahtevajte hreasplactti ceni G H. SUTTNER, Lfub^ana 4. Lastna protokolirana tovarna trr v Švici, znamk KO, OMIKO, AXO Cfcina srebrno jedilno orodje s 50-lebno pismeno tovarniško garancijo. Tovarnarji sodavlec to likerj«, kakor tudi br«*-alkoholnih pijač nabavljajo svoje potrebe etra in esenc pri DE8TILEKIJI d. d. Prva Jugcelovenska tovarna esenc sa ram to likerje. eternega olja in etra. ZAGREB, B cesta 35. poštanski pretlnac IO. Ceniki In navodila brezplačno. 6701 Zastopstvo u Slovenijo pri tt Bmerfk Zelln««, _ _Ljnbljag« 7.______ Maxpis nabave i*es&Qa1nega stroja in stružnice Direkcija državnega rudnika Velenje nabavi na dan 19. avgusta 1929 1 kmd. univerzalni rezkalnj stroj in 1 kmd. stružnica z vodilnim la povračilnim vretenom. Ponudbe je predložiti najkasneje do 19. avgusta dopoldne, katere morajo biti kolkovane z Din 5.—. Natančnejši pogoji se dobe pri podpisani. Iz pisarne Direkcije drž. rudnika Velenje štev. 7447/IL 10084 Lepota očesa Io las SEVB ASIATIQUB. Z uporabo Veg. preparata donimo tzvanredno bojne go»te tn dolge obrv ia trepalnic«, i e tem dobijo oči tieti pikantni, dra-žestni ta pnvlačljivi pogled Din 45. NOIR O' OKIENT una isto svojrtvo kakor »S6ve A.-iatique«. samo da Istočasno barva w temni barvi Din 65. KOPELJ ZA OCI daje ofe-m oni »mamljivi tept u blesteči pogltd Oči postanejo bistre, svetle, ognjene a rdečilo. tra-inost to motni pogled Izgine. Din 58 ORISOLDB nam daje po preteku ene noči naravn* kodraste lase. Kodri so dolgotrajni in dajo vsakemn obrazn draiest m tamsmljivoet. — Din 40. CAMILLIEN BXTRAKT Je najboljše sredstvo «a dobivanje svntlu plavib las Din 4C BAU DE OUININB snan speetalitet ia nego la«. — Daje lep sijaj in mehkoto. a labranjnje Upadanje in o»1prdvlja prhljaj Cena Din 22.—. TAPPER oe[>rerenlJtv ta dovrteno masato to jaSitev mišic - Obrat poetane elastičen in jako pomlajen. — Dane* orri atribut vsake dame -» Din «0 PUDER ta masiranje in čiščenje obrata Najboljša ta. mona z» Škodljiva mila Odvwma vso mart Din 1« SOJEDEC (MITESSERl oomo odpravili najlažje • pomočjo praktičn«« instrumenta r ooUJ pripada jočim lotionom »Tannes Com«d«>ns. Priporoia so v*»k»mu Ne pošča nikakib bratgotin - Din 52. MUOETTA LOTION odpravlja v teku oa« noči vse solnčne petr- -iTi-ne ui rdeč« madeže l>in 40. CENTIPOLIA. ko" tavod, Zagreh, JnriSičeva 1 Zahtevajte br<<, ^ č n e Unetrirano prospekte! Cmm maKm oglasom t Za oglase, ki služijo v posredovalne fn socijalne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priob-čen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke 2492, 3492 = We«eTJa, II. Vffl. 1929: 0Cdor hoče so malih ogla* o* naj pri da so ma pošlje po pošti naslov aH GaGo drugo informacijo ticoco £ (j^fff mSc"*' ho • f v • tlom* mamGah prejel odgovora t Cen« malim oglasom t lenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposlati obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priobčijo. Številka čekovnega računa pri Poštni hranilnici v Ljubljani. 11842. Trgovski pomočnik izurjen t mešani stroki, dobi mesto * večji trgovini na deželi. Dobri izložbeni aranžerji imajo prednost. Ponudbe na ogias. oddelek »Jutra« pod »St. 1612«. 27143 Kuharico perfektno m i večletnimi »pričevali, ki tudi perilo pere in obavlja druge hišne posle s sobarico, sprejmem s 15. avgustom na Zagreb, k slovenski obitij-lji. Antloga, Rimska cesta •L 18/IL 26819 Gateristom, cirkula-ristom in kurjaču ki So brezposelni, preskr-bim brezplačno dobro stalno elužbo. Reflektira ee samo aa dobre in pridne delavce, ki eo neožeuieni. Ponudbe na naslov: Zvonimir Vrečko, Ušoe - Kraljevo, Srbija. Trg. vajenca «t> lastni oskrbi sprejmem t trgovino mešanega blaga r Ljubljani. — Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod »Vajenec 66«. 26™ Izučenega vrtnarja ki bi poleg vrtnarstva tudi druga manjša dela opravljal, sorejraem. Zglasiti se ie pri' tvrdki »Saturnu««, i <£, Moste. 26765 Natakarico b boljše hiše, po možnosti trgovsko naobraženo in z daljšo prakso, ne pod 20 let staro', sprejmem kot P a-iilno v prometnem kraju na deželi. — V ponudbi je navesti zadnjo službo. Reflektira ee le na dobro moč. Ponudbe pod značko »Natakarica« na oglas, oddelek »Jutra«. 26749 Fotografskega pomočnika zmožnega dobrih posnetkov i dobro retušo, sprejmem kot poslovodjo ali pa mu odstopim atelje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« nod šifro »Dobra eksistenca«. 26385 Slaščičarskega pomočnika sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26837 Modistinja starejša, samostojna, Bče stalno nameščenje. — Ponudbe na oglasmi oddelek Jutra« pod »Modistinja«. 26884 Trgov, vajenca zdravega in agiluega, ki je dovršil meščansko šolo z dobrim usipehom, sprejmemo v svojo prodajalno. Prosilci naj pošljejo 6voje prošnje e priloženimi šolskimi spričevali, navedbo osebnih podatkov in referenc Učiteljski tiskarni v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6. 26078 Postrežnico pridno in zanesljivo mlajSe dekle iščem za dopoldne. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 27039 Dva brivska pomočnika iščem za takoj. Enega, ki e zmožen tudi onduliranja Plačam 700 Din ter dam hrano in stanovanje. Drugega, mladega, plačam po sposobnosti. Mirko Zetovič, Ruše pri Mariboru. 26623 Pošteno dekle JO—30 let 6taro, ki že zna nekaj kuhati, sprejme Marija Sfiligoj, gostilna in mesarija, St. nj v Slovenskih goricah. 26742 Mizar, pomočnike dobre v izdelovanju iinega pohištva sprejme v stalno elužbo tovarna pohištva Fr. Vehovar, Celje. 26731 Žagarja ■a veneoijanko — veščega točnega in spešnega rezanja, kakor potrebnih popravil sprejme v stalno službo Skala, Brežice. 26729 Frizerke Aobre ondulerke sprejmem takoj v stalno službo. Nemščina pogoj. Plača po zmožnosti. — Slovenski salon »Rapid«, Zagreb. Ilica 44. 27141 Fotograf, pomočnika zmožnega vsega fotografskega dela, ki je dober operater ter negativ in po-zitiv retnšer — vojaščine prost, sprejmem v večjem mestu Slovenije. Zasigura-na je trajna in dobra služba. — Hrana in stanovanje event. v hiši. Pismene po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Dober fotograf 1929«. 27042 Kočijaža pridnega In zanesljivega sprejme aprava vrelca. — Prednost imajo oženjeni. — Stanovanje prosto, plača dobra. Ponudbe na Jožeta Pola jnko, Gabernik — Podplat. 26074 Vzgojiteljica sposobna. zmožna vsaj nekoliko navadnega peri! neg a čivanja in korigiranja šolskih nalog, se išče za talkoj k 4 otrokom v starosti B—10 let. Ponndbe z navedbo dosedanjega službovanja in zahtevo plače je poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Trg ob železnici«. 27137 Učenko za strojno pletenje, z vso oskrbo v hiši sprejme F. Klemene v Kočevju. 26693 Natakarico dobro izurjeno, z osebno (>ravico sprejmem takoj v joljšo gostilno. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 26635 Vajenca krepkega in zdravega dečka poštenih staršev, sprejme dobro idoča pekarna v večjem kTaju Slovenije. — Sin železničarja ima prednost. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro Nastop tako i 33«. 26633 2 čevljarska pomočnika izurjena t zbiiem in šdva-nem delu, sprejmem takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Andrej Gradišar, Križe na Gorenjskem. 26925 Učenca in učenko za papirno in galanterijsko trgovino sprejmem. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Trgovina 7«. 26912-a Pekov, vajenca sprejmem takgij. Prednost imajo tisti, ki so se že učili te obrti. Dfcbi nekaj plače. Franc Pavlin, pekarna, Slov. Javornjfc, Gorenjsko. 27015 Vajenca pod ugodnimi pogoji sprejme takoj parna pekayi^ Josip Lavtižar v Kranjski gori. 26899 Čevljar, pomočnika in vajenca z vso oskrbo sprejme Jožef Močnik, Tržič 194. 26876 Tapetniškega pomočnika in vajenca sprejme takoj Osredkar & Dolničar, tapetništvo, Ljubljana, Igriška ulica št. 10. 26874 'isarniško praktikantinjo za takoj iSče neka tukajšnja banka. Pogoji: znanje strojepisja, nemške in sr-bohrvatsike korespodence. — Ponudbe na oglas, oddelek Jutra« pod »Zanesljiva 13« 27013 Vajenca močnega in zdravega, i dežele, ki bi imel po možnosti dve ali tri meščanske šole, ali 2 gimna.ziji,' sprejme v trgovino z mešanim blagom Ludvik Boltin. Logatec. 26840 Pleskarske In ličar, pomočnike ki bd prevzeli večje akord-no delo (ličenje mostov v Karlovcu), sprejmem) takoj Reflektanti naj se čimpreje obrnejo na Novakoviča hotelu Štrukelj, Dalmatinova ulica. Vprašati pri vratarju. 27100 Dve učenki za strojne pletenje sprejmem. Učna doba je brezplačna in traja samo 4 mesece. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 27098 Deklico 18—15 let staro — najraje Štajerko sprejmem k enemu otroku. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod -Stajerka«. 27117 Sodar (ipintar) treger in pošten dobi takoj stalno službo v veletrgovini vina na deželi Ponudbe na oglas oddelek ■Jutra« pod, šifro »Sodar«. 26969 Več dobrih šteparic Siprejmem takoj. Ivan Pre-šem, tovarna čevljev, — Kranj. 26983 Čevljar, pomočnika dobro izvežbanega za razna dela, »prejme na stalno mesto z v»;o oskrbo Travnik Fran. Trebnje. 26984 Ključav. vajenca sprejme Pollak. Maribor. Aleksandrova e. 49. Kino-operater dobi službo v podeželskem kinu. Prednost imajo oai, ki so zmožni kakega rokodelstva. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra« 96555 Trgovsko učenko s primerno šolsko izobrazbo, pridno in pošteno sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom Josip Ko6-mus. Loka pri Zusmu. 26639 Mesarski pomočnik vešč v izdelavi vsakovrstnih salam in klobas, samo dobra moč, dobi službo. — Ponudbe pod »Mesar« na ogl. odd. »Jutra«. 26504 Specijaiista za čevapciče ražnjlče In drug prigrizek. orodjem sprejmem v restavracijo ali bifet za skupno delo. — Naslov v oglas, oddelkn »Jutra«. 27104 ! 'omočnika in učenca sprejme takoj v trajno službo Babin, pletaretvo, Celje. Gosposka 24. 26723 Posredovalnica Plahuta v Ljubljani nujno potrebuje privatne in gostilniške kuharice, natakarice ter pridne služkinje. 27008 Trg. hlapca samskega, ki bi imel opravljati tudi sadni vrt, poštenega in treznega sprejmem v Ljubljani, v hišo brez živine. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26948 Čevljar, pomočnika dobro izurjenega sprejme takoj Ignac Grošič, Kranj Savsko predmestje št. 49. 27070 Potovalnega zastopnika za prodajo brezkonknrenč-nega konsumnega predmeta po Sloveniji, z dnevnim zaslužkom po 500 Din. ozir. mesečno 10—12.000 Din — sprejmemo Prednost imajo izurjeni trgovski potniki in inteligentni mlajši trgovski pomočniki mešane stroke. Ponudbe s popolnim opisom dosedanjega poslovanja. prepisi spričeval in fo-tosliko sprejme oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Marljiv, vesten in natančen 500«. & Th. Rotman: Gospod Kozamurnik in njegov avtomobil 109. Naposled se mu je posrečilo. Miha je ujel trn tki štreelj, ki ga je imel Srček namesto repka, in se ga oklenil, kar so mu dale moči. Toda pes še vedno ni izpustil svoje žrtve, in ko mu je gospod Kozamurnik vendar že ušel, je imelo to hude posledice za njegovo perilo. Rsk! rsk! se je Služkinjo ki zna kuhati in se razume >ri gospodinjstvu, sprejme ?ranc Batjel, Ljubljana — Karlovška cesta 4. 27037 Kuharico za opoldan iščem k S osebam. Florijanski uL 5/IJ 27050 šiviljo ki se razume pri vezenju sprejme »Tribuna«, Ljubljana, Karlovška cesta št 27038 Vestnega nadzorovalca s primerno naobrazbo išče za prihodnje šolsko leto Mladinski Tjivod Ponudbe zahtevanim honorarjem pod »Mladinski zavod« na oglasni oddelek »Jutra« 36990 Vajenca iz LJubljane ali bližnje okolice, za krojaško obrt sprejme Ludvik Wohinz Vegova ulica 8. 27005 Dekle z lepo pisavo, za odprem- Ijanje pbštnih pošiljk sprejme Josip Lindič. Ljubljana 27007 Vajenca ob lastni oskrbi, 6 primerno šotsko izobrazbo sprejmem v trgovino mešanega blaga. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Pošten in marljiv« 26743 Spretno kontoristinjo zmožno slov. in nemškega jezika v govoru in pisavi, sprejmem. Ponudbe z navedbo plačilnih pogojev pod »Strebsam« na ogl. odd. Jutra«. 26843 Čevljar, vajenca sprejme Maksim Ježek, Ljubljana, Pleteržnikova ul. štev. 19 — Bežigrad, vila Metka. 26777 Boljše dekle ki zna dobro kuhati in druge domače posle opravljati, z dobrim znanjem nemščine, išče manjša obitelj, mesečna plača 500 Din. Slavko Walder, Zagreb, Ilica št. 24. 26863 2 kleparska pomočnika zmožna stavbenskega dela. sprejmem. Justin, klepar, Tržaška cesta 36. Ljubljana — Vič. 26861 Sodarja mlajšega sprejmem takoj. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod lifro »Priden sodar«. 27009 Dobro šiviljo za perilo sprejmem takoj na dom. Zglasiti se na naslov: Žabkar, Dvorak o va ulica S/IV. 27081 Potnike za razpečavanje manufai-turnega blaga privatnim strankam na obroke takoj sprejmemo Zelo dober zaslužek! Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 26995 Prodajalko boljšo moč. veščo vseh 6trok mešane trgovine, — sprejmem Hrana in ftano-vanje v hiši. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Slo-venjgradec št.26976« 26976 Učenca kateri ima veselje do trgovine in ima primerno šolsko izobrazbo, sprejmem. Karel Rojndk. Slovenjgradec. 26977 Pridno dekle siprejmem k dvema otrokoma, ki bi tudi znala hišne posle opravljati iu v kuhinji pomagati. A. Jurkovič v Ormožu. 26992 Kontoristinjo sprejmem v večje podjetje na deželi, izurjeno, ki je zmožna stenografije in strojepisja. po možnosti tudi la-ščine. z vso oskrbo v hiši. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Stev. 1612«. 26966 Knjigovodinjo za večje podjetje, katero sem podedovala, veščo slovenščine in nemščine, obenem iskreno prijateljico iščem takoj ali pozneje. — Ponudbe na ogl. odd »Jutra« pod »Prijateljica«. 26928 Kontoristinjo veščo slovenščine, nemške tenografije. strojepisja in vseh pisarniških del. iščem za dobo 6 tednov. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« r službo. Dopi=e je poslati na ogl. odd. »Jutra« podružnica Maribor pod: »Jesen«. 26945 Absolventinja gospodinjske šole. želi službe k nemški družini za malo plačo Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 26927 Delo na dom za stroj 10 sprejmem takoj Strojno pletenje. Kette-Murnova 6. 26954 Zastopniki ki §e bavijo e prodajo vrednostnih papirjev, naj se takoj javijo v lastnem in teren Bančnemu zavodu »Merkator'. robno oddelje-nje, Ljubljana, Selenburgo-va ulica 7. 27151 Zastopnikom ki prodajajo slike na platnu. je osigu-r.ina eksistenca keT imamo veliko izbiTO in drugih prvovrstnih predmetov. Ponudbe na Ban^ovni zavod »Menkat-or«, robno oddelenje. Ljubljana. S»len-burgova ulica 7. 2715? Zastopnike fce) za poset privatnih odjemalcev. za prodajo zlate in srebrne robe na od,r>'ači1o išče »Alem« k. d.. Zagreb. Nikoličeva ul. 7/1 Potrebna ie kavcija ali garancija 15.000 Din. 27148 Gospa srednjih let z večletno pisarniško prakso, samostojna kontoristi-nia in knjigovodkinja. vešča slovenščine in nemščine, pridna in varčna gospodinja. ljubiteljica otrok, išče primernega mesta. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Usoda 687«, Službo na deželi išče dobra pisarniška moč z znanjem več jezikov in večletno prakso Gre tudi samo za oskrbo v hiši. Donite pod »Vesten in sol-dem« na ogl. odd. »Jutra« 26902 Deklico enoletnim trg. tečajem oddam v dobro hiSo za kakršnokoli pomoč Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Začetnica«. 26747 Pisarniška moč začetnica išče primernega mesta. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Vestna ip marljiva«. 27043 Absolvent trg. akademije išče primerne službe. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 27044 »1» T« Turist, opremo (gojzerji Stev. 44) ugodno prodam. Istotako prodam tudi 4 m dolgo lestve. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 27075 Harley-Davidson 350 ccm, v brezhibnem sta^ nju, vožen 5000 km, ugo.lmo prodam. Na ogled v garaži Lojze, Miklošičeva cesta — pri gl. kolodvoru. 26375 2 tovor, avtomobila takoj prodam za 10.000 Din Pojasnila v trgovini Lupše, Ljubljana, Karlovška c. 30. 1 27055 Lepa svetnjka električna, na stojalu, naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 27058 Stara okna in vrata naprodaj na Sv. Petra česa 79. 27065 Barako prikladno za branjarijo »ti stanovanje, prodam. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Baraka«. 27019 Dvoje vrat železnih, novih, dvoriščnih. 3.80 m m 3.20 m širokih ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26591 Kopalno banjo veliko, železolitino, emaill-rano, novo, prodam. Ogledati Čret 48, pri Celju. 26934 Stroino pletiljstvo dobro vpeljano, katero bi lahko vodila samostojna gospa, na prometnem kraju, z lepim stanovanjem, poceni prodam. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Lastna hiša«. 26820 Pozor! Sejmarji, prevozniki, prodam popolnoma zaprt voz, znotraj tapeciran, pripraven za prevoz manufakture, tobaka. kruha itd. Mak60 Žargi. Kamnik. 26812 Ugodno naprodaj novo, malo rabljeno: 2 dolgi stekleni -Jei:ka:esini omari za na pudl, 1 krasna marmorn. tehtnica, košara za kruh. diska za rezanje, marmornata priprava za šunk? z nožem in viicami t*r 2 dciga železna obešala bronsirana za obešanje mesnih »tviri. Naslov v ogl. odd. »Jutra« 26897 Zeissov daljnogled 15 X povečava, prodam za 1000 Din, event. ga zamenjam za kovčeg-gramofon. Zupančič, Hranilniška št. 4 27062 Zeiss-Trieder 7kratno povečanje, prvovrsten, ceno prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 26979 Rudge WhitwOrth e športno prikolico, elektr. opremo, v izvrstnem stanju naprodaj v Domžalah. Osolinova pristava. 26041 Avto dvosedeien, v dobrem rta-nju ugodno naprodaj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Športni avto«. 26881 Motorno kolo s prikolico. 500 ccm, dobro ohranjeno poceni proda M. Raetanovič, mehanik, Brežic«. 26636 »Fiat« avto 503 generalno repariran. nov blok. nov diferencial, zelo ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26449 2 moški kolesi eno e pomožnim motorčkom v sredini, dobro ohranjeni poceni naprodaj Pod Ježami št. 11, Moste-Vodmat. 27087 Moško kolo znamke »Torpedo«, še novo proda Perko, Pred Škofijo št. 16. 27034 Čebule in krompirja belega, nudim večjo množino. Cena po dogovoru, r— Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26117 Vodne melone in dinje na vagone polvagone proda uprava dobra Crno-govci, pošta in postaja Staro Petrovoselo, Slavonija. 25167 Jabolka namizna ter za mošt kttp*- vagonske količine »Coa-tinental«. veletrgovina sadja, Maribor, poštni predal It. 1. 26933 Brusnice na drobno in debelo p* najnižji dnevni ceni 6« dobi v trgovini Vlado Turk, Streliška ulica. — Dobava 6ukcesivna koncem meseca. 26165 Kujxinx Poljske tračnice kupi Andlovic, Ljubljani, Domobranska cesta St. 23. 27074 Sadni mlin rabljen, kupim v Ljubljani. Naslov v ogiaanem oddelku »Jutra«. 26947 Tovorni vozovi in konjska oiprema ugodno naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. Bioskop-aparat ki ni v rabi, z 20 metri daljine, x vsemi deli razen toka, kupim. Zahtevam po-skušnjo. Navedite ceno. — Badisav Matijevič, pošta Ravna Reka, Čuprija. 26931 Izložbeno okno z rolo, v izmeri 100 X 150 X 40 kupim. Ponudb« na o"las oddelek »Jutra« pod »fzložba«. 27040 M lit il iHi J ^ Vsakovrstno zlato kupnje po najvišjih cenatt Č e r n e — Juvefir Ljubljana, Wol!ova nlica 3. 38 kupuje F. Čuden, nova ulica. Lovska puška trocevka, izborno strelja, na prodaj. Naslov pove ogl. odd. lista 26980 Damske fflc klobuke najnovejših oblik dobite od 40 Din naprej pri Francu Bernik, tvornica klobukov. Šiška. 27019 Uradnik les. stroke (manepulant) knjigovodja želi premeniti službe s septembrom. — Prvovrstna moč, zmožen strojepisja, slov., srbohrvatske in nemške korespondence — Ponudbe pod »Vesten« na podružnico »Jutra« v Celju. 26732 Vinsko trgovino z posodo in vso kletarsko opravo prodam. — Poizve se Celovška cesta 50. 26484 Mesto gospodinje k samostojnemu gospodu — tudi vdovcu z otroci, želi gospodična, stara 34 let, iz boljše hiše. Ponudbe do 15. t. m. na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vestna gospodinja«. 27146 Prodajalka prvovrstna moč z dobrimi spričevali. želi premeniti mesto Narfov v oglasnem oddelku »Jutra«. 27140 Nočni čuvaj soliden in oošten. želi t>pre-meniti 6'užbo. gre tudi h ka^Snemu večjemu podjetju ali trgovini za slu-go. Dopise na ogl. odd. »Jutra« pod »Vesten delavec« 26803 Mizar starejša, prvovrstna moi. z dolgoletno inozem=ko t>rak-=0. specialist za fino nohi-štvo dobro naica. no'it;ra. zmoten ri'an'a. kalkulacije. Vn''^nvo-l=tva. valen vsa-kee-a cfrninegs dpla. v potrebi tudi rKinrsv':.i in montira *=t,roie. želi »luSbo delovodje. Vznme manjše mi-rar-tvo v najem. Ceni. ponudbe na podrnžnico »Jutra« Celje pod »Strokovnjak«. Trgovski pomočnik marljiv začetnik, želi premeniti službo radi popolnejše izobrazbe, v kakšno večjo tTgovino. Natdov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26415 Plačilni natakar dobro verziran v poslu — išče nameščenja. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Plačilni«. 26865 Francoščino poučuje in daje konverza-fijo akademik pariške univerze. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Parfait«. 27014 Oblastveno koncesijonirana šoferska šola l Gaberščik bivši komi sar za šoferske izpita — Ljubljana Bleiweisova s. št 52 Praktični in teore tičnj pouk na podlag) najmodernejših pripomočkov Poučujem tudi privatno. Prva oblast koncesijonirana šoferska šola Camernlk. Ljubljana (Jogo. avto), Dunajska cesta 36 Telefon 2236. Btrokovnjaški teoretični pouk in praktične vožnje na različnih moder nih avtomobilih, s pričet kom veskegs prvega 254 Puhasto perje kg po 88 Din razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg DOtem čisti beli pnh po Din 800 kg L Brozovič. ke-mička iistiona perja. Za greb. Ilica 82. 183 Prodam: PARNI STROJ na lapuh, ca. 100—120 k. e.; PARNI KOTEL 82.88 m1 kurilne ploskve; DINAMO STROJ za enakomerni tok, 46 KW m 20 KW 115 Volt; ČRPALKE za zrak (Kompresorji); ČRPALKE za vodo; KOMPRESOR na amonjak, ca. 40.000 Kal urno; KOMPRESOR na ogljikovo kislino, ca 40.000 KaL na uro; RAZNE TRAVERZE; RAZNO ŽELEZO, Eto tn navadno. Na ogled v bivSj prrorami Laško pri Celju. 26796 Starinska miza ura in različne antikvitete novodošle v Agenturno in komisijsko trgovino v Ljubljani, Studentovska ul. 7. 27105 Oleandre dva rudeča in belega, krasnimi kronami, bujno cvetoče, nad 2 m visoke takoj prodam. Vprašanja na oglas, oddelek »Jutra« nod Oleander 3«. 370&4 Avto 4sede?em, prodam »radi odhoda takoj skoro zastonj Zumbtflovič, Miklošičeva c. št. 14. 27034 Motorno kolo e prikolico ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 27056 Avto Fiat 509 z nastavkom, davka prost. 12 000 km voien. prodamo proti primerni garanciji tudi na obroke. — Triumpf-Auto. Maribor. Frančiškan ska nlica. 26845 Avto štirisedežni. srednjelahke tipe, v brezhibnem dobrem staniu. z novimi pnevmati-kami in majhno porabo ben cina ter plačano takso zelo ugodno naprodaj v garaži Essprees, Vegova ulica 8 Srebrne krone Prešer-113 77/ Aluminij v pločevini 6ms, od 1—1% mm kupim. Pošljite naslove s ceno na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Alumi- nij«. 2714« Pohištvo na obroke novo, za spalne in jedilne sobe, kuhinjo itd., ia vsakovrstnega trdega lesa nudimo na dolgoročne do triletne mesečne in tedenske majhne obroke vsakomur, tudi delavcem. Pošljite natančen naslov na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »St. 456« in mi Vam pošljemo takoj našega zastopnika na dom. 26753 Razno pohištvo poceni naprodaj. Naslov v podružnici »Jutra« v Celju. 26932 Spalnico za 8 osebi, dobro ohranjeno prodam za 2000 Din v Tavčarjevi ulici 3,TV, vrata 10. 26882 Družabnico kuharico za izkuh, s kapitalom iščem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 2711« 5000 Din posojila iščem v 6vrho otvo-ritve podjetja v Ljubljani. V 3 mesecih vrnem 7000 Din. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Sigurnost«. 27103 Najceneje do lastnega doma pridete potom brezobrestnega posojila. Pojasnila: Mojmif, kreditna 6tarvhna zadruga, Maribor. — (Priložite 5 znamk.) 26987 Kot družabnica h kakšnemu majhneanu poi-jetja, v mlekarno, slaščičarno ali kaj sličnega bi šla. Na razpolago 20.000 do 25.000 Din Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dober napredek«. 26731 Samostojna trgovka prori pocojila Din 3000.—. Ponudbe pod »Menica na ogl. odd. »Jutra«. 36911 »Narodne Enciklopedije SHS L, H. in m. zvezek prodam. Cena po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 27027 Brzojavne droge les za panir. hrastove pod-nice staln0 kupuje Doghella Reka (Fimne). 25542 Lesa vseh vrst rezanega in okroglega, drv ter oglja velike množine kupujemo »talno proti takojšnjemu plačilu. Posredovalci triso rzkljufeni. Ponudbe. če mogoče za stalno dobavo potom pogodbe, brezobvezno glede množine in cene na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vedno več«. 27094 Hrastove plohe neobrobljene. I. in n.. debeline 60—130 mm. 2 m dolžine naprej in 23 cm ši rine kupi vsako množino Parna žaga v Brežicah. 86728 Sodelavce eventualno kompanjone * večjim ali manjšim kapitalom, za stalen izvoz velikih množin lesa. proti takojšnjemu plačilu, sprejme inozemska družba. Za kapital, potreben v svrho hitrejšega nakupovanja blaga, za zaaranje robe in plačevanje eventnelnih odpremnih stroškov in za stalno dober za-ber zaslužek popolna garancija. Ponudbe samo d« 25. avgusta na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Flotte Ausfuhr«. 27091 Družabnika (co) za vhaokorentabilno podjetje iščem. Potreben kapital do 100.000 Din. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Brez rizika«. 27083 Družabnika (co) iščem za takoj, ki je verziran v gostilniškem obrtu, dobre kuharice imajo prednost. Kavcija potrebna ali dajem na procente. Ponudbe na Adolf Serbec, Gradski .pod,mm, Hrvatska — Ko. stajnica. 26965 10.000 Din posojila išče samostojen obrtnik za dobo 6 mesecev. Vrnem 12.000 Din. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Polna garancija«. 26856 Kdor ml posodi za nakup posestva 20.009 Din sli pa pristopi kot družabnik. dobi tekom 3 mesecev 5000 Din provizije — proti polni garanciii. Ponndbe pod »Provizija« na podružnico »Jutra« v Celju. 26727 1*t>se%U>a Dvodružinska hiša bori, Tltiokot^fktucaa, naprodaj »b 'Iriabii cesti — Dolgi most, Vič. Pojasnila t gvetils* Kušar. 07Lil Družinsko hišico ■ Triom, v oxoiict Ljubija-ee kapi m za So—15.0U0 Din Ponudbe na oglaa. oddelek »Jutrac pod zjiačko »Pia-iam takoj 456«. 27035 v no ■ i—t sobami, najraje blizu gorenjskega kolodvora, »ii tam ležeoo parcelo ku^Lm. Naslov t oglasnem oddelku ■Jutrac. £7022 Celo vflo • B sobami, kopajiico, sobo za služkinjo in velikim vrtom oddam. Dopise na. oglas, oddelek »Jutra« pod »Mirje«. 27(61 Hišo z vrtom Mio-, dvo- ali tri družinsko t LjuMjani ali ki« v bli-iini kupim. Posredovalci izključeni. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod Slro »Gotovina«. 26683 Enonadstropno hišo s lepimi lokali oddam — event. prodam Naslov po-v* oelasni oddelek »Jutrac ^ 36544 B". Posestvo •4 10 oralov naprej vzamem v najem. Ponudbe ip cglaa. oddelek »Jutra« pod »Poeeetvo«. 26702 Enonadstropno hišo x opremljeno trgovino, na prometnem kraja tik glavne ceste, s približno 1 oralom remije prodam, event. proti primerni kavciji oddam v zakup. Naslov: Alojzij Horvat, trgovec. Sv. Marjeta niže Ptuja. £6080 Kmetsko posestvo večje, arondirano, i mlinom ali žago in pripadajočimi pritiklinami, v lepem kraju, po možnosti gozdno posestvo kupim. Rellektiram le na sledeče kraje: Gorenjsko, Koroško, v bližini Celja ali Maribora. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Lepo posestvo«, 26446 Hišo ali parcelo v mestu kupim. Pismene ponudbe z navedbo cen« na ogl. odd. »Jutra« pod »Ta-&oj 666«. 26930 Hišo * gostilno v centra Zagreba, najprometnejše mesto, prodam zaradi bolezni. Pogoji jako dobri. Ponudbe Da Jošp BOhm, Gradska blagajna. Zagreb. 26S11 Stanovanjska hiša t1 Rogaški Slatini, 6 6 sobami in vsemi pritiklinami jn z zraven ležečim sadnim in cvetličnim vrtom, v obsegu !S00 kv. m, naprodaj. Naslov prrm fgi. ad. .»Ju, tra«. 26S07 Posestro lepo, rentabilno, v bližini kolodvora, gosposka hiša, električna razsvetljava itd. moderno opremljeno, proti mestni vili ali hiži zamenjam. Dr. Al. Jenčič, Maribor, Kopitarjeva 6. 26944 Malo posestvo lepo. ob prometni cesti, 5 minut iz mesta, 10 minut od kolodvora, obstoječe iz hiše in gospodarskega poslopja, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 25795 Posestvo as deželi, zelo lepo; hiša obsegajoča 4 sobe, klet in predsobo v Paljcanej 2 hišici z 2 sobama, kuhinjo, hlevi, zidan čebelnjak, velik sadovnjak in vrt za so-iivje, mnogo trtnih živih plotov, prima pitna voda, takoj naprodaj. Pojasnila dale Vila Rosenheim, Ha-jek, Polycane. 26607 Nova hiša Sstaac-vanjska, davka prosta, s dvema vrtoma in z vsemi pritiklinami, blizu mesta Maribora na Teznu blizu šole in kolodvora, na prodaj za ceno Din 105 tisoč. Takojšnja vselitev. S celim posestvom vred, ki bi bilo prav primerno za vrtnarja ali tudi mesarja, pa za ceno Din 165.000. Vpraša se pri g. Franjo Soes, Maribor, Linhartova 18. 26943 Lepo posestvo ▼ bližini Maribora ob vznožja Pohorja, obstoječe iz 20 oralov, enonadstropne hiše, gospodarskega poslopja, vinograda- Trta, njiTe. travnika, sadonosnika, gozda in ribnika. Inventar obsega razno poljsko orodje, vozove, vinsko .posodo in živino. Lastni vodovod m acetjlenska razsvetljava. Arondirano, dobro obdelano in dobro ohranjc-no, na prodaj i* proste roke. Na-elo-r v ogl. odd. »Jutra« Pekarijo J Trgovski lokal 1.1. — ,___. .H —. tod,' U D). z nekoliko vrta, oddam za 1. september. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 2 dijaka oz. cfijaklnjl ia boljše sprejmem na stanovanje s zajtrkom ali v vso oskrbo v Ljubljani bHzu srednje tehn. šole, realke in univerze. Ponudbe na ogL odd. »Jutra« pod »Dijaka »tev. 5«. »000 Dijaka višješolca oddam k mirni družini na zračno stanovanj« in zadostno hrano. Po možnosti nemška konverzacija. Ponudbe z navedbo cene pod »Dobra oskrba« na oglasni oddelek »Jutra«. 26&49 Dijaka eprejme v Mariboru uradniška družina za 550 Din. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. S6SS1 Stanovanje 3—8 sob, z vsemi pritiklinami, ▼ novi hiši oddam z novembrom. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 26949 Mirna družina 4 Kanov išče sobo s kuhinjo proti primerni najemnini. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »4-čl. družina«. 26931 Sobo In kuhinjo oddam y Novem Vodmatn mirni stranki brez otrok. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Brez posredovanja«. 26916 Stanovanje krasno, solnčno, obstoječe iz treh velikih sob ali ev. štirih, kopalnice itd., z vsemi pritiklinami, T sredini mesta oddam e 1. novembrom. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Bližina pošte«. 27020 Stanovanje 2 sob, kuhinje, kopalnice in ostalih pritiklin iščeta 2 starejši učiteljici v mestu - ako mogoče v centru, »a takoj ali pozneje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zdrava lega 07«. 26907 Stanovanje 2 sob, kuhinje in pritiklin iščeta v bližini mesta dve starejši osebi brez otrok, ki plačata do 500 Din mesečno — za november. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Cisto dn suho 44«. 27144 Stanovanje sobe in kuhinje oddam v Zg. Šiški 158. 27115 Stanovanje 2 sob oddam takoj aH z novembrom v Florijanski ulici 5/H. 27052 Stanovanje v Zagrebu, dvosobno oddam ali zamenjam za elič-no v Ljubljani — e 1. no-vpmbrom. Miroslav Zabka. Miklošičeva 14. 36848 Stanovanje sobe, kuhinje in pritiklin, s souporabo pralnice in kopalnice oddam s 1. septembrom mirni stranki brez otrok. Parket, elektrika in vodovod. Naslov v ogla«, oddelku »Jutra«. 26738 Stanovanje trisobno, krasno in solnSno v mestu zamenjam za dvosobno ali enosobn0 s kabinetom. Zamenjava po sporazumu. Ponudbe pod šiijro »Manjše stanovanje 05« na oglasni oddelek »Jutra« 2(7036 Stanovanje sobe in pritiklin, visoko-pritlično oddam t 1. oktobrom. Ponudbe na og'as. oddelek »Jutra« pod »111«. 26853 Stanovanje S—S sob, za tričlansko rodbino iščem s 1. novembrom. Anglo-jugosl. petro-lejska d. d., Miklošičeva cesta 14. 26847 Stanovanje sobe, kuhinje in pritiklin. po zmerni ceni, v sredini mesta, 0zir. na Miriu iščem za takoj. Plačam za pol leta naprej. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Plača pol leta na,pre}«. 26737 Stanovanje S sob in pritiklin, v vili četrt ure od centra oddam s 1. novembrom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 27102 Dve dijakinj v popolno oskrbo sprejme profesorjeva g06pa k svojima hčerkama. Klavir, vrt, inštrukcije. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 27099 Dijaka nižjih srednjih šol, iz dobre hiše sprejmem na dobro hrano in zdravo stanovanje. Strogo nadzorstvo, inštruktor na razpolago, novo stanovanje v centru Ljubljane. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 87110 Nižješolca za 650 Din eprejme bolJSa rodbina. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Inštrnkcija in klavir«. 27106 1 ali 2 (lijaka sprejme učiteljska družina na hrano in stanovanje. — Strogo nadzorstvo, zračno in svetlo stanovanje ter tečna hrana. — Dopise na oclas. oddelek »Jutra« pod »Učitelj«. 27012 Dijakinje sprejmem v vilo blizu Tivolija. Dobra oskrba, inštrukcije, franeosfca in nem-Ska konverzacija, klavir, velik vrt. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod Šifro »Prikljufitev k družini«. Event. izve tudi naslov v oglas, oddelku »Jutra«. »960 V Celju sprejmem dijaka ta dobre hiše na mirno, zračno stanovanje jn dobro hrano, k domačemu sinu, pridnemu tretješolcu. Naslov v podružnici »Jutra« Celje. 36816 Dijake ali dijakinje z vso oskrbo sprejmem v Šiški, v zračne sobe v vf!i, boljša družina. Kopalnica, klavir, inštrukcije na razpolago. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 26873 Dijaka iz boljše hiše sprejmem na hrano in stanovanje. Naslov v ogl. odd, »Jutra«. 26996 Dijakhtjo bdJSo, sprejmem na stanovanje in hrano k hčerki pe-tošolki. Pomoč pri učenju. Rimska cesta 3,' I. 26998 Dijaka sprejmem na hrano In stanovanje v bližini gimnaizije Naslov v oglas. odd. »Jutra«. Dijakinjo le ta fine hiše sprejme prof. družina. — Pojasnila med 10. in 18. uro. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 27016 Za tretješolca lz boljše rodbine iščem stanovanje, najra.ie pri kakem strogem profesorju. Cenjeno ponudbe z wemi potrebnimi podatki sprejema ogl. odd. »Jutra« pod mačko »TVet-ja državna realna gimnazija«. 36968 Dve dijakinji sprejmem v lepo zračno stanovanje in na dobro hrano. Naslov v ogL odd. »Jutra«. 26957 Dijakinjo 10—ISletno, samo ta najboljše rodbine vzamem v vs0 oskrbo v Ljubljani. — Lastna soba, kopalnica, klavir, vrt, slovenska in nemška konverzacija. Pojasnila dnevno med 2. in 3. ure v enodružinski vili na Groharjevi cesti 10. 26639 Dijaka I. ali n. razreda srednje šole sprejme na hrano in stanovanje višji uradnik — zaradi skupnega učen "a z domačim sinom, za izjemno ceno 600 Din mesečno. — Dopise sa oglasni oddelek »Jutra« pod »Večna pot«. 36182 Dijaka v Celju iz boljše hiše sprejmem na stanovanje in hrano v veliki solnčni sobi v vili. Dobra hrana in nadzorstvo, klavir. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod »Pomoč pri učenju.« 26443 Dijaka iz dobre hiše vzame profesor v Mariboru v popolno oskrbno in vestn0 nadzorstvo. Solnčna lega, vrt in glasovir na razpolago. Naslov v upravi »Jutra« Maribor. 26192 2 dečka ali deklici sprejme upokojen nemški učitelj na vestno pripravljeno hrano, v neposredni bližini mariborskih srednjih šol. Uporaba klavirja. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 36181 2 mlajši dijakinji (dijaka) boljši sprejmeim na hrano in stanovanje. Klavir na razpolago. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Inženjer«. 26877 V Celju sprejme uradniška druSna v popolno oskrbo dijaka ali dijakinjo — nižješolca. Pomcč pri učenju. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Strogo nadzorstvo 63«. 36763 2 dijaka (injl) v celo oskrbo sprejme obi-telj z lepo lastno vilo. — Prilika za priučitev nemščine. Naslov v oglasnem oddelku »JutTa«. 27101 n Deklico od 5 let naprej, od boljše matere vzamem v oskrbo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36786 Kdo sprejme 9 mesecev staro deklico za svoje? Naslov v ogl. odd. »Jutra«. Pljuča! Pljučne bolem! ozdravi dr. Pečnik, pljučni zavod (privat-Luoarenheil-anstalt) Sečovo, pošta Rogaška Slatina. Prospekt S dinuje. 26158 Veliko prazno sobo event. i souporabo kuhinje in elektriko oddam na Celovški cesti s 15. avgustom ali 1. septembrom. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 26684 Kot sostanovalko • celotno domačo eskrbo sprejmem gospodično ali dijakinjo. Pogoji ugodni. Pod zve B« v Gradišču 14 — pritličje, lev®. 27046 Dve prazni sobi lepi, v sredini mesta oddam za pisarno. Naslov v oglasnem oddelku »Jntrn«. 270S9 Prazno sobo oddam za več let ali dosmrtno. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«. 27067 Prazno sobo svetlo, parketirano, s separatnim vhodom in elektr. razsvetljavo, v centru mesta oddam samo boljšemu gospodu s 15. avgustom za 500 Din. Naslov v oglas, oddelka »Jutra«. 27055 Prazno sobo s posebnim vhodom in elektriko oddam 1 ali 2 gospodoma. Ivan Pavlin, Trnovo — Razpotna ulica štev. 6. 27033 Gospoda sprejmem po zmerni ceni na stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 27018 Lepo sobo s posebnim vhodom oddam e 1. septemt»om. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 27017 Sobo e posebnim vhodom, lepo opremljeno, z električno razsvetljavo eddam gospodu ali gospodični, ki je čez dan zaposlena, proti mesečni najemnini 300 Din. Naslov v oglasnem oddellfi »Jutra«. 20764 Mesečno sobo z elektr. razsvetljavo ter posebnim vhodom oddam dvema gospodoma t Stre-liški ulici St. 10. 27045 Opremljeno sobo lepo In solnčno oddam v Streliški ulici 18/1. 26850 Sostanovalko mrejmem h gospodični. — NasJov v oglasnem oddelka »Jutra«. 27002 Ločen uradnik z odraslo hčerko, išče me-blovano sobo v sredini meeta. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »15. avgust 1929«. 36852 Dve sobici v bližini gorenjskega ko lodvora, z elektriko, brez posteljnine, oddam dvema gospodičnama. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 26891 Opremljeno sobo z 2 posteljama in separatnim vhodom, v vili v centru meeta oddam s 15. avgustom. KnaCjeva ul. 13/11 26793 Separirano sobo v Mariboru event. s brano iščem v bližini artiljerijske vojašnice. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mari boru pod »500 — 89«. Sobo opremljeno ali prazno, s posebnim vhodom in elektr. razsvetljavo takoj oddam v bližini frančiškanskega mostu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 27061 Kabinet miren in snažen, za takoj išče uradnik do 10. septembra. Ponudbe pod Šifro »Kabinet« na oglasni oddelek »Jutra«. 27053 Prazno sobico s posebnim vhodom, solnčno in čisto, z električno razsvetljavo, oddam snažni gospodični. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 36961 Zračno sobo z električno lučjo oddam gospodični s 15. avgustom. Naslov pove uprava Jutra. 36994 Opremljeno sobo oddam zraven univerze. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 36997 Stanovanje brez ali z vso oskrbo iščeta dva gospoda za stalno. — Cenj. ponudbe z zahtevki na oglasni oddelek »Jutra« pod »Solidna 55«. 36955 Lepo sobo s posebnim vhodom oddam za 1 ali 2 boljša gospoda. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 26952 Solnčno sobo oddam v Trnovem, Devin-ska ulica, vdovi ali zakoncema, postavi se lahko štedilnik. Dolinar Rafael, De-■vinska ulica 8. 36972 Sobo s knhfnjo oddam (! stanovanji) bolj-ši strankfl v vili za Bežigradom, Elnspielerjeva 33. — 26971 Prazno sobo s posebnim vhodom, od gostiln« »Dalmacija« do gostilno KeiSič iščem. Naslov v oglasnem oddeHra »Jutra«. 26815 2 opremljeni sobi zelo lepi oddam s 1. septembrom. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 36782 Sobo i-Jče boljša šivilja- Plača meseino 200 Din. Gospodinji šivanje zastonj. Ponudbe na oglasili oddelek »Jutru« pod »Hvaležnost«. 26950 Gospodična solidna, išče preprosto sobico, event. gre tudi kot sostanovalka v Rožni lini Ima svojo posteljnino. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Odsotna«. 27108 Drž. nameščene« z gotovino, želi znanja z gospodično do 90 let staro, s primernim premoženjem, v svrho poznejše ženitbe. Dopise na podružnico »Jutra« Maribor pod »Dom«. 26901 'Zt Samec poSten, z dobro in stalno elužbo ter 40.000 Din gotovine, želi znanja z gospodično ali vdovo brez otrok, staro do 35 let, s premoženjem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Značajen«. 26999 Slavček! Na svidenje 13. Dvigni pismo pod zadnjim naslovom. Slavica. 26963 Dve Slovenki simpatični brinetki, lepe zunanjosti in"* neomradeževane preteklosti, želita resnega znanja z dvema dobrosrčnima Amerikancema, v starosti od 25—35 let. Resne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod anačko »lSletna Marjetica« in »221etna Viio-lica«. 26703 Pismo poslala »Triglav« Laško, poštnole-žeče — zakaj je bilo vrnjeno? 22Ieten dečko značajen, želi znanja z ml-čajno do 351etno gospodično ali vdovo: Radojevič, M-ri-bor 1, poštnoležeče. 36832 Pridem 14. t. ra. e prvim vlakom. Prosim, čakaj! Poljub Tvoja Muca. 26993 Katera Ptujčanka mlada, luškana ln navihana, bi hotela v ostri a di-s k r e t n i korespondentni ofenzivi nastopiti proti bogatemu, mlademu rojaku v tujini? Diskrecija častna! Neanonimne dopise na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Veseli lakar«.' 26839 Zvest prijatelj 9. bil nesporazum. Prosim 12. istotako! Pokloni — Go-rupova. - £7054 1826. Kje M muca? Sporo?! koda j lahko pridem. Poljubljam Te — Tvoj fantič. 27025 Dopisovati želim z do 181etno gospodično — boljše situirano, lopo, dobrega srca in resno. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Ferhandc« 26967 Pridi moj« edina, o jjridl, pridi gotovo. Ljubim Te brezmejno, težko Te pričakujem Prve dni avgusta sem pisal — Pst. 27088 Slike! Prosim, 14. t. m. ob 1». url 27145 Gospodična z dežele, želi dopisovati z boljšim goc.podom. v svrho prijateljstva. — Dopise po možnosti s eliko na oglasni oddelek »JutTa« pod šifro »Osamljena 24«. 27073 Dva orožnika Primorca želita znanja z dvema boljšima gospodičnama, radi dopisovanja in poznejše ženitve. Cenjene dopise poslati na ogla6. oddelek »Jutra« pod značko »Ivo in Lojze«. 37139 30 let star državni uslužbenec, posestnik, želi znanja s premožno gospodično v errho poznejše ženitbe. Dopise na ogl. oddelek »Jutra« pod »Poletje 16«. 26900 Samostojna gdč. boljša, srednjih let, s 30.000 Din, želi znanja zaradi možitve z boljšim državnim nameščencem ali upokojencem s pokojnino. Vdovci brez otrok niso izključeni. Staro-st od 45 do K let. — Resne ponudbe je poslati na ogl. od. »Jutra« pod »Sreča v jeseni 1929«. 26S93 Vdovec s »talnimi mesečnimi dohodki in 30.000 Din kapitala, želi znanja z vdovo, gospodično ali ločenko oi 45—55 let, ki poseduje kako obrt, posest ali hišo — event. s stalnimi dohodki, v svrho skupnega gospodarstva. Le resne ponudbe pod »Lepa bodočnost 219«. na oglasni oddelek »Jutra« 26538 Trije avijatikl akrobati, nameravajo o Božiču poleteti t Ljubljano. Gospodične, želine akrobacij naj se jarijo pod šifro »Stiping, Tomo,. Vri« na oglasni oddelek »Jutra«. 27147 Inteligentna gdč. stara 32 let, blondioka, s 40.000 gotovine, pridna gospodinja ter dobra kuharica, želi resnega znanja v svrho takojšnje ženitve, z inteligentnim in dobro ei-tuiraiiim gospodom od 32 do 45 let. Tudi vdovec z otroci ni izključen. Le resne dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Blago sr-ce<- 36779 Železniški uradnik II-II kategorije, 38 let star. y večjem mestu Slovenije, želi znanja radi ženitve. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Cakan«. 36774 Kmetski iant 30 let star, izobražen in s 30.000 Din gotovine, se želi priženiti na večje posestvo. Le resne ponudbe, če mogoče e sliko na podružnico Jntra v Mariboru pod šifro »Osamljen«. Tajnost zajamčena. 26719 Gospodično aH vdovo srednflh let, H bi pomagala otvoriti lastno trgovino, poroči takoj dobrosrčen in simpatičen gospod. Dopis« pod »Lepa bodočnost« na ogl. »Jutra«. Solfden podjetnik značajen, z lepo vpeljano industrijo v leipem mestu Slovenije, sredi letovišč, srednjih let, želi poznanstva s pošteno in delavno gospodično ali vdovo brez otrok, v starosti 34—32 let s premoženjem, v svrho skorajšnje ženitve. Le resne penudbe s sliko, ki se takoj vrne, na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Diskrecija častna zaderva« 36966 Lesni trgovec srednjih let, ločen pred 8 leti po krivdi soproge, pri-kupljive zunanjosti, višje izobrazbe, plemenitega značaja in dobrosrčen, toda kljub temu bil nesrečen v zakonu, želi resnega znanja v svrho takojšnje ženitve ali skupnega gospodinjstva z gospodično, vdove ali ločenko, z večjo vsoto v gotovini ali nepremičninah. Otroci ne dela:o zapreke. Ponudbe t sliko na oglasni oddelek »Jufra« pod »Iskrena želja«. 27090 Ženitev Simpatičen, dobro sHulran. naobražen gospod srednjih let, samski, blizu Ljubljane, želi znanja v svrho čimprejšnje ženitve z inteligentno gospodično v starosti od 25—33 let, 8e mogoče s premoženjem. Želi ee čedna zunanjost, čista preteklost, znanje dinjstva, miren temperament in srčna kultura. Resne, neanonimne ponudbe e eliko in točnim naslovom poslati na »Publicitas«, Zagreb — Gunduličeva 11, pod šifro »Zajamčena tajnost 1001«. Slika se takoj vrne. 36706 -rt H * fJ 8 r t Koncertne gosli prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 37028 Kupim klavir (Stutzflflgel), črn, malo rabljen, prednost z angleško mehaniko. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Klavir«. 36659 Godbena društva pozor! Prodam 11 različnih rn stnimentov na pihala po zelo nizki ceni. Ponudbe pod »Basposauna« na po družnico »Jutra« v Celui. £6818 Klavir za 2000 Din nairodaj na Sv. Petra cesti 2;II, desno. Ogledati med 2. in 8. uro popoldne. 26738 Psa volčje pasme dobrega čuvaja, radi od-po- tovanja po ugodni ceni prodam. Natflov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26437 Psa dobermana čiste pasme, 1 leto starega po nizki ceni prodam. nudbe na upravo ' Grad Bled. Po- hotela 36435 Lovske ptičarje mlade, z rodovnikom proda Mekinda, Moste, Društvena ulica 27. 27095 Papigice undulatke (Welle»reittlche), evetlomodre, temno ali ko-baltmodre, bele, rumeno-bele, zelenomodre in druge barve ima oddati po primerni ceni Marija Kau-čič, Podbrezje. Gorenjsko. 26970 Jahalnega konja do 8 let, močnega in večjega, ne plašljivega. kupi takoj graščina Boštanj ob Savi. 26342 Psica nemgka kratkodlaka, lovska, rujave barve, ki sliši na ime »Lotte«, se je zgubila. Najditelja prosim, da jo proti nagradi izroči pri vratarju velesejma. 27064 Pletflni stroj 8'123 prodam. Naslov v od: oddelku »Jutra«. 27004 Čas ie zlato! Pred nakupom oglejte si lik o Izbiro po nainttil ceni. Motor}« vtt im __ Siralnlh ttrojrr naJnor«p« mam« Otroških »oiltkor. Športnih rotiikon IgriCnlh »oriCko«. TriciMJ«* Skiro. Holendcrje« Otroških nfcxMMo« Stoik: u o£«o|c ho)e Tridkljc mm prevoz tlaga Del« tM vsakomtna ctroft te hfctt Pocrmitfka Itd. CcstM frank« Prod«|» W4I obrok«. V pe«M oddelek M (pKtcraMo «M popnvfla ..TRIBUNA" P.B.L Tovarna drakolea M otroluh nMav Ljubljana. Kartovska cest* 4. Stroj za prižaganje hlodov (Stutzsšge). 1 ni-halko (Pendelsage) v dobrem obrata rmožnem stanju. kupim. Miklavžina, n. Braslovč«. 86836 Dinamo stroj 1« k. e., 220 Volt, v zajamčeno obrata zmožnem stanju, kompletno e stikalno tablo, različna zobna kolena m jermenino, prodam le vsled povevanja obrata. — Ponudbe na Miklavžina. p. Braelovče. 26937 čevljarski stroj dobro ohranjen, cilinderski, in nekaj orodja ter oprave za delavnico prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 26S70 Urarska popravila izvršuje najceneje in naj-precizneje Franc W01fing, urar, Gospoeveteka cesta 13 27079 Strojno pletenje sprejema v delo vse vrste pletenja za stroje št. 8. — Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 27003 Foto Holynski Ljubljana, Dunajska c. C. Solidno delo! Nizke cene! 25453 Stroj za risarske žebljičke te papirne sponke, preizkušen in r.ov, prodam. Poizve se v ogl. odd. »JutTa«. 26868 Šivalni stroj star, dobro ohranjen, pod ugodnimi pogoji naprodaj na Mestnem trgu št. 25/11. 27097 Melangeur In stroj za mletje ledu proda za vsako ceno »Embra«, Ljubljana 7. 37030 Bencinski motor 10 k. s., stabilni, prvovrstni amerikanski proizvod, v zelo dobrem stanju, ugodno prodam. Zahtevajte podrobno ponudbo. Naslov: >H.rr-vester«, oglasni oddelek »Jutra«. 27071 Tračno žago zatesnilni skobelni stroj, rezkalni 6troj, vse generalno reparirano in popolnoma nov, še ne rabljen veneci-janski iaTemnik poceni proda Sirak. Maribor, Pobre-ška cesta 15. 36628 Overlock stroj z motorjem, kompleten — znamke KBhler, 1 leto rabljen, kakor tudi 76 vret-enic za volno poceni prodam — ali zamenjam za pleteno blago. Trgovina B. Tkalec. Zagreb, Ilica 72. 2691S Parno lokomobilo ca. 15—30 HP, v dobrem stanju kupim. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 26741 Motor 13 HP, na mpojni plin in žago venecijanko proda ali zamenja za smrekov, oziroma hrastov les Skala, Brežice. 36730 Ravnalni stroj (Abriehtmaschine) v gobrem stanju poceni prodam. — Pismena vprašanja na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Stroj 400«. 27072 Priporoča se restavracija J. RAHNE, Selo. Točijo ee pristna štajerska in dalmatinska vina. Fina šunka in razni prigrizek. Nizke cene. 36017 Vsi na vrt. veselico v nedeljo dne 11. t. m. k Lasanu, Vodnikova cesta — gostilna »Dalmacija« — pri Anžoku. Godba s plesom od 16.—34. ure. Vstopnina prosta. Primorska kuhinja ter odojak in jagnje na ražnju Izbira morskih "rib. Točila se bodo pristna dalmatinska vina. — Točno postrežbo jamči in se priporoča za obilen obisk Iv-an Las.m. 27132 Franc Jager tapetništvo Sv. Petra nasip 29 Vam nudi najceneje žimni-ce, matrac-e, otomane, di-vane in vse tapetniške izdelke. 180 Za trajno kodranje z najnovejšim Maverjevim aparatom ee priporoča damsko frizerski salon En gelbert Franchettl, Ljub Ijana. Dunajska cesta 20 166 Pozor! Damsko ln posteljno perilo, čipke, vezenine dobite najceneje pri tvrdki A. Zorčič, Ljubljana, Kongresni trg 3 Sprejema 6e tudi entlanje in ažuriranje po najnižji ceni. 8600* Karkoli želite kupiti ali pffodati, oglasite na poštni predal 216, Ljubljana. 27107 Naznanjam da otvarjam z 13. avg. podružnico mlekarne, deli-kates in slaščic za Bežigradom, Staničeva ulica 2 — ter se cenj. občinstvu naj-topleje priporočam. Ha v bar Terezija, mlekarna, Ambrožev trg. 27021 Mariborska oblast! Srbin, dobrih manir, privatni uradnik, želi meseca se^v tembra in polovico oktobra preživeti v omenjeni oblasti pri kaki boljši obitelji na manjšem posestvu na deželi. Cenj. ponudbe z navedbo pogojev in opisom ok-nlire prosim na naslov: Budimir S. Radosavljevič, Beograd,- Balkanska ul. br. 1. 36973 Zanesljiv, trezen hi čil penzlonist dobi mesto prodajalca bencina na črpal-ki. Kavcije zmožni ima;» prednost. Dopise pod značko »Zanesljiv« na Aloma Com-panv, Ljubljana. 10053 Lisičje, polhove kože ln vseh drugih divjih IU vali kupuje stalno skozi celo leto D Zdravii. trg. u-nja. Linbljana, Flori jan-ska ulica 9. 1880-a Vreče nove in rabljene vseh vrst ter juto za embalažo ima vedno v zalogi Mirko Mlakar Uubliana, Slomškova ulica IT. Ljnbljana Gajeva nlfca 2« izvršuje slikarsko in pleskarsko obrt. Delo zelo solidno in po nizkih cenah. Za naročila se cenjenemu občinstvu priporočam. Stalna ntBllka razstava slik Velika Izbira okvirjev A. KOS, Mestni trg št 25 Nasproti magistrata •Mednarodni velesejm v (Pragi iiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiuiiiimiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiuiiiiiiiiiiii od 1. do 8. septembra 1929 tr Svetovni velesejm, na katerem so zastopani narodi tn države Znižana vožnja za brzovlake in navadne Tlake Jugoslavija «5%, Čehoslo-vaška 33%, Avstrija 25°/,. Pojasnila in legitimacije dajet ČEHOSLOVlSKI KOJfZULIT, Ljubljana ALOUA C OTIPAM, Ljubljana, Aleksandrova 2 Strešna opeka patent BOHN, VINKOVCI, zastopnik: „MATERIJAL." dr. z o. as., Ljubljana, Dunajska cesta St. 3« Telefon »7-16 Dvokolesa najboljših evetovnih znamk v veliki izbiri, selo poceni Najnovejši modeli otroških vozičkov od preprostega do najfinejšega, Id igračni vozički v zalogi. Več znamk livalnih strojev najnovejših modelov, deli in pnevma lika. Ceniki franko. Prodaja na obroke. ^TRIBUNA« F. B. L. tovarna dvofeoles in »troSkih roiiJkor, Ljubljana, Karlu vgka cesta 4. Najpopolnejši Stoewer Šivalni stroji za šivilje, krojače in čevljarje tei za vsak dom. Preden si nabavite stroj, oglejte si to izrednost pri tvrdki Lud. Baraga, Ljubljana. Selenburgova ulica 6 1. Srezglatsn aouk 15-letnc garancije Telefon št. 980. is Odvetnika Dr. Drago Marušič in dr. Viktor Vovk v Ljubljani, sta se preselila s svojo pisarno iz dosedanjih prosto. rov v Tavčarjevi ulici št. 4 ioots v pritličje hiše v Tavčarjevi ulici št. 1 Ant. IS ud. LegatoT enoletni trgovski tečaj t Maribora (odobren od Ministrstva trgovine in industrije r Beogradu.) Učni predmeti: Enostavno, dvostavno ta ameriško knjigovodstvo, Trgovsko računstv**. Slovenska korespondenca in kontoma dela, Srbohrvaški jezik: in korespondenca, Nemška trgovska korespondenca, Gospodarski zemljepis, Blagoznanstvo, Slovenska stenografija, Strojepisje, Le popis je, Slovenski fezflk. Nemški jezik, Italijanski jezik. Nemška stenografija. Začetek dne 2. septembra 1929. Častni internat in lastni Šolski bnffet. Letaj izpiti in izpričevala pod državnim nadzorstvom. Prcsipekti in vpisovanja v trgovini tvrdke 9190 ANT. RUD. LEGAT & Co„ Maribor, Slovenska ul. 7, telel. 100. Slmmeringer tovarniška d. d. za gradnjo strojev in vagonov Wfen XI. Avstrija Žerjavi in transportne naprave Zastopstvo: * Inženirska pisarna Julius Breitwieser Zagreb, Frankopanska 8 CHRYSLER ROADSTER '75' Opazujte Chrysler Roadster '75' n« vogala. V»* 4 kolesa so trdna in sigurna na tleh. Nikakšnega nevarnega guganja karoserije. Komaj vidno gibanje krmila. Cela teža avtomobila je pod mejo nevarnosti, zet enakomerna razdeljena. Široka vzmetna sedala zadnjih peres, odvzamejo vse sunke vožnje in pritiskajo kolesa trdno na da. Chrysler '75' Roadster — nov tip a športnih vozil-dirkalska eleganca — občudovanja globoki prostorni sedeži, sedeži z usnjem tapecirani — celoluzni lak, krom platirunga — prostorni in udobni zasilni sedeži — brzina 120 km na uro — motor z Silver dom cilinderskim pokrovom z visoko turbulenco — hidraulične notranje ekspanzijske zavore —, katere se sameizenačijo in so takoj učinkujoče — gumijevi ležaji in stotine drugih motornih prednosti, katere združene, postavljajo to vozilo v poseben razred. Dolga leta tihega, mirnega motorizma. Poizkusite Chrjsler '75' in Videli Boste Razliko. GLAVNI ZASTOPNIK ZA JUGOSLAVIJO: W. H. SMYTH, BEOGRAD. ZASTOPNIŠTVA: LJUBLJANA — AMERICAN MOTOR LTD. — ZA LJUB. LJANSKO OBLAST. ZASTOPNIŠTVA: MARIBOR — AMERICAN IMPORT CO. ZA MARIBORSKO OBLAST Chrjsler Motors Detroit Michigan Najboljši ▼ materijalu in konstrukciji in najlepši v opremi so Sevalni stroji in kolesa Gritzner" in „Ad!er" za dom obrt in industrijo le pr' iOS. PETEL1KC Ljubljana aotej Prešernovi v* spomenika ob wdt Jouk fazenla brezpleim Večletna garancija Zahtevajte ponndbe Vinski Iu0č6 mm kamen kupuje po najboljši ceni ED. SUPPANZ, PRISTAVA i Ocarinjenje vseh uvoznih in izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi RAJKO TURK, carinski posrednik, LJUBLJANA, Masarykova cesta 9 (nasproti carinarnice). Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno. 5 nasvetov Ako uporabljamo ono vrsto Gargoyle Mobiloil-a, ki je izbrana po priporočilnem kazalu in ako se ravnamo točno Po spodaj navedenih nasvetih, lahko znatno podaljšamo mazilno sposobnost olja: 1 Zlasti pozimi se varujte raavade, da bi s poplavljanjem uipli-DjaCa lagilje pognali motor. Takoj pri začetku vožnje moramo previdno pustiti piim in gledati, da ne bo zmes pre-mastma, da bi kar najmanj poriva prodiralo ob batu v kairter. Pri praznem teku naj dela motor z majhnim številom okretov. Ne puščajte j>ra«nega teka, kadar m potreba. Dositd bo®»e je, dolivati o!je pogosto-ma v majtaih mno-šiinaih, kakor pa naJi«ii ve$jo količino po dajjšesn času. I Mobil oi! ' Po kakovosti prvo olje na svetu Mobiloil BEC.TBAOE MAS* DIREKTORICA velike trikotažne tvornice, z večletno prakso, izučena šivilja in prikrojevalka belega perila, agilna m vestna moč, želi službo s 15. oktobrom. —t Cenj. ponudbe na Jugomosse, Beograd, za »458«. 10.086—a ZASTOPNIK za Ljubljano in okolico se išče. — Ponudbe naj pošljejo samo dobro vpeljane in ugledne osebe, z navedbo tvrdk, katere zastopajo na Fran. Ksav. Lešnik, Maribor, razpeče* valeč Maggijevih izdelkov za Kraljevino SHS. 10.095 POZOR1 REDKA PRILIKA! Posestvo t Kamniku deset minut od glavnega trga, obstoječe iz vrta, njive, trav* nika, gozda, sadonosnika, moderno zgrajene vile z 9 sobami in 2 kuhinj, novo zidano gospodarsko poslopje z 2 stano* vanji, skladiščem in hlevi, solnčna lega, radi bolezni takoj prodam, ali pa za hišo v Ljubljani, tudi za stavbni prostor v centru mesta zamenjam. — S. Kmetec, Ljubljana, Res« ljeva cesta 13. 10.083—a Sprejme se pisai*nisšca tttcc, možka ali ženska, samska, perfektna v strojepisju, dvojnem knjigovodstvu, slovenskem, srbohrvatskem in nemškem dopisovanju. Podrobne ponudbe s sliko in plačilnimi zahtevami je poslati na JUGOSLOVENSKO TVORNICO VOZLANIH PREPROC 10CS1 Sv. Pavel pri Preboldu. Tečaj za konserviranje sadja zelenjadi in sadnih sokov na Dr. Krekovi gospodinjski šoli v Zg. Šiški, pri Ljubljani se prične 19. t m. in traja do 25. avgusta L 1. Plačaiti je za ves tečaj 200 Din; notranje za hrano in stanovanje še posebej 250 Din. — Priglase sprejema vodstvo do 15. avgusta 1929. Kostanjev taninski les in smrekovo skorjo kupujem stalno najugodneje Ernest Marine, Celje Zrinjskesra ul. 4. — Telefon 136. Radio - tehnika izurjenega ▼ montaži ratljo-aparatov In vseh v to stroko spa-dajočiih opravil sprejme svetovna tvrdka v Ljubljani. Ponudbe pod označko »Prvovrstna moč« na oglasni oddelek »Jutra«. Velika avtogaraža in veliki prostori, pripravni za skladišča v večjem mestu Slovenije, se oddajo v najem. Ponudbe pod »Avto« na podružnico »Jutra«, Maribor. 10091 Honnffikturna \nm\ na najprometnefši cesti, dobro vpeljana, pripravna za začetnika ali za podjetno žensko se takoj odda« Potreben je majhen kapital za prevzem inventarja in malo zaloge. Ponudbe pod »Ugodno 10.093« na npravništvo »Jutra« 1005,3 y KOL VNOS past« k od najboljših najboljša, od najcenejših najcenejša, a vrh vsega ze lo ekooo-mična. 1 cm KOL VNOSA na so« šfletfcici sadostuše. Fosknsite, pa se boste trverii, da )e KOLYNOS »ajbotjša pasta za sobe. DoM st r vsefc lekarnah, droge- rijah in porrumerijah. VACUUM OIL COMPANY D. D.. ZAGREB Reprezentant z večtetno prakso in dokazi o izredno visoki produkciji zlasti v živiljski stroki išče ▼ svriio izboljšanja svoje pozicije primerno mesto pri veliki zavarovalnici, ex- in interno poslovanje (organizacija). Cenjene ponudbe pod »Stalna eksistenca 10090« na oglasni oddelek »Jutra«. 10090 Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojzij Novak. Vsi ▼ Ljubljani.