Edini slovenski dnevnik Zedinjenih državah. :•
Velja sa vse leto... $3.00 Ima 10.000 naročnikov
GLAS NARODA
list slovenskih delavcev v Ameriki.
The only Slovenian daily in the United Stmt« >
Issued every day except7
Sundays and Holidays >
rai^FON PttAMTl: 4S87 CORTLANDT. Entered u Second-Clan Blatter, September 11, 1908, at the Port Office at New York, W. Y., under the Act o? Congre* of March 3, 187».
NO. 41. — štev. 41.
TELEFON PIS AKNE: 4687 OOSTLANDT.
new york, thursday, february 18, 1915. — četrtek, 18. februarja, 1915.
VOLUME mi, m LETNIK "T", i
DEVETDNEVNA BITKA PRI MAZDRSKIH JEZERIH SE JE UGODNO KONČALA ZA NEMŠKO ARMADO,
-O-
nem&ka poročila pravij o, da so vjeli nemci 50,000 mož. iz petrograda ni do sedaj še nobene vesti. povprečna temperatura na bojišču znaša šest sto-pinj pod ničlo. angleške bojne ladije so blokira. le bolgarsko pristanišče. turki pravijo, da morajo zmagati. če vzamej o angležem egipet, bo zanje indija brez vsakega pomena.
Nemška poročila o zmagah.
Berlin, Nemčija, 17. februarja. Jtuni ho hiti prisiljeni zapustiti V/hodnjo J'rušijo, pri tem so pa i/guhili veliko število svojega vojaštva. Iz poluradnega vira je znano, tla so vjeli Neiuci najmanj .'»0,000 Kusov. Nailalje so zaplenili 40 topov, še&tdeaet strojnih pušk in velikansko množino vojnega materijala. Ko se je vršila odločilna bitka, se je nahajal nemški eesar Viljem v glavnemu slami nemške armade.
Poročilo velikega nemškega generalnega štaba se glasi: — V bližini Mazurskih jezer se je vršila devet dni neprenehoma vro-<-a bitka. Ruska armada je štela enajst infanterijskili divizij in Več divizij kavalerije. Kljub temu, da so se nahajali Kusi v izborilo utrjenih postojankah, smo jih pognali v beg. fmaknili so se v gozdove, ki leže vzhodno od, Avgustov« in Suvalki.
Sovražnik ima izvanredno velika nit y i h .*V0.(MM
nejnih |»a š<* ni znano.
se koncentrirale v južnem delu Ogrske in nameravajo vdreti v Srbijo, Štejejo 450,000 mož. Tz Aten poročajo, da bo vdrlo v Srbijo šest avstrijskih in troje nemških armadnih zborov.
Srbi in Albanci.
Pariz, Francija, 17. februarja. Tukajšnji balkanski agenturi so sporočili iz Niša sledeče: — Albanci so vprizorili zadnje dni več vpadov v Srbijo. Srbske čete so morale zapustiti Okrido, nakar so jo Albanci zasedli.
Pri Rovinu in Levacu se je vršila vroča bitka, ki pa ni bila odločilna. Pri Prizrenu smo Albance potolkli.
Blokada bolgarskega pristanišča.
Berlin. Nemčija. 17. februarja. Iz Carigrada poročajo, da so
francoske in angleške bojne la dije blokirale pristanišče Dedea-gač ob Egejskem morju. Na ta
.	u o	- i-	način hočejo preprečiti izvoz ži-
ke izgube. >>« m o vjeli smo I,-i „	- . , .. _ .
1 t ■ »v" v Nemčijo in Avstrijo. Bol-"tevilo mrtvih in rii-	j * • i	*
garska vlada je vložila oster protest. Češ, da je z blokado ovirana vsa nemška trgovina.
Poloiaj na Rusko Poljskem. Berlin, Nemčija, 17. februarja. Izjava, ki jo je podal danes veliki nemški generalni štab, se glasi: — V ozemlju, ki leži severno
Turki in z&veznild Carigrad, Turčija, 17. febr. — Ml a dot urški voditelj Talaat hej. Ilt.	j.e se,,aJ notranji, mornariški
nika v beg Za- ',n finaiK ni minister, je rekel ne-...h,; v	I kemu zastopniku "Associated
Press" sledeče:
— Ni resnica, da smo šli pod nemškim uplivom v vojno, pač je
iiii"m ni <|ir \riM"lll sjiopii- 1	. .	r J
katerih miio bili večji del | r* ,st,na' <la SO ,ias do' te^a P-ri" govalci	1,1 zavezniki. Krivic od strani
Nemci so nadalje pobili ono » An*lije inw Rus,>- nis™ mo*]i _____i.;	vee prenašati.
pognali sovra/
sledil jemo ga še setlnj v slll^ri proti Tauroggen. V gozdovih vzhodno od Avgust ova je |>rišlo na | ur mestih do vročih spopadov, \
mi zmagovalci.
rusko armado, ki je pridirala v smeri proti Koluti. Pri tej priliki smo vjeli 700 Rusov.
Husi so bili pobiti tudi pri Oso vee n na Severnem Poljskem.
Južno o«l reke V isle se ni ničesar posebnega prigodilo.
Deveta ruska armada.
Berlin, Nemčija. 17. februarja. * Vate. po katerih se umikajo Rusi iz Vzhodnje Prusije so dobesedno pokrite z ruskimi vojaki. Zdravniki so izgubili vse upanje, da bi kateri ranjencev okreval. V tako strašnem mrazu, kot je ravno sedaj na Rusko Poljskem in Vzhodnji Prusiji, se ni bilo še nobene bitke. Povprečna temperatura znaša šest stopinj pod ničlo. Poleg tega še pa v presledkih sneži oziroma dežuje, tako da so ceste za transport popolnoma ne-porabne. Poluradna poročila pravijo, da so Nemci deveto rusko armado, ki se je nahajala v svojih postojankah, obkolili. —> Nemei so namreč stopili že šestega februarja v ofenzivo in začeli razvijati svoja krila, ki so se sestajala večinoma iz same infan-terije. ftele ko so bili Rusi skoraj popolnoma obkoljeni, je stopila nemška artilerija v akcijo. Ruski vrhovni poveljnik je dal povelje za umikanje, toda bilo je že prepozno. Le malo je manjkalo. da ni bil tudi vrhovni poveljnik ujet.
V Bukovi ni.
Berlin, Nemčija. 17. februarja. Nekemu tukajšnjemu časopisu je sporočil dopisnik, da je v Buko-vini vsa ruska armada, ki se nahaja med Prutom in Seretom, obkoljena. Avstrijske čete so dospele do Storonošineca in se sedaj nahajajo severno od fVrno-vie. Južno od tega mesta se ho vršila odločila hitka.
Nova ofenziva proti Srbiji.
Pariz. Francija, 17. februarja. Avstrijake in nemške čete, ki so žitom.
"Sveta vojna".
Carigrad, Turčija, 17. febr. — Neki turški diplomat je rekel: — Sveta vojna ni naperjena proti kristjanom, pač pa proti sovražnikom inohamedanstva, to je proti Angliji. Franciji in Rusiji. Rusija je naša največja sovražnica. Anglija je pa ona sila, ki je podjarmila islam. Nobena vojna še ni navdala Turke s takim navdušenjem kot ravno sedanja. Najboljši dokaz za to je velikansko število prostovoljcev, ki neprenehoma vstopajo v našo armado. Oči vsega mohamedanskega sveta so obrnjene na Turke. Od našega o-rožja je odvisna prostost mona-medancev. Perzija nam daje dovolj jasen vzgled, kaj bi lahko nastalo iz naše dežele, če bi nas premagali Rusi.
Turčija si je svesta zmage. Turška armada je razdeljena v tri fronte, ki se bojuje proti štirikrat močnejšemu* Naša armada štrj? preko milijon vojakov. V Kavkazu ovira slabo vreme vojne opera« je. Vesti o popolnem porazu turške armade so izmišljene.
Sueški prekop bo prej v našni rokah, predno si Anglija misli. Kakor hitro dospemo v Egipet, se bo vse prebivalstvo dvignilo proti Angležem. C'e Anglija izgubi Egipet, je zanjo tndi Indija brez vsakega pomena.
Kontroliranje konsuma mesa?
Berlin, Nemčija. 17. februarja. Tz zanesljivega vira je izvedel baje neki poročevalec, da hoče vzeti nemška vlada v lastne roke kontrolo nad konsumom mesa v Nemčiji. Ako se bo sklenilo kaj takega, se bo zaplenilo vso živino v deželi, na sličen način kot se je zgodilo z pšenico in drugim
Z zapadnega bojišča. Nova francoska ofenziva.
v oficijelnih poročilih francoske vlade se poroča o uspehih na različnih točkah.
nemške zmage.
Nemci so odbili napade ter trdijo, da so zavzeli v Argonih več francoskih pozicij.
Berlin, Nemčija. 17. februarja. Danes popoldne je izšlo sledeče poročilo glede položaja na zapad-nem bojišču.
"Najbrž radi naših velikih u-spehov so vprizorili Francozi in Angleži tekom včerajšnega dneva in noči na različnih točkah izvanredno ostre naskoke. Pri brezuspešnih poskusih, da zavzamejo dne 14. februarja izgubljene pozicije so izgubili Angleži štiri častnike in 170 mož. Severozapadno od Rheims se je odbilo francoski naskok ter ujelo dva častnika in 17J> mož. Z izjemo par sekcij, kjer so prodrli Francozi našo črto in kjer se še dalje vrše. boji, se je povsod odbilo francoske naskoke. V Argonih smo nadaljevali z započeto ofenzivo ter zavzeli del glavne francoske pozicije. Do spopadov je tudi prišlo v gozdu Le Pretre, severno od Toul. Z lorensko-alza-ške meje ni poročati ničesar novega."
Pariz, Francija. 17. februarja. Vojno ministrstvo je izdalo danes popoldne sledeče poročilo: —. "Kljub ostremu ognju, katerega se je koncentriralo, nanje, so se vrnili nepoškodovani angleški in francoski letalci, ki so včeraj metali bombe v okolico Ohistelles in Ostende.
V Champagne se je odbilo tekom noči deset nemških protina-skokov. V Argonih je. kaj živahno. Pri Fontaine-aux-Charmes smo razdejali nemški zakop na daljavo sto metrov.
Pariz, Francija. 17. februarja. V oficijelnem večernem poročilu se glasi, da so zavzeli Francozi pri Arras dve vrsti zakopov ter odbil i ostre nemške protinasko-ke. V Champagne so prodrli Francozi severozapadno od Perthes ter zavzeli nemške pozicije. Odbilo se je nemške protinasko-ke pri Mesnil-les-Hurlus.
podmorskih čolnov.
Torpedirali so eno angleško premogovno ladij o ter francoski oar-nik "Ville de Lille".
DVA POGREŠANA.
Neka nemška bojna ladija je baje potopila več angleških trgovskih parnikov.
Havre, Francija. 17. februarja. Neki nemški podmorski čoln je 20 milj severozapadno o<l rta De la He.ve torpediral- in potopil angleški premogovni parnik "Dul-wich", ki se je nalijal na poti iz Hull a v Rouen.
Ko je moštvo premogovnega parnika stopilo v rešilne čolne, je zapazilo, kako se je podmorski čoln hitro dstranil. Parnik 'Dul-wich' se j.* potopil v 20 minutah. 22 mož posadke je vzel na krov francoski rušilec "Arquebuse" ter jih prevedel v Havre, dočim jih je prišlo sedem v Fecamp. O usodi ostalih dveh mož se ničesar ne ve.
Francosko mornariško ministrstvo je danes oficijelno izjavilo, da je nemški podmorski čoln "U IG" torpediral in potopil francoski parnik "Ville de Lille", ki se je nahajal na poti iz Cherbourg v Dunkirk. Poveljnik podmorskega čolna je dal posadki parnika 10 minut časa, da zapusti parnik.
V istem poročilu se glasi, da je skušal kmalu za tem isti "U 16" napasti neki norveškr parnik, da pa ni mogel izvesti svoje, namere. kep so se prikazali na licu mesta francoski torpedni čolni.
Angleški parnik se je potopil.
Buenos Aires, Argentina, 17. febr. — Od verodostojne strani se je danes sporočilo semkaj, da se je videlo nemški parnik 'IIol-ger\ ki se nahaja na poti proti Buenos Aires. Ta parnik ima na krovu posadke več angleških parnikov. katere so potopile nemške bojne ladije ob obali Brazilije.
Nemški zdravniki oproščeni.
Pariz, Francija, 17. februarja. Devet nemških lečnikov. ki so bili dne 21. novembra pred nekim francoskim sodiščem radi doz-dnevnega plenjenja obsojeni na ječe od 6 mesecev do dveh let. je bilo od drugega vojnega sodišča izpuščenih.
Sedem žrtev eksplozije.
Wilkesbarre, Pa., 17. febr. — Eksplozija plina v Oakland koči Prospect. Colliery Lehigh Valley Coal Co. je ubila danes sedem mož ter prizadela nadaljnim sedmim smrtnonevarne opekline. Štiri trupla se je spravilo zjutraj na dan.
Generalni manager Chase in drugi kompanijski uradniki so mnenja, da je bilo mogoče ubitih šp več oseh.
Švica zahteva opravičila.
Berlin, Nemčija, 17. februarja. Švica je naročila svojemu poslaniku v Rimu, naj zahteva od nemške vlade opravičilo, ker je neki nemški aeroplan letel pri Beurne-vesin preko švicarskega ozemlja. Švicarske čete so streljale na aeroplan.
Balkanska vojna nemogoča.
Carigrad, Turčija, 17. febr. — Turčija »to j i z Bolgarsko, Grško in Rumunsko v precej dobrih prijateljskih odnošajih, vsled česanje tretja vojna na Balkanu nemogoča. Srbija in Čmagora sploh ne/ prideta več v pošte v.
Denunciranje socijalistov.
Pariz, Francija, 17. februarja. Velik del francoskega časopisja protestira proti nastopu dveh socialističnih članov kabineta, ki sta se vdeležila mednarodnega socijalističnega kongresa v Londonu.
Prekinjeni francoski kabel.
Pariz, Francija, 17. februarja. Francoska kabelska družba je sporočila, da sta oba njena kabla prekinjena, a ne pretrgana. En kabel se je odtrgal pred kratkim ter se popravlja sedaj; drugi pa se. je odtrgal danes in sicer 400 milj od Bresta.
Denarje v staro domovino.
Pošiljamo denar na Kranjsko, Štajersko, Primorsko, Koroško, Tirolsko, Češko, Hrvatsko in O-grsko tako zanesljivo kakor pred vojno. Iz poslovanja zadnjih treh mesecev smo se da dobrega prepričali, da pride denar tudi sedaj sigurno v roke naslovnikov.
Denar nam pošljite po "Domestic Postal Money Order" ter priložite natančni Vaš naslov, in one osebe, kateri se ima izpla
čatL			
	Cene:		
K	t	K	*
5 ...	1.10	110....	21 45
10,...	2.05	120 ...	23 40
15....	3.05	130....	25.35
20....	4.05	140....	27 30
25....	5.00	160....	29 25
30____	H 00	IGO____	31 20
35....	7 00	170....	33.15
40____	8 00	180 ...	35 10
	9 00	200....	30 00
60....	9 75	5150 ...	48 7S
&&....	10.76	300....	5H 50
60....	11.70	350 ...	68 25
66....	12 70	400,...	78 00
70....	18.65	0...	S7 75
75....	14 05	0 -	97.50
80 ...	15.60	tiOO	.117 00
85____	16.60	700....	136.50
90 ...	17.55	800....	156.00
96....	18 55	900....	175.00
108,...-	19 60	1000____	190.00
Pričetek napovedane morske blokade Nemcev.
Od polnoči naprej včerajšnjega dne se je pričelo izvrševati blokado, kolikor je v moči Nemčije.
IDENTIFICIRANJE.
Holandci so izpremenili' zastavo in parniki imajo napisana imena z velikimi črkami.
LNK SAK&EjBL, Viilcfcll
London, Anglija. 17. februarja. Od polnoči naprej j«, vodovje Velike Britanije in Irske vojna cona, v kolikor pač more izvesti Nemčija svoj načrt. Vsled tega morejo voziti po tem vodovju parniki le na lastni riziko. Večina nevtralnih parobrodnih črt bo najbrž prevzela ta riziko. Imena in narodnost parnikov se bo z velik imi črkami naslikalo ter se hoče s tem preprečiti, da bi nemški podmorski čolni pomotoma potopili take parnike.
Vsaki trenutek je pričakovati objave načina, kako se bo Anglija maščevala za ta korak Nemčije. Za sedaj ni misliti, da bi pričeli nemški podmorski čolni takoj z obširno akcijo, vendar pa bodo razvoji glede nevtralnih ladij porodili najbolj usodne zapleti jaje v tej vojni.
Berlin, Nemčija, 17. februarja. Ameriškemu poslaniku James R. Gerard se je vročilo odgovor Nemčije na protestno noto Združenih držav glede nameravanih določb za proglasitev vojn«* cone v angleškem vodovju.
Berlin, Nemčija, 17. februarja* "Norddeutsche Allgemeine Zei-tung" pojasnil je v nekem članku proglasitev blokade ter pravi, da bo nemška vlada odredila vse potrebno, da se zavaruje nevtralne, pred napadi od strani nemških podmorskih čolnov. "Položili bomo pred vsako angleško pristanišče mine, za kar smo upravičeni še posebno raditega, ker se. je proglasilo vsa angleška pristanišča za vojna. Naši podmorski čolni imajo priprave za polaganje min ter se bodo slednjih uspešno posluževala. Kapitanom se je naročilo, naj varujejo nevtralne parnike ter ni med njimi niti enega, ki bi ne znal razlikovati nevtralno ladijo od sovražne trgovske. Mine so pa slepe ter se lahko odtrgajo z mest. Vsled tega svarimo vse parnike, naj se ne približujejo angleškim ali francoskim pristaniščem."
Vojno pravo na angleški obali
London, Anglija, 17. februarja. V varstvo proti možnim poskusom Nemcev, da izkrcajo čete, se je proglasilo nad vsemi obrežnimi mesti in kraji vojno pravo. Vlada je odredila, da se morajo vsi civilisti pokoriti poveljem vojaških oblasti. Svari se tudi civiliste, naj se ne vdeležujejo bojev, ako ne pripadajo prostovoljskim oddelkom.
Anglija. Škotska in Irska so sedaj skoro neprodiren kordon stražnih ladij, torpednih čolnov rušilcev. torpednih in kanonskih čolnov, hitrih križark in drugih vsakovrstnih ladij.
Francija, ki je stavila v službo veliko število kanonskih čolnov in patrulnih ladij, hoče skupno z Anglijo stražifti angleški kanal.
Dospela j«
VELIKA PRATIKA
za leto 1915.
V tej Pratiki ao tiskani tudi: Zakoniti prazniki v Zdr. državah.
—	Spomenski dnevi. — Poštne pristojbine. — Volilna pravica —- Kako pridobiti homestead. — O potnih listih. — Predsedniki Zdr. držav. — Kako io nastala imena severo-ameriških držav. — Naselniške določbe. — Dan dela
—	Labor Day.
Pratika velja a poštnino vred 12 centov.
Razprodajalei jo dobe 100 ko madov za $8.
Slovenk Publishing Cto, I Cortland* St, Hv York <*ty.
Velika napetost med Kitajskojn Japonsko.
Japonska vlada namerava poslati na zapadno bojišče nekaj svojih čet. Zdr. države ne protestirajo.
JAPONSKA°PROVINCA.
Kitajski vladi je bilo predloženih 21 zahtev, katerim pa pod nobenim pogojem noče ugoditi.
Berlin, Nemčija, 17. februarja. Oficijelno francosko in angleško časopisje pravi, da bodo stali zavezniki na strani Japonske, če pošlje zadostno število svojega vojaštva na zapadno bojišče. Posebno pomoč so obljubili zavezniki Japonski, če bi se slučajno zapletla v vojno s Kitajsko. Proti temu odloku je protestiralo več sto angleških firm v Orientu, toda angleška vlada se ni na protest čisto nič ozirala.
Peking, Kitajsko, 17. februarja. Japonska vlada je predložila Kitajski 21 zahtev, katere je pa minister Sun-Pao-Chi zavrnil, češ, da jim ni mogoče ugoditi. Nekaj teh zahtev se glasi:
Kitajska mora odstopiti Japonski vse koncesije, katere ima Nemčija na polotoku Shantung. Brez dovoljenja Japonske ne sme dati Kitajska nikomur nobene koncesije, da ne sme nastavljati inozemskih vojaških oziroma političnih svetovalcev ter da ne sme sprejeti nobenega posojila.
Kitajsko mora nadalje izročiti Japonski Sang-Hin železnico in ji dovoliti gradnjo nove železnice med Kiaučauom in Čifu. V južni Mandžuriji zahtevajo Japonci vse železniee kakor tudi koncesije za gradnjo novih.
Združene države dosedaj niso poslale Japonski še nobenega protesta. Če bi Kitajska ugodila vsem tem zahtevam, bi postala v pravem smislu provinca Japonske.
Pivo bo teklo po ceveh iz pivovarne.
Washington, D. C., 17. feb. — Kongresnik Giordan iz New Torka je vložil danes predlogo, ki bo v slučaju sprejema povzročila, da bodo zginili s cest vozovi s pivom. S predlogo naj bi se dovolilo pivovarnarjem, da spuste pivo v ceveh v gostilne.-
Položaj v Mehiki. \ ■
Bryan je naročil John Sillimanu, da naj odpotuje v Vera Cruz, kjer je sedež Carranzove vlade.
Washington, D. C., 17. febr. —i Državni tajnik Bryan je naznanil danes zvečer, da je naročil Johnu Sillimanu, posebnemu pooblaščencu državnega departmenta, da naj takoj odpotuje v Vera Cruz, kjer je sedež Carranzove vlade.
Državni department ni danea dobil nobenega poročila, da bi še kak drugi poslanik odpotoval v Vera Cruz, čeravno je to Carran-za odločno zahteval. Skoraj vsi diplomati bodo še toliko časa o-stali v glavnem mestu Mehike, dokler ne dobijo natančnih navodil od svojih vlad. V Mexico City je jelo primanjkovati živil. Moka sploh ni mogoče več dobiti, pa tudi vodovod še ni popravljen. Cene* živilom so strahovito narasle.
Odkar se je vrnil ameriški konzul v Aguas Calientes (meseca oktobra lanskega leta), se je v Mehiki že trikrat menjala vlada, vsled česar so zelo trpeli interesi tamošnjih Amerikancev.
Tukajšnja Carranzova agentu-ra naznanja, da je odpotoval njen šef v Vera Cruz, kjer se bo posvetoval s Carranzom. V času njegove odsotnosti bo vodil agenturo Juan Naftali Amador. Carranzo-veinu generalu Pablu Gonzalesu se je udal pri Tamaulipas general Suasua s 3500 možmi.
Postava glede ločitve zakona.
Carson City, Ne v., 17. febr. —i Danes v senatu sprejeta predloga določa, da mora bivati kaka oseba najmanj šest mesecev v državi, predno more vložiti tožbo za ločitev zakona.
Drugi zračni napad zaveznikov« London, Anglija, 17. februarja. Izvedlo se je drugi veliki zračni, napad na nemške pozicije ob belgijski obali, vendar pa se ni napravilo večje škode.
Sara Bernhardt v bolnišnici.
Bordeaux, Francija, 17. febr. Saro Bernhardt so prepeljali včeraj v bolnišnico. Klju-b temu, da ji prizadeva rana na kolenu velike bolečine, je umetnica ve3ela in pogumna. Operacije se prav nič ne boji. Zdravniki pravijo, da ji ne bo treba odrezati noge, >
f

GLAS NAHODA', 18. FEBRUAR JA, 1915.
"GLAS NARODA"
Slovenk Dally.)
^ MQed and published by tike
l':ovenic Publishing Co.
(a corporation.) 7KANK SAKSER, Preaident.
«> LOUIS BEXEDLK, Treasurer. *
.- %oe of Business of tfae corporation and
addresses of above officers :
S> Jortlandt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
Z« celo leto Telia list za Ameriko in
Canado.... ..................$3.00
p I ieta ...................... 1-50
" loto za mesto New York.......4.00
' pr.J leta za meato New York ... 2.00
" Vvropota vse ieto..........4.50
" pol Ieta.............2-55
• Eetrtleta............ 1-W
"Gi^AS NAHODA" izhaja vsak dan ixv z- niši nedelj in praznikov.
"CLAS NARODA"
("Voice of the People") 1hi>«><1 e .:ry dny except Sundays and
Holiday*. -ut<<- nption yearly $3.00.
uSrerti»rment on xnaiumt
!-»•, z podpisa in osobno9ti Bene .J. občujejo.
blagovoli pošiljati po — Money Order. • i kraja naročnikov pro-ia - i* ram tudi prejinje >«alii£e naznani, da hitreje najfiemo naslovnika.
um in po^iljatvam naredite ta
naslov:	*
•UI-AS NARODA** v
'■andt St., New York City.
iefon 4687 Cortlandt.
PS^NASS0£
t^Hjptfvrn^mj i
'renagljena vest,
st«-i lamu se je sporočilo k'-mu "Sou", da je bil b< rliiiskih poročil odpori i poslanik v Wash-i, <rrof Bernstorff. vrjetuosti je, <la bi se po-poro" ilo. Kavno v tem i. k.> vrše važna poga-t 1 vlado Združenih držav > NVmčije, in sicer glede it v.' \ >jne cone za augle-i >\j<1 od strani Nemčije,— i tinutku je odpoklica-nika več kot nevrjetno. » pa j«*, da se poročana r ->a na eventualnosti, ki it-isto]»ijo. ako se sedanja i.ia med obema državama t.iko kot se pričakuje v Berlinu.
j čaka je namreč javna .i ik>>o v Berlinu zado-zultati ofieijeluega po-poslanika Bernstorffa v
ih državah.
>	.C*, da je minula doba -t t tukajšnjega nemškega. katero je pokazal
nt vojne. l>otični nestrpni j • prišel iz Berlina ter se t *t valo. <M istega časa 11 posebno zadovoljni s h , vari gl»*de zasto}>«tva i nter*1 so v v Združenih
poročajo sicer, da i p; tka vojne javno \ j .:>i deželi obrnilo v \ r iji. Na dvoru v Ber-i \< 1> seveda zelo dobro, a ta poročila izmialjena ji* hotelo s tem vplivati » i iiit nje v nenuški drža-• - :>iei vedo zelo dobro, da ih v Združenih državah 1 nemško razpoloženje v n proč ves denar ter -pe^ui vsi napori, ka-iijiorabila nemška vlada, s : na javno mnenje. Cela ir<>|taganda v Združenih i se Je izjalovila, i je prišlo fie to, da je v prid Nemčiji valed ...I; povzročila ravno na-- l tega, kar se je name-\< mški stvari se je s to-» agitacijo več škodovalo ^tili>. Ostri komentarji •iskega časopisja glede v Dernburga, Bernstorffa /ih nemških agentov, da
>	javno mnenje v Združe-t vali v prilog .Nemčiji, go-
-o ostali brez učinka v Ber-
a grofa Bemstorffa in nje ijrentov pa se ni izjalovila e:n oziru. Vedno napredo-prot j ne mikega razpoloie na-lo najizrazitejšega izraza v poslanici predsednika "Wil s ) .a, v kateri se obrača slednji proti proglasitvi vojne cone v angleških vodah. V Berlinu ae očita BeriiNtorflTu, da ni mogel preprečiti naraščanja te protinemake le. Raditega pa je tudi a sc bo od poklicalo t n času B- rnstorffa, ako po-a-eei ttLiti na aadovo-
iii
v k
ljiv način zadevo glede vojne cone in izvoza živil v nemška pristanišča in to v prilog nemški
vladi.
Preje se ga pa ne bo odpokli-ealo in vsled tega je smatrati vest iz Amsterdama kot prenagljeno.
Barberton, Ohio. — Ker imam dovolj prostega časa, sem sklenil napisati par vrstic. Z delom gre prav počasi; še sedaj ne vemo, kdaj se bo v tem slučaju kaj spremenilo. Kljub temu se nam pa še tukaj veliko boljše godi kot se bratom v domovini, ki se morajo biti za prazen nič. Med Slovenci so nastali dve stranki. Prva se poteguje za Avstrijce, druga pa za zaveznike. Jaz spadam k tretji stranki, ker se zavzemam za Zdr. države. Sem sem prišel, da si zaslužim nekoliko denarja in da si ustvarim malo boljšo bodočnost. — Pred kratkim so se vršile tukaj tri poroke. — Ponesrečil se je rojak ..Matija Kramar. Pri delu si je izpah nil levo roko. Želimo, da bi skoraj okreval. — Tajništvo društva sv. Martina št. 44 -T. S. K. J. opozarja vse člane, da naj redno plačujejo svoje mesečne prispevke. Naše društvo plačuje skozi (i mesecev po en dolar dnevne podpore, potem pa še eno leto po 20 dolarjev na inesee. Rojaki, ki še niste člani, pristopite takoj, ker nihče ne ve, kaj ga čaka. Društvene seje se vrše vsako drugo nedeljo ob drugi uri popoldan v Mrs. l>ormiš dvorani. Pozdrav! — Louis Balant, tajnik.
Milwaukee, Wis. — Tukaj se rojaki zelo zanimajo za državljanske pravice. Pred kratkim sta vzela državljanske papirje rojaka Jolni Rovšek in Karol Rovšek. John je bil pri avstrijskem konzulatu v Ameriki potrjen k vojakom, pa ni hotel iti glodati komi-sa. V tej naselbini imamo tudi slov"nsekga policmana Srečka Rodbaha, ki je še mlad fant, pa se kljub temu možko obnaša. Slovenskih saloonerjev je veliko, samo škoda, da je med njimi tudi nekaj takih, ki se ne zavedajo, da jih je rodila slovenska mati. Pozdrav ! — Naročnik.
Salida, Colo. — Zdi se mi, da iz tega kraja že dolgo ni bilo nobenega dopisa. Delavske razmere so slabe, kakor sploh povsod v tem času. Na društvenem polju še precej dobro napredujemo. Društvo sv. Alojzija št. 78 J. S. K. J. si je izvolilo na zadnji mesečni seji nov odbor za tekoče leto. Člani se opozarjajo, da se redno udeležujejo vseh sej in plačajo pravočasno svoje prispevke. V naši naselbini se tudi gospa Štorklja pogostoma oglaša. Pred kratkim je obdarila družino Johna Kastelca s krepkim dečkom. Čestitamo! Na kr-stitkali smo se izvrstno zabavali. Rojak Anton Zupančič je igral harmoniko, Frank Puh piano, Fr. Struna pa klarinet. Zabavali smo se prav do jutranje zore. Pred kratkim je odšel na lov rojak Fr. Glavan. Ker ga ni bilo drugi dan domov, srno ga šli iskat, pa vse zastonj. Iščejo ga še sedaj, pa niso dobili o njem nikakega sledu. Skorajgotovo se je ponesrečil. Doma je pustil ženo in sedem malih otročičev. V slučaju, da ve kdo zanj, naj nam sporoči. Žena in otroci bi bili za sporočilo zelo hvaležni. Pozdrav! — Joe Za veri. Bok 516, Salida, Colo.
San Francisco, Cal. — Ako ravno tukaj ni posebne zime, si vendar kdo misli, da smo tukajšnji Slovenci zmrznili, ker ni bilo skoraj čez eno leto'citati nobenega poročila od nas. Začnimo torej z vremenom! Dosedaj ni bilo preslabo vreme, sedaj pa zadnjih 14 dni neprenehoma dežuje. Upamo pa, da se bode kmalu spremenilo. Hribi so začeli že lejm zeleneti. Z delom se ne moremo popolnoma nič pohvaliti. Nekateri delajo po par dni na teden, drugi nič. Mesto želi na vae načine pomagati brezposelnim. Brezposelnim, kateri imajo družine, da po pet dni dela, neoženjenim pa po tri, in sicer po 20 centov na uro, da se preživijo. — Na društvenem polju še dosti dobro napredujemo. Imamo tri društva, dva od teh sta samostojna. Posebno lepo je napredovalo Slovensko - Ameri-kansko Bratsko in Podporno Društvo, ki se je komaj pred enim letom ustanovilo. Člani *e laMco zavarujejo za $800 oziroma $400. V smrtuinsko blagajno smo preteče-no leto zložili tri tisoč dolarjev, kar je gotovo lepo za pričetek. Skupno z bolniško blagajno je imelo društvo s pričetkom tega leta pet tiseS dolarjev premože-
nja, kljub temu, da je plačalo 1445 dolarjev boiniške podpore. Rojaki, kateri še niste pri društvu, pristopite, ker nihče ne ve časa, kedaj bo potreboval podpore. — Panama-Pacific razstava bo odprta 20. februarja. Kar se tiče razstave, bo res nekaj zanimivega. Prostor za razstavo ni tako obsežen kakor je bil v Chicagu ali St. Ix>uis, Ker mesto San Fran-eiseo nima prostora in je bolj hribovito. Prostor je tri milje dolg in eno miljo širok ter se nahaja na severni strani mesta pri zalivu, kjer bodo zasidrane bojne ladije. Ladije in zrakoplovi bodo igrali veliko ulogo, česar po drugih razstavah ni bilo opaziti. Rojaki, katerim je prilika dana, pridite po-setit, ker vam bo razstava v spominu celo življenje. — Kakor povsod, tako smo tudi tukaj različnega mišljenja o evropskem klanju. Imamo avstro-prusko-turške patriote in zavedne Slovane. Toda zakaj bi nadalje razpravljal; gg. Blatnik, Gram, društvo 4'Present*' iz Puebla in drugi so obširno popisali. To je bilo do besedice resnično. Slava jim ! Čestitamo jim z obali Tihega oceana; oni se zavzemajo za narod, ki je do kosti ožuljen in teptan od tujcev na lastni zemlji. Turškim patriotom bi bilo le želeti, da bi prišli zopet pod Turke kot so bili njihovi pradedi. Čeravno nas jt* malo tukaj, bomo vseeno nekoliko pomagali, da se vaše plemenite ideje uresničijo ter da se bode tudi Slovence smatralo za ljudi. Vsem dobro misleči m rojakom najiskrenejši pozdrav! — John Stariha, 21XM) 1!». St.
Ladysmith, B. C., Canada. — Hočem kratko opisati tukajšnje razmere in kraj- Mestece Lady-smith ima približno :iO<Ml prebivalcev različne narodnost i ter leži tik Pacifičnega oceana. Oddaljeno je 70 milj od glavnega mesta Victoria province British Columbia. Mesto je dobro preskrbljeno s hoteli, ima jih namreč 15, a vendar od teh trije ne 4<rona-jo", ker je premalo evenka. Zimo imamo krasno, nič snega in toplomer tukaj nikoli ne kaže pod ničlo. Delavske razmere so silno slabe. Ako ima delavec kaj za prodati, ne more prodati, če je treba pa kaj kupiti, mora plačati, kolikor trustne kompanije zahtevajo. Človek sam sebe poprašuje: kako dolgo bo to trpelo? Častihlepje ošabnih Nemcev ter želja po ozemlju je povzročilo sedanjo strašno vojno v Evropi. Človek se pač ne more dovolj načuditi, da se pusti izkušen vladar avstrijski komandirati od Berlina. Na cionalno vprašanje v Avstriji je povzročilo že toliko gorja za celo državo, da se ne more vsega po pisati. Pri vsem tem je pa Slovau-stvo največ trpelo. Ako zmagajo Nemci, potem je Slovanstvo popolnoma pokopano, če se za stvar za časa ne bo nikdo dejansko zanimal. — Rojaki v Texasu in \Vis-consinu, posebno farmerji. oglasite se kaj v Glasu Naroda in opiš-te farmarske razmere; kakšno zimo imate letos« — Pozdravljam vse napredne rojake sirom Amerike ter želim, da bi imela Slovenska liga veliko uspeha! — Naročnik.
Skladatelj A. Foerster.
O pokojnem A. Foersterju piše med drugim "Edinost": Pokojni Anton Foerster — rojen dne 23. majnika 1. 18G7. v Senju na Hrvatskem — je bil sin slovečega in po vsej slovenski domovini omiljenega skladatelja, enega prvakov dela na ledini slovenske glasbene umetnosti, Antona Foerster-ja, sedaj živečega v Ljubljani. Tedaj je bil pokojnikov oče v Senju ravnatelj glasbe v stolni cerkvi. Se istega leta 1867. se je Foersterjeva rodbina preselila v Ljubljano, kjer je Anton Foerster kot regens chori v ljubljanski prestolnici povzdignil cerkveno glasbo do nenadejane višine, da je zaslovela daleč naokrog, in kjer je postavil svojega muzika-ličnega ženija tudi v službo slovenske posvetne glasbene umetnosti, našega kulturnega napredka na tem polju. Tu je pokojni Anton ab&olviral gimnazijo. Po absolvirani maturi pa je odšel v Lipsko na konservatorij, kjer se je rea posvetil božanstvu in umetnosti s toliko vnemo in ljubeznijo. da je bil vedno odličnjak. Dobil je tudi neko nagrado. Svoje študije je nadaljeval in izpopolnjeval potem privatno pri Martinu Kranseju. Njegov instru-
I
vir. Glavi,« delovanje pokojnika'pripustil uvoza japonskega blaga sta bila: koncertiranje in muzi-j v- dotično ozemlje, kar bi pome-kalna pedagogija. A speeialiteta: nilo hud udarec za japonsko trgo-Chopin in Liszt. Leta 1895. se je'vino. Nadalje bi imela Japonska preselil v Berlin, kjer je sprejel1 evropske velesile pred svojimi du-mesto profesorja na Sternovem I ri, če bi se Kitajska razdelila, kar glasbenem zavodu, a potem na bi bila zelo velika nevarnost za
Klindtwort-Scharwenkovem. Kakor je bil poprej odličen učenec, tako je bil potem učitelj, ki je dosegal najsijajneje uspehe. Za časa svojega bivanja v Berlinu se je leta 1902. poročil z gospo An-tonijeto, vdovo po pokojnem nepozabnem podpiratelju vsega snovanja tržaških Slovencev, Ivanu Sabcu. in hčerjo odličnega slovenskega jurista in dike stanu slovenskih sodnikov, pokojnega dvornega svetnika in senatnega predsednika A hrama. Za časa svojega bivanja v Berlinu je pri-redil tudi turnejo v Avstriji in je koneertiral na Dunaju, v Ljubljani, Zagrebu in v Trstu, kjer so povsod slavili njegovo umetnost in mu prerokovali najsijajnejo bodočnost. Ali nemirni duši, vedno višje stremečemu geniju njegovemu je postalo menda v naši Evropi pretesno. Gnalo ga je v daljni, veliki, široki svet — preko oceana. Leta 1909. se je preselil v Ameriko, v Chicago. Tu je sprejel mesto profesorja na Musical College, kjer je zopet imel najkrasneje uspehe, tako da so njegovi učenci vedno dobivali prva darila. Tu pa mu je prišel udarce, ki je mahoma zaustavil vse plemenito stremljenje in vspe-njanje tja gor v jasne višave bo-žanstvene umetnosti. Obolel je — težko obolel. Prišla je nadenj kruta bolezen, ki mu je zdravniška umetnost ni mogla zaustaviti; razvijala se je počasi, ali neizprosno. Preselil se je v Trst. Bilo je leta 1913. Radi bolezni ni mogel seveda zahajati v nikake družbe in se je moral odrekati vsemu javnemu življenju. Njegova rodbina mu je bila ves njegov svet. Zato mnogi niti niso vedel i za njegovo bivanje v Trstu. Ob neizmerni ljubezni in skrbi svojeev mu je ugašalo blagoslovljeno, toliko obetajoče, a vendar muko trpuo življenje... V proslavo pokojnika menda ne bo v zadnji vrsti dejstvo, da je bil vsikdar zvest svojemu narodu, da je tudi v tujini vsikdar z ljubeznijo govoril svoj dvojni materni jezik: slovenski in češki, da se je povsod s ponosom kazal Slovan. Po kojnik zapušča v tugi topečo se vdovo, sina Sašo in dva pastorka, sina pokojnega Ivana Sabca.
Raznoterosti.
Draginja.
Washington, D. C., 17. febr. Predsednik "VVilson se je včeraj posvetoval s člani kabineta, kaj bi bilo storiti proti silni draginji, ki je zavladala po celi deželi. Poljedelski tajnik Houston mu bo v najkrajšem času predložil natančno poročilo, koliko pšenice se je lani pridelalo in koliko je je še v raznih skladiščih. Brez dovoljenja kongresa se ne sme prepovedati izvoza pšenice.
S kom imamo vojno?
Angleški "Nottingham Guardian*' pripoveduje to dovtipno zgodbico: Angleški guverner v neki daljni afrikanski koloniji je dobil koncem julija naslednji u radni ukaz: "Vojna je napovedana. Vse podanike sovražnih držav denite pod ključ." Čez dva tedna je dobila vlada tak odgovor vestnega uradnika: "Zaprl sem 4 Ruse, 7 Nemcev, 2 Francoza. Italijanov, 2 Rumuna, 1 Portugalca, 1 Španca, 1 Avstrijca in 1 Amerikanca. Prosim sporočila, s kom imamo vojno.77
Bodoče razmere med Japonsko in Kitajsko.
Vplivni japonski list "Tokio A-sai" se bavi o razmerju med Japonsko in Kitajsko v bodočnosti. Japonska si hoče prilastiti ozemlja na Kitajskem ter se pritem sklicuje na angleško-japonske na-godbe in one, ki so bile sklenjene med Japonsko in Rusijo, kakor tudi na note, ki so se izmenjavale med Francijo in Združenimi državami ter med Japonsko, v ko jih se jamči nedotaknjeaiost medsebojnega posestnega stanja. Japonska se protivi iz sebičnih ozi-rov razdelitve Kitajske. Gospodarska prihodnjo«! ^ Japonske se naslanja na trgovino s Kitajsko, in ker je lega Japonske glede Kitajske tako ugod^,. kakor nobene druge države, ima Japonska vsled tega izvanredno veliko ugodnosti.
bodoči razvoj Japonske.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
F. L., Willard, Wis. — Popolnoma se strinjamo z vami. Mi bomo še vedno obsojali A. S., dokler bo zastopal tako stališče kot ga zastopa že ves čas, odkar je izbruhnila svetovna vojna v Evropi. Kdor odobrava početje Avstrije, je izdajica slovenskega naroda. Pošljite kakšen dopis, nas bo zelo veselilo.
Radovednež. — Grajščak se pravi po nemški Burgherr ali j Schlossherr. — Vaš tovariš je skorajgotovo za klical omenjene-j mu Nemcu latinsko besedo " pe- j reat!" Č.anek bomo o priliki priobčili. Pozdrav!
Imam v zalogi prave importirane
LUBASOVE
HARMONIKE
kakor tudi
KOVČEKE
iz Slovenjega Gradca, Štajersko.
Posredujem tudi pri prodaji in nakupu starih že rabljenih harmonik.
Alois Skulj,
P. O. Box 1402	New York City, N. Y.
JJ
Podpisani iščem JURIJA ČER NE in njegovega sina Antona. Prosim ju, da se mi zglasita. ali pa če kdo izmed rojakov ve za gori imenovana, naj mi javi naslov, za kar bom hvaležen. — John Susman, Box 31. Portland Mills, Pa.	(18-20—2)
Rad bi zvedel za naslov ANTONA BERČAN. Pred 7 let i sva: i bila skupaj v Rankin. Pa. Prosim cenjene rojake, če kdo ve. da mi javi, ali še raje vidim. <*-«» se mi sam oglasi. — Frank Je-rina, 217 Braddock Ave.. Rankin, Pa.	(18-20—2)
PHONE 24«
Zastopnik "GLAS NARODA"
82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
Frank Petkovšek
Javni Notar (Notary Public) 718-720 market stree1
WAUKBOAN, I L.k .
PRODAJA fina vina, izvrstne amotke. patentirana zdravila.
PRODAJA vozne listke vseh prekoner-' skih črt.
POŠILJA denar ▼ stari kraj zmealjixo in pošteno.
UPRAVLJA v>« v notarski posel spadajoča dela.
NAZNANILO.
»Sl«>v<'in-riii v Rock Springs, Wvu. iti okolici naznanjam, <l;i st-m se preselil v svoje prostore /. imenom
__"Dom Bar"
ZAHVALA.	j ravno nasproti "Slovenskega Doma". Od sedaj naprej
Spodaj podpisani izjavljamo . ,n	j(. Sclilit/evo pivo, ki je Slovencem najbolj pri-
ašo iskreno zahvalo M. Krainzu. i - .
. .. .ljubljeno. ( onemaugh. Pa. za!	.
Rojakom se priporočam za obilen o)»isk.
S
L. Box 57, i onemaugn, i'a., za točno in pošteno postrežbo, katero nam je izkazal potom pristne-	S spostovailjem ga vina, katerega smo pri njem j anton justin, naročili in je bil., prve vrste po rock springs, primerni ceni. Zato ga priporoča-1 ino vsem rojakom, kateri si želijo j dobre vinske kapljiee, da se na njega zaupljivo obrnejo. Svojo izjavo potrjujemo z lastnoročnimi, podpisi.
Straight, Pa., 0. febr. 1015. j John Trolia, Jakob Lipovec. Tony Mlakar, Ant. Troha, John Mlakar.;
Box 103.
WYO.
'KRACKERJEV' BRINJEVEC
ment, na katerem se je povspel (V slučaju, če bi se razdelila Ki-
NA PRODAJ.
Podpisani naznanjam, da imam' na prodaj tri poslopja po zelo niz-j kili cenah. Dva dvonadstropna! poslopja sta na Hemlock Street in i eno z dvema sobama pa na Maple, Street. Kdor si namerava kupiti-hišo, se sedaj nudi najlepša prilika kupiti poceni. Kdor želi natančnejša pojasnila, naj se obrne na lastnika:
John Ca m pa (Saloon ),-127 Lake St., Chisholm, Minn. __(17-19—2)_
TRGOVINA Z VINOM.
Rojakom po širni Ameriki je znano, da je najboljše vino iz Wenatchee, Wash. Jaz razpoši-j ljam najboljše vrste vino po 50č galon. Pošiljam ga v sodih po 4U,' 48 in 50 galon. Jaz jamčim za pristnost in ako kupec ni zadovoljen z vinom, povrnem denar.
Pisma in Money Order naslovite na:
Geo. Lasieh, P. O. Wenatchee, Wash. I _(17-18—2)_,
Rada bi izvedela za svojega brata IGNACIJA in bratranca FRA-' NA MIKLIČ. Doma sta iz Dra-' ge pri Kočevju. Prosim cenjene rojake,- če kdo ve za nju naslov, naj mi naznani, ali naj se pa sama javita. — Aloisia Mi-klič, Cairnbrook, Somerset Co.. Pa.__(17-19—2)
NAZNANILO.
Cenjenim rojakom v državah Illinois, Indiana in Wisconsin naznanjamo, da jih bo obiskal naš potnik
Mr. OTTO PEZDIK,
kateri je pooblaščen pobirati naročnino za ''Glas Naroda" in is-davati pravoveljavna potrdila i* ga rojakom toplo priporočamo. Sedaj je v Chicago, 111. S spoštovanjem
Upravniitvo GHas Naroda.
je najstarejše in od	j
zdravnikov priznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim.
Cena za "IJRIXJKVEC je: 0 steklenic G..W
11' steklenic J::.00 V ZALOGI IMAMO tinH čisti domači TUOI-IN.JIIVE«' in SI.IVoV-KA kuhana v naši Ia>tni distileriji.
Naše cene so sledet-e: Tropi n je vee i>er ^al. $1123,	šJ.Tr. in ,<;:.oo
Slovovitz ]kt ;ral.................?:;.no
Tropinjevee zalnjj .................... -S O.OO
Slivovitz za I m »j ...................... $i:i.00
"GO" ICye Whiskey 7, let star, zaboj .... $11.00
Rudeea Ohio vina i»er gal.....&"»«•., (>n<\, G.V.
Catawba in I Delaware i»er ;ra!.......7.V. sue.
V.a -"i in lo gal. im»s»m1«» računamo fl.lNI, za 2."» gal. $li.0o. za večja naročila je s«mI zastonj. Naročilu naj se priloži denar ali Money Order in natančni naslov. Za pristnost pijače jsuurinio.
The Ohio Brandy Distilling Co.
6102-04 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, 0,
IŠČem FRANKA BIZJAKA. Do-' ma je iz vasi Miheve št. 1, fara Podgrad na Dolenjskem. Culo se je, da je umrl nekje v Zdru-i ženih državah. Njegova mati,: ki se nahaja doma pod zgoraj navedenim naslovom, želi zvedeti o njem vse podrobnosti, za-' to prosim cenjene rojake, če kdo ve, da ji javi, ali pa meni poroča na naslov: Joe Perne, 314 W. 3. St., Leadviile, Colo.
(13-23—2)_i
»v al •vltfsvor-^
do višine dovršenosti, je bil kla- tajska, bi Vsak novi lastnik ne mm nredniitvo npravmstro
Slovenska Društva
po vseh Zjedinjenih državah imajo za geslo, da kadar treba naročiti
DOBRE IN POCENI
društvene tiskovine, se vselej obrnejo na slovensko unijsko tiskarno
"Clevelandska Amerika"
Mi izdelujemo vse društvene, trgovske in privatne tiskovine. Naša tiskarna je najbolj moderno opremljena izmed vseh slovenskih tiakaren ▼ Ameriki. Piiite za cene vsake tiskovine nam, predno se obrnete kam dru-Pri nas dobite lepše, cenejše in boljše tiskovine.
CLEVELANDSKA AMERIKA
PRVA SLOVENSKA "UNIJSKA TISKARNA •
6119 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, O.
< a
ji
-a
......,S»Mku *
t
i "
.»t,.--------J*.
«yLa --■
-
^--T-
-J- 1	.1 .«■■• - V-: v
«-' ■ . IIIIPP*—
GI/AS NAHODA, 18. FEBRUARJA, 191b.
NEMŠTVO ZOPER SLOVANSTVO.
2IVLJENSKI BOJ. VERA NE PRIHAJA V POŠTEV.
i
V januarski številki ameriške revije "Atlantic Monthly" piše Hans Delbrueck. eden prvih Nemcev v rajhu, dobesedno: "Glu-posti, zakrivljene od avstrijske vlade in zlasti od ogrske napram Jugoslovanom, so v veliki meri pomagale povečati ogenj veliko-hrbske propagande." V ti zvezi imenuje z imenom tudi Slovence.
Max Harden, eden najboljših današnjih nemških pisateljev, je pred kratkim odkrito podal sledečo objavo: "Doli s krinko hinavstva. Mi Nemci moramo razširiti svoje meje. Mi smo sami se-l»i zakon. Nam nič mari. če nas drugi narodi zmerjajo z barbari." Newyorska "Times"' je pred nedavnim prinesla dobesedno prestavo dotičnega llardenovega članka.
Ko j«- socialist Kari Liebkneeht dne 2. decembra glasoval proti nemškemu vojnemu kreditu, je podal sledečo izjavo: "Gre za osvojevalno vojsko, za prevlado kapitalizma na svetovnem trgu... Nemčija se v ti vojni ne hrani. Zgodovinski značaj te vojne in dogodki zadnjih mesecev nain prepovedujejo zaupati kapitalistični vladi, ko trdi, da zahteva kredit za obrambo domovine."
4
Ko prelistujemo nemške liste iz rajha in od drugod, eitamo v njih vse polno psovk in kletvin zoper slovansko nevarnost, zoper .Slovane sploh. Imenujejo nas žolto pleme, Azijate. in liogve kaj
š«-. To brez izjeme.
Med nami se pa se dobijo haeki, ki mekečejo za nemškimi kozli — — — navzlic vsem zgodovinskim dokazom.
KRIVICE AVSTRIJE NAPRAM SLOVENCEM.
Slovencem gr«- za obstanek. Vera in narodnost za trenutek ne
prideta niti v pošte v.
1. Neznosni davki.
Trinoštvo potrebuje rabljev, orožja in špijonov. To stane velikanske svote denarja. Zato je Avstrija tako zavožena, ltoji se lastne sence. Mesto da bi si bila zagotovila udanost nenemških narodov, jih je bičala s škorpijoni. Čehi. Rumuni, Lahi, Ogri. Hrvati, Srhi in Slovenci, vsi jiojemo v tem oziru isto pesem. Avstrijski rablji — to so njene armade. Te požro ogromne davke. Avstrijski špijoni — to so njeni uradniki. Ti požro ogromne davke. Nobe na država na svetu ni tako obtežena z uradniki — škrice jih imenuje naš veljak — kot je Avstrija. To v Avstriji ni bilo nikdar bolje, to nikdar bolje ne bode, dokler bodo Nemci na krmilu. Nemci pa nikdar popustili ne bodo. To je eden prvih in poglavitnih vzrokov, da moramo Slovenci s trebuhom za kruhom po svetu. Zato trpimo v ameriških rudnikih, zato se mučimo po ameriških tovarnah. To je krvavi bič. ki ga režejo z naših kož nemški vaI pet i.
>
2. Krivično sorazmerno obdačenje.
Vse slovenske in jugoslovanske dežele so sorazmerno z nemškimi že več kot .Vi let previsoko ohdačene. To vedo vsi tisti, ki poznajo avstrijsko politiko. To so slovenski poslanci v državnem zboru opetovano obsojali. To je fin način modernega preganjanja.
3. Pomanjkanje šoL
Zmerjajo nas za barbare, vindiške pse. azijate itd. Mi zahtevamo za svoje davke povračila. Mesto šol, dobivamo psovke. Izobrazbo nam naravnost kradejo, potem nas pa zmerjajo s psi in barbari. Naši davki gredo za šole v nemških delih države. Mi nimamo niti dovolj ljudskih šol. in kar jih imamo, niso mnogo vredne. Mi zahte vanio tehničnih, strokovnih šol. Dajo jih Nemcem. Naši kraji zato hirajo, ker ljudstvu primanjkuje izobrazbe. Brez šol se ne more noben moderni narod povzdigniti. Moderni vek zahteva moderno izobrazbo v vseh panogah narodne ekonomije. To nam Dunaj naravnost krade in daje Nemcem. Kadar zahtevamo svoje, tedaj dežujejo batine na sestradane hrbte naših visokošol-eev na Dunaju in v Gradcu. To je tretji vzrok, zakaj vsi trpimo in se moramo klatiti po svetu ter»/.adovoljevati z najtežjim in najslabšim delom, če še ga sploh dobimo. Za kaj boljšega nismo navadno dovolj izobraženi.
4. Politična razdelitev.
Dunaj nas drži razkosane na Štajersko, Koroško. P'-imorsko, Kranjsko in Ogrsko. Na ta način nam je zadrgnjena zanjka na oIk* roke, obe noge. in za vrat. To je četrti vzrok zakaj se moramo klatiti po svetu.
5. Zatiranje svobode.
Politična svol>oda je v Avstriji sploh nepoznana. Časniki ne -mejo pisati kar bi radi in nikdar niso smeli. Parlament je raz-podeu. kadar je pregiašen. Vlada--to je cesar, in kar se njemu zljubi, ter njegovim morebitnim vsa koča sni m ljubljencem.
6. Gospodarsko zatiranje.
Nein^ki deli države imajo vse gospodarske ugodnosti, pred vsem železniško omrežje. Jugoslovani se v tem oziru brišejo za nos. Kur imajo, so si s silo osvojili. In ko so si to osvojili, tedaj jih ondi ne poznajo. Nemec ima vse službe. Isto velja za druga javna ol>eila. kakor telefon, brzojav, parobrodarstvo. izrabljanje električnih sil itd.
7. Javno zaničevanje.
V državi nas spoštujejo nekako tako kot Srbe. Srb jim je nšivec. Slovenec jim je pa vindišarski pes, a son of a......V boju smo prvi, pri mizi smo zadnji. Naši so le grobovi.
DO JADRANSKEGA MORJA BOSTE PRIŠLI SAMO PREKO NAŠIH TRUPEL l"
Kratek poduk uredniku "Amerikanskega Slovenca"
Katoliški škof, Pierre Cauchon. je bil, ki je najkrutejše preganjal orelansko devico, Jean d "Arc. Katoliška cerkev pa jo je pozneje povzdignila med svetnice.
Canchonovo ulogo med nami igrate Vi. urednik "A. S."
Kaj dolirega so Vam storili avstrijski Iluni. to presega naš razum.
Kako vse drugače piše n. pr. odlični elevelandski hrvatski svečenik Don Niko Grškovič. On je z nami enega mnenja, ki se ga ne boji izraziti v listu.
Ne bije se verski boj. ampak boj za obstanek slovenskega ljudstva. Izmed vseh bojevnikov v sedanji vojni so se Rusi in Srbi izkazali za največje kavalirje. Nemci in Avstrijci morijo, plenijo. požigajo. Nemškega barbarizma, slovensko ljudstvo ne mara.
Urednik "A. S.", nehajte igrati nečastno ulogo Canchona. Idite z ljudstvom in za ljudstvo. Poglejte na njegove rane. nehajte trositi neresnice o verskem boju. Kolikor je nam znano, ste Vi edini časnikar na svetu, ki si drzne, razkrivati svojo nevednost s tem, da sanja o verskem boju. Ali hočete, da Vam ubogi slovenski mučeniki obrnejo hrbet? Ali res mislite, da nam je vsem zmrznila pamet in da smo vsi izrodki avstrijske logike?
Na noge, za nami vse. kar ima slovensko srce v sebi!
Cleveland, Ohio.
Ivan Blatnik, V. Pristov, Anton Jerson, Louis J. Pire, Edvard Ka-lish, Avgust Grobolšek, Viktorija Podpavlec, Ivan Tomažič, Blaž Logar, Josip Kalan, Ana Blatnik, Frances Hudovernik, Antony M. Kalan, Mihael Cvelbar, Ana Tomažič, Frances Laushe, Anton Šabec, Tom Žerovnik, Frank Piks, Antonija Škerjanc, France Lun-ka, Anton Ambrožič, Ivan Pavlic, Jakob Mausar, Janez Meden, Louis Adamič, Ivana Jeržan, Joe Milavec, Frank Hudovernik, Ivana Grobolšek, Ignacij Smuk, Frank Černe, Primož Kogoj, John Peko1.j, Jože Črne, Jože Zalokar, Agnes Zalokar.
Kako je v Kairi.
Kdor ima tako fin okus. da se hoče potem še z vso silo hu-liti Nemcem, takemu pač ne smemo kratiti takega nenavadnega veselja. Ce je pe«, bo pač rad lizal palico, ki ga tepe. Cemu torej še dalje naštevati? Pogreli smo na kratko stare resnice, da prebudimo Še tako preprosta slovenska jagnjeta, ki so se dozdaj dala klati nemškemu rablju.
Slovenci! Prva potreba v tem trenutku za nas je obilna zaloga UPORNEGA DUHA!
Samo duh upora, duh revolucije i m poni ra našim sovragom. V prejšnjih letih smo se krvavo bili s Turki. Ce bo treba, bili se bomo krvavo z Nemci. Živi si ne damo rezati jermen z naših kož. Sam dr. Krek, katoliški duhovnik, je pred leti zagrmel v drla vnem zboru:
"Giornale d'Italia" poroča iz Kairc:
Vroča megla zakriva mesto Egipta; zdi se nam, da živimo kje na severu v nepremičnem poletnem zraku. Mesto živi v temni tihoti, iz koje ga navidezno nič ne more vzdramiti. Povsod srečujemo valove mosli-raov, mirne, molčeče, neprodirne, evrof»ski del mesta izgine v njih in utone. Nad pol miljona moha-medancev prebiva v tem največjem moslimskem mestu in komaj 50.000 Evropejcev. Sedaj pa jih je manj; mnogo domačinov so izgnali, pa tudi mnogo Evropejcev. V egipčanskih obiteljih odloki izgnanstva povzročajo globoko žalost, a kdo se danes meni za to! Veliko ljudi je že zapustilo Kairo, evropske gospe ne pridejo več toliko na cesto kot preje, a kaj pomeni to spričo velikanskega moslimskega mesta; niti opazi se ne, kakor tudi ne opazimo progrebcev kristjanov, ido-čih mimo nas in pojoč psalme. Hodil sem po čisto arabskih oddelkih. po neskončnih bazarjih in veličastnih mošejah sultana Hasana in eraira Akorja. govoril sem z vplivnimi Arabci, vpraševal sem navadno ljudstvo, povsod trdno zaupanje in prepričanje. da se ni bati nikakih izgredov, nikakega motenja miru. — "Kako tudi ne. Angleži lahko vzdržijo mir!" — "Kaj pa. ako se Turkom posreči prekoračiti sueški prekop, ali bo takrat tudi mir?" — Inteligentni Arabec odgovoril: "Tedaj bi Anglija dokazala. da nima nobene moči več." To je skrivnost Egipta; notranji položaj se krije z usodo kanala. — Mestni grad so opremili s topovi in strojnimi puškami. Vsak angleški polk koraka takoj po izkrcanju po arabskih delih mesta z godbo na čeln; vojašnici Kasz el Nil in Abasija sta natlačeni, ostale čete bivajo v taborišču pri Heliopolu. Med vojaki opazimo mnogo izredno mladih. Anglija je poslala v obrambo Egipta, po Napoleonovem izreku najvažnejše strategične točke na svetu, svojo najbolj svežo kri; od tu straži dve tretjini svojega kolonialnega posestva. Videl sem vojake, stare morda komaj petnajst let; ne delam jim krivice, ako trdim, da so se šele sedaj naučili držati puško v rokah. Zelo bogati so nekateri; poznam vojaka, ki razpolaga na teden s 5000 šterlingi (120.000 K), neki drugi, precej manjša zvezda na nebu bogatašev, ima na dan "samo" deset šterlingov (240 kron). Dobro je ogledati si te častnike visoke, v ozkih tera-nomodrih hlačah, lase počesane z največjo skrbjo, elegantne, zmerne; treba jih je spremiti zvečer v najfinejše hotele in opazovati, kako strežejo najbolj črni ljudje iz najglobočjega Sudana najbogatejšim častnikom sveta. Večerjati prihajajo, za njimi je dan najnapornejših vaj. Lepe ženske jih spremljajo, žene so prišle z njimi notri doli v Egipt. Na terasah hotelov igra godba; polne
žgočim žarkom juga. Za par ur vidi kakor bi postal visoki vojaški svet družba vel i č as n ost i in izredne finese; komaj opazimo poklone, nasmeh je malone neviden, površno se pregledajo ča-glavno soP's'« pogovori so tihi. glasovi nalahni. Godba igra narodno himno ; vse utihne. družba vstane. Razidejo se potem, aristokratični svet izgine kot minljiva prikazen : drugi večer pa zopet pričara slike, ki nas spominjajo na "tisoč in eno noč".
Strategija mravelj.
Splošno znana je smotrena u-redbo državnega in socialnega življenja med mravljami, ki zasluži vse naše občudovanje. Tudi bojevitost. mravelj je znana; da se pa izbomo razumejo tudi na strategijo, priča naslednji doživljaj prvega kuharja nekega velikega hotela v Rimu:
Kuhar je opetovano zapazil, da si neki nepovabljeni gosti privoščijo njegove paštete, katere je imel spravljene, v jedilni shrambi. Končno je dognal, da so tatovi — mravlje, ki pridejo redno po dvakrat na dan na rop, in sicer ob 7. zjutraj in ob 4. popoldne. Vsakokrat so prišle v dolgih, sklenjenih vrstah, a spravile so se le na nekatere vrste paste^, katere so jim očividno prav posebno ugajale.
Kuharja je začela stvar zanimati. Nekega dne je krog pastet-nega podstavka napravil klejev krog. po kleju je pa polil nekoliko sirupa. Potem je stopil v kot in čakal na mravlje. Deset minut pred 4. uro je iz nekega kota prikorakala dobro urejena kolona. Na čelu je korakala večja mravlja kakor general. Ko so dospele do nepričakovane ovire, so se u-stavile, nakar se je očividno vršilo nekako vojno posvetovanje. Štirinajst mravelj je na različnih točkah stopilo iz vrste in se zbralo krog voditelja: to je bil menda generalni štab. Po tfratkem posvetovanju je vsaka izmed štirinajst mravelj odkorakala na neko negotovo točko klejevega kroga. ki so Si ga bile očividno razdelile v štirinajst oddelkov ali sektorjev.
Vsaka izmed štiriajstih mravelj je dobila nakazan po en oddelek v natanejše poizvedovanje, a nobena ni mislila nato, da bi samo okusila sirup. Vsaka je v svojem oddelku dognala točko, kjer je bilo najmanj kleja, in on-
di obstala. Nato je prišel general sam in inspiciral krog in krog obroča, katera točka trdujavske-ga pasu bi bila najslabša, to je najložja. Ko je to dognal, se je obrnil k čakajočim četam in jim dal svoja povelja. Nemudoma se je cela kolona v popolnem redu obrnila k odhodu; štirinajsteri generalštabni častniki so se podali vsak pred svoj oddelek, nakar je kolona krenila na pot. Šle so do neke točke na steni, kjer je bil nekoč zabit žrebelj. sedaj je pa bila vdolbina prazna in krog nje se je. krušil omet. Na to mesto so hitele mravlje druga za drugo in vsaka je zgrabila drobec ometa. S temi kosci so potem hitele nazaj h klejevemu obroču, in sicer na tisto točko, ki jo je bil prej določil gen**ral kot najožjo. Tu so prve mravlje položile svoje kosce prav ob robu kleja; druge so že zlezle na te kosce tik prvih ter tako prehod podaljšale. Naslednje mravlje so nesle svoje breme do konca že napravljenega pomola in zopet dogradile košček. Tako je šlo delo naprej, dokler ni segal most od ene ga roba klejevega jarka do drugega in je bila pot do paštete go tova. Sedaj so se mravlje zopet u-vrstile v kolono in brez zadržka korakale čez oviro.
Štiri ure je trajalo trdo delo. Sedaj se je pridnim delavcev o-betalo tudi obilo plačilo. Vrgle so se na paštete in žrle z največjim tekom. Kuhar, ki se je bil ves čas z zanimanjem in vedno večjim začudenjem opazoval male živalice. ni imel srca — tako pripoveduje sam — da bi bil inteligentnim roparjem pokvaril njihovo veselje. Toda odslej je seveda varneje spravljal svoje paštete.
Odklonjena ponudba.
Pittsburgh, Pa., l»i. februarja. — V. izjavo, da ne morejo ravnatelji družbe iz oži rov na eloveenost sprejeti jk>-iiudU*. da Iti se dobavljalo evropskim državam vojni materijal. je odklonila danes Electric Steel ("o. ]»oiuidho angleške vlade, da Id dobavila družba milijon trifialenih jrranat po .$4 kos.
Predsednik družite. Charles H. Ifry-son. je jtojasuil danes vzroke, ki so dovedll družin* do tega. da ni sprejela I«mudite:
"Inozemska trgovska komisija nas je ]>ozvsila, naj vložimo oferto za do-Imivo milijon kosov jrranat po #4. Na šji družba ni hotela vložiti ]M>nudhe in sieer iz ozira na človečnost. Mi nismo mnenja, tla bi se vojskujoče se države v Evropi še vsitodbujalo na nadaljno klanje. Itokler morejo dobiti tako mu-niči jo. bo trajala sedanja vojna. Poznam družin* v Pitsbiiruhu. ki dol mi v-Ija milijone takih granat. Ako l»i sli (lila ta družba in druge našemu vzgledu. bi vojna kmalu prenehala."
Pot k Bogu, elegantno ve- Naseljenci zano	$1.20 j Na divjem zapadu, vez.
dušo, elegantno
PRIPOROČILO.
Cenjeni rojak
PRANK STEFANICH,
Fresno, Cal Pošiljatev, katero ste mi posla li, sem prejel. Dospela mi je dne .6. januarja. Seveda sva z g. Spe barjem, kateri je naročil whisey od Vas, takoj oni večer poskuša la. Z vinom sem popolnoma zado voljen in pride, da ni prevoz tako visok, še prav poceni.
Bodite zagotovljeni, da dokler bodete imeli in pošiljali tako do bro stvar, bodete imeli še več na ročnikov. Za whiskey, za katere ga sem tudi jaz sonaročnik, bode došlo v kratkem naročilo, in sicer za deset galon. Le to bi Vam pri poročil, da če imate za nekaj od stotkov močnejšega, bi nam bil bolj všeč.
Glede vina saj jaz rečem, dokler bode m le mogel, ne bodem brez njega. Še to spomlad bodem naročil 50 galon. Prejel sem tudi Vaš koledar in se Vam zahvalju jem. Živi o Bela Krajina! Z vsem spoštovanjem sem Vam udani
Josip Krstolich, 332 n. 5. St., Kansas City, Kan
rojaki naročajte sena "glas naroda". največji slovenski dnevnik v zdr.
drŽavah. .
^CENIK KNJIG*
katere
SLOVENIC PUBLISHING CO.
82 CORTLANDT ST. NEW YORK, M. Y. ^
MOLIT V MIX!:
Marija Varhinja	—.60
I Marija Kraljica	—.60
Marija Kraljiea, elegantno vezano	$1.20
Rajski glasovi Rajski glasovi
vezano Rajski glasovi, vezano
elegantno elegantno
—.60 $1.20 11.40
Skrbi za vezano	$1.20
Sveta ura, elegantno vezana $1.20 Vrtec nebeški	_.40
—.20 —.60 —.20 —35
—.30 —.40 —.40 $3.00 —.50 —.50 —.40 —.40 —.15
—.70
POUČNE KN7I1E:
Abecednik slovenski, --can —.25 Ahnov nemško-angleški tolmač, vezan	—.50 Angleščina brez učitelja —.40 Angleško-slovenski in slo-
vensko-angleški slovar —.40 Berilo prvo, vezano Berilo drugo, vezano Berilo tretje, vezano Dobra kuharica, vezano Domači živinozdravnik Evangelij
Hitri računar, vezano Katekizem veliki, vezan Katekizem mali, vezan Navodilo za spisovanje raznih pisem Nemščina brez učitelja, 1.
in 2. del po	•—.50
Nemščina brez učitelja, 1.
in 2. del, vezano	$1.20
Novi domovinski zakon Pesmarica, nagrobnice Poljedelstvo
Popolni nauk o čebelarstvu, vezan Pouk zaročencem, vezan Prva nemška vadnica Sadjereja v pogovorih Schimpffov nemško-sloven-
ski slovar	$1 20
Sch impffov slovensko-nem-
ški slovar Slovar nemško - slovenski
(Janežič-Bartel), vez. Slovar slovensko - nemški
(Janežič-Bartel), vez. Slovenska kuharica, vez. Slovenska Slovnica, vez. Slovenska pesmarica 1. in
2. zvezek po	—.60
Slovensko- angleška slovnica, vez.	$1.00 Spisovnik ljubavnih pisem —.40 Spretna kuharica, brošir. —.80 Trtna uš in trtoreja Umna živinoreja Umni kmetovalec Zgodbe sv. pisma, vez. Žirovnik, narodne pesmi, 1., 2. in 3. zvezek, vez., po
Najdenček Nesrečnica
Narodne pripovesti, 1., 2.
in 3. zvezek po	—.20
jNezgodan a Palavanu	—.20
Nikolaj Zrinski	—.20
!0 jetiki	—.15
Odkritje Amerike, vez.	—.80
Pasjeglavci	$1.00
Pavliha	—.20
Pod turškim jnrmom	—.20
Potovanje v Liliput	—.20
Pred nevihto	—.20
Prihajač	—.30
Pregovori, prilike, reki	—.25
Pri Vrbčevem Grogi	—.20
Prst božji	—.20
Pariški zlatar	—.25
Razne povesti, vez.	—.40
Randevouz	—.25 Revolucija na Portugalskem —.20
Rinaldo Rinaldini	—.25
Senila	—.15
Sita. mala Hindostanka	—.20
Stanley v Afriki	—.28 Straliovalci dveh kron, 2
zvezka	$1.60 Sherlock Holmes,
3., 4., 5. in 6. zvezek po —.80
— 20 Sv. Notbnrga	_.20
$1.00 Sveta noč	_.20
$1.00
—.50 Srečolovec	—.20
Strah na Sokolskem gradu,
100 zvezkov	$5.00
—.70 Strelec	—.20
—.35 Šopek lepih povesti	—.20
—.25 Sanjska knjiga, velika —.30 Slovenski šaljivec	—.35
Skozi širno Indijo	—.35
Štiri povesti	—.20
Tegetthof	—.25
Turki pred Dunajem	—.30
Trije rodovi	—.50
V delu je rešitev	—.20
Vojna na Balkana, 13 zvez. $1.85 Zlate jagode, vez.	—.30
Življenjepis Simon Gregorčiča	—.50 Življenja trnjeva pot —.30 Znamenje štirih —.30 Za kruhom —.20 Z ognjem in mečem. 7 zvez. $2.00 Življenje na avstr. dvoru ali
Smrt cesarjeviča Rudolfa —.75
$1.20 $2.50
$2.50 $3.00 $1.25
—.40 —.50 —.50 —.50
.50
ZABAVNE IN RAZNE DRUGE	
KNJIGE:	
Avstrijska ekspedicija	—.20
Balkansko-turska vojna	—.35
Baron Trenk	—.20
Belgrajski biser	—.20
Beneška vedeževalka	—.20
Beračiea	—.20
Bitka pri Visu	—.30
Boj za pravico	—.40
Boj s prirodo	—.15
Božični darovi	—.15
Burska vojska	—.25
Cerkvica na skali	—.15
Cesar Jožef II.	—.20
Cigan ova os veta	—.20
Ciganska sirota, 93 zvezkov $5.00	
Človek in pol (Cankar)	$1.00
Cvetke	—.20
Devica Orleanska	—.30
Don Kižot	—.20
Dobrota in hvaležnost	—.60
Doma in na tujem	—.20
Evstahija dobra hči	—.20
Eno leto med Indijanci.	—.20
Fabiola	—.35
George Stephenson, oče že-	
leznic	—.20
Grizelda	—.10
Grof Radecky	—.20
Hedvika, banditova nevesta	—.20
Hirlanda,	—.20
Hildegarda	—.20
Hlapec Jernej	—.60
Hubad, pripovedke, 1. in 2.	
zvezek po	—.20
Hustrovani vodnik po Go-	
renjskem	—.20
Izlet v Carigrad	—.20
Ivan Resnicoljub	—.20
Izanami, mala Japonka	—.20
Izidor, pobožni kmet	—.20
Jama nad Dobrnšo	—.20
Jaromil	—.20
Krištof Kolumb	:—.20
Križana umiljenost	—.40
Kaj se je Makaru sanjalo f	—.50
Kukelcev stan	—.15
Lažnjivi Kljukec	—.20
Leban, 100 beril	—.20
Lepa Vida (Cankar)	—.80
Maksimilijan I.	—.20
Marija, hči polkova	—.20
Mati, aocijalen roman.	$1.00
Mlinarjev Janez	—.40
Malomestne tradicije	—.25
Mir Božji	—.70
Mirko Poštenjakovič	—.20
Na različnih potih	—.20
Na valovih južnega morja	—.15
Na indijskih otokih	—.30
Na jutrovem	—.35
SPILMANOVE POVESTI:
1.	zv. Ljubite svoje sovražnike	_.20
2.	zv. Maron, krščanski deček	_.25
3.	zv. Marijina otroka —.25
4.	z v. Praški judek	—.20
6.	zv. Arumugan, sin indijskega kneza	_J25
7.	zv. Sultanovi sužnji —.25
8.	zv. Tri indijanske pove-
8ti	—.30
9.	zv. Kraljičin nečak —.30
10.	zv. Zvesti sin	—30
11.	zv. Rdeča in bela vrtnica	_.30
12.	zv. Korejska brata —.30
13.	zv. Boj in zmaga	—30
14.	zv. Prisega huronskega glavarja	—.30
15.	zv. Angel j sužnjev	—.30
16.	zv. Zlatokopi	—.30
17.	zv. Preganjanje indijanskih misijonarjev	—.30
18.	zv. Preganjanje indijanskih misijonarjev	—.25 19. zv. Mlada mornarja —.90
talija:
Zbirka gredaliških	iger.,
Brat sokol	—.25
^ijrani	—.40
Dobro dosli	—.20
Doktor Hribar	—.80
Dve tašči	—.20
Pri puščavniku	—.20
Putifarka	—.20
Raztresenca	—.30
Starinarica	—.20
v medenih	
Zupanova Micka	—.30
RAZGLEDNICE:
NewyorSke, % s cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po	—.03
ducat po	—.25
Z slikami mesta New Yorka i po	—.25
Album mest New Yorka s krasnimi slikami, mali —.35 veliki	— .71
ZEMLJEVIDI;
Avstro-Ogrske mali,	—.15
Združenih držav, mali —.15 veliki	—.25
Balkanskih držav	—.15
Evrope, vezan	—.50
Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, "Wisconsin, "Wyoming in "West Virginia in vseh drugih držav •do	—"I
Vojna stenska mapa	$1.50
_	I
Opombe: Naročilom je ?rilo2 iti denarno vrednost, bodisi v gotovini. postni nakaznici, ali poitnih znamkah. Poštnina je pri vseh eenah že

(

—- »■ -




Jugtsiovanska
b	-

Katsl. Jedneta
B
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
GLAVNI URADNIKI:	' "
Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or bo* 57, Brad
dock, Pa.
Podpredsednik: ALOTS B A LA NT. 112 Sterling Ave., Bar
berton, O.
Glavni tajnik: CEO. L. BROZICH. Box 424, Ely, Minn. Blagajnik: JOHN* GOCZE, Box 107», Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS KASTELIC, Box 583, Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MA RTIX J. IV EC, 900 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNIKI:
MIKE ZrXTCII. 421—7th St., Calumet, Mich. PETER ŠPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kani. JOHN VOGRICH, 444—1 h St., La Salle, 111. JOHN AI'SEC. G413 Matta Ave.. Cleveland, O. JOHN KRŽIŠNIK, Box 133, Burdine, Pa.
POROTNIKI:
FRAN JCSTIN, 1708 E. 28. St., Lorain, O. JOSEPH PISH LA R. 308—6. St., Rock Spring*. Wyo. GREGOR POR EXT A, Box 7l>l, Black Diamond, Wash.
POMOŽNI ODBOR:
JOSEPH ME RTE L, od društva sv. Cirila in Metoda, St v. 1.
Ely, Minn.
LOUIS CHAMPA, o«l društva sv. Srca Jezusa, 5tv. 2, Elv,
Minn.
JOHN ORAHKK, st„ od društva Slovenec, Stv. 114, Elv.
Minn.
V*i dopisi tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denarne posi-jatve naj se pošiljajo ra glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe a na predsednika pc.rotn*-i»a porotnega odbora.
Xa hiia ali neuradna pKme od strani članov se ne bodf ziralo
Društveno glasilo: "GLAS NARODA".
glas naroda, 18. februarja, 1915
Zračno brodovje.
Varstvo nad izseljenci na
Kazimierz Lagosz piše:
Bojni požig, ki je zabesnel na horizontu celega sveta, je prisilil stotine in tisoče družin zapustiti rodni kraj in iti iskat zavetišča v tuje. kraje, med tuje narode. Zadelo je torej v prvi vrsti Galicijo in torej Poljake, prebivalce tega kraja. V poslednjem trenot-ku, često samo s tem, kar so imeli na sebi, so zapuščali celo svoje imetje, s krvavim delom pridobljeno, da bi rešili to, kar je človeku na zemlji najdražje, življenj«« svoje in svojih otrok. Bežali so v celili množnieah, zatekali so se k bratskim narodom Slovencem, Moravcem in Čeliom, prepričani, da jih pobratimi najboljše sprejmejo in da bodo najbolj razumevali njihovo nesrečo. In res so ti narodi z vso udanostjo sprejeli gališke. izseljence, ki se potrudijo, da jim pridobe nikdar nepozabno hvaležnost v srcu polj-stva.
Težko je v tem času podati natančno statistiko izseljencev, bi-vajočih med bratskimi narodi, toliko težavneje, v nekoliko vrsticah opisati, kaj vse so storili plemeniti slovenski, moravski in češki posamezniki in društva, da bi razumno izvedli enotno varstveno akcijo za prisleee iz Galicije. To vse odlagamo na druge, morda boljše čase. Za sedaj sč omejujemo samo na notice, kako je bila ta akcija izvedena na ozemlju češkega kraljstva in kakšne sadove je do zdaj prinesla. , -
Na Češkem je bilo nastanjenih nad 100,000 izseljencev iz Galicije. Ti ljudje so iz raznih krajev Galicije, večino pa vendar tvorijo tisti, ki so bili prisiljeni zapustiti krakovsko trdnjavo. Na tem mestu se spodobi s častjo omeniti krakovskega knezoškofa dr. Adama Sterana Sapieha.
On se je prvi blago zavzel za nesrečo teh izgnancev, on je prvi odposlal nekoliko duhovnikov iz svoje dieeeze, da bi izpolnjevali svojo dušnopastirsko oskrbo in pomagali tudi materijalno in čuvali nad bednimi izseljenci. Denarja za materijalne potrebe izseljencev ne štedi, razpošilja zanje knjige in časopise, trudi se, da bi vzbudil v merodajniih sferah zanimanje za usodo izgnancev. Na njegovo inicijativo je odšel tudi profesor krakovske u-ii i verze dr. Jožef Karczmarczvk na bi obiskal večje poljske naselbine in pregledal vse nedostatke in neugodnosti izšel j ens t va na Češkem. O teh pomanjkljivostih je izročil deželnemu namestniku grofu Thunu spomenico. Mimogrede pripominjam, da sta bila v Pragi dva poljska pomožna od-
mmm^tmmm
bora za izseljence, ki jih je prof. K a rezin a rez v k združil v enega pod predsedstvom univerzitetnega profesorja dr. Tadevša Gra-bowskega. Podoben memorandum je bil predložen tudi ministrstvu notranjih zadev, ki je .pripoznalo te pritožbe za primerne in obljubilo, da se bodo želje v spomenici upoštevale. S to zadevo je bilo zainteresirano tudi ministrstvo, končno je bila tudi skupnemu finančnemu ministru Bilin-skemu podana natančna slika o položaju izseljencev. Za to zadevo so pridobili tudi Marijo kne-ginjo Imboniirsko in ženo deželnega maršala Niezabitowsko, ki sta obljubili ustanoviti ženski pomožni odbor in prositi za protek-torko nadvojvodinjo izabelo. Sad tega truda je ustanovitev centralnega češko-poljskega pomožnega odbora za celo Češko pod predsedstvom grofa Schoenborna, deželnega maršala. V tem odboru so zastopniki posameznih dobrodelnih društev za gališke begunce. V Pragi sami skrbi za Poljake še posebej mestni svet in znani protektor Poljakov, urednik Ho-vorka, kakor tudi mestni svetnik Seida, ki ima v svoji oskrbi od mesta ustanovljeno zavetišče za Galicijane. S kakšnimi lagodnostmi je to zavetišče v Pragi urejeno, naj svedočijo take podrobnosti kot na primer to, da so povsod v sobah lični namizni prti in celo cvetlice. Mnogo deluje tudi družba sv. Vincencija Pavlanske-ga pod vodstvom žene znanega slikarja Krzesze. Z njenim trudom je bila v Pragi ustanovljena ljudska šola obenem z društvom za varstvo otrok. Omeniti je tudi treba dobrodelno akcijo urednika Rozvode. znanega vsled 18-mesečne kazni, prestane v varšavski trdnjavi, radi naklonjenosti do Poljakov.
To je peščica podrobnosti, tičo-čih se varstva nad begunci v češkem kraljestvu. Mnogo je nedo-statkov, mnogo bede, mnogo neugodnosti, lahko pa upamo, da bo pri dobri volji vlade in oseb, k temu poklicanih in pred vsem pri intenzivnem delu ceŠko-polj-skega pomožnega odbora v najkrajšem času mogoče vsemu od-pomoči in tako ali tako zlajšati nesrečo tisoč in tisoč beguncev iz Galicije.
Bitka z Indijanci.
Denver, Colo., 10. flebrnarja. — Tekom prihodnjih 4G ur se pričakuje bitke med r»0 Piutes Indijanci in zveznimi (m.možnimi šerifi, katerim naceluje šerif Mebeker iz Salt Lake City. Slednji hoče dobiti v roke nekega mladega Piutes Indijanca, ki je obtožen umora. Dosedaj ro se izjalovili vsi poskusi, da bi se ujelo umora obtoženega Indijanca. Beguncu se je pridružilo nadaljnih 50 Plute« Indijancev, ki so vsi dobro oboroieni ter založeni z m uničijo.
"S. X." piše:
V	sedmih mesecih, kar imamo , vojno, je zrakoplovstvo doseglo
nepričakovane uspehe. Prvo na svetu je nemško zrakoplovstvo. (Vzorna je njegova organizacija, sestavi, ki jih uporablja, so najboljši. gradnja zračnih ladij in , lptal ter nadomeščanje brodovja tje vzgledno, vse to pa temelji na bogatih izkušnjah. V glavnem rabi nemško zrakoplovstvo izdelke tvrdk Zeppelin, Sehuette-Lanz in Parse val. Sistemi teh gradbenih družb so se v mirni dobi na dolgih vožnjah in ob najrazličnejših razmerah docela preizkusili. Pri tem se je izvežbalo dovolj zanesljivega osobja. Po dobropremiS-Ijenern in pripravljalnem načrtu pa se je poskrbelo tudi za dopolnitev zračnega brodovja.
V	večji meri kakor pri zračnih ladjah opažamo težnjo po enotnosti v prid organizacije pri letalih. Enotna letala in enotni motorji naj omogočijo vsakemu letalcu vzlet s katerim si bodi letalom. Vsako letalo pa se lahko prideli kateremukoli etapnemu parku, ker je vsak preskrbljen z vsemi nadomestilnimi deli. Posamezne dele letal, na primer motorje. je mogoče med seboj zamenjati. To so vsekakor odlične prednosti enotnega ustroja, ki je sploh nmogoeil. zadoščati velikim zahtevam svetovne vojn* in njenih nepreglednih front. Organizacija pomor-kega zrak« plovstva se giblje po enakih načelih, njegov obsejr pa je <lanf.s ^ razmeroma majhen. Naloge, ki jih ima vršiti zračno brodovje v vojni. «o mnogovrstne, zahtevajo pa večinoma vozno h itn »s t nad )4N) kilometrov v uri.
Najnavadnejša naloga zračnih vozil je poizvedovanje, kje nahajajo sovražne čete in kako se premikajo. Ako je na primer sovražnik oddaljen 100 do 120 kilometrov (štiri do pet dnevnih pohodov), tedaj more letalec z jeklenim Voisinovim strojem ob hitrosti 112 kilometrov na uro svojemu oddelku prinesti v štirih urah zahtevano poročilo.
Posehna vrsta poizvedovalne službe je opazovanje sovražnega topništva. Pri tem letalec nekako V0dl. °genJ lastnega topništva. Krožiti mora nad sovražno arti-lerijo, ki je dandanes navadno povsodi tako skrito postavljena, da je poveljnik nasprotne baterije ne vidi, ter javljati, ali streli zadevajo, in če ne, padajo li pred ali za smeriščem, preveč na levo ali na desno stran, tako da se topovi laliko po potrebi prestavijo' in merjenje popravi. V ta namen' je pa mijno potrebna možnost občevanja med letalom in povelj-ništvom lastnega oddelka. Neposredno občevanje je važno že pri navadni poizvedovalni službi, kei* omogoča, da opazovalec že z zračne višine priobči najpotrebnejše vesti svoji četi, še predno pride na zemljo in more osebno govoriti s poveljnikom. Toliko važnejše pa je neposredno pošiljanje vesti z zračnih višav na zemljo pri artilerijskem opazovanju. Zato so na tem polju že od nekdaj mnogo poizkušali, da bi dobili najboljši način.
Poraba žičnega brzojavljenjt« in telefona, ki sicer izborno služita za prenašanje vesti s pripetih zrakoplovov, je pri letalih in zračnih ladijah seveda izključeno. Pa tudi valovni (brezžični) brzojav ni potreben, ker se sprejemne in oddajne žice na letalih, takozva-ne antene, ne dajo zlahka pritrditi.
Žica, viseča z letala — in to bila najprostejša vrsta anten — je za zračno vozilo vselej nevarna, čeprav jo na raznih mestih napi-limo, da se lahko odtrgaj če bi se kje zadela, ali pa ima celo avtomatične naprave za odrezanje v slučaju potrebe. Vrhutega pa lahko sovražnik brezžične brzojavke ujame in brzojavljenje sploh moti.
Poizkušalo se je z akustičnimi znamenji: klici, žvižgi itd. Toda ti se dajo porabiti le redkokdaj, ker se ne slišijo daleč. Lepi uspehi pa so se dosegli z optiškimi znamenji, k" so se kmalu splošno udomačila. Slovita rdeča krogla, s katero Nemci naznanjajo sovražne postojanke, je tako opti-ško znamenilo, ki pa more služiti le tedaj, če gre za preje dogovorjena poročila. Za nepričakovane in daljše vesti so taka znamenja neporabna.
O francoskih letalcih so listi poročali, da dajejo znamenja z oblaki dima in saj. Ta način občevanja z zemljo je pred okoli dvema
letoma izumil James Means v Bostonu in je takle: Nad truplom letala je pritrjena livku podobna posoda, ki drži kakih 20 litrov saj. Ozko dno te posode sega v izpuhano cev letala ter je zatvor-jeno s pomičnim zapahom, ki se opira in avtomatično zapira s pomočjo žice, katere prosti konec drži letalec ali opazovalec v roki. Kadar žico potegneš, se zapiralo odpre, saje padejo v cev in odhajajoči plini ali para jih takoj iztisnejo na prosto. Tako nastanejo črni oblaki oziroma oblački, kakor držiš pač posodo s sajami delj ali manj časa odprto. Sedaj, imamo na razpolago prvine Mor-seyeve abecede, ki je sestavljena le iz črt in -pik: v našem slučaju so to večji in manjši oblaki. Ta znamenja se dobro razločijo do deset kilometrov daleč; tudi ob viharnem vremenu ostanejo dve minuti vidna, in sovražnik jih ne more motiti, kar je zelo važno. Slabi lastnosti tega brzojava pa sta, da se ponoči sajni oblaki ne vidijo in da je ž njimi mogoče govoriti le iz zraka na zemljo, ne pa tudi narobe.
Franeosko vojno ministrstvo jr. Meansov sestav kupilo ter mnogo svojih zračnih vozil opremilo s takimi napravami. Xa .Nemškem se ta iznajdba menda ne rabi. in sicer zato ne, ker imajo Nemci in nogo boljši optiški brzojav v Donathovem signalnem zrcalu. Nemški fizik profesor Donath je iznašel stroj, ki je v bistvu majhen nietalee svetlobe ali žarko-met. ki oddaja poljubno daljše ali krajše bliske. Potrebno luč ,}a-je aparatu Osramova žarnica, pritrjena v žarišču paraboliškega zrcala. katere žieevlje ogreje eb-k trični tok skoro do stališ."-« stopinj), tako da nastane izredne jaka luč, enaka približno K>.00» svečam. Visoki napori seveda žar nieo kmalu izrabijo: deluje le 4«-do .V) ur in odda v tem času ne kaj tiso«" znamenj, potem se mora zamenjati. V ta namen ima letalec rezervne žarnice s seboj. Električni tok dobiva stroj r/ nalašč zanj sestavljene sedmero-celične zbiralne baterije, ki je prav Čudež elektrotehnike in tehta samo 4 kg. S signalnim strojem vred je celi aparat le 5 kilogramov težak. Nad zrcalom je pritrjena vizirna cevka, s katero pred brzojavljanjem pomeriš na kraj. ki naj tvoja znamenja sprejme. Potem pritisneš na gumb in luč zažari dalj ali manj časa, kakor pač pritiskaš. Tako nastanejo daljši in krajši bliski, ki tvorijo zopet Morsejevo abecedo. Če ima kraj, kateremu daješ znamenja, tudi tak stroj, se vrše lahko med vama najdaljši pogovori. Nadalj-na prednost Donathovega optiške-ga brzojava pa je v tem, da se navedeni 'bliski opazijo ne le ponoči in v mraku (z dobrim daljnogledom do 16 kilometrov daleč), marveč so vidni tudi ob belem dnevu in tik solnca, in sicer v daljavo do 8 km.
Toliko o prenašanju besed iz zraka na zemljo oziroma narobe. Če je pa treba na zemljo spustiti narise o sovražnih postojankah, nam optiška znamenja ne zadostujejo. Preje so se v takem slučaju narisi devali v navadne omote ted spuščali na tla. Tako pa se je mnogo važnih poročil poizgu-bilo. zlasti na nepreglednem o-zemlju. Zadnji čas se rabi v ta namen "pisemska bomba". To je iznajdba francoskega inženirja P. Fugaisona in je zelo priprostai Naris se dene v nepregorljiv o-mot, ta pa v bombi podobno posodo,* ki se, ko trči na tla, z visokim plamenom in gostim dimom zažge. Tako daje bomba ponoči z ognjem, podnevi pa z dimom znamenje, kam je "pismo" padlo, in najdejo ga lahko, tudi če je padlo na tla več sto metrov od kraja, kamor je bilo namenjeno. Slabo je pa pri tem na vsak način to, da se mora letalec, .predno tako bombo vrže, mnogokrat oddaljiti od mesta opazovanja in prfbližati svojemu oddelku.
Nadaljna naloga zračnih vozil je fotografiranje sovražnih postojank, utrdb, terena, mostov itd. z zrakoplova ali letala na tak način, da morejo ti posnetki na primer topništvu pomagati pri merjenju in zadevanju. Tudi ta vojaška pomožna stroka tehnike se je zadnji čas lepo razvila, 2lasti ae-rofotogrammetrija. Pri tej priliki z veseljem konstatiramo, da je na tem polju epohalnega pomena iznajdba avstr. stotnika Scheinpf-luga, čegar fotoperspektograf naravnost izvrstno služi avstrijski in nemški armadi. O podrobnostih se seveda javno še ne sme razpravljati.
Najmanj simpatična naloga zračnega brodovja pa je metanje
bomb in puščic. Začeli so Francozi. Spominjamo se še, da se je prve dni po napovedi vojne pojavil nad Norimberkom francoski aero-plan, ki je vrgel v odprto mesto prvo bombo v tej vojni. Tudi puščice so francoska iznajdba. Mojstri v tej vrsti bojevanja pa so Nemci. Spomnimo se samo "Golobov" nad Parizom ter obiskov nemških zračnih ladij in letal nad Nancy jem, Calaisom in Duenkir-ehenom. Zadnji obisk nad Temzo z namero proti Londonu je še v živem spominu. Mnenje o vrednosti in dostojnosti te vrste bojevanja ni enotno, gotovo pa je, da je moralni učinek padajočih bomh velikanski.
Kočno še par besed o branilih proti zračnemu brodovju. Človek bi mislil, da je pač najpreprostejše pobijati strup s trupom in zračna letala z zračnimi letali. Večjega boja med letali še ni bilo. Deloma tiči vzrok v tem. da na na primer Zeppelinovei lahko splavajo tudi ponoči nad sovražno mesto.s priglušenim ropotom motorjev in z zatemnelimi žarko-meti, se tam ustavijo in vržejo tudi z višine 2000 metrov precej sigurno svoje smrtonosne bombe ki so razdejale že mnogo poslopij in skladišč, uničile blaga v vred-iosti mnogo milijonov, ubile na stotine ljudi ter še neprestano >trahujejo zbegano prebivalstvo. Francoska okiopna letala kot branila niso imela posebnih uspehov. Tudi mitral jeza. montirana na avtomobilu, je le slabo služi-'a. Dobro pa delujejo strojne pu--ke. pritrjene na letalih: Francozi imajo na letalih montirane tuli topjee. ,lo 100 k« težke. S to-oovi so opremljeni tudi Zeppelinovei. Najboljše obrambno sr»-d «tvo je top. ki strelja v kotu 80 stopinj < šrapneli. Ko*i izstrelka razb-t- :?00 «)«> 400 metrov na m roko in vsled tega lahko zadenejo. Na tem polju je važna iz-lajdha A meri kanca Sempleja. katerega šrapneli razvijajo dim. tako da poveljnik lahko merjenje po potrebi popravi. Tak top je montiran na avtomobilu s hitrostjo 60 kilometrov v uri, služi mu šest mož, ima 140 patron in 200 litrov bencina. Strelna daljava znaša 11,000 metrov, začetna hitrost 670 metrov v sekundi, odda oa lahko 30 strelov vsako minuto. Zelo važno obrambno sredstvo pa je tudi pehotni ogenj, dasti iz strojnih pušk z visokih krajev, na primer s streh, zvonikov itd.
Končno bi zanimalo vprašanje, koliko zračnih vozil je zaposlenih v tej vojni. O tem nimamo zanesljivih podatkov. Vemo pač. la je skoro cela Francoska pre-orežena s postajami za letala ter da cenijo Angleži nemško zračno brodovje na 200 do 250 ladij in letal, Amerikanci pa mu prisojajo dvakrat toliko število. Katero je pravo?
se je vrnila domov in našla tam osem vreč moke, dve vreči krompirja, kruh, sol in druga živila, z eno besedo živeža za tri mesece. Toda s tem še ni bilo konec. Častnik je naznanil poveljniku, da vdova že dva meseca ni dobila pokojnine, in poveljnik ji jf ukazal izplačati 600 kron iz fon da, ki je bil poprej po raznih krajih v Galiciji konfisciran. — Častnik, ki je tako človeško, lju domilo postopal z vdovo, se imenuje Aleksandrovi«' in je stotnik pehotnega polka iz Jalte na Krimu.
ZA VSEBINO OGLASOV XI ODGOVORXO NE UPRAVNI ^TVO NE UREDNIŠTVO.
ROJAKI NAROČAJTE SEpMa 'GLAS NARODA". NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZD3.
drŽavah.
A-^A A^A A^A A^A. A^A A^A A^A A^A A^A A^A A^A A^A
TA? "^r VAT "Vf VAT	fVf ^A? VAT fATTATTA1?
BRATA VOGRIC.
SLOVENSKI SALOON IN RESTAURANT, 211 Graham Ave., Gor. Stagg St., Brooklyn, N. Y^
*e priporočata greaternewyor-<kim Slovencem za obilen obisk.
Fina kuhinja, izvrstna domača n importirana pijača, izborna postrežba. V nedeljo dopoldan "»rezplačen prigrizek. Ob nede-jah in sobotah zvečer je &a razpolago velika dvorana za plea. Moderno opremljeno kegljišče. •— Svoji k »vojiml —
Rusi v Novem Sončil.
Vojni poročevalec 'Lokal-An-zeigerja" je poslal svojemu listu naslednje zanimivosti o Rusih v Novem Sonču.
Ruski častnik je šel v svoji visoki sibirski papaši (neke vrste čapka) po ulici. Srečala ga je žena, ki je peljala dečka za roko. Ko je fantiček zagledal častnika, je glasno rekel materi: "Glej, mama, kakšen grd Moskal!" — Častnik (najb rže Poljak) je razumel in se nasmejal. Prestrašena mati se je hotela hitro izgubiti. Častnik pa jo je pomiril, pobožal dečka z roko po glavi v znamenje, da nima nič proti temu.
Ruski stotnik si je na ulici hotel kupiti kruha in je vprašal mi-moidočo žensko po pekarni. Rekla mu je, da ne ve. Častnik jo je debelo pogledal in jo vprašal, ni-li morda iz tega mesta. Ko mu je povedala, da je, jo je začude no vprašal, kako da ne ve za peka. "Pozabila sem že", mu je s solzami odgovorila. "Nekaj dni že nisem jedla kruha; zadnjič sem imela še malo riža, včeraj nas je sosed poživil s koščfeom kruha, danes pa že s svojimi šti rimi otroci trpim lakoto." Iz daljšega pogovora je stotnik spoznal, da je žena vdova po profesorju, zdaj brez vseh sf-edstev. Častnik si je zapisal njen naslov, poklical podčastnika, ki je šel ravno s trenom po ulici, in mu dal listek z nekim navodilom. Nato je vzel bankovec za 10 rabljev in ga dal braneči se ženi v roko. "Tudi jaz imain ženo in rad bi mel, da bi tudi moji družini v podobnem slučaja kdo ta-ko pomagal5', je rekel stotnik. Vsled te sreče presenečena žena

Za smeh in kratek čas.
NA TRGU.
>-'lr	k- '		
m		*	t t
	t	•■ i }\	
* •	v		• |
\ r	4		v 1
f-	K	i	b
Oh, oče, kako iniate lepe prašiče! Kjer sem jaz, so vedno lepi prašiči.
DOBRO JE NAPRAVILA.
— Jaz pa rečem, da ni boljšega moža kot je moj. Ko zadnjii nisem imela govejega mesa, sem spe.kla nekoliko teletine, pa m) ni niti besedice rekel.
DOBER OD GOVOR.
SestriČna bratrancu, ki je na glasu kot velik pijance: — rol, povej, mi, kaj je degeneracija ?
— Če človek že pri tretji časi pod mizo pade.

IUMPIIWMUI


■ •» — tb .


_ GLAS^XAEODA, JS.^FEBRUAE JA^WlS.
NOVICE IZ STARE DOMOVINE.
KRANJSKO.
Mnogo ranjenih, cbolelih ter na rokah in nogah caeblih slovenskih
vcjakov je d(w|>elo 12. jan. s se-
v«-rn«'»fa ln>ji.š«"a v Ljubljano. Naj-vjih je <m 1 27. domobranskega I>«^}K)lka. — V iuonioHt na Tirol-, skem jt- dospelo »atl :JOO ranjenih, bolnih in ozeblih slovenskih voja-
Drugič odlike van je Bogumil
liurnik, stotnik v 'A-i. poljskem topniškem polku v Galiciji, zaradi] po-.ebrie hrabrosti v vojni. Prvič m u je bilo (Mllikov*nje 4 4 Si gnu m l«mdi<-", a zdaj vojaški zaslužni kri/t-e na riieee-l>elem tr:iku. Oce nt u je nadueitelj v Metliki.
Pcgreša se ml konca septembra vojak 27. domobranskega pešpol-kJ. stotnije Anton Javoršek. Po lijem poizveduje njegova žena H' lt-na Javornek v Karmelu na Dolenjskem. — Pogn-ša se Ivan Turši"'. rezervist f>ri 27. domobr. Ješp.ilku. 12. stotnija. Zadnjikrat * pisa 1 septembra. Po njem poizveduje njegova žena Leopol-<1 i n a Turšie v Ljubljani.
V	ruskem vjetnistvu. Profesor Rudolf <in>i**lj, ki je bil, kakor se je Hvnjceasuo poroealo, v bitki pri Lvovu ranjen in nato vjet, se nahaja, kakor piše, v vojaški bolnii-niei v Moskvi.
V	seznamku izgub št. 98 z dne 1«». jan. jr izkazan kot vjet Josip Ur«gant, nadomestili rezervist 17. p«It. stotnija, iz (Jurij, i*o-
Dcpis ranjenega vojaka je pri-
ol>.-il ljubljanski 44Slov. Narod"; glasi se: "Kakor vsi drugi, strni moral tudi ja/., ko je bila mobilizaciji, oditi kljub :U. letom v Gorico služit ceaarja. Ker nisem bil vojak, je razumljivo, da sem moral služiti spočetka kot rek rut, a /e dne oktobra je prišlo povelje. da odrinemo iz Gorice na juž-fiu bojišče. Drugi dan. 10. oktobra smo s.-dli v (iorici na vlak južne /• lczniee in odpeljali smo se proti vzhodu. Vedeli urno, da nas ne čakajo na bojišču mehke postelje in . ctidar mi je bilo ravno tako, ka-k^ir ostalim, čudno pri srcu, ko >;uo zapustili vlak in stopili na za-snižona tla. Kaj bi se kot vojak pritoževal? Snežilo je, zdaj zopet lilo. da bi doma niti psa ne spodil i/j>r«*d praga. I mivalo nas je včasih prav do kože, ki pa smo veselo korakali naprej. Prijetnih občutkov seveda nobeden ni mogel imeti, ko nas je dež tako umival in ko smo morali pogosto prenočiti pod milim nebom ter so nam zobje šklepetali mraza. Rajši bi hodil \Niik izmed nas bogve kam, kakor da smo morali ležati mirno in brez gibanja, pa naj bi bilo tudi sredi \ najhujši sovražni ogenj. Kaj bi vam pravil o bojih! Kdor ni bil v ognju, tega ne razume in naj mu kdo stokrat poye. Imam trdne živce in tudi strah me ni, če pa je r<>jilo okrog glave, piskalo, pokalo, grmelo zdaj tu, zdaj tam, me je vendar obhajalo t«*»io. Večkrat seru že mislil, da sem ranjen in pogledal sem |k> sebi, če mi ni odletela kaka noga ali roka. Pa držalo se je še vse in ž«* mi je bila tmli noga vsa mrtva utrujenosti, zapustila nn' pa ni. Včasjh ponoči je bilo kakor umetalen ogenj, piskalo, žvižgalo je. da je bilo veselje, seveda prav pogledati vse to. si ni nobeden upal. Pa smo tudi to prestali in počasi smo se privadili, da nas ni spravil še tako hud trušč iz ravnotežja. Mislim, da še ni ti hitreje nismo stopali, če je prav pošteno treskalo. Tako je bilo do 1."». novembra, ko me je naenkrat udarilo nekaj po roki. Nič mi ni bilo mar, ko pa sem pogledal, sem opazil, da sem ranjen. Videl sem, da je to vsaj zaenkrat konec moji vojaški karijeri, pa čudno, da najprej na to niti mislil nisem. Šele ko so me opozorili, da se moram dati obvezati, sem šel nazaj. Zdaj se je pričelo romanje po železnici, po Savi, zopet po železnici, zdaj peš, zdaj z vozom iti vrh vsega je začela št rana boleti. Kdina skrb je bila. kaj bo z desnico, za drugo so skrbeli drugi. Do 1H. decembra so nas zdravili, potem je bilo treba zopet oditi h kadru, preko Budimpešte in Dunaja. Vožnja ni bila dolgočasna, vozili suio 6c s poročniki, saj vojna približa tudi častnika priprostemu vojaku, in dasiravno vojak, ki prihaja z bo jiiča, ne more biti bogve kako le |m> oblečen, se nad tem niso spod-tikale niti gospodične, ki so nam stregle na kolodvoru.
Samomor vojaka. V Hudijuini na Goriškem je na novega leta zjutraj izginil vojak črnovojnik, doma i/- Kamnika. Načli so ga 8 jan. v nekem jarku blizu Hude južne mrtvega. Ustrelil se je v pr-
ša. Njegovi tovariši pravijo, da so dlje časa opazovali, da ni pri zdravi pameti. Pokopali so ga 10. jan. na pokopaUšču v Oblokah.
Smrtna kosa. Iz Zagorja ob Savi poročajo: V Ljubljani je dne Id. jan. po kratki mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala Amalija Rossi. Truplo pokojnice se je prepeljalo 15. jan. iz Ljubljane v Zagorje, kjer se je položilo na zagorskem pokopališču k večnemu počitku.
Umrl je v Ljubljani Josip Dra-gotiu Steindl, bos.-here. rač. svetnik v pok. Pokopali so ga 18. jan.
Umrl je v St. Vidu pri Vipavi bivši župan Fran Mislej. Bil je strasten narodni voditelj in pristaš napredne stranke. Star je bil 65 let. Med drugimi zapušča tmli svojega ljubljenega sina, ki j«* jetnik na Ruskem.
Poroka. Dne 17. jan. se je poročil Fran Jakše, hotelir v Novem mestu, z gospico Faniko Konško-vo, i/, odlične narodno-napredne hiše na Trojanah.
Vino. Iz Bučke na Dolenjskem pišejo: Pri nas imamo jako dobro vinsko kapljico, pridelali smo letos jako veliko, pa tudi jako fino vino. le žal, da smo toliko oddaljeni od železniških prometnih zvez. Vino se vsled tega mora večinoma doma popiti, to pa ima to posledico, da jtovsodi pri nas ne-dostaja denarja. Samo v naši občini je dobiti nad GOOO hI prvovrstnega, finega vina, ki bi ga prav radi prodali, ker smo popolnoma navezani samo na vinski pridelek in na skupilo zanj. Rav-notako je pri nas še dobiti 100 hI pristnega naravnega in močnega slivovca. Samo kupcev je malo.
štajersko.
Padel je na severnem bojišču asistent južne železnice Matija Zadravec, praporščak pri 87. peš-polku.
Padel je na severnem bojišču Fran Sekol, odbornik narodne občim- Pesnica nad Mariborom.
Ranjen je bil tekom zadnjih bojev v Karpatih Matej Janžekovič, učitelj na okoliški šoli v Slovenski Bistrici.
Vojak rani podlegel. Iz Pekla pri Poljčanah poročajo: Edvin Stare. c. kr. poštni uradnik na Dunaju, korporal v rezervi 27. pešpolka. odlikovan s srebrno svetinjo II. reda, je v 27. letu starosti vsled rane, zadobljene na severnem bojišču 2. januarja, v c. kr. gamizijski bolnišnici št. 1 na Dunaju preminul. Pokopali so ga istotam.
Vojak umrl. V deželni bolnišnici v Gradcu je umrl na ranah, ki si jih je prinesel z bojišča, desetnik 87. pešpolka Jurij Germov-
šek.
Vojak je ponesrečil. Iz Zidanega mosta poročajo: Na tukajšnji
postaji se je ponesrečil četovodja 35. pešpolka Bogomil Henšak. Peljal se je kot ranjenec na Hrvatsko na dopust. Na Zidanem mostu je hotel skočiti na že vozeči vlak; pri tem nni je spodrsnilo in prišel je z levo roko pod kolesa. Ta so mu roko čisto razmesarila in od trgala.
Pogrešajo že od začetka vojne korporala črnovojniškega polka št. 26, 7. stot., Ivana Gervolja, trgovca v Solčavi v Savinski dolini. Gervolj je bil na severnem bojišču. — Že od septembra pogrešajo F rama Podružnika, ki je služil pri 26. domobranskem polku, 8. stotniji. Po njem poizveduje njegov oče Janez Podružnik, Pod-gora pri Smartnu nad Mozirjem.
Dva duhovnika umrla. V Celju je umrl bivši župnik v Galiciji pri Celju zlatoinašuik Ivan Košir. Bil je doma pri Sv. Jurju ob Ščavni-ci. — Pri Sv. Ijovreneu nad Mariborom je umrl bivši župnik pri
Sv. Antonu na Pohorju Fran Sla-vič. liil je rojen pri Sv. Križu na Murskem polju.
Umrl je v Krapini na Hrvatskem vpokojeni župnik Viljem Majer. doma iz Rogatca. Pokojnik je bil rojen 18. aprila 1837. L. 1869. je postal župnik v Čun-tiču, kjer je bil tudi domači učitelj pri grofovski rodbini Oarion. Na tej siromašni župniji je ostal do svojega umirovljenja 1. 1909. torej polnili 40 let. Bil je rodoljub starega kova.
Umrla je v Gaberju hišna po-sestniea in žena stavbnega mojstra Marija Gologranc v 55. letu starosti. Bila je marljiva slovenska mati in gospodinja ter velika dobrotnica revnih. Pogreb se je vršil ob obilni udeležbi slovenskega občinstva iz mesta in okolice dne 14. jan.
Mati 15 otrok. Od Male Nedelje pri Ljutomeru poročajo: Žena
tukajšnjega trgovca Belšaka, kateri je moral na vojno, je povila te dni fanta in deklico. S tema vred je Belšakova mati 15 otrok.
Za župana izvoljen je bil v Raj-henburgu trgovec Matevž Preske r.
Umrla je v Slovenski Bistrici poštarica Terezija Stiugl v 78. letu starosti.
Pcduk »o ustavili na prvi drž. giinuaziji in drugi realki v Gradcu. Poslopji se rabita v druge namene.
Južna želemica. Prestavljeni so sledeči: strojni nadkomisar Oskar Geraus iz Maribora v Inomost, strojni komisar Giovanolli iz Maribora v Dunajsko Novo mesto in podnačelnik kurilnice na Prager-skem pristav Leopold Kircher v Maribor.
Vlom in tatvina. Iz Ormoža poročajo: V noči od 8. na 9. jan. so neznani tatovi vlomili na Ilumu v šolsko poslopje v stanovanje nadučitelja. Iztrgali so močne križe iz okna ter odnesli blizu vso obleko nadučitelja, eno staro žepno uro in denar, v skupni vrednosti nad 300 kron. Bili so sredi dela nagnani. V temi so odnesli pete. Dobro bi bilo. da jih izsledijo orožniki, ker so ti tati predrzneži že na več krajih v okolici kradli.
KOROŠKO.
Iz ruskega vjetništva se je javil četovodja 7. pehotnega polka Fran Resman, po domače Tratnikov iz Ledenic. S prestreljenimi pljuči so ga pobrali Rusi in ga prepeljali v bolnišnico. Resman je docela okreval in se nahaja sedaj v Moskvi.
Vojaki umrli. V Celovcu so 14. jan. v ondotnih bolnišnicah umrli trije ranjenci, in sicer vojak 4. bos.-herceg. polka Zulfo Duran, mohamedanske vere, iz Livna v Bosni, vojak 47. pehotnega polka Fran Hofer iz Knzersdorfa in srbski vjetnik Dobrosel Andželjko-vič, vojak 3. bataljona moravske divizije, doma iz Zagrada v topli-škem okraju v Srbiji.
Nad 300 ranjenih in bolnih vojakov je te dni dospelo s severnega bojišča v Celovec. Največ jih .ie, od 4. domobranskega pešpolka št". 4.
Mnogo ranjenih ruskih v jetnikov imajo v Beljaku. Na njihov sveti večer na Sv. Treh Kraljev dan so jim priredili v bolnišnici strokovne šole božičnico in jih obdarovali. To je človekoljubno delo. vredno priznanja.
PRIMORSKO.
Smrtna kosa. V Gorici je dne; 12. jan. umrl ravnatelj goriške! plinarne Fran Ferfila. Pokojnik je bil zaveden Slovenec, ki je podpiral vse narodne naprave, liil je soustanovnik "Goriške ljudske posojilnice".
Promocija. Suplent slovenske gimnazije v Gorici Josip Lovren-čič je bil na graškem vseučilišču promoviran za doktorja filozofije.
Cestna zveza med Opčinami in Herpeljami. Iz Trsta poročajo, da so v teku priprave za napravo zvezne ceste med Opčinami in Herpeljami. Cesta, ki bo dolga 51 kilometrov, se bo gradila, da se .odpomore bedi. Stroški so prora-čunani na 5 milijonov kron. Blago. namenjeno za juž{io Istro, bo potem lahko šlo iz Opčine kar direktno v Herpelje. ne da bi se vozilo v Trst in od tam nazaj.
Padel je na bojišču pravnik Srebrnič, doma iz Solkana na Goriškem. Po mišljenju je bil socialist.
Iz ruskega vjetništva se je o-
glasil po štirih mesecih enoletni prostovoljec 47. pešpolka Josip Povšič iz Gorice. Dne 26. avgusta je bil ranjen in od Rusov vjet ter prepeljan v Moskvo. Odtod je meseca septembra pisal domov stari-šera, ki od tedaj od njega niso dobili glasu. Dne 12. jannarja pa je prišlo drugo pismo iz Krasnojar-ska v Sibiriji, datirano z 12. novembrom. Piše. da je že zdrav in da se mu dobro godi. Pismo je torej rabilo za pot cela dva meseca.
Po 5 mesecih prvo pismo. Iz Gorice poročajo: Od svojega sina Albina Kofol iz Čepovana so dobili njegovi stariši iz Galicije po petih mesecih prvo pismo z opazko, da je pisal mnogo pisem, a da ni dobil odgovora. Tedaj se marsi-kako pismo izgubi, kar naj bo v tolažbo tistim, ki o svojih dragih niso že dolgo prejeli obvestila z bojišča.
DALMACIJA.
Vuškovič avanairal. Iz Dubrovnika poročajo, da je rezervni domobranski poročnik in hrvatski operni pevec Marko Vuškovič, ki je nastopal tudi na slovenskem odru, postal nadporočnik.
Avstrijsko Srbsko Ruska Vojska.
Dobili sme iz Ljubljane knjigo s tem naslovom, z lepimi slikami. To je prva knjiga o sedanji vojni v slovenskem jeziku. Dobili smo le 500 komadov. Cena 75c. Kdor jo hoče imeti naj takoj piše ponjo. Dobili smo tudi vojne razglednice Rdečega križa, petero vrst 25c. Cenik pošljemo zastonj.
SLOV. KNJIGARNA
535 Waskbgtoa St.,	Milwiriu, Wii.
Pazite na ničvredne pona-redbe ter zahtevajte odločno pristni Richter-jev Pain-Expel-ler z Anchor varstveno znamko kot je naslikana tukaj. 25 in 50 1 centov v lekarnah in naravnost od
F. AD. R1CHTER &C0.
74-88 WuLiactM St., New Y.rk, N. T.
HARMONIKE
on mto lad*l«]«a tm »o n&jnlijlte Moak, a «•!•
la tiwIJItc. V popra to ■■■» aUlvo TMtkdo pošlje, k« Mm t« aa.4 I> | lat tukaj t tam poalu ln sedaj v mw-)ta lutnm domu. V popravek tiurm kranjska kakor ▼■« druse fcanaoalke ter nCuaa po dela kakortne U« mm-
DRUGI IN TRETJI ZVEZEK
IMENIKA padlih, ranjenih in vjetih naših vojakov v sedanji evropski vojski.
Sestavljen ik» izvirnih poročilih vojnega ministrstva s ozirom na tretje zborno poveljniStvo (corps > pri katerem službujejo izključno skoraj sami Slovenci. Tu so navedeni vojaki ljubljanskega, spod-nje-stajerskega, . spodn je-koroške-ga, tržaškega i. t. «1. pešpolka; naših lovskih bataljonov, dragouske-ga in domobranskih polkov; Slovenci drugih oddelkov in vojne mornarice, skupno nad -4(MK> imen. Vkupno je do zdaj navedenih nad .%ooo ponesreeeneev v vojski. I'ri ; nekaterih vjetih je navedeno, kje se nahajajo v vjetnišniStvu a pri nekaterih padlih naveden je eelo grob, kjer so pokofiani. Cena za in .'!. zvezek je '.'ji een-tov, za vse tri do zdaj izšle zvezke, ki «4»segajo IS Ki strani, pa samo r»n centov. Naročila in denar pošljite na:
FELIX M. DOLINAH
4~* Vesey St., Dep. <;. New York.
Kdo želi razprodaja ti imenike, naj piše po j togo je.
Dr. Josip V. Grahek.
EDINI SLOVENSKI ZDRAVNIK V PENNA.
Zdravim vse bolezni mofike, ženske in otročje. Ml East Ohio St., [Allegheny] N. S. Pltubarg, Pa' Nasproti "Hotela Pevllnra - Kar itev. L S. S Id 4 rosi jo name mole diss
MT Denar me£ete proč!
ako ie podpirat« tvojega rojaka.
Pri meni dobit«
izvrstne dimata vini
galon po 7 5 c* in več.
Pri odjema t«C kot 10 galon dajem past, ter s« poeebuo priporočim eiavaia. •iovonakim dioitvam ot > priliki kak« tik t fee, tudi onim m svatb«.
V salo g i imam Izvrstne domač« klobas« ln vsakovrstno grocorijako blago, katerega ljubi nal narod. Poftiijam denar na tm strani sveta is parobrodne listke za vse proge. Zastopam "Glas Naroda", prodajan in kupuj«m avstrijski dsnar. 8 tvrdko Frsak Sakser sem v trgovski svesi. Upravljam vsa v notarski posel spadajoč« dela, k*r hs javni notar. (Notary Public.)
PRANK JURJOVBC 1MI W. 22ai Street.	Ckkase, I*
Stava KM sefltUaft
JOHN WENZEL,
1017 B. «S. St., Cleveland, Ohio.
OGLAS.
Cenjenim rojakom priporočam tvoja
NARAVNA VINA
iz najboljšega grozdja.
Iransko rdeče vino po 45^ gaL, staro rdeče vino po 50<* galona, lansko belo vino po 50^ gal. in najboljše staro belo vino po gal. 100 proof močan tropinjevec 4i/2 gal. $12.00; 10 gal. pa $25.00.
Vino pošiljam po 28 in 50 gal. Vinarna in distilerija blizo postaje. Potovalni zastopnik je g. M. Zugel.
Pošljite vsa pisma na: STEPHEN JACKSE, Box 7 SI.	8t. Helena. C al
Zanesljivo pride sedaj
denar v staro domovino.
Do dobrega sem se prepričal, da dospejo [denarne Jpošiljatve tudi sedaj zanesljivo v roke naslovnikom;Jrazlika je le ta, [da potrebujejo pošiljat ve v sedanjem času 20 do 24 Jdni.
Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev {sorodnikom in znancem v staro domovino.
100 K velja sedaj $19.50 s poštnino vred.
FRANK SAKSER
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
JfjfSSAX
CIGARETTES
Najboljša kakovost in največja vrednost sta napravila HASSAN cigarete Ameriki za najbolj razširjene cigarete po 5 centov, z ustnikom. Fini okus, mehki vonj in prikupna lahkost teh velikih, ovalnih cigaret dajejo popolno zadovolj-nost.
"Standard Amerike"
ZASTONJ
O HASSAN kuponov
Pošljite HASSAN kupone na poljubnega spodaj označenih naslovov ali jih, pa pošljite na
THE AMERICAN TOBACCO CO., Premim Dept., 490 Breme StJeet, New York, N. T.
F
NEW YORK
NEW YORK CITY D. Oottesman. 41*4 Lenox Ave. L.. Silverman, 681 Morris Ave. M. A It man. 1982 Second Ave. M. Sirkin. 1730 Wa«hinsrton Ave.
A.	Gittelston. 1580 Third Ave. I. Greenwald. 152 El 116th St. Henj. Black. 3061 Third Ave. Simon Sirec. 1413 Ave. A
J. M. LouKhmtn, 67» Second Ave. M. I.ipkowitz. 24 Madiaon St. Louis Offner. 64 E. lloth St.
B.	Pasternak. 732J Westchester Ave.
H.	Gellen. 447 East Houston St. M. Green. 226 East Ninth St.
F.	Cartselos. 91J Cherry St. L. Mendelsohn. 1712 First Ave.
G.	Brin be rx. 2527J Eighth Ave.
I.	GJuck. 616 Eleventh Am. 1. Liftin, 1786 Amsterdam A J D. Pttretz. 3650 Broadway G. Daniels. 2046 Eirst Ave. N. L»bitz. 2292 Eighth Ave. B. Be iker. 232 Rivington St.
Fiatoff. 170 Spring St. J' Lewk 49» Hudson St. Lwn Brill. 174 Avenue C James Stio. 179 Seventh Ave. Kabinow i tz Broa.. s28 Eaat 14th St. Joe Lewin. 93 East 116th St. L. K nob lack. «2 Eaat Slat St. W«*yj Tizis. 516 East Fifth St. M. Fenster. IS« Ludlow St I. Silverman, 67 Eaat 4th St. Iaidor Ginsberg. Claramont Ave. David Weisenthal. 126 Eaat 7th St.
pvve.
Louis Steinberg. 72fi East fith St.
Adolph Klein. 128 Second Ave.
Rryincm Broa.. 29 Whitehall St. Harry Grants. 2309 B&thjrate Ave. Joseph Liess, 1431 Second Ave. M. J. Broff. 244 Second Ave. Gus. Kracker. 500 West 42nd SC I. Hatoff. 338 Willis Ave.
BROOKLYN M. Schulman. 186 Lee Ave. Louis Freed. 22 Humboldt St. S. Levinson, 493 Broadway Ph. Federman. 261 Kent Ave. D. Sitzer. 233 Red ford Ave. M. Wiskind. 1969 Broodway D. Kirnmayer. 931 De K alb Ave. N. Roman. 110 Thatford Ave. M. Grossman. 164 Flat bush Ave. L. Jacobson. 4514 Third Ave. B. Kronheim. 4406 New Utrecht Ave. S. S bar. 13 Greenvoint Ave. A. Gunty, 1751 St. Johns Place M. Goldberg, sb* Marcy Ave. J. Gulkia. 1550 Myrtle Ave. M. Levitt, 7S6 Rockaway Ave. J. Boffman. 6962 Third Ave. S. Pazen. 251 Summer Ave.
H.	Levin, 472 Gravesend Av*. F. SeideL 54 New York Ave.
I.	and s. Levin. 1496 Fulton St. L. Friedman, 37-43 Liberty Ave. Samuel Shulman. 159 Myrtle Ave. Chas. Belten. 248 Rdebiiog St.
Max Freitwirth. 1084 Manhattan Ave. Hftiria Miller. 1680 Pitkin Ave. Rosie Kudlick. 522 Sutter Ave.
STATEN ISLAND
TOTTENS VILLE J. Getzlowitz. 186 Main St
(Izrežite ta kupon.)

Izrežite.
Ta POSEBNI KUPON ima vrednost desetih (10) HASSAN CIGARETNIH KUPONOV, ako se ga, predloži z devetdeset (90) ali več rednimi HASSAN CIGARETNIMI KUPONI v vsaki naših HASSAN FREMIJSKIH POSTAJ ali pri
THE AMERICAN TOBACCO CO.. Premium Dept. 490 Broome St., New York. N. Y. Ta ponudba ugasne 31. decembra 191.».
NEW JERSEY
HOBOKEN Morris Fisher. 30"? First St. W. W. Schuetze. 230 River St. Geo. Antonow sky. 155 Fourteenth St.
JERSEY CITY U Schlein. 580 Newark Ave. David Blatt. 158 Pavonia Ave. A. Schlein. 349 Central Ave. A. J. Manhrimer. 123 Brunswick Ave. A. Falben, 557 Palisade Ave. R. Seiilin. 249 Jackson Ave. J. Be rman. 313 Johnston Ave. Benj. H. Schinel. 464 Westside Ave. Louis Ziskind, 349 Grove St. Nathan Wicker, 89 Montgomery St.
NEWARK A. Goadiss. 273 15th Ave? H. Goldstein. 40 Market St. J. G. Gold. 219 Court St. R. Janofsky. 230 Broome St. A. Lyons. 316 Market St. A. Carr, 640 Markot St. Louis Korland. 621 Springfield Ave. S. Korfin. 161 Broome St. D. Martorana. 527 East Ferry St. H. Goodman. 243 Bank St. Louis Cor land, »4 16th Ave. Pocoroba and Company. 133 Seventh Ave. M. Zipkin, 396 Warm St.


• • ■ ■■ ™ ■ ■ »»--k •• »i i ■<
GLAS NARODA, 18. FEP/RTTAT?JA, 1935.
a A
o » v
JACK.
Francoski spisal Alphonse Dandet.
Za "Glas Naroda'' prevel J. T.
mn
(Nadaljevanje.)
Malo vstran je stal siv mornar, ki si je večkrat pljunil v roko, da hi zamogel malo lažje voditi krmilo. Zdaj pa zdaj ga je pogleda! z zaničljivim pogledom, kot da bi mu hotel reči: Ali se nič ne sramuješ deček?
Jack mu je slednjič rekel: — Ali hočete požirek vina?
Mornar je odkimal, češ, da ni žejen.
—	I'ust i ga vendar v miru. starega Lasearja — mu je zaše-petal vajenec na uho. Ali se ne spominjaš več, da te ni hotel vzeti na ladijo. Rekel je, da imaš malo preveč denarja in da ga skoraj-gotovo nisi poštenim potom dobil.
—	Kako hi vendar mislil, da je Jack tat. Jaz imam denarja kakor toče. Zenajdi bom kupil poročno darilo. Ali slišite Zenajdi.
Toda nobeden ga ni hotel poslušati. Gaseonee in vajenec sta se medtem sprla. Kden je hotel, da bi se izkrcali v Chatena.v, drugi je bil pa zato. da hi se izkrcali v nekem predmestju. Nazadnje bi se skoraj že celo stepla.
—	Moja draga prijatelja — moja ljuba prijatelja! — ju je prosil .Jaek — pomirita ^e vendar. Nikar se ne pretepajta.
Solze mu stopile v oči. Jaek j«, hotel vstati in stopiti k ograji, pa ni mogel. Noge so mu popolnoma opešale.
Omahnil je nazaj in vprvič je bil popolnoma izgubil zavest. JVe.l oei se >11 ii je prikazal Madau. profesorji Moronvalovega instituta in Moron val sam. Tudi na mater se je spomnil.
Slaba novica.
je prebudilo Jaeka neko čudno šumenje, ko se je prebudil. V glavi mu je šumelo, že-po celem životu. Strašne sanje so ga niu-
Naslednji dan Kakšen je bil, jalo ga je, tresel se j čile ponoči.
Bilo je že pretemno. da bi zamogel razlikovati predmete po-b g sebe. Kljub temu je pa vseeno vedel, da se nahaja v mali podita steni je prihajala bledikasta sve-
Skozi okn«
strešni sortiiei. tloha.
Bog ve, kje j«-1 V kotu. nedaleč o«l njega je bilo vse polno
vrvi in uteiij.
Zopet je 11 a s t: 11 o isto šumenje kot ga j«' malo prej prebudilo v/ spanja. Veriga se j.- o«lvijala. potem so se pa oglasili zamokli
udarci ure.
Ta ura mu j« bila vendar znana. Že skoraj dve leti mu je merila	< e Se je o«btsila ta ura. je takoj potrkalo na vrata- —
I "stani! Pet je!
Bil je toraj v Indret! Toda k j«* ? Tega ni mogel uganiti. Začel si je napenjati spomin. Vse, česar se je spomnil, ga je nav.lajalo s sramom. Čutil je. kako mu je stopala rdečica v
lica.
Takrat je nekaj zastokalo.
Toraj m sam. Še neko bitje se nahaja v tem prostoru. Ob st.ni j.- nekaj sedelo. Kdo hi bil? Senca je bila podobna B«-1 i zarji«. Toda kaj bi počel Belizar tukaj. Ali ste Vi. Belizar?
I »a, jaz sem. seveda - je odvrnil kroŠnjar s hreščečim
glasom.
Za bo/jo voljo! Zakaj sva tukaj? Zakaj so naju zaprli kakor dva zločinca?
.la/ vem. <ia sem popolnoma ne«lolžen. kar se pa drugih t I. e. bi n«- prisegel. Ja7 nisem še nikoli v svojem življenju storil nobenemu človeku ničesar zalega. Nik«lar jim ne bodem odpustil, da so mi tako zmrcvarili klobuke. Ali veste, ali mi bo.lo plačali klobuke? — Jaz nimam s stvarjo, katere me dolže nobenega o-pra vka.
S kakšno stvarjo? Kaj s«* je zgodilo?
I kru vi jo. toda kaj bi govoril o tem. Vi gotovo veste, o
čem govorijo.
Ne. n«' vein, prisežem Vam. <la ne vem.
-	No. dobro, pravijo. <la ste Vi ukradli.... I kradel . . Kaj sem ukradel?
—	Zenajdiuo doto.
.lack je razočaranja in bolesti zakričal.
To je nesramno! Kaj ne. Belizar. da Vi niste te "a mnenja!?	°
Kiošnjjir iuii ni o«lgovoril.
V Indret n so bili vsi prepričani, da je Jack tat. Vsi doka/i so govorili zanj. Takoj, ko se je izvedelo o tatvini pri Rudieu. je vs. pi i lnva 1st v« osumilo Jaeka. Ko je zvonilo na delo. ga že ni bilo	v bi^i. Da. «la. Karo! je že vse «lobro preskrbe!, da ga ni
pustil v tovarno. Orožniki so šli za njim in poizvedovali. Ljudje
J«1 pil vesti.
sk
oraj-
50	jim povedali, da j«- deček razsipal denar in da gotovo /ara.litega, ker je hotel zadušiti glas svoje
Nik«lo ni več dvomil.
• Samo nečesa si niso ino»li razjasniti: — Kam je izginilo vseh sesi tjmoč frankov. Kje so. «!a ni nobenega sle«lu o njih. Tudi Če bi se vsi mornarji, kar jih je bilo v pristanišču <lo smrti napili. hi ne mogli V enem dnevu zapraviti šesttisoč frankov.
Kje je toraj denar! To je hib, treba izvedeti!
K.iUor hitro se je zdanilo. je dal poklicati ravnatelj obdolženca v »voj kabinet.
V. s umazan in razstrgan je obstal pred njim. Tudi krošnjar-ja so bili pripeljali. Pri oknu je stal ravnatelj, poleg niega oče Hudi*, v ozadju «iva paznika, med njima pa kroŠnjar.
Poslušaj. .lack — je začel ravnatelj. — Z ozirom na to, da
51	se dofcedaj se vedno spodobno obnašal, z ozirom na tvojo rodbino in na rodbino očeta Rudica. te nisem pustil z ladije prepeljati naravnost v Nantes, pač sem pa prosil žandarmerijo da so te pripeljali sem. Razen mene in Rudica ne ve še nrtbeden ničesar natančnejšega. Še vse bo dobro, če daš nazaj..
—	Gospod, prosim . . .
-	Molči zaenkrat. — Najboljše je, če daš takoj onih šest tiso- frankov nazaj, oziroma če poveš, kam si jih spravil. Če si že kaj zapravil, daj že vsaj tisto, kar imaš.
- Oprostite. — ga je prekinil Belizar. — Oprostite...
Ker ga je ravnatelj jezno pogledal, je utihnil.
-	- No. le povejte, kar vam leži na srcu.
—	Ker že imate pravega tatu, bi želel, da bi se začeli pogovarjati o mojih klobukih. Ali jih bom dobil nazaj ali ne?
Molčite! Zakaj se vendar vedno umešavatet Ali mislite da ne vemo, .la ste Vi ukradli. Le počakajte, kmalo bomo prišli na jasno. Ta deček je bil le slepo orodje v Vaših rokah.
—« O. moj Bog! — je zastokal Belizar in pogledal vajenca kot dn bi ga hotel prositi, da naj ga izvleče iz te zagate.
Trav imate, gospod ravnatelj — se je oglasil Rndic. _Rečeni Vam. da ne poznam bolj poštenega vajenca kot je bil Jack. Slaba druščina ga je pokvarila. Dobro, da smo mu še pravočasno prižli na sled in da ga lahko še rešimo. Vsi smo ga ljubili. Jaz moja žena in hčerka.
Deček je stopil za korak naprej in vzdignil roko.
—	Prisežem Vam gospod Rudic. da ni t«i ubogi mož v liikaki zvezi s tatvino. On me je dobil v Nantesu, kjer sem ležal v nezavesti. Takrat še ni vedel ničesar o celi zadevi.
—	Toraj si vse sam porabil.
—	Motite se, gospo«! ravnatelj! Jaz nisem kradel! .Jaz nisem
tat!
—	Pazi deček, na slaba pota si zašel. Pomisli, kje bi že bil, če bi se mi ne zavzeli zate. Če vrneš denar, je lahko še vse dobro. Sumijo tebe, to<!a kriv«!e ti lie moremo dokazati. Toda pomisli! Tisto noč si bi! sam v hiši s Rudicovo ženo in s Klarišo. Predno je šla Zenajda spat. ti j«' pokazala škatljo z .denarjem. Ali mogoče ni tako? Ali boš tudi to tajil? Po noči so slišali tvoje koraki' na stopnicah.
—	Jack se j«> še enkrat ojnnačil in zavpil: — Nisem bil jaz! Jaz nisem tat!
—	Res n«*? Kje si pa <lobil denar, katerega si po .poti zapravljal?
Malo je manjkalo, da ni povedal, da mu je poslala mati sto frankov za Zenajdiuo poročno darilo. Spomnil se je namreč, da mu je mati zahičila v pismu: — l'e te vprašajo, kje si dobil denar, pa reci. da si prihranil.
Ravnatelju je toraj odvrnil:
—	Denar sem si prihranil.
(Dalje prihodnjič).
A ^ ^ A A
Vojska uniči vse,
ne uniči pa kakovosti in dobrote vina
izdelanega iz pristnega ohijskega grozdja pQ vinarski tvrdki
Louis Knaus
3908-3916 St. Clair Ave. N. E., Cleveland, O.
najveCja slovenska vinska klet in destilacija ki ima v zalogi vina sledečih vrst in cen:
Delaware...........$1.00 galon I Iwes............65—70c. galon
Katawba.. -----75— HOc. galon | Rudeče..........55—UOc. galon
Navedene cene veljajo za naročila od S5 galon naprej. Pri manjiih naročilih je cena vina po dogovoru. Vojni davek na vino je v navedenih cenah že uračunan. Vina so popolnoma naravna za kar tudi jamčim.
V zalogi imam tudi žganja po starokraiskem načinu žgana kot DROŽENKO in TROPINOVEC.
Naročila se izvrše samo proti predplačilu.
Dobra stvar se sama hvali toraj poskusite takoj.
¥ f f f
f f f f f f f f
v v w v v*
NAŠI ZASTOPNIKI,
kateri so pooblaščeni pobirati naročnino za "Glas Naroda" in knjifre, kakor tudi za vse druge v našo stroko spadajoče i>osle:
Jenny land, Ark. in okolica: Michael Cirar.
San Francisco, Cal.: Jakob Lovšin. Denver, Colo.: John I>el>evc in A. J. Ter! »ovc.
Leadville, Colo.: Jerry Jainnik. Pueblo, Colo.: Peter Culig, J. M. Rojtz, Frank Janesh in John Germ.
Salida, Colo, in okolica: Louis Cost el lo (The Bank Saloon).
Walsenburg. Colo.: Ant. Saftich in Frank Blatnik. Clinton, Ind.: LiidInti Bol skar. Indianapolis, Ind.: Alois Kudinan. Aurora, 111.: Jernej B. Verbič, Aurora Ave. Oglesby, 111.: Math. Hribernik. Depue, 111.: Dan. Ba«lovinac. Chicago, III.: Frank Jurjovec. La Sialic. 111.: Mat. Komp. Joliet, 111.: Frank Lanrlch, John Zaletel in Frank Bambich. Mineral, Kans.: John Stale. Waukogan, 111.: Frank Petkovsek in Math. Ogrin.
So. Chicago, 111.: Frank Černe in Rudolf Požek.
Springfield, I1L: Matija Barborič Frootenac, Kans. in okolica: Frank Kerne.
Mulbery, Kans. in okolica: Martin Kos.
Calumet, Mich, in okolica: Pavel
Slialtz in M. F. KoIk*.
Detroit, Mich, in okolica: Joseph
• Jlasic.
Manistique. Mich, in obolira: B
Kotzian.
So. Range, Mich, in okolica: M. D
Li kovic.
Aurora, Minn.: Josip Fugina. Chisholm. Minn.: K. Zjrone, Jakob Petrieh in Frank Žagar. Duluth, Minn.: Joseph Sharahon. Ely, Minn, in okolica: Ivan Gou2e. M. L. Kapsch in Jos. J. PesheL Eveletli, Min.: Jurij Kotze. Gilbert, Minn, in okolica: L. Vesel Hibbing, Minn.: Ivan Pouše. Nashwauk. Minn.: Ceo. Ma urin. Virginia, Minn.: Frank Hrovatich. St. Louis, Mo.: Mike Craltrian. Aldridge. Mont.: Cregor %ol>ec. Great Falls, Mont.: Math. Urich. :W09 X. 5th Ave.
Brooklyn, N. Y.: Alojzij Česa rek in I-eo Štrukelj. Little Falls, N. Y.: Frank Gregorka Cleveland, Ohio: Frank Sakser. J. Marinčič, Chas. Karlinger in Jakob Resnik.
Bridgeport, O. in okoUea: Alois Balant.
Collinwood, O.: Math. Slapnik. Lorain, Ohio in okolica: John Kum-Se 1735 E. 33. St. Youncston, O.: Ant. Kikelj. Oregon City, Oreg.: M. Justin. Allegheny, Pa. in okolica: M. Kla-rich.
Bessemer, Pa.: Louis Hribar. Braddock, Pa.: Ivan Germ. Bridgeville. Pa.: Rudolf Pletersek. Burdinc, Pa. in okolica: John Ker «3nik.
Conemaagh, Pa.: Ivan Pajk. Claridge, Pa.: Anton Jerina. Canonsburg, Pa.: John Koklich. Brougbton, Pa. in okolica: A. Dem-Sar.
Dairach. Pa.: Dragutln Slavic. Export, Pa. in okolica: John Prostor. Forest City, Pa.: Karl Zalar in Fr. Leben.
Fawll, Pa.: Anton ValentinČiC. Groonsburg, Pa. in okolica: Vence-slav Palčič.
Pa. in okolica: Frank Dem-
Johnstoun. Pa.: Frank Gahrenja. Marianna, Pa. in okolica: Frank
Gottlieher.
Meadow Lands, Pa.: Georg Schultz. Moon Run, Pa. in okolica: Frank Maček.
Pittsburgh, Pa.: Ignacij Podvasnik. Ignaz Magister, Z. Jakše in U. li. Ja-kobieh.
Unity Sta„ Pa.: Joseph Skerlj. Steelton, Pa.: Anton M. PapiC. West Newton, I'a. in okolica: Josip Jovan.
Willock, Pa.: Frank Seme in Joseph Peteruel.
Toelc, C t ah: Anton Palčič. Winterquarters, Utah: Louis Bla-
sich.
Black Diamond, Wash.: Gr. Porenta. Ravensdale, Wash.: Jak«>b Kum-sak.
Davis, W. Va. in okolica: John Bro-
sich.
Thomas, W. Va. in okolica: Frank Koeijun in Frank Bart«»l. Grafton, Wis.: John Stampfel. Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik. John Vodovnik in Frank Meh.
Sheboygan, Wis.: Anton Slarich in Frank Sepich.	<
West Allis, Wis.: Frank Skok In Louis Loučarlč.
Rock Springs, Wyo.: A. Justin in Val. Stalieli.
Kemmerer, Wyo.: Josip Mot oh.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Cenjenim rojakom v vzhodni
Pennsvlvaniji naznanjamo, jih bo obiskal naš zastopnik
da
Samo pri meni ee dobe patentirana in garantirana Bledeča zdravila: za rast in proti spadanju ženskih in molkih la_». kakor tudi za rast moških brk in brade; za revjnatizein kosti bolj ali trganje v noprah, rokah in križu, za rane. opekline, bule. ture in kraste i. t. d. Kateri bi rabil moja zdravila bez uspeha, garantiram S500. Pišite takoj pocenik.
Koledar" in žepna knjiga od 30 strani vredna 5 dolarjev za vsak^fra ki jo prebere. Pošljite ti centov v markah, nakar vam pošljem Koledar in knjižico.
JACOB WAHČIČ, 1092 E. 64th St., Cleveland. Ohio.
je
lična knjiga» "VOJSKA NA BALKAJTO".
Vsled vsestranske želje naraii-li smo vce iztisov te knjige in je sedaj cenj. rojakom na razpolago.
Knjiga "Vojska na Balkana" sestoji iz 13 posameznih seiitkov, obsegajočih skupaj na večjem formatu 192 strani. Delo je premljeno s 255 slikami, tikajoče se opisa balkanskih držav in najvažnejših spopadov med sovražniki. Sešitkom je prideljen tudi večji slovenski zemljevid balkanskih držav.
Posamezne zvezke je dobiti pe lGc, vseh 13 sešitkov skupaj pa stane a poštnino vred $1.85. Naroča se pri:
Slovenic Publishing Co., 81 Cortlandt St., New York City.
PRIPOROČILO.
Bojikom v Steelton, Pa., to okolici naznanjamo, da ja
Kr. M. PAPId,
189 Frederick St., Steelton, Pa,
naš zastopnik, ki je pooblaščen pobirati naročnino za nai list "Glas Naroda" in izdava ti pra-voveljavna potrdila. — Cenjenim rojakom ga toplo priporočamo. Upravniitvo 'Glas Naroda'.
ROJAKI NAROČAJTE SB Ni "6IiAB NARODA", NAJTB&T «IX)TBN«KI DNEVNIK X HK DBlATABL
x t , ^'i^-.f.-a'^A-^^j w-.r* I.	i r.,** j. ■JV* 4.H
■« » m m." r r	m. -'M	m I	-m. ■:	-t m."M	M
TISKARNA
"GLAS NARODA"
izvršuje vsakovrstne tiskovine po nizkih cenaji«
Delo okorao. Izvršuje prevode v druge irriht. Unijsko organisiranai Posebnost so društvena pravila, okrožnice, pamfleti. caaiki ttd.
Vsa naročil a požlj i te iug
Slovenic PubUshing Company,
82 Cortlandt Street, New York, N. T.

Veliki vojni atlas
vojskujočih se evropskih drža? in pa kolonij-skih posestev vseh velesil
Obsega 11 raznih zemljevidov.
na!20tih straneh in vsaka stran je 10£ pri 134 palca velika.
Cena samo 25 centov.
Maruši vojni atlas
Obaega^deret raznih zemljevidov
■s 8 straneh, vsaka stran 8 pri 14 palcev.
Cena samo IS centov.!
VsIZ*emljevidi*so"narejeni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, število prebivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tud£označen obsegjpovršine, katerol zavzemajojposamezno države.
Pošljite 25c. ali|pa 15c. v znamkah in natančen naslov In mi vam takoj odpošljemo ;zaželjeni atlas. Pri večje« odjema damo popust.
Slovenic Publishing Company,
i
82 Cortlandt Street,
New York, N. Y«
M
Mr. FRANK R. DRASLBR,
ki je pooblaščen pobirati plačila za Glas Naroda in vse druge stvari, ki jih imamo v zalogi, in izdajati veljavna potrdila. Rojakom ga toplo priporočamo, v upanju, da mu bodo šli vsestransko na roko. S spoštovanjem
Upravnistvo Glas Naroda.
Novoletni razprodaja.
Slovencem naznanjam, da razprodam pristni importi-rani dolenjski cviček po 40 centov steklenico.
Peter Keber,
1703 — 2nd Ave.« New York.
Amerika in Amerikanci
GDpagoie Generale Traisatlaotip
(francoska parobrodna družba.)
Direktna trli do Havre, Pariza, Švice, Inomosta Id Llebljai
Poštal parnild so]
■pisal J. M. TRUNK.
■lovenio Publishing Oompuj
je prevzela v zalogo rojakom še mano knjigo Rev. J. M. Trunks:
AMERTKA IN AMERIKANGL
Ni naš namen izreči na tem mestu kako kritiko, pač pa izjavljamo, da je to izvrstno delo, katerega bi si moral nabaviti vsak rojak v Ameriki, bodisi v lasten oodnk, bodisi kot darilo svojcem in posameznikov, na katerih bo v stari domovini, kjer se gotovo zanimajo starši ali sorodniki za deželo, v kateri biva kak član družine. Knjigo krasi nebroj lepih slik, med katerimi bo marsikdo zapazil ali samega sebe, ali pa dragega znanca iz sedanjih ali preteklih dni. Čudimo se le, da je povprašanje po knjigi primeroma majhno, menda radi-tega, ker se ni vprizorilo zanjo kričeče reklame, s katero se spravi v svet marsikatero drugo, veliko manj vredno knjigo. Posebno primerna je knjiga kot božični dar, ki ima trajno vrednost. Cena elegantno v platno vezani knjigi je $2.50 s poštnino vred. Za isto ceno se odpošlje knjigo na katerikoli naslov ▼ stari 4o-ovini.
■lovonJe Publishing Oo,
-A<ntOVEMCE" oa *rm vijaka
TA SAVOGK" oaSnviUka
HA FKAi
Rksprosal fsralkl ss* "CUea*", "La Tovum", 'Hoetanbeaa" in Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK corner Pearl St., Ohesebrough Building. Poitni parnild odplnjejo vedno ob sredah is pristanišča Itei
«7, N. K.

NAJBOLJŠA
® <S) ® 9>

JfcnJ
-SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA
Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem več strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., »2 Cortlandt Street, New York, N. Y.
Cena ▼ platna fezaa^LOO. Rojaki v Oevdasd, 0. Ms
isto ▼ podražairi Vr. Sakser, 1604 St Oair Avs^ N. F. --j-