195. Ma. V IJublM v fetrtcfc L septembra 19Z1. w 3t,29013 LIU. leto t Izhaja TMl dan popoldne, ir TL»vašk nedelle la praanlke. oratli Prostor 1 mjm X M /a//n za male oglase do 27 «/m viSine 1 K, pi 30 m//n višine dalje kupeijski in ura dal oglasi 1 ml m K 2—, notice, lano, prekid lijave in reklame 1 m/m K 3—. Poroke zaroke 80 K. Zenltne ponudbe, vsaka beseda K 2*—. Pri večjih naroČilih popust Vprašanjem glede Inseratov naj «e priloži znamka zar odgovor. Upravnsstvo „?iov, Naroda" la »Narodna tiskarna* Enallofa alloa ftt 5, prltlićno. — Telefon it. 304. (Slovensai Narod" velja v L|nbl|ani ta po poeti: —■** V tnoeenietrai celoletno ...... K 480 — polletno ...... , 240 — 3 meactno....., 120 — l ......., 40— Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki naj i>.-;!;ejo v prvič naročnino vedno HT P° nakaznici Na samo pismena naročila brez noslatve denarja se ne moremo ozirati. V Jugoslaviji celoletno naprej plačan . K 30O-— polletno........ 150-— 3 mesečno . ...» 75*— 1 .......25— Uredništvo „8lov. llaroda" Knaflova nllca it 5, I. mdatropf* Te le Ion iier. 34. Dopise sprejema le podpisano in radostno frankovsne* Rokopisov se ne uraSa. "Wl Posamezna Steoll&a oe!|a rza K Poitnlna plačana v gotovini. IrganlzacIIa dri. uprite m oblasti Upravno oblast izvršuje v naši 'riavi kralj po odgovornih mini-•:rih. Z ozirom na veliki obseg upra« /e je seveda nemogoče, da bi en sam iuinister načelo val vsej državn: pravi Upravo je tedaj deliti po ■tvarnih vidikih v več gran. Take rane državne uprave so notranja nodna, zunanja, vojaška in finančna e prava. Notranjo ali politično upra= i □ imenujemo oni del javne uprave ;/i ni sodna, zunanja, vojaška al: jrinančna uprava. Notranja uprava obsega tedaj izključno al| vsaj v izdatni meri skrb za reci in mir ter pospeševanje gospodarske, duševne i telesne Inilrure, Notranja uprava ■ j zatorej prav mnogovrstna in je le aravno. Če se deli v razne stroke ■ako imamo tudi v naši državi ce= lo vrsto ministrstev, kojih področje i bsega le dele notranje uprave. V sled tega nimamo zgolj pet mini; ■ crstev, temveč jih je mnogo več Poleg ministrstva za notranja dela štejemo v naši državi Še nastopna ? iinistrstva, ki služijo notranji upravi: šest ministrstev, kojih namen je predvsem pospešitev proizvajanja i ali kroženja narodno* gospodarskih dobrin (ministrstvo za krneti j stve vode, ministrstvo za gozde in rudni; e, ministrstvo za trgovino in in dir xijo, ministrstvo za promet, mini; rrrstvo za pošto in brzojave, mint-trstvo za gradbe), dvoje ministr tev kojih namen je skrb za kolikoi logoče pravično razdeljevanje dob: n (ministrstvo za socialno politike i ministrstvo za agrarno reformo) voje ministrstev, v kojih področje pada pospeševanje znanstvene metniške in metafizične kulture ministrstvo za prosveto in ministrovo za vere) in končno jedno mini-trstvo za pospeševanje telesne kub ure (rrdnistrstvo za narodno zdrav* ^2). V vrhovni stopnji državne upra-e je zaradi obsežnosti njenega oko. sa na vso državo pač treba obsei« e dekoncentracije po strokah. Dokaj drugače so potrebe v ; rednji ali nižji stopnji državne •prave. Pri osrednji vladi skrbi v rvi vrsti ministrski svet za enoto v pravi. V srednji in nižji stopnji je r iritorij državnih upravnih oblastev L r, L Lah: Dubrovnik Iz Splita smo odhajali že ob poz-mraku. Po pristanišču 90 se že etile luci in gorele so rudi že na. omenadi ob obali, kjer se je po dnev-vrotuni začenjala shajati spl^skfit ložica. Bili srno ubiti od dnevna očine. Naš parnik, last >Dubrovniško * roplovne družbe<, nosi ponosno ime v. Lovrijenac*. To je imo najlepšo najveličastnejše zgodovinske utrdba starega Dubrovnika, ki se še danes ponosno dviga nad Časti tfj£v>mi zidovji in obzidji dubrovniskega mesta. Njegovo ime nas torej prijetno spominja na cilj našega potovanja. Malo je na naM zemlji borj našega kakor jo Dubrovnik: to je roža bohotna, rastoča iz jugoslovanske zemlje, bogata v svoji opojnosti, veličastna v svoji krasoti, čudovita v svoji skrivnosti: v njej se je razvil svet umetnosti in poezije in sd je skrival stoletja, da je preko dolgo noči dočakal beli dan. To je aveida naša ob jadranskem morju. Svetila je ob času, ko je pokrila tema ves Balkan in i njim vse južno slovenstvo, in ko je ta zvezda ugasnila pod mogočno roko Napoleonovo, onemogla in obledela v stoletjih, Je zami-gljalo jugoslovansko nebo v novih zvezdah pomladne dobe: in te zvfezde so pile svoje prve žarke iz stoletne svetlobe, ki je sijala v vrtovih dubrov-niških. To je sveto mesto preteklosti-slovanske Atene — in več nega Atene za nas — svetišče, posvečeno svobodi in državni mieli, narodni kulturi in samostojnosti, sreči in blagostanju m v obče mani..i in ne obsega vso državo. Tu je tedaj možno, da se več strok državne uprave združi v enem samem uradu. Za enotnost ima v tem primeru skrbeti ena sama ose= ba, ki je za vse poslovanje v teh združenih strokah odgovorna tei nekak zaupnik kralja in pristojnih ministrov odnosno ministrskega sve^ ta. Dočim so ministri od kralja potrjeni eksponenti v parlamentarn večini zastopanih političnih strank in velja za nje posebna ministrska odgovornost, so ostali upravni urad« niki in tedaj tudi šefi vseh srednjih in nižjih instanc ^>ač le uradniki, za katere veljajo oh/A predpisi o dolž« nostih in pravičen uradnikov in k: jih ni smatrati za eksponente strank temveč edinole za zastopnike splošs nih koristi državne celote. Naša ustava predvideva glede oblasti v teritorijalne m smislu) združitev več upravnih strok v eni sami osebi. V svrho državne uprave in samoupra* ve se ima naša država deliti v oblasti, okrožja in občine. Za Slovenije in Dalmacijo upravna okrožja (okru gi, županije) ne pridejo v poštev In tudi v drugih pokrajinah bodo po« sli okrugov kot samoupravnih enot prešli na oblastno in okrajno samo« upravo, posli okrugov kot enot dr žavne uprave pa pozneje na podsta: vi posebnega zakona na nižja al.* višja državna oblastva. Oblast kot upravni okoliš srne imeti največ 800.000 prebivalcev, a je po svojem obsegu vsaj tako velika kakor se* danja okrožja, vobče pa izdatne večja. Oblast je predvsem ozemlje za srednjo stopnjo državne uprave in poleg tega tudi še ozemlje za najvišjo vrsto teritorijalne samouprave V oblasti imamo torej dvoje vrst oblastev (gosposk), državne in samoupravne gosDoske. Na čelu splošne državne uprave v oblasti bo stal veliki župan, na čelu oblastne samouprave pa oblastne skupščina s svojim, iz lastne srede izvoljenim predsednikom in oblast nhn odborom .Kolikor ne gre za sa; moupravo, pripade tedai vsa držav« na uprava v oblasti načeloma velike* mu županu. Ta od kralja postavljen veliki župan opravlja po državnih organih posle državne uprave v oblasti. Da bi njegovo področje obse« galo vso državno upravo v oblasti bi bilo gotovo pretirano. S posli zu» nanje uprave se oblast (= provinci« j a) sploh nima baviti, a posli sodne vojaške in finančne stroke so posebnega značaja ,ki nimajo stikov z no« ran j o upravo. Povsem pravilno je če za te stroke obstojajo za okoliš ene ali več oblasti posebni državni orga« ni, posebna oblastva ali gosposke, n pr. posebne oblastne vojaške ko« mande, oblastne finančne direkcije i. t. d. V nekaterih primerih se bode ti posli celo dodelili sodiščem, namreč kolikor gre za sodno upravo Težje je vprašanje, ali se naj tudi nekateri posli notranje uprave izlo* čijo iz občne oblastne uprave in ocL kažejo posebnim državnim uradom Vsa notranja uprava tvori namreč celoto, ki se ne sme po nepotrebnem cepiti ali celo atomizirati Nihče ne bo oporekal, če bode za nadziranje državnih podjetij, za* vodov in javnih del obstojali posebni uradi za okoliš jedne ali več oblasti n. pr. za državne gozde v eni ali več oblastih gozdne direkcije, za dr« žavne rudnike rudarske direkcije za državne železnice direkcije želez« nic, za pošto direkcije pošte in brzojava, za državne gradbe gradbene direkcije, za osnovne in srednje šo: le v eni ali več oblastih direkcije prosvete. V vseh teh primerih gre pač za take posleniso obiastve* nega značaja. Država tu ne nastopa kot pravno prevladujoč subjekt kot nosilec javnega gospodstva na« pram podrejenim osebam, temvee kot podjetnik (čeprav morda kot posebno previligiran podjetnik) al: graditelj in vzdrževatelj javnih de" ali kot upravitelj šolskih zavodov Ti posli se dajo brez težave ločiti od ostalih poslov državne upravne ob* lasti, pri katerih nastopa država kot gosposka. V slednjo vrsto upravnih poslov spada predvsem izdajanje konkretnih povelj, nadalje spadajc semkaj razni konkretni konstitutiv. ni upravni čini, s katerimi se pravice dajejo, izpreminiajo ali odpravljajo, potom razsodbe in posvedočbe in končno uporaba neposredne sile K poveljem prištevamo razne policijske zapovedi in prepovedi e katerimi skuša upravna oblast do« seči takšno vedenje ljudij, ki odgovarja dobremu redu, ter odvraent vse ono aktivno in pasivno obn: nje ljudi, ki ogroža obstoj države in njenih institucij ter življenje, zdi : je in imovino posameznikov. I ljavljajo se tudi državljanske dol žnosti napram neubogljivcem. Poli: cijska povelja se nikakor ne omejujejo zgolj na javno varnost, temveC so potrebna tudi pri izvrševanju za: konov in uredb, ki urejajo kmetij ske, gozdarske, rudarske, obrtne, tr-govske, prometne, delavske, prosvetne in zdravstvene razmere. Policij--ska povelja se tedaj uporabljajo pr vseh vejah notranje uprave. Tudi izvun policije se poveljuje. Pogostokrat namreč obstoja abstraktna d 1'. >■ nost, a treba ie šele konkretnega po* velja s strani javne uprave, da na; stane iz načelne dolžnosti tudi dejanska dolžnost, ki se mora izpolnjen vati (n. pr. pozivi na pričevanje, na vojaško službovanje itd.) Konkretni konstitutivni čini sc razne podelitve koncesij, s katerim-' se dovoljuje tako delovanje, ki jc kot javen upravni monopol pridr= žano javni upravi (n. pr železniške brzojavne koncesije, podelitvi javnosti zasebnim šolam), podelitev koncesij s katrimi se dovoljuje posebno intenzivna uporaba javne la= sti preko obče dopustne uporabe (n pr. koncesije za gradnjo in izkoriščanje vodorabnih nanrav ob javnih vodah, za napravo, k; odvračajo vodo, pri javnih vodah za uporabo javnih cest in potov pri polaganju tirov in cevi), dodelitve tuje lastni« ne ali služnosti na tuji lastnini s po--močjo razlastitve, podelitve posebnih sposobnosti (n. pr. državljan: stva, uradniških činov, juridične osebnosti udruženjem in imovinam ki so določene za gotove namene) potem velik krog policijskih dovoli; tev in dopustitev, s katerimi se do= voljuje nekaj, kar ie zaradi opasnosti za dobri red načeloma prepove= dano in kar se more le pod gotovi* mi pogoji brez nevarnosti dovoljevan ti, dalje razne odobritve, pritrditve in potrditve, končno izpre^ledi od predpisanih pogojev, razveze od dolžnosti in vzpostavitve v prejšnji stan. Z razsodbo rešuje upravno ob; lastvo v prvi vrsti sporna vprašanja o obstoju ali neost ju konkretnih pravnih razmerij, dalje vprašanja, ali so se pravice in zakoniti preci« pisi kršili s strani upra\nih organov in končno izdaja upravno oblastvo v tej obliki tudi izr^ic o krivdi In kazni pri pre- »pkih. kojih k,kovanje je pridržano upravi. Posvedočbe potrinjeio obstnj konkretnih, pravno odločilnih dej« stev ali konkretnih pravnih odnosa« jcv. Neposredna sila se uporablja tam, koder povelje nič r* izda, š tudi v drugih hipnih priT.erih ,ko gre zaradi pretečo rvevan^osii za neod* ložljive odredbe. Upravna oblast pa >e v mejah zakonov rudi opraviči na i.'a d :\ i iti ab straktne norme ali pravila, kadar 50 taka potrebna za uporabljanja zako« nov ali kadar sme uprava na podata* vi zakonite pooblastitve urejati do« ločene vrste rravnih odnoeajev. Ne samo konkretna povelja temveč tudi ostali oblastveni posli konkretnega in abstraktnega značaja se uporabljajo pri n°iraznr% terejših strokah uprave. Vsa ti* oblastvena opravila imajo tudi mn go skupnega ne le zavo!; te -,a, •>« so vsa ta opravila juri ;,or temveč, kolikor gre za no^-eti., upravo, tudi iz stvarni! razi nlgnv. za kolikor mogoče reso • ' »vorcK. vse oblastvene 113 -t^v eni osebi, to je v osebi v pana. Vse gospoe^- ,«i zdravstvene in vami 10 v pokrajini so nimn\" < rc odvisne in ima vsak-r - jih teh razmerah koristne sJi-^emba * posledice za vse ostali rne — Beojrrad. 31. "****.f3«j Statistična poročila o & 7X) kih ugotavljalo dejstvo, la d ioti» izredno rastejo. V i' 1 "<[ uverjeni. da bo to vpil to na Izboljšanje na^e vahiie. Spominjajte ?»e Družic s?. Orlln fii Mnln. Kolikokrat emo mod vojno glodali nanj iz daljave: nikoli ga nismo videli in vendar je stal živ pred našimi očmi. In v trenutkih največje stiske in bolesti, ee 30 dvignilo iz naših src; Iznad Sr^ja vila kliče, živio srbski Dubrovniče, veselo, Srbadijo, veselo stoj! To je bilo v temnih letih avstrijskih internatov. Takrat je priplavalo francosko brodovjo tudi pred Dubrovnik. Pogledali so od daleč evojo znano mesto. Iz Dubrovnika pa ie bežalo takrat vse, kar jo bilo avstrijanskoga, furtimaškega itd. Pa Francozi so zopet odpluli. Saj so vedeli ljudje na bregu, ki so jih pozdravljali vsaj z veselimi obrazi, co 6i niso upali mahati v pozdrav. Toda tudi za Dubrovnik je moglo prit; odreženjo šolo obonern z vsemi jugofc'ovonskimi kraji v znak, da fe nas vso vezala ena usoda. Stari, svobodni Dubrovnik je bil pod Avstrijo suženj kakor Ljubljana, ki so nikoli nI poznala svobode. Seveda jo Dubrovnik več trpel in bolj občutil nasilje rije roke. Ni še na; isana zgodovina stoletne borbe, ki jo le boril Dubrovnik za svojo svobodo. >'jegov >Pad< nam je popisal Lujo Tojnović. Tu v zatišju jadranskega r/iorja, kjer je stal stari Epidaurus, n\ kraju, ki je zavarovan od severa z mogočnim hrbtom starega Srgja, okoli katerega ee vrste bujne plodne dolin% ki se pod južnimi vetrovi razvijajo v cvetoče vrtove z rajskim cvetjefij in najslajšim sadjem, tu si je na nepremagljivih skalah, ki so vatnj zaman butali viharji največje morske valove, postavil slovanski mornar svojo iiaselbino. Pod razmerami časov se ie razvila y cvetočo svobodno samostojno dubrovniško republiko. Slovanske države na Balkanu so nastajale in propadale, Dubrovnik pa so je boril sam ob morju za svojo samostojnost in jo je ohranil pod raznimi pogoji skozi stoletja. Njegova bojna pila ni bila velika, zato jo je nadomestila diploinateika spretnost. Svo-bodna trgovina je bila pogoi njegovemu življenju in ziinjo se je boril s svojimi premočnimi sosedi. >Cita di sette banetere* so mu rekli šaljivci; rekli so, da ima Dubrovnik sedem zastav in da razvije na evo-iem obzidju zastavo vsakega sovražnika v znak, da ne mara vojne. Najdražji mir jo cenejši nogo najcenejša vojna, Tako jo spoznala dubrovniška modrost, kajti najmanjši poraz bi bil zaprl pot dubrovniskira ladjam v svet. Zato jo Dubrovnik raj&i sprejel začasen protektorat mogočnih sosedov, da si je obranil svojo svobodo. Njegov položaj je silil sosede, da so z njim računali. Dubrovniške ladjo so plule po vseh delih sveta: po Evropi, Aziji, Afriki, Ameriki. Dubrovnik je bil bogat in je živel svoji svobodi in umetnosti. Republika Je naravno ustvUrila tekom let razne stanove in bilo ie precej razlika med gospodo in delavci. Vendar se zdi, da je bila vsfe to ena družina. O tem nam pišejo razni tuji pisatelji. Na primer Razzi: >PIeoljša, najmodernejša in najsrečnejša država na svetu. Italijan Filip do Diversis piso v 15. veku: >Kdor prebiva v dubrovnižki državi, se ne boji niti nasilja, niti krivice, nasprotnik mu ne moro škodovati ne na imetju, no na življonju. Dubrovnik jo tako zaupano pribežališče vsakomur, da je nastal slovanski pregovor, da se niti zajec več lovca nb boji, če uteče v Dubrovnik. Toda Dubrovčani ne dajo zaščite krivičniku ali zločincu. Kdor išče v Dubrovniku pravice, jo najde, ker Dubrovčani hočejo, da je njihovo mesto dom resnice in pravice. Brez nasilja in prevare so razširili svojo oblast, z dobro so pridobili druge kraje in prebivalce okoli sebe.c Lepo piše o tem Gundulić v svojem >Osmanuc, ko pripoveduje žalostno zgodbo o Jurju. srbskem despotu. Ko ni vedel, kam naj pobegne pred Turki, se je obrnil proti Dubrovniku: >gdie so gostu u slobodi drži viera sviem velika.< In Dubrovnik ga jo sprejel. Toda Turki so protestirali: zagrozili so Dubrovniku z vojno in budni Murat jo sporočil; >da 6e na njih grad podrieti carsku o.Tnjonu sablju svoiu<. Dubrovnik pa se ni br.l turške grožnje prav t;»Jco, k;k,>r so ni dol podkupiti s turškimi vl-oimi darovi kajti njegova krona jo bila pridobljena v svobodi. Na Dubrovnik tu-i-.-J . ki od slobode krunu sh fta, s mita od zlati, s ]>ritiiuje od boja od vicro N noporece. To je iniooniralo celo Turčinu: Tako, da isti car oboli čudeč so tada kli.: 1 >Cieč (radi) tvo viere kriopk > toli viek 9afi živiet, Dul rovnićsi* Na ta način $e ohranil i efrovnik svojo neođvianoet med ch-eii.i t»>lanji-svetovnima silama: med Turčijo In Benetkami, med smajesn in lovom, kakor lepo pravi Hundulič. In pesnik vzklikne na to polu ljubezni do svojega rodit-'^.i oieaui; Ah, da bi uviek jakno sada živio miran i siol-odnn, Dubrovniče bieli grade, slavan svioru, neon agodanU Vse okoli so podjarmili Turki iu Benečani. Torki vladajo v notranjosti na Balkanu, ns morju, v Primorju, po Dalrnadji pa vladajo iienočani. V žre, lu ljutega zmaja in v krcmpljih besnega lova jo vsat >slovinskac država, samo Dubrovnik živi v svobodi: > Robo v i .^u tvoji susiedi, težke sile sviem gospode, t ve vladanje samo siedi na priestolju od sloboda< Tako je živela svobodna republika svojo samostojno življenje. .(Konec jpriL&tiujiCji 2 stran .SLOVENSKI NAROD*, ant 1. septembra Ifeli. §7ev. 195 Srbski llsfl o Inblleln dr. Taučarja* Povodom jubileja dr. Ivana Tavčarja je priobčila v ponedeljek beogradska »Pravda« tale članek; »Kakor gorski vrhovi na d višu« jejo divno Slovenijo, tako se dviga oseba dr. Ivana Tavčarja iz sloven« skega javnega življenja. Iz genera* cije, ki je v detinstvu še videla naj» bolj črne dneve Bachovega absolu* tizma, je on v širokosti obzorja pc duhu mlajši od tolikih mladih mož ki se nikakor ne morejo otresti sta* Cih predsodkov. Ime Ivana Tavčarja je deset- £tja pomenjalo in še pomen j a on* aj Sode program: Svoboda in edin Btvo vseh Jugoslovenov, napredni pogled na svet. V času, ko je navidezni aposte! Jugoslovenstva Anton Korošec še bil v glavnem politični adjutant zlo* glasnega Šusteršiča, jo Tavčar sme= ) in nepokolebljivo oznanjal ujedinjenje Jugoslovenov, toda izven •nanega okvirja, zlasti pa je propo-vedo val bratstvo s Srbi. S peresom s živo besedo in dejanjem je pripravljal teren za velike dogodke Kdo se ne spominja, kako je njego* ▼a soproga L 1910 odvedla društvu »Ljubljanski Zvon« v Beograd, da se pokloni blagopokojnemu kralju Petru, dasi je dobro vedela, da bc takratni deželni predsednik baron Schvvarz iz tega napravil celo vele* Udaj ni šk o afero. Izbruhne svetovna vojna, ta poskusni kamen za vse takratne prave in navidezne pobornike na; rodne misli, ko se je videlo »gde je Vjera, a gde nevjera«. Šusteršie-Ko* roščev »Slovenec« trobi »Srb« na vrbe«, Pogačnik snuie črnožolte 1e» gije, denuncijacije klerikalcev sla* vijo prave orgije ... rdečica sramu obliva snežne vrhove slovenskih alp a Ivan Tavčar molči, kipi ln čaka, Prihaja osvobojenjc . •. včeraj« šnji miljenci Schonbrunna in Eckartsaua dobivajo mesta o kate« rah niso nikdar sanjali, a Ivan Tav* čar ostaja tih in skromen na čelu bele Ljubljane, on ne zahteva na« grade za decenije neomajane sveate> be narodni stvari. Blažen uamev pre* sinja njegovo lice — dočakal je, do* živel je — to mu je najlepša nagra« da. Začenja doba razočaranja, do* i ko volkovi slačijo jagnječji ko« Sivolasi in bolehni dr. Ivan ivčar vidi, da borba še ni konča« na. S svojim blagorodnim peresom besedami, ki gredo od srca k srcu govori neumorno Slovencem o bra« tih, govori jim o Beogradu in Srbih zavrača klerikalne laži, govori o Za* Lirebu in slika njegove vrline in ne* dostatke. Ni tedna, da bi ne izše! kak njegov članek ali podlistek iz« pod njegovega peresa. Kot človek nosi dr. Tavčar ob« čepriznani avreol idealnega poŠte« nja, privilegij nedotakljivosti. Kako velik je njegov ugled, c tem svedoči dejstvo, da so v času volitev klerikalci agitirali s tem, da Tavčar radi starosti ne bo obdrža svojega mandata. Živel Ivan Tavčar, naj ga bog poživi še mnoga leta! FcIMIfiae vesti. t— Socialnodemokratski kandidati ea obelnske volitve v Ljubljani. Vodstvo socialnodarmokratske stranko je za nadomestne občinske volitve v ljubljanski mestni Evet postavilo sledeče kandidate: Krašovec A. stavec; Svetlin Iran, eprevodnik; Likar, kontorist; Josip Bole, zasebni uradnik; J. Blatnik, vpokojeni uradnik, in J. Kor deli d, čevljar. Socialno-Aomokratska lista jo četrta. = Siojan Protić prične svoje kcijo. Beogradska »Epoha« piše akbo Stojan Protić v najkrajšem dat pričel z aktivno politiko. Cluo t oasrsnovan hrvatski blok, kar se %bo izvršiti v prvi polovici mesca 'ima *nbra, bo Protić odšel v Zagreb septečričel s pogajanji za ustanovi« in bo rlamentarne^a bloka, ki bc tcv ps v parlamentu in eventualne ilelova vlado v svoje roke. Po Pro* prevzeL mnenju bo Radićeva stran Jićeveir*la na monarhiatično oblike ka prisin bo tudi vstopila v vlado državeairient:u bo Protić takoj pri* V par^orDO za revizijo ustave, na« •el z Pa DO tudi proti zakonu v Stopil-> države, ker daje ta zakon aaščiost za naj raznovrstne j še zlo-jnož. Ako se bodo razmere pravilne rpkvijale, bo Protič na jesen ustano* vil svoj list, v katerem bo branil svoje stališče. = Prepovedani inozemski listi. Listi »Politeja« (Atene). »Rabotničcski Vjestnik« (Sofija), »Internationale Ju-gend-Korrespondenz« (Berlin). »Ju-gend-Internatlonale« (Berlin). >Korres-pondenz-Revue« (Dunaj) in »Der rote Kurierc (Berlin in Leipzig) so prepovedani v Jugoslaviji, ker pišejo proti interesu naše države. — Prepovedani Dati. Po najnovejši naredbi ministrstva za notranje posle so v naši kraljevini radi ten-denčnega poročanja prepovedani listi jMittagszeitung«, »Neue Zurcher Zei-tunge in »Avanti«. == Zahvala baranjskih beguncev. Beograd, 30. avgusta. (Izv.) Tekom današnjega dopoldneva sta poselila notranjega ministra gospoda Oskar Jassy in Bela Linder, člana bivšega revolucionarnega kabineta grofa Ka-rolvja v Budimpešti. Zahvalila sta se notranjemu ministru g. Pribičevlču za usluge in naklonjenost, ki jo je izkazal beguncem iz Baranje. = Madžarska agitacija no cerkvah na Slovaškem. »Slovenski vychod« pri-občuje velik Članek pod naslovom: »Kako dolgo bomo še trpeli cerkveno agitacijo na vzhodnem Slovaškem?« Članek izvaja: »Po preteku dveh let smo komaj dobili prve tri slovaške Škofe. Ali v tretjem letu naše samostojnosti gospoduje v Košicah in v Bratislavi še vedno zagrizeni madžarski škof. Njegovi duhovniki hodijo nemoteno na Madžarsko in nazaj in delajo madžarsko propagando pri vseh svojih poslih. Košiški škof pošilja uvodne članke v irredentistični list »Esti Ujszag« in dopušča po cerkvah madžarsko agitacijo. V škofovi cerkvi v Košicah so proslavljali tudi letos praznik sv. Štefana na sijajen način in na koncu maše je zadonela ob navzočnosti škofa madžarska himna. Mi slovaški katoMki zahtevamo od vlade in njenih tukajšnjih uradov, da stori svojo dolžnost ker sicer bomo primorani, sami vzeti v roke metlo in korobač . . .« = Prebivalstvo Anglije. Angleiki državni statistični urad je objavil to dni izid ljudskega štetja v angleški državi. Od leta 1911 do 1921 se je prebivalstvo pomnožilo za 41%. Anglijo, gbOtakat in >Valea štejejo skupaj 42,767.530 piebivalcev. Ženskih je precej več kot moških, tako da ženske prekašajo moške za celih 1,720.802. London šteje s predmestji skupaj 7,476.168 prebivalcev. Prebivalstvo Londona se je v zadnjih desetletjih pomnožilo za 8*1%. V Irski se rs led neredov ljudsko štetje ni moglo vršiti. Drugi angleški kraji imajo sledeče prebivalstvo: Velika BriUnija 42,767.530, Avstralija 5,426.008, Nova Zelandija 1,218.270, Indija 319,075.132, Južna Afrika 1.521.135. Skupaj vsa angleška država brez Irske in Kanade, od koder S© ni poročil, 368,486.940 prebivalcev. = Italijanom hvaležni Albanci. Iz Rima poročajo: Albansko prebivalstvo v Zadru je manifestiralo pred italijanskim konzulatom v znak hvaležnosti za vse, kar je Italija doslej storila za Albanijo. =3 Poraz komunistov v Avstraliji. Iz Londona poročajo, da so se dopolnilne volitve v avstralskem Južnem Walesu v okraju Carrfillj izvršile s težkim porazom za komuniste. Kandidat oficijelne delavske stranke j« dobili 13.699 glasov, komunistična pa 3592. Carrfillv je najradikalnejši delavski okraj v Avstraliji. = Nemci si gradijo trgovsko mornarico. Berolinski listi objavljajo podatke h gradnji novih trgovskih ladij po nemških ladjedelnicah. Samo v Hamburgu so zgradili v prvi polovici letošnjega leta 24 novih ladij v skupni teži 142.000 ton. Večino je naročila Stinnesova tvrdka. Tudi v Bremenu in Stettinu pridno gradijo nove ladja. — Koncil češke narodne cerkve. ><3osko£io venska Republika« javlja: Dne 29. t. m. se je sestal koncil češke cerkve, ki jo določen za tri dni. Ni dnevnem redu je tudi volitev škofov in praškega metropolita. Na to mesto kandidira ustanovitelj češke cerkve P a v lik iz Moravske. z nafte hraljeuine. — Odprava madžarskega jezika is ŠoL Beograd, 31. avg. (Izv.) Ministrstvo prosvete je odredilo, da se i* vseh ljudskih sol v Vojvodini in drugod odpravi madžarski jezik. — Naseljevanje v Makedoniji Po doeedanjhi podatkih je bilo dc: 20. avgusta t. 1. v Makedoniji nase* 1 j enih 6860 družin, ki so dobile na razpolago 57.530 ha zemlje. O nase Ijeniškem vprašanju v Južni Srbij piše »Epoha«, ki pravi med drugim »Pozitivno je znano, da je v bitolj* skem okrožju na razpolago za raz* delitev blizu 40.000 ha zemlje, kar pomen j a toliko, da ie v tem okrožju mogoče naseliti okrog 5000 družin Kakor vse kaže, se bo naseljevanje v tem okrožju pričelo že morda tc jesen in da bodo tu naseljeni inte resenti iz Slovenije, katerih številc je zelo veliko in med katerimi ae nahaja največ beguncev is Istre Glavno poverjeništvo ministrstva za agrarno reformo v Skopi j u i d že stopilo v stike z agrarno direkcijo v Ljubljani in je zahtevalo, naj pri* de več odposlancev v Makedonije zaradi izbire zemljišč za prvo sku« pino naseljenikov, ki bo štela 15C družin.« — Revizija vojašnic, Beograd, 31 avg. (Izv.) Finančno ministrstvo je odredilo revizijo vojašnic in vseh objektov v osvobojenih pokrajinah. — Anketa ministrstva pošte. Ministrstvo pošte in brzojava je otvorilo enketo, ki se bo bavila z vprašanjem hranilnice za vso našo držam. — Vodja bolgarskih komltasev. Is Beograda javljajo: Znani vodja bolgarskih komitašev Dojča Dobrov te je danes dopoldne predal načelniku sreza Kriva Palanka z devetimi možmi in orožjem. — IL JegoslaveassJ kongres is operativna medicinu ■ Zagreba dsns 5. do 7. rujna o. f. U ponedjeljak dne S svečana sjednica otvorenu u 9 s. pr. p. u velikoj saborskoj dvorani. Predavanja o kiruškoj tuberkulozi pocimaju odmah iza ivečane sjednice, a nastavljaju ae o 4 s. po p. u pre-davaoni kirurške klinike o DraikovičevoJ ulici br. 19. U utorak dne 6. u 9 s. pr. p. predavanji iz drugih dijelova operativne medicine u kirurškoj i u otorinolaringološkoj klinici (DraSkovićeva ulica br. 17.); u 4 s, po p. samo u kinu kej U S s. več. banket U srijedu dne 7. u 0 s. pr. p. predavanje u novom rodilištu (Petrova ulica br. 13.). Iza predavanja razgledanja rodilišta. U 12 s zaključna sednica u rodilištu. Po-čarrv od 4. rujna djeluie obavjesni ured u zakladuol bolnici (Ilica br. I ) u I. katu desno u liječničkoj sobi. Tamo se dijele prognml, Izdaju legitimacije i obavijesti SS stanove. Za prijem gospoda članova brine se sotpojinski odbor. Prijave za banket primaju se samo S. rujna. Listovi se za članova mogu adresiran na kiruršku kliniku. Ministar saobraćaja odobrio ja učesnicima voz nj u u pol cijene na državnim željeznicama i brodovima. Na polaznoj postaji kupuje se cijela karta, koja vrijedi i za povratak, ako se iskaže potvrdom, da se učestvovalo na sastanku. Ovu potvrdu iz-dale glavni tajnik počam od 6, IX. po podne. Ova pogodnost vrijedi od l.—12. rujna. Tko Je zatražio stan. neka odmah javi dan 1 sat dolaska g. dru. J. Medvedu. Zagreb, Ilica 91. Gospoda se predavači upo-soruju, da radi velikog broja predavanj, svaki može da predale najviše 10 minuta, pa da stoga treba na sjednici iznijeti jedino glavni sadržaj. Tko se prijavi za riječ n raspravi, može da govori najdulje 5 minuta. Svaki predavač 1 govornik u raspravi mora joi istoga dana tajniku sjednice za izvjefiče o sastanku predati za tisak gotov izvadak iz predavanja odnosno govora u raspravi. Izvadak Iz predavanja ne smije ds zaprema više od 2 tisk. strane osmine, a Iz govora u raspravi više od pol tiskane strane. U Zagrebu. 24. kolovoza 1921. Prof. dr. Čačkovic, predsjednik. Dr. D. Pogačnik, glavni tajnik. — Kongres profesorskean Udruženja. Jugoslovensko profesorsko udruženje priredi svoj druži kongres dne 25. do 27. septembra t. 1. v Zasrre-bu. Po zaključku kongresa posetijo udeležnei Ljubljano. — Paketni promet s črno toro. Poštni paket za črnogorske pošte: An-drijevica, Berani in Kolaiin so glede teže omejeni na 5 kg. Heodrtienai dosno-Dina. — Shod v Cerkneaa. Na (»hodu v Cerknem, na katerem so rov ori li odvetnik dr. Gruntar, poslanec dček in drugi, so bile prejete resolucije, ki zahtevajo, da n&i vsa podjetja sprejmejo pred vsem domače delavske moči na delo, da se tako opomore vedno naraščajoči brecpoeelnosti; zamenjava denarja se zavlačuje, zahteva ae takojšnja izmenjava v^ega onPtra.n meje ležečega nstrodnega kapital;*; kmetje naj se organizirajo v kmetskih in delavskih svezan. Na shodu je bilo 300 oekljanskih kmetov. — Prazne cerkve v Istri. Na dan 6v. Lovrenca je bil v Sv. Lov reču Pazenatičkem običajni »blagdan«. Včasih je bila na ta dan cer* kev polna občanov, letos te prišle le par radovednežev. Dokler je pa? stiroval tam dobri župnik Janko je bila cerkev vsako nedeljo polna sedaj pa je vselej prazna. Imajo namreč duhovnika, ki prezira hrvatsko narodnost in hrvatski jezik Domači jezik je bil vržen 'z cerkve in sedaj pasu je tam ittliumsčina Poreskemu škofu Pederzoliiju se zdi to vse v redu in prav. Italijan! so na blagdan priredili z mnogim; troski javni ples, na katerega pa sc zaman vabil domače fante in de« kleta. Italijani so imeli veliko Ha« mažo in precejšnjo izgubo. — Cer* k ve se praznijo po onih krajih, od koder so bili izgnani jugoslovensk duhovniki in postavljeni na njiho* va mesta pristni Italijani sli izrodi Po nekaienh hrvatila krajih sc bile nemogoče tudi običajne vtlike procesije. Razžaljeno ljudstvo ob« raČa opravičeno hrbet krivični cer« kvi. a o dejstvo ;c presci razburile tržaški škofijski urad. in gospodi ki stoji še višiC, pa so začela prihajati pisma, polna obsodbe in tolai žila. Zalegla ne bodo nič, doklei cerkvena politika v Primorju v res. niči ne zapusti svoje sedanje poti ki je tako vrlo pomagala fašistov. skim divjakom! — Reoolaclja proti visokem« davka. Komlsariiat za goriško deieino stamrmprnTO jo nazmanil pred kratkim vinogradnikom nov davek na vino, to je za vsak hekto 15 lir. Na shodu vinogradnikov v Nabretini so ostro obsodili ta novi davek in »prejeli reaolu-eijo, ki se energično obrača proti ob-dačenjn v času, ko so vinogradi ie poškodovani vstod vojne in ne bodo ie dolgo časa v normalnem stanju. Nalaga se nov davek, vladi se pa še sedaj ne mudi. da bi izplačala odškodnino, tičočo se vinogradov. _ Pristopajte k „Jngo-alDucnski matici44! narodno gospodarstvo. — g Nemška marka je tekom druge polovice tega meseca razmer. no močno izgubila na vrednosti. Stala je bila v tečaju dolgo nad češko krono, zadnjič pa je padla nje* na vrednost v Švici pod tečaj češke krone. Vzroki so različni. Predvsem velika množina papirnatega denar* ja, koji narašča v obtoku. Potem pa silno breme, katero nalaga nemške« mu gospodarstvu izpolnitev obvez prevzetih v miw vri pogodbi in na« knadnih dogovotih z zavezniki Nemško dajatve znveznikom je iz» polniti pretežno v denarju. V ta na« men so kupovali za marko sline množine valut. Prodajah so pa tudi svoja dobra imetja v nekaterih tu« jih valutah. Kupovanje za marko je močno prizadelo tečaj marke v inozemstvu in ga potlačilo. Proda: janje nemških dobroimetii v tujih valutah je seveda slabo vplivalo tu* di na dotične tuje valute, tako na avstrijsko krono in tudi na dinar. Težko je narediti točno sodbo o u*o» di marke. Zelo verjetno je, da Nem.-ci sami delajo na to, da ne po« raste previsoko tečs. i marke. To za. tegadelj, da morejo ugodno ekspor. tirati svojo robo. M<-čna razlika na* prani denarni vieduosti onih de« žel, kamor «4;e njili eksport* je v se« danjih kritičnih pr.likah posebne ugodna premija za eksportne indu« strije. Valutno v\ rasan i e ima svoje velike zanimivosti. Dočim pri nai vobče s skrbjo zasledujem d tečaje našega denarja na inozemskih tr« žiščih in si želimo dviganja vredno« sti, je na p-ii :vr lesmm trgovcem v težki stiuaciji na lesnem trgu prav po godi razmerno visoka vrednost lire proti kroni. To je specailen inte« res eksporterja. Raz stališče aploš« nosti, raz s ta V"*"" .državnega ugleda pa tudi zatoVn \ ker naš import močno presega eaJsport, je gotovo želeti si in delati na to, da poraste mednarodna vrednost našega nov« ca. Sedaj stoji neugodno, ali lani ob prehodu zime na pomlad je bil te« čaj še znatno neugodnejši. Zlato je tedaj stalo 700 in dolar 200 K- Misli se na razmerje 1:100, med novo de« narno enoto in staro. Eksperiment je bil opasen, ker se ne ve, ali ne bi nov denar takoj zadela zopet de* valvacija na mednarodnem trgu. Iz milijona bi postal desettisočak. pa je vprašanje, ali bi ta žrtev zalegla in kako bi živo življenje vzelo nov denar z ozirom na cene. Pri tem bi bilo najmanjše zlo to, da bi gotove nastopila podražitev občil kakor to« lefon, telegraf, pošta. Pametni mož« je so zelo skeptični. Na drugI stra. ni propagirajo sedaj odlični narod« ni gospodarji ing. Exner, dr. Grun# zel. Julij Meinl. dr. Redlich. da država zavrže vse omejitve glede lm* porta in eksporta blaga. Avstrija z Dunajem, pravijo, more se uveljavi* ti le kot trgovska posrednica in tr« govsko središče. V ta namen treba da more trgovec kupiti in izvažati kar hoče in kjer hoče, pa tudi pro dajati, kar in kamor hoče. Stari prin. cip: Pustite nas delati in ne nadle* gujte nzs z državnim tutorstvom. Za konsumenta v Avstriji so te ogljice malo nevšečne. Zlasti sedaj ko se mu bliža zopet nov draginjski va' vsled padle denarne sile. — g V železni industriji so tetke prilike tudi na Češkem. Nemška konkurenca je zelo občutna, izpod« riva češko blago zlasti sedaj, ko je marka pod češko krono. Velika podjetja železne stroke v ČeŠhoslo« vaški so zelo omejila svoj obrat Za enkrat jim sploh ne konvenira več fabrikacija surovega železa Kupovali ga bodo na Nemškem na* vzlic lastnim ogromnim napravam za plavže. Cene železnine so tudi pri nas močno padle. Med našim de« lavstvom je začelo gibanje, ki meri nato, da preneha aprovizacija od strani podjetja. V zvezi s tem ie tudi prizadevanje, da se vpošteva pri mezdi faktično delo. Samee no« če biti postavljen neugodnejše na« pram oženj enemu l — g V češkoslovaškem p orla« eientu so bili stavljeni trije pred* logi glede socializiranja češkoslovaških premogokopov. Glede teh predlogov, ki prihajajo v zelo kri« tičnem času, je vlada odredila po« sebno anketo ter naprosila vseuči« liške profesorje, d s podajo svoje utemeljeno mnenje. Podane izjave niso v prilog predlagateljev. No pri« čakuje so od socializacije niti teh« ničnega napredka niti boljše preskr« be 8 premogom. Danes je vsepovsod precej jasno pokazala praksa da birokratske uprave vodijo v go. spodarstvu redno do Maska. — g Koncesioniranje bančnega obrta je predmet vladne predloge katero je izdelala avstrijska vlada Število bank in podobnih posloval« nic je zelo naraslo v Avstriji. Na Dunaju je takih obratkv okoli 100C Vladi se v ostoječih razmerah do* sedanja svoboda ne zai več na me* stu. Na oni strani zategadelj, ker m garancije, da v to važno kupčijo ne pridejo slabi elementi, na drugi stra« ni zategadeli. ker bančne posloval* niče iemijejo ob času velikega po. manjkanja stanovanj za svoje po-, trebe velike in obsežne pros* Tudi privatna stanovanja ae po ljajo. Zakon naj bi bil le zae in sicer do 1. 1026 ter naj bi i nazaj do i januarja 1919. Sede m bo izjaviti v predlogi raznim gc darskim knmoracijaiTL — g Tujski promet je za « Ščeno Avstrijo zelo velike gc darske važnosti. Tujski promet naša velike prihode. Ne sam Dunajm tudi v drugih mestih k Gradec je pritok tujcev trajn< lik. Priznati se mora, da se živ gibljejo za poživitev tuj&kega meta. Dunajski semenj in G semenj prihodnji mesec bosto veliki prireditvi v tem pogledu, to se morodajni krogi tudi pri: vajo, da dobe ugodne internaci ne ieiezniike zveze in spravijo . naj v središče velikega proi S-edaj se posebno brigajo za t< si zagotovo za Dunaj ugoden i žaj z ozirom na zračni prome da dobe za Dunaj mesto v mc rodnih linijah. Zračni promet ] bodočnost največje važnosti. Pc nost je, da ne išče vedno baš krajših črt, marveč zelo vpoš potrebne resurse kakor dober t za dviganje in pristajanje, depo bencin, varnostne in signalne prave. Dunaj ima srečno nar. lego, Ima pa tudi sicer mnogo ugodnih predpogojev za velik, govsko mesto. Dobro eksportn ganizacijo ima, velike naprave, in spreten trgovski stan. Kom alne inteligence je mnogo na ra lago. Gibati se mora, in sukati si ustvari eksistenco. Dunajska za ima izredno močen promet. \ . niči j ivo podcenjevanje teh dej ni na mestu. Tem dejstvom t t gledati v oči ter se s svoje si usposabljad za odpor proti gos nadvladi tujega elementa. Naše boljše moči morajo v trgovin obrt, ki nudita obilo dobrega . služka. Inflacija papirnatega de j a zelo narašča. Vrednost der. pada in oglašajo so državni u benci z novimi zahtevami, ki p stavljajo milijarde. Mala repul ima zelo veliko delojemalcev, r dohodki jedva zadoščajo za p Državi gre slaba Med preb srvom pa je dokaj denarja in b stva. Premišljajo o valutni or ciji, katera bi trdo zadela kroi bogataše. Gospodarske cest , BORZE. — d Zagreb, 30. avgusta. De^ Dunaj 16.70—16.S0. Berlin 208.7= 200.25. Italija 77J—777. Londr-n do 671. Nsw York ček 0—18J. r 1405—14J0, Prasa 214.50—215.50, Ca 3065—0. Valute: Ameriški dc 173.75—179.35. carski rublji 22—32 ^0 kron v zlatu 0—640. napoleondort do 640, nemSke marke 20S—210. rrrunski leji 220—225. — d Beograd, 30. avgusta. \ te: Dolarji 44.90, romunski lejl 5 nemške marke 52.35. Devize: Lot 168.25. Pariz 330. Ženeva 768JS, h 1S4. Berlin Praga 53.65, D 4.19. —g Do ara žetev koruzo. B grad, SI. avg. (Izv.) Poljedelsko nistrstvo priobčil je, da se ie letov ruzfa v saimjih dneh s^lo iztK>lj kljub prejšnji suši. — 2 Novo tovarniško podi »Tribuna«. Tovarna dvokolea in c ških vozičkov F. Batjel, Ljubljana. 1 lovska cesta št. 4 (trgovina Stari št. 26) edina te vrste v Jugoslavi; pričela s polnim obratom. Tovarn opremlena z najmodernejšimi stroj tehničnimi pripomočki za najnatanč šo izdelavo. Ima posebne oddelk« emajliranje z ognjem, brusilnico, niklanje in pebrakenje. V obratu so poslene prvovrstne strok, izvežbane lavne moči. Sprejme se v polno popravilo dvokolesa, otr. vozičke, šivalne kakor tudi vso v mehanično stroko spadajoče stroje. Podjetje Ima raznovrstne strojne dele ln pnevmatike. Lastne prve izdelke razstavi podjetje v posebnem oddelku paviljon R št. 65 na ljubljanskem velesemnju, na kar občinstvo posebej opozarjamo. Izšel Je tudi te novi cenik. Naj toplo: e pozdravljamo novo Industrijsko podjetje, ki nas v tei stroki osa m os vo j a na našem narodnogospodarskem polju. —g Novo osnovana produktivna borza v Novem J^uia znčno poslovaU v torek dne 30. ar glista 1921 ob 11. uri dopoldne. —g Veoko zanimanj-.- za državno investicijsko posolilo. Kakor BOM ie včeraj v beogradski vesti javili, vlada za 1% državno investicijsko posojilo med vsemi sloji, zlasti t finančnih krogih, veliko zanimanje. Za posodile pa se tudi sanimaio naši ameriški rojaki Srbsko - ameriška banka v Beogradu je že prejela naročilo uglednega rojaka iz Severne Amerike, da naj podpise xa en milijon našega državnega posojila. i95. Stev. .oLuvniNiM iNAKUU*, uuc 1. septembra i^i. stran 3. Telefonska in brzolauna poročila. Zdraustoeno stanje kralja Aleksandra. Uradno poročilo. — d Pariz. 30. avjrusta. (P. B.) Francoski in naši zdravniki so izdali tole poročilo o zdravstvenem stanju Nj. Veličanstva kralja Aleksandra z dne 29. avgusta: Zdravstveno stanje Ni. Veličanstva kralja Aleksandra ie zelo povoljno. Temperatura zjutraj 36.5, zvečer 37. žila 80. Operacija. — Beograd, 31. avsrusta (Izvirno). Na včerajšnji seji ministrskega sveta je ministrski predsednik g. Nikola Pa~ šić tudi prečrtal došle buletine o zdravstvenem stanju njec;a Veličanstva kralja Aleksandra in posebno naglašal, da )e operacija srečno uspela in da se bolezen znatno obrača na bolje. KRALJU SE ZDRAVJF BOLJŠA. — d Beojrrad, 30. avgusta. Iz dobro poučenegu vira se doznava, da je zdravstveno stanje Nj. Veličanstva kralja vedno boljše. Včeraj so dospeli v Pariz kneginja Jelena in princa Arzen ter Pavel ter odšli takoj k bolnemu kralju. Princ Ojorgje dospe danes ▼ Pariz. Sefa ministrskega sit£i2. — Beograd, 31. avgusta. (Izvir.) Včerajšnja seja ministrskega sveta je trajala od 10.—13. Ministrskemu svetu je predsedoval ministrski predsednik g. Nikola Pašič. Pod* pisanih je bilo več diplomatičnih ukazov. Nato je g. Pašič poročal c izpraznitvi Baranje in o včerajšnjem posetu angleškega polovnima Gos* seta pri njem. Ta je njemu izjavil da je bila izpraznitev delo sporazus ma z našo vlado, ter je povdarjal da bo treba pri nekaterih občinah in krajih spremeniti mejo. Vlada je sklenila, da vstraja pri sedanjem položaju in da se izvede v bistvu trianonska pogodba. Min. predsed* — d Budimpešta, 30. avgusta. iMini-strskl predsednik grof Bethlen je izjavil zastopnikom časopisja, da je madžarska vlada pustila vprašanje tretjine zapadno-madžarskega ozemlja radi tega nerešeno, ker bi se, ako bi z Avstrijo glede rešitve omenjenega vprašanja ne prišlo do sporazuma,, ne mogla obrniti na velesile in na reparacljsko komisijo. Madžarska vlada se ne brani Izpolniti trianonsko mirovno pogodbo, a hoče uveljaviti svoja prava. Madžarska vlada ve, da so nekatera društva poizkušala aH poizkušajo organizirati prostovoliske čete, vendar odločno nastopa zoper take namere. Nocoj le dala ustreliti dva človeka, ki sta hotela poizkusiti nekaj takega Nemire so povzročili domačini, In sicer kot posledico vkorakanla avstrijskega orožništva, ki so v zasedenih občinah jemali talce. Končno Je Izjavil grof Bethlen, da se diplomatski položaj ne izpremenl. — Madžarski korespondenčni urad doznava Iz verodostojnega vira, da so Izmišljene vesti, da bi jemali Avstrijci talce Austrijsko uradno poročilo. — d Dunaj, 30. avgusta. Uradno se poroča: Avstrijska vlada le v zadnjih 24 urah ponovno poizkušala, stopiti v stik z medzaveznlško komisijo generalov v Sopronju, da ]o pouči o položaju, ki Je nastal vsled zadnjih dogodkov in da na drugi strani dobi poročila o zadržanju komisije generalov In navodila kako staliSče naj zavzema avstrijska vlada. Ti poizkusi avstrijske vlade so ostali dolgo časa brezuspešni, ker so bile telefonske zveze vedno prekinjene. Sele davi s© je posrečilo, da se Je zavezniški komisiji generalov pojasnilo stališče avstrijske vlade, nakar Je tekom dopoldne telefonlčno dospel nastopni sklep, podpisan po generalu Oortonu: »Soglasno s sklepom konference veleposlanikov v Parizu Je Imela medzavezniška komisija generalov v Sopronju prevzeti Zapadno Ogrsko od Madžarske dne 29. avgusta ob 16. in Jo Izročiti Avstrijcem. Madžarska Zapadne Ogrske nI Izročila in ne more biti naloga Avstrije, da zasede Zapadno Ogrsko z vojaškimi silami, marveč Avstrija mora čakati, dokler Madžarska ne izpolni svoje obveznosti In bo generalom mogoče, deželo Izročiti Avstriji.« Končno je general Gorton preciziral stališče medzavezniške komisije generalov tako, da naj avstrijska fendarmerija vzdržuje svoje postojanke v ozemlju, ki ga je Madžarska označila kot cono I, in da naj se umakne samo tedaj ako bi Jo napadle nadmočne čete. Želeti Je ojačenja žendarmerlje. — Zvezni kancelar Schober Je pri tem telefonlčnem pogovoru ponovno opozoril ententne generale, da se je avstrijska vlada točno držala pogojev Izročitve In da, zaupajoč avtoriteti entent-nlh sklepov, sploh ni hotela porabljati oborožene sile, da zasede ozemlje mirnim potem, ker Je ententa sama to zasedenje označila za mirno. Zvezni kancelar Je dalje opozoril ententne generale na veliko odgovornost ako bi se spričo zavratnlh napadov, ki so se pripetili, še vedno držala dosedanjega načina Izročitve madžarska nI voljna Izprazniti vsega ozemlja. — d Budimpešta, 30. avgusta. Krščan-sko-socfalna stranka Je snoči svoje člane brzojavno pozvala na konferenco. Konferenco Je otvorll grof Andrassv ter je bil od vlade prisoten minister za narodno gospodarstvo Bernolak. Le-ta Je v imenu vlade Izjavil, da sta se dve tretjini Za-padnoogrskega ozemlja Izpraznili do ponedeljka zvečer, dočlm bo eno tretjino Madžarska dalje !me!a zasedeno. Rekel Je, da je ta odredba v soglasju s trianonsko mirovno pogodbo In da je njen namen ta, da Ima Madžarska v rokah jamstvo za zavarovanje svojih materijalnih ln teritorijalnih zahtev. Minister Je rekel na koncu: Kar se tiče ostalih dogodkov, so jih povzročili deloma neodgovorni elementi, deloma pa so izbruh nevolje prebivalcev. S prvimi ni vlada v nikaki zvezi, zadnjega pa vlada ne more preprečiti. Stranka Je njegovo poročilo s pomirjenjem vzela v vednost nik je dalje poročal o kraljevi bolezni. Notranji minister g. P r i b i č e» vič je predložil ministrskemu sve* tu zakonski načrt glede razdelitve pokrajinskih oblasti. Minister za socialno politiko dr Kuko ve c je poročal o invalid« nem zakonu. Minister pravde D j u r i č i č je poročal o organizaciji okrajnih so« dišč v Medjimurju. Kot delegati vlade za Ljubljan ski velesemenj so določeni ministri dr. Kukovec. dr. Krizman in dr Mehmed Spaho z enim delegatom vojnega ministrstva. Konflikt radi zapadne Ogrske. madžarsko slallSCe. | ČEŠKOSLOVAŠKA PROTI MAD* ŽARSKI. — d Praga, 30. avgusta. »Čas« piše o dogodkih na Zapadnem Mad* žarskem: Naj si bo vsa zadeva le epizoda, ima vendarle dalekosežen pomen, ki se ne sme podcenjevat! Ministra grofa Banffvja smatrajo za pametnega politika, ki ima gotove dobro voljo izvesti prevzete obveze naj si bodo še tako neprijetne. Akc grof Banffv in z njim vsa madžar* ska vlada ni mogla preprečiti nesreč; nih dogodkov v Sopronju, ki so di rektno zanikanje obvez, ki jih jc Madžarska prevzela z mirovno po* godbo, potem je to dokaz slabosti te vlade, in potem je to ravno toli« ko, kakor da bi madžarska vlada povzročila dogodke v Sopronju. Tc je dokaz, da poleg odgovorne vlade na Madžarskem obstoja še ena vla* da, in s tem dejstvom je treba racu« nati pri presojevaniu mednarodne politike. Na Madžarskem vladajc ljudje, ki imajo resno voljo izvest-! lojalno obveze mirovne pogodbe in živeti s sosedi v miru. Toda neodgovorne osebe, ki stalno ogrožajo tako težko doseženi mir, tvori ic vedno nevarnost za sosednjo drža* vo. Sedaj zahteva Madžarska, naj se sprejme kot član v zvezo naro* dov, in kot njen zastopnik je dolo* čen član te klike. Zahrbtnost, neod-kritosrčnost, machiavellizein, zarote za kulisami in krvavi teror so zna; čilne lastnosti teh neodgovornih klik ki danes vladajo na Madžarskem za hrbtom odgovorne vlade. Mi ne nar sprotujemo, da se sprejmejo v zve« zo narodov celo države, ki so bile za vojne naši in sovražniki entente to smo dokazali pri sprejemu Av< stri je. Toda prejšnja Madžarska zbuja pri nas popolnoma dru£nčn?» čustva in misli. Menda gre za prikri to namero neloaialno izrabiti statut zveze narodov za izvedbo tainegn načrta vzpostavitve Habsburžnnov Mi ne verujemo odkritosrčnosti in loajalnosti Madžarske. Nieno nro= šnio je treba pred njenim sprele* mom natanko proučiti, da njena event. ugodna rešitev ne bi imela za posledico nevarne koalicije. Jngoslanlfa In Zapadna Ogrska. — Dunaj, 31. avgusta CTzv.) Odpravnik poslov kraljfptvn SHS g. Sve-tozar Ražić se ie plode dogodkov v zapadni Ojrrski izrazil nnnrnm zastopniku dunajskega »N. TrigMafti«, da je o oboroženem mnnvarskorn oriooru v Zapadni Oirrski takoj obvestil pvojo vlado in dn pričakuje navodil tekom teh dni. V ostalem ni potr^bn* kaka vojaška intervencija male antonte, ampak bo zadeva urejena potom diploma-ticno akciio. Brezdvomno bo Ju-eroslavija zavzela stališče male a n t a n t e. DemarSa antanfe o PeitL — d Beograd, 30. tvprusta. Kakor so poroča iz poučenega vira, so zastopniki antante danes v Budimpešti izvršili demaršo, da mora Madžarska evakuirati Zapadno Ogrsko, ker bo drugače Izgubila B a r a n j o. POTOVANJE MINISTRA DR. BENESA, — Praga, 30. avgusta. Minister za zunanje stvari dr. Beneš je odpotoval v Marianske Lažne, kjerbe nadaljeval pogajanja s poljskim mi* nistrom dr. Pilzem. Nato gre dr Beneš čez Pariz v Ženevo, kjer se udeleži sej komisije za izpremembo statuta zveze narodov in plenarnih sej zveze narodov* llaia drlaoa za kmeta. Milijonski kredit kmetijskim zadrugam in kmetom. — Beograd. 31. avgusta, (Izv.) Poljedelsko ministrstvo je izvedlo revizijo naredbe o velikih kreditih v znesku 120 milijonov dinarjev, namenjenim kmetijskim zadrugam in do-samnim poljedelcem. Revizija Je bila izvedena na predlog vseh načelnikov poljedelskega ministrstva. Veliki kredit bo razdeljen na sledeči način: 1. 20 milijonov za podpore kmetom in vasem, ki so trpeli Škodo vsled požari a ali povodnjl, 2. SO milijonov kot posojilo kmetom, organiziranim v kmetijskih zadrugah. 3. 50 milijonov neorganiziranim kmetom. Posojilni krediti se bodo dajali pod zelo ugodnimi poeoii. ODLOČNA BESEDA. —d Beograd, 30. avgukta. Današnja »Tribuna« piše v uvodnem članku o krivicah, ki so nam jih storili neki naši zavezniki in ki so že zbudile oo-zornost interesiranega zunanjega sveta. Ta neprijateljstva se ne dajo logično pojasniti, ker so to zavezniki, s katerimi smo skupno zmagali v voini in napram katerim smo svojo zavezniško dolžnost do konca doigrali pošteno. Ne puščajo samo nad 600.000 naših rojakov zunaj naših mej, temveč so nam zaprli tudi naš naravni izhod v široki svet. Vendar naj ti nasi zavezniki ne verujejo, da bomo mi Srbi, Hrvati in Slovenci tudi po takem njihovem zadržaniu brezpogojno ž njimi. Italiia na Balkanu lahko mirno širi svoje trgovske interese in mora vedeti, da ona nas bolj potrebuje, kakor mi njo. Naj ne napravi Iz nas druge Tripolitanije. da ne bo pri nas našla druge Abesinije. Kot komentar k temu pristavlja Član uredništva tega lista: Ni mosroče vedno pisati vsega tega, kar hoče in občuti vlada, marveč tudi to. kar želi narod in kar občuti narod. Treba ie enkrat začeti odkrito pisati. (»Tribuna ie v ozkih zvezah z zunanjim ministrstvom, zato je njen članek simptoma-tičen. Uredništvo.) ANGLEŠKI POLKOVNIK GOSSET PRI PASIĆU. —d Beograd, 30. avgusta. Včeraj ob 17. sta posetila angleški polkovnik Gosset in major Fersor (?) ministra zunanjih poslov g. Pašića. V poučenih krogih trdijo, da sta angleška Častnika kot člana mednarodne komisije za izvedbo trianonske mirovne pogodbe podrobno obvestila g. Pašića o razlogih, radi katerih sta zahteva a, da se meja umakne boli južno, nego predvideva trianonska mirovna pogodba. Govori se, da je bila že lani, ko je bila dogovorjena evakuacija Baranie, sklen.eno s strani zastopnikov naše države, da se meja na ta način uredi. Vendar pa ni našemu ministru zunanjih poslov nič znanega o kakem takem snorazumu, niti ni podobnega sporazuma podpisal kateri od zastopnikov naše države. Trdijo, da je g. Pašič izjavil angleškima častnikoma, da naša država spoštuje vse mednarodne dogovore in da s svoje strani strogo zastopa stališče, da se mora trianonska mirovna pogodba popolnoma izvesti in da ima medzavezniška kornisia na severu določiti meje tako, kakor je bilo določeno na mirovni konferenci v Parizu. ZVEZA NARODOV IN MALA ANTANTA. —d Beograd, 30. tvgusta. Pri zvezi narodov v Ženevi bodo razpravljali o posebnem predlogu male antante, ki ga je izdelal dr. Beneš, naj se politična zveza male antante ne snreime samo v vednost in enostavno registrira, marveč, da naj se ji zagotovi vsaka pomoč, da vzdrži mir v Sredni Evropi. Mala antanta se protivi temu, da hI bila Madžarska sprejeta v zvezo narodov. Eksnoze dr. Beneša opozarja na to. da Madžarska za ta primer pripravila nove Intrige, ki bi pravzaprav pomenja-le novo vojno v Srednji Evroni. —d Beograd. 30 .avgusta. Iz Ženeve se poroča, da se je tam v ponedeljek sestal svet zveze narodov, ki bo sklepal o omejitvi oboroževanja in o socialnih in finančnih vprašaniih. kakor tudi o organizaciji intelektualnih delavcev. Na dnevnem redu se nahaia tudi vprašanie odnošajev napram Jugoslaviji in Grčiji in prošnja Madžarske za sprejem v zvezo narodov. Od veleli nista zastopani Amerika in Nemena, male države zastopaio Jugoslavija. Belgija in Češkoslovaška. Dr. Peneča zastopata poslanika Osuski in dr. Du§ek. IZ GRŠKE. — d Atene, 30. agusta. Agencc Havas doznava iz Bukarešte, da se med Jugoslavijo in Romunijo vodi* jo porazgovori za vstop Grške v malo entento. Obe državi bosta na> pravili potrebne korake pri gršk: vladi. — Atene, 30. avgusta.»Embros« doznava iz Londona, da bodo zavez« niki po predlogu Anglije brez drugega priznali kralja Konstatina, čim se konča grško* turška vojna. Ta predlog pride v razpravi o vzhod* nem vprašanju v pretres, najbrže koncem septembra. — d Atene, 30. avgusta. »Em* bros« objavlja izjave uglednega An« gleža, po kateri je neobhodno potre« bno, da Grki zasedejo Carigrad, tc pa zaradi tega, da se vendar enkrat reši vzhodno vprašanje. Rešite\ vprašanja je tudi v inte ^vez» nikov. Na ta način bi Gr oob« lastilom zaveznikov post uvari-ca miru na vzhodu« Ha V!ssa?.ein. V ponedeljek 29. t. m. se je na Visokem poklonilo odposlanstvo Setpeter-ske ženske in moške podružnice Družbe sv. Cirila in Mebnla v Ljubljani <:o-čpodu dr. Tavčarju. V odpoalaništvu, katero je'vodila ga. Mihaela Šefova, so bile gospe Kokalj - TerSkanova, Ludvikova in Keržmančeva ter gg. inž. Sega, direktor Južne železnice, in Avgust Ludvik, načelnik glavnega kolodvora. Ob 11. dopoldne je slavljenec vsprejol v vsprejenmiei svojega lepega gradu deputacijo, ob kateri priliki jo pozdravila gopa Segova jnbilarja ob navzočnoetj njegove ljubeznjive tfospe Franje s sledečimi besedami: Spoštovani gospod doktor! Prihajamo v imenu asotpeterake ženslce in moško podružnice Družite av. C. in M. Blagovolili ste nas vsprejeti posebej, Balo amo se priti k obeni pok Ioni tvi, ker nimamo darila, ki bi bil jednako vreden brusim poklonitvam. To, kar Vam poklanjamo, je- zelo skromno. Nismo iskale umetnika, da bi izdelal poklonitveno diplomo. Poiskale smo jo v arhivu Ciril - Metodove družbo. Znana Vam je — nič ni novega. Nahaja se v okviru, katerega je izdelal priprost delavec Ta skromen znak nnj Vam, častiti gospod doktor, 1k> v dokaz, da smo se sentpeterske eirilinetodarke in ciril-nietodarji ravnali po Vaših naukih o nesebičnosti in požrtvovalnosti. Ideja, ki se jo porodila v naših vr-Btah, se jo izvedla tajno ia brez hrupa reklame zato so darila res došla iz - c, ki - polna ljubezni in spoštovanja do Vaše - oŠtovane osebe, do Vas kot našega nesebičnega narodnega in kulturnega del tvca. Izročile smo družbi (250 kamnov) 50.000 kron za dr. Tavčarjev kamen. Ker pa ta na~a ideja dobiva odmev tudi tam, kamor niso dospele naše nabi-i.-ilke, zau> ie Je mnojjo drugih, ki nabirajo ali direktno vplačujejo pri Družbi v isti namen. Blagovolite vaprejeti, spoštovani u'' - pod doktor, ta skromea znak naSo iskrene hvaležnosti z našo odkritosrčno željo, da Vas vsetramogočni Bog ohrani še mnogo let našemu jugoslo« vanskemn narodu in Vašoj velespo&to-vanej rodbini. Bog Vaa živi! Gospod doktor se je ginjeno zahvalil, trdeč, da ie ta poklonitev najlepši spomin, kar jih Je dobil ob priliki slav lja svoje sedemdesetlenice. Gospod slavljenee jo bil kljub velikim nijK>rom prejšnjega dno vrlo dor>ro razpoložen in po'n svojega zdravega humorja. Deputacija so jo radost-nega -roa poslovila ok; naraščaj vseh ljubljanskih in oko; liških sokolskih društev. Obleka civilna s sokolskim znakom. Bratska društva vabimo k obilni udeležbi Starešinstvo Saveza. — Ministrski predsednik Niko: Ia Pašič na Bledu. Kakor niim po? ročajo iz Beograda, prispe ministrski predsednik Nikola Pašič se p; tembra v Slovenijo ter se u dele žl prireditev Samostojne kmetijske stranke na Bledu. Prisostvoval bc predvsem razstavi živine ter mleč* nih in sirarskih izdelkov, ki jih ta dan prirede gorenjske podružnice »Kmetijske družbe«, kakor tudi ja= halni in vozni dirki. Po možnost: poseti tudi g. dr. Ivana Tavčarja na Visokem. Dne 6. t. m. prispe v Ljubljano prvi tajnik Narodne skupščine poslanec dr. VojisJav Janjič. — Pri slavlju na Visokem je iubi-larju čestital v imenu »Narodne tiskarne« podpredsednik g. dr. Al. K o k a 1 i, v imenu »Kreditne banke« pa podpredsednik k- dr. K. T r i 11 e r in odbornika zz. dr. A. K o k a 1 j in A. Vodnik. — Dr. Ivan Tavčar in naše me: ščanstvo. Pišejo nam: Bilo je v »Narodni kavami« v času vojne Nek gost je kritiziral občinske upravo in zabavljal na župana dr Ivana Tavčarja. Navzoči TSletni starček g. Piškur, po domače Korun je nekaj časa mirno poslušal zabav« Ijanje, na to je skočil pokonci ter ogorčeno zavrnil zabavljača: »Xe čez našega g. župana ne pustim reč' niti ene žaljive besede. Pomislite kako pošteno, skrbno in vestne nam vodi mestno aprovizacijo. Cc bi njega ne imeli sedaj, bi tudi V: bili večkrat lrčni!« Nasprotnik je na to osramočen utihnil. — Sezna* nila sem se pred kratkim z neko gospo Nemko. Govorica je nanesla na našega župana g. dr. Ivana Tav. carja. Pravila mi je: Med vojno je bilo težko živeti. Tmela sem nevar* no bolnega moža. Šla sem k g. žuna« nu ter ga prosila za nekatera bolni ku potrebna živila. Lubeznjivo me je sprejel in mi nakazal vse, za kai sem ga prosila. Plemenitemu gospo« du nikdar ne pozabim te dobrote.« — Z druge strani z Rimske ceste nam pišejo: »xMnogo se je pisalo c dr. Tavčarju, nihče pa ni ocenil nje« govih zaslug, ki si jih je pridobil za ubožne sloje z mestno aprovizacijo Kako ie neumorno skrbel za to, da nismo gladovali in stradali! O tem bi se dalo napisati debelo knjigo Zato smo siromašni sloji dr. Tavčarju hvaležni in mu kličemo ob ju bileju: Čast, hvala in slava Tebi, k' si tako po očetovsko skrbel med vojno za nas!« — Polovična vožnja za zlet SKS na Bled. Kakor nam javljajo iz Beograda, je ministrstvo saobraćaja dovolilo izletnikom na prireditev SKS na Bledu polovično vožnjo. — Izmen java denarja za dijake v inozemstva. Ministrski svet je sklenil, da ukine izmenjavanje denarja po državnem kurzu za šolanje naših dijakov v inozemstvu, ker jo oddelek, ki jo imel 8 tem posla, ugotovil primanjkljaj v znesku 18 milijonov dinarjev., 3/. avgusta 1921. — Imenovanja v finančni službi Pri delegaciji ministrstva financ v j Ljubljani so imenovani za finančne j nadsvetnike v VI. činovnem razredu začasni finančni nadsvetnJld Ivan Per-i par, An?el Savnik in Ivan Miloh-i n o j a, za fin. nadsvetnika v VI. čin. i razredu ad persor.am pa dr. Fran D o r č i Č, finančni svetnik. — Policijska komisarja na železnici. Za začasnega komisarja železniške policije sta imenovana na Jesenicah Vojislav Čir k o vič, v Gornji Radgoni pa Joso Kara« b a j i č. — Upravni svet efektne loterije v korist zgradbo Sokolskega doma v Novem mestu razglaša, da so bile dne 20. avgusta t. 1. izžrebane sledeče številke. Na nje odpadajoči dobitki so poleg označeni, štev. 132.SS3 «ot. 60.000 K, štev. 162.086 got, 30.000 K. Stev. 54.571 got 20.000 K, štev. 55.713 in 114.696 efekti 10.000 K, Štev, 55.094, 167.364. 18^.291, 197.894 efekti 500Q kron, štev. 24.320, 24.4S1, 54.231. 181.496, 186.062, 197.5o5 efekti 2000 K. Stev. 8405 15.699, 31.687, 42.S74, 54598, 95.79S, «11.794, 128.437, 128.700, 1'"»6.739, lSO.Of.S, 182.454 efekti 1000 K, štev. 6620, 8611, 2^.179, 3S.640, 52.3S9. 52.794, 59.527, 79.583, 101.182, 109.246; \23.292, 155.461. 173.834, 177.948, 179.371. 185.999, 187.168, 193.310, 195.945, I96J86 efekti 500 K, Stev. 3789, '797. 6039. 20.157. 24.425. 25.189. 27.046, 29.869, 30.152, 53.352. 57.S19. 59.679, 76.095. 81.091, 91.-.0S. 93.523, 107.953, 112.306, 113.416. 116.221. 117.9S1. 127.771, 130.226, 134.404, 143.141, 144.508, 151. S45, 168.086, ! 77.567, 191.610 efekti 200 K. Stev. 2432, <:;3. 8846, 8937. 9.623. 24.450. 30.383, 32J30, 32332. 36.092. 36.990. 42.015, 47.679. 53.093. 64.99S. 65.394, 70.961, 76.429. S3.213. S5.S46, 90.497. 93.647. 95.116, 111.115, 113.287, 113.673. 118.119, 120.517, 122.553, 132.065, 137.768, 14^.839, 155.9S8, 156.001. 174065, 175.233, 175.467, 176.271, 182.106, 185.612, 186.705. 190.156, 198.081, 198.706, 190.645 efekti 100 K. Ostale Izžrebane Številke z dobitki a 40. 20 in 10 K so razvidni Iz žrebncua seznama, katerega se dobi pri upravnem svetu efektne loterije v Novem mestu, ako se vpoSlJe zanj 1 dinar. Izpla-* čevan?e, oziroma oddaja efektov se prIČnej 5. septembra in trata do vStetega 4. oktobra 1921 pri Mestni hranilnici v Novem mestu tistemu, kf doprinese Izvirne od upravnega sveta vidirane srečke. Za poŠt-no poš;Ijatev pripadajočega efekta Je treba vplačati oziroma vposlari poštnino In stroške zavojnine. Vsi dobitki, kateri se Iz kokoršnegakoli vzroka ne dvignejo do vštetega 4. oktobra 1921 do 18. uro zapadejo v korist zgradbi Sokolskega doma v Novem mestu. — Neka i izvodov sobotne slavi nostne številke je še na razpolago ^ našem imravništvu. Gospodje, ki sej prispevali za to številko, dobe od* tiske te izdaje na lepem papirju * uredništvu »Slov. Naroda«. — Djočki dom visokošolaca D Zagrebu. Na upite mnogih akade« mieara radi sudjelovanja kod izgradnje našeg doma, stavljamo sli« deće do znanja: Sama gradnja je u najvećem toku, pa nam je uprava sada potreban što veći broj radni) ka, sto£a pozivamo sve kolege aka« demičare, koji reflektiraju na stan u novom domu, da dodfu na rad čim prije, jer u septembru je potreban najveći broj radnika, dok u oktobru trehamo samo 20 do 30 rad« nika. Sve potrebite informacije daje Glavno tajništvo »Djačkop; Doma Visokošolaca« u Zagrebu, SveuČk liste. — Podraženie mleka. Kmetje ljubljanske okolice so sklenili, da 5 jutrišnjim dnem t. j. 1. septembrom povišajo cene mleku od šest na osem kron za liter. — Konec kopalnih vlakov, Obratno ravnateljstvo južne železnice naznanja: S 1. septembrom se ustavijo običajni kopalni vlaki stran. 4. .SLOVtNbrvi inakuu-, unč 1. septembra u&J, štev. 195. Ljubljana < Laze in se z istim dnem ukine tudi izdajanje kopalnih kart — Iz pekovske stroke. Dne 30 avgusta se je vršila v knjižnični dvorani pokrajinske uprave v Ljub* ljani pod vodstvom šefa oddelka za socialno skrbstvo g. Adolfa Rib* nikar j a razprava glede reguliranja mezd pekovskih pomočnikov, ki sc energično zahtevali 20 odstotkov S>višanja dosedanjih prejemkov astopniki Zadruge pekov in ko« lačnikov so začetkom razprave kategorično odklanjali vsako poviša* nje, če se obenem z zahtevanim »višanjem delavskih plač ne dovoli tudi zvišanje cen pri kruhu. Pred* sednik razprave je opozoril zastopnike mojstrov in pomočnikov na usodne posledice, ki bi povzročile zvišanje cen pri tako važni živilsk potrebščini kot je kruh. ter izjavil da vlada pod nikakim pogojem ne more pristati na povišanje cen kru* ha. Po daljši debati se je nato dosc* gel med zastopniki mojstrov in pomočnikov sporazum- Mezde so se povprečno zvišale na 10 odstotkov in sicer na račun mojstrov, ne da b se kruh podražil. Po višek se prične izplačevati s prvo plačilno penodo S tem je končano mezdno gibanje pekovskih pomočnikov, ki je pretile • stavko. — Razpisane tobačne trafike. Do Uradni List« št 104. — Opcijske zadeve. Pri višj: instanci je vloženih, kakor čujemo nad 6000 opcijskih prošenj za podelitev državljanstva. Zaradi do^ daljšanega roka se bo pomnožilo tc število še za 1 do 2000. Samo po se« bi se razume, da bo od vseh teh nekaj odstotkov odklonjenih, ker ni* so dani pogoji za sprejem. Zaradi množine in poizvedbe so bo rešitev kajpada zavlekla. — Razpisane poštne službe. Razpisano je nadpoštarsko mesto Dri poštnem uradu Domžale (1/2) in poštarsko mesto pri poštnem uradu Sv. Peter v Savinjski dolini (II/2). Prošnje je vložiti v teku 14 dni. — Št. Ilj, naša obmejna straža v nevarnosti. Prejeli smo to-le pismo: Z ozirom na dopis pod tem naslovom blagovolite, prosim, sklicujoč se na Vašo lojalnost, obelodaniti to-le pojasnilo: 1. Tisti dan, ko sem Šel na dopust še nisem ničesar vedel o smrti našega kralja. Pred odhodom sem vse župnijske posle izročil svojemu g. kaplanu; vrhu tega sem si Še preskrbel posebnega namestnika, da bi bilo za časa moje odsotnosti vse v redu. Če se res niso vršile pogrebne svečanosti, česar še sedaj ne vem, ker sem še na dopustu, o čemur pa zelo dvomim, niše m k r i v t e m u jaz. 2. Napram pravoslavju in bratom Srbom nisem nikdar kazal nobene mržnje, ne v besedi ne v delanju, kar lahko izpričujejo vsi narodni Št. Iličani. Z velespoštova-nem Osvald VraČko, Župnik v Št Ilj u v Slov. goricah. V Celju. 29. avgusta 1921. — V Domžalah je umrl g. Matevž J a n e ž i č, bivši dolgoletni župan in eastni občan domžalski. P. v m.! — Smrtni slučaji griže. Z ozi* rom na nevarnost, da se griža še bolj razširi, je bil mestni fizikat primoran odrediti, da ne sme no* ben mrlič, ki je umrl na griži, 1 e* žati doma, temveč ga je brez odloga prepeljati v mrtvašnico. G g zdravniki, ki so zdravili na griž* obolele bolnike, se nujno naprošajo, da v vsakem posamnem smrti nem slučaju nemudoma naroče oz odrede prevoz mrtveca v mrtvašni* co. Jstotako se opozarjajo svoje: umrlih na griži, da se brez obotav* Ijanja pokore navedeni odredbi kajti sicer obstoja nevarnost, da se tudi oni okužijo in podleže j o tej ljuti bolezni. — Prepoved točenja alkohola ▼ sobotah in nedeljah. Ministrstvo za narodno zdravje je zakonodajnemu odboru predložilo zakonski načrt, s katerim se med drugim pre« povedu je točenje alkohola (vina piva in žganja ob sobotah in nede* [jah do ponedeljka ob 8. zjutraj Nadalje določa, da se naj prodajal* ci pijač obdačijo dvakratno, tvorni-čarji in trgovci alkoholnih pijač pa trikratno. Ta zakonski načrt je bi že sprejet v ministrskem svetu in v zakonodajnem odboru. Parlament bo o njem sklepal v eni izmed pr= Tih sej in bo ta zakonski načrt go* tovo sprejet z nemalim! spremeni* bami. Gostilničarjem in pivcem se torej napovedujejo težki časi. — Odprta želez, blagajna. In* spektorat državnih železnic objav* Ija: Ker je pričakovati v nekaj dneh zaradi otvoritve »Prvega ljubljanskega velikega sejma« velik nava izletnikov, se odreja, da mora bit osebna blagajna v Ljubljani počen, ši s 1. septembrom do preklica vsaj dan redno in nepretrgano odprta od 9. do 12. in od 14. do 18., da bc tako omogočena potujočemu občin* stvu nabava vozovnic tudi med teir časom. — Tvrdka Meisotz - Ki-lpelka, trgovina z zlatnino. Mo tni trg št. 13, je prešla v slovensko roke. Kupila jo je gospa Jos. Selo v in - Čuden. Opozarjamo na današnji o<2;ins. — Kino v Lattermanovem drevoredu. Pokrajinska vlada je podelila »Društvu slov. kinematografskih nameščencev« v Ljubljani licenco za prirejanje kino-predstav v zato zgrajenem prostoru na dirkališču ljublj. Sokola. — Umetnostna razstava bratov Kralj ostane odprta še za časa ljubljanskega velikega semnja. Snlsiuo. — Začetek sol. leta 1921 22 na liceju in ž njim združenih oddelkih. Licejska ljudska Šola. Vpisovanje v 1. razred in ostale razrede 2. do 5. se vrši v sredo, 14. sept. od 9. do 11. Goienke za 1. razred prinesejo s seboj krstni list in izpričevalo o cepljenju koz; fojenke, ki so že na zavodu, se zg-a-sijo s svojim zadnjim šolskim izpričevalom. V višje razrede licejske ljudske šole nI mogoče sprejeti novih gojenk. Pouk se prične v četrtek 15. sept in sicer za razrede 2. do 5. ob 8. zjutraj, za 1. razred pa ob 9. Vpisovanje In pouk lic. ljudske Sole se vrši v pritličju licejsfcega poslopja na Blel-weisovi cesti. Mestni dekliški licej. S Šolskim letom 1921/22 ostanejo le še razredi IV.—VI. Vpisovanje za gojenke, ki želijo nanovo vstopiU v te razrede liceja, se vrši j v ponedeljek, 19. septembra od 8. do 9. Gojenke prinesejo s seboj zadnje izpričevalo in krstni list Sprejemni izpiti za te gojenke so 20. sept. ob 8. zjutraj. Gojenke, ki so bile že na zavodu, se javijo v torek, dne 20. septembra od 9. do 11. dopoldne z zadnjim izpričevalom. Vpisovanje in pouk za licej in za obe gimnaziji se vrši v poslopju »Mladike«, Šubtčeva ulici. Mestna ženska realna in ref. realna gimnazija. S šolskim letom 1921/22 se otvori še III. razr. realne in VII. razr. ref. realne gimnazije. Vpisovanje za novo vsiopivše gojenke v I.—III. in V.—VII. razred se vrši v ponedeljek, 19. septembra od 9.—11. S seboj prinesti je zadnje izpričevalo in krstni list Sprejemni izpit za gojenke za I. razred ?n morebitni sprejemni izpit za gojenke višjih razredov je v torek, 20. sept. ob 8. zjutraj. Gojenke, ki so bile že na zavod«, se javijo 20. septembra od 9.—11. s svojim zadnjim izpričevalom. Ponavljam! in dodatni izpiti za licej in za obe gimnazij! se vrše v torek, 20. sept. ob 8. zjutraj. Vpisnina ln prispevek za učila znašata za gojenke liceja in gimnazije 20 K. Otvoritveni služba božja za l;cijsko ljudsko šolo, za licej ln gimnazijo Je v sredo, 21. sept v nunski cerkvi ob 9. Obvezna je za vse gojenke. Pouk se prične na liceju ln gimnazijah v j polnem obsegu v četrtek, 22. sept. ob 8. zjutraj. Licejsfcl trgovski tečaj. Rok za vpisovanje je določen na dan 29. septembra. Gospodinjska šola. Rok za vpisovanje je določen na dan 30. septembra. Podrobneje navodila za oba zadnja oddelka zavodi že sledijo. Gojenkam in staršem polaga ravnateljstvo na srce, da se točno drže predpisanih rokov, kajti pozneje se ne sprejme gojenk pod nobenim pogojem več. — Začzlzk pouka na drž. realn gimnaziji v Novem mestu. Vpisovanje v I. razred je v ponedeljek dne 12. septembra, od 8. !o 9. nrc takoj nato sprejemni izpiti; vpiso-vanje v IT. do VIII. razred pa v torek, dne 13. septembra od 9. do 12 ure. Šolska maša v sredo, dne 14 septembra ob 8. uri. Več na uradn deski. — Na drž. gimnaziji v Kranju sc otvori šolsko leto 1921/22 dne 14. septembra s skupno sv. mašo na čast sv. Duhu. Po maši se bo učencem v učilnicah prebral in razložil disciplinarni red ter naznanil urnik. Za sprejem v I. razred se bodo učenci vpisovali dne 12 .septembra od 8. do 10.; nato sledijo sprejemne izkušnje. V višje razrede se bedo vpisavali učenci tudi dne 12. septembra In sicer od 8. do 12. In od 14. do 16. v dotičnih učilnicah. Dne 12. In 13. septembra se morajo dokončati vsi izpiti. Redni šolski pouk se prične dne 15. septembra. — Na državni kmetijski šoli na Ormu se prične novo šolsko leto 1921/22 dne 4. novembra t 1. Na zavodu Je celoletna vinarska in sadjarska šola ter zimska splošna kmetijska šola (dva tečaja čez zimske mesece). Oskrbovalnina znaša mesečno 125 dinarjev in se vplačuje v naprej v dveh enakih polletnih obrokih. Učenci iz drugih pokrajin izven Slovenije plačujejo šolnino letnih 125 dinarjev v naprej. Sinovom ubožnih posestnikov je oddati neka) prostih in poluprostih mest. Prošnjam za sprejem je priložiti: domovnica krstni list, zadnje šolsko izpričevalo, zdravniško Izpričevalo o telesni in duševni sposobnosti, nravstveno izpričevalo, izjava staršev ozir. varuhov o plačevanju stroškov šolanja; oni ki prosijo v celoletni Soli za prosta mesta, imajo priložiti uradno potrjeno ubožno Izpričevalo. S 7 dinarji kolekovane prošnje Je vložiti pri ravnateljstvu državne kmetijske šole na Grmu najkasneje do 1. oktobra t L V šolo se sprejemajo predvsem kmetski sinovi, ki ostanejo po končani kmetijski šoli doma na lastnem gospodarstvu. Ljubljanski uellhl semenj. ZANIMANJE ZA LJUBLJANSKI VELESEMENJ. — Berolin, 31 avg. (Izv.) V bero-lin-kih trgovskih in industrijskih krogih v!ada veliko zanimanje za ljubljanski velesenienj. Splošno opažajo, da je Ljubljana postala važno trgovsko in ekspertno središče med iztokom in za-padom. Ljubljanski semenj pa je tudi velikega gospodarskega pom'ena za mlado jugoslavensko državo, ki dokazuje zdrav nadaljni gospodarski raz-\oj. Za Nemčijo je ta semenj važen v svrho poglobljenja gospodarskih stikov. — Fotografiranje na sejmišču. Vsako fotografiranje na sejmišču je brez odobrenja urada »Ljubljanskega velikega semnjac prepovedano. Kdor bi želel slike paviljonov, posameznih razstavnih lokalov, posameznih predmetov ali celega sejmišča se naj obrne na sejmskl urad. — Poziv razstavIteljem »Ljubljanskega velikega semnja«. Ker bo v petek, dne 2. septembra celo sejmišče komi ijonalno pregledano in vsa pripravljalna dela za razstavo zaključena, se cenjeni razstavitelji trgovci, obrtniki in industrije! naproseni, da začno takoj z opremo svojih lokalov In razstavo svojih predmetov, da ne bo nepotrebnih zamud in neprillk. Prošnja in pociv velja v Isti meri p. t ljub'Ianskim tvrd-kam, ki nai ne čakajo reda radi zadnjega dne !n naj čim preje začno z opremo in pripravami — Kajenje v paviljonih. Opozarjajo se vsi posetniki sejmišča, tako razstavitelji, njihovi uslužbenci in delavci, kakor vsa ostala publika, da je v posameznih paviljonih najstn zjc prepovedano kajenje. Ker Je ta prepoved eminentne važnosti za varnost sejmišča in neupoštevanje te prepovedi zvezano z občutno kaznijo, se naprošajo vsi posetniki, da se te prepovedi striktno držijo. — Poslovni čas na sejmišču. Sejmišče bo odprto od 8. do 18. ure. Do pol 20. ure bo moralo biti končano vse čiščenje in bodo tudi razstavitelji morali do takrat zapustiti paviljone. Vsi lokali bodo čez noč strogo zastražen!. Razstavitelji, ki razstavijo na prostem ali pred paviljoni bodo mogli pustiti blago na svojih mestih. — Vstopnina na sejmišče. Urad »Ljubljanskega velikega semnja* ponovno opozarja cenjeno občinstvo, da bo stala vstopnica za enkraten pocet sejmišča brez pre-klnjenja 5 dinarjev (20 10. Le permanentna vstopnica, ki stane 100 K In je zvezana za izvenljubljanske posetnike z raznimi drugimi ugodnostmi, upravičuje k večkratnemu posetu sejmišča vse dneve ljubljanskega semnja. --Zastrnženje sejmišča. V svrho varnosti sejmišča se bo nahajala v desnem paviljonu pri vhodu vse sejmske dneve policijska straža, sestoječa iz enega nadzornika in 6 stražnikov. Razven te straže bo poslovala na sejmišču pomnožena državna civilna straža. Poleg državnih stražnikov pa ima tudi sejmski urad lastne varnostne organe, ki se bodo nahajali noč in dan na sejmišču. — Reklama za veliki ljubljanski vzorčni semenj pri ljubljanskih tvrdkah še vedno ni taka. kakor jo važnost in velikost sejm-ske prireditve zahteva. Radi tega prosino, da vsi trgovci, obrtniki in industrije! nalepijo povsod na vseh vidnih, razpoložljivih mestih svojih lokalov zale sejmske plakate, ki so jih od propagandnega odseka prejeli. Obenem ji;i npozararno, da opremijo svoje lokale in izložbe kar najbolj skrbno. Dokazati morajo, da se vsi gospodarski krogi Ljubljane v največji meri zanimajo za sejmsko prireditev. S tem bodo sami za sebe napravili najboljšo reklamo pri Številnih srbskih in hrvatskih gostih in inozemskih posetnikih ljubljanskega semnja. — Interesente semnja opozarjamo, da je prevzela tukajšnja zavarovalna družba »Croatia« vodstvo zavarovanja »Ljubljanskega velikega semnia« ter se tvrdke, ki bodo razstavljale blago opozarjajo na to, da sprejemajo ljubljanske zavarovalne družbe tudi zavarovanje transporta blaga. Blagohotne prijave naj se pošljejo direktno zavarovalnici »CroatlU, Ljubljana, Stari trg 11. — Močno zastražene bodo stav; be in blago na »Ljubljanskem velikem semnju«. Vspričo dejstva, da se bodo tudi pri tem podjetju pojavili razni vlomilci in žepni tatovi zlasti tržaški in goriški elementi, ie potrebna pri obiskovalcih največja previdnost. Kakor čujemo, bo od dne 29. avgusta dalje zunaj in zno.-traj sejmišča po dnevi in ponoči močna policijska straža (več mož v uniformi z izdatnim številom polic agentov in detektivov). Prostor je okolu in okoiu trdno zagrajen. — Uljudna prošnja na ara;, trgovce in obrtnike. Ker primanjkuje stanovanjskemu uradu ljubljanskega vele-semnja še mnogo sob. oziroma postelj in pogrešamo v izkazu stanodajalcev marsikatero stranko, ki bi, akoravno no lahko, pa vsaj pri nekoliko dobri volji oddala zasilno prenočišče, apeliramo v prvi vrsti na gg. trgovce in obrtnike, da priskočijo na pomoč. Prepričani smo in priznavamo, da 0* je velika večina zavezala vzeti pod streho svoje sorodnike in znance, ker pa ne bodo ti obiskovalci ostali v Ljubljani ves čas velesemnja, prosimo uljudno in nujno, da se naznani prenočišča, ki bodo prosta, stanovanjskemu uradu, pred prihodom, oziroma po odhodu sorodnikov ali znancev. Račun »ti se mora z vsako posteljo ki je prosta, 6e tudi posamezno dni. Prijave sprejema centralni stanovanjski urad velesemnja, ki posluju v pisarni, Tourist office. Dunajska cesta 18, od 8. zjutraj do 6. svečer. naftiouelSa poročila. KMETIJSKE ZBORNICE. — Beograd, 31. avgusta (Izv.) Na poljedelsko ministrstvo je zadnje dneve došlo zelo mnogo prošenj kmetijskih organizacij in zadrug i7. vseh krajev države. Kmetje prosijo za ustanovitev kmetijskih zbornic. DIPLOMATICNO poli.; INCIDENT. — Bcorrad, 31. avgusti (Iz\ to). Francoski maršal Franchei ti Esperaj se je s svojega Studijskega potovanja po Srbiji, zlasti s Cer-PIanine povrnil v Beograd. Včeraj jo obiskal mi ni-trškega predsednika g. Pačita, Francoski maršal je protestiral proti ostrim napadom beogradski!] listov, da bi bilo njegovo potovanje po Srl iii v zvezi z uradno franeosko kontrolo naših vojnih arzonalov in Institucij. »JTUGOSLOVEN8KO SOLNCE«. — Vipava, 30. avgusta Novogte-dalisko dvorano je hotela Čil t'-iica otvoriti z gledališko pn dst s.vo. Dvorana je preslikana. Nad • a -i ka z Nanosom in drugimi gorami, nad katerimi vzhaja solnce, v ospredju je mladenič in ženska z otrokom v naročju, kažoča na mladeniča. Slika je alegorija, hoteea pokazati izobrazbo in napredovanje mladega rodu. Na miko ovadbo je prišel iz Gorice general Ferrari pi ogledal dvorano in izrekel sodbo: >Linea di Wilson, sole fujrosla-vo, basta!« (Wilsonova črta. jutroslo-vensko solnco, dosti.) Prepovedal je predstavo in zagrozil z orožniki in vojaštvom. Prišel je dr. VVilfnn, ob katerega prihodu so i rzv.il i orožniki resen incident. Dr. VVilfan je vso stvar f»ojasnil vojnemu ministru. ODHOD »GRASKTH AMATERJEV« V LJUBLJANO. — Gradec, 31. avgusta. Moštvo nogometnega društva >Graški amaterji« odputujejo v soboto ob pol 5. popoldae v Ljubljano, kjer tekmujejo z >Ilirijo<. Tekma bo v nedeljo 4. sontembra. Ta dan prirede tudi amaterji - boksarji svojo tekmo. SENZACIONALNA AF.ETACIJA ROPARSKEGA MORILCA. — Leoben, 31. aver. (Izv.) Tukajšnji orožniki so v nedeljo v -neki gostilni aretirali eoboslikaria in pleskarja Štefana Divjaka, pristojnega v Bistrico na Hrvatskem. Divjak, drzen in premeten tihotapec, je osamljen groznega roparskega umora, ki je bil izvršen nad neko damo v bližini Sarajeva. Divjak umor taji. — Gradec. 31. aver. (Izv.) O umoru pri Sarajevu in o aretiranem morilcu Divjaku izve Vaš poročevalec sl*Hleče podrobnosti: Aretacija morilca Divjaka je v graškib kriminalističnih krogih vzbudila splošno senaacija, Pred meseci, dne 17. aprila t. L, so pri lirasnem v bližini Sarajeva našli v grmovju že več tednov tam ležeče truplo nepoznane dame. Truplo je bilo v razpadu. Na vratu je bila O] /ena globoka rana. Identitete umorjeake se ni moglo dognati, ker ni imela nikakih dokumenti v. Sarajevske oblasti so bile brez vsakega sledu m morikfean. Pozneje je inženir Anton Voglec iz Zagreba javil svojemu bratu ka etana Martinu Vo-glecn v Sarajevo, un mu je pred dnevi pobegnila njegova žena Terezija Voglec v družbi nekega mladega Štefana Divjaka, sli in pleskarja. Se-lvoj je vzela 11.000 ■ \in. Oblasti so kmalu dogn« le, da je bil Divjak kri-tifne dneve z neko damo v Sarajevu. Divjak jo najbi e po Morjeneui zločinu pobegnil v Gn lec V Gradcu kot verižnik nakupil za 60.000 K raznega blaga. Pri njem so 0 1 d d naria in mnogo slik lepi nsic Divjaka so izročili okrož-nemu sodiScu v Leobno. SMRT MEDNARODNEGA VERIŽNIK A. — Inoni<» t. 31, avgusta (Izv.) V bli/.ini neke | ostaja pri laomoetu Je padel z brzovlaka zloglasni medna*-rodni verižnik z valuto Karel L e 1 t line r. Bil je na mesto mrtev. Pri njem so našli 80.500 švicarskih frajnkov, 4.200 dolarjev, 1R0O.1O0 av. kron ln še mnogo dnnre valute. Slučaj je zagoneten. Gre mogoče za kak roparski napad. KAR L IIA BS BUR Ž AN. — 2eneva, 31. avgusta (Izv.) Na včerajšnji sej: jo svet Zveze narodov sklenil, da =0 dovoli Karlu Habsburškemu Be nad.iljno gibanje v Svlci, dokler se ne zaključijo pogajanja s špansko vlado. RAZOROŽITEV BOLGARIJE. — d Sofiia. 30. avjrusra. Ko se ie Izvedelo za odločbo poslaniške konference, da mora Bolgarija svojo vojsko popolnoma razorožiti, se ie vršila v Sofiji v protest proti tei odredbi velika skupščina, na kateri je nastopilo več govornikov, ki so soglasno ugotovili, da ie vojska neobhodno potrebna za varnost države in da bi bila popolnoma razorožena Bolgarska popolnoma odvisna od svojih sosedov, ki bi kršili njeno svobodo. Skupščina je pozvala vlado s posebno resolucijo, naj posreduje pri velesilah in pri Zvezi narodov, da se te odredbe ukinejo. a. — Letno gledališče. D:cnes, v če-irtek, otvoritvena predstava s prvovrstnim sporedom. Začetek ob pol 9. zvečer. Prodaja vstopnic pri Aloma Comp., Kongresni trg 2. telefon 174. ZveČfer od 7. dalio pri blagajni v hotel >Tivoli<. Vhod aamo po stopnicah. — Glasheni koncert se vrši vsako popoldne v Park hotelu Tivoli. Vston prost. — Razstava StiplovŠek, Vidmar V Mariboru se otvori dne 4. septembra t. L v gornjih prostorih Narodnega gledališča druga umen j niška razstava, ki bo obsegala olj s ! nata in grafična dela že izza lanske I deeemberske razstave dobro znanjb mladih umetnikov gg. Stiplovška ir Vidmarja. Razstava obeta biti zelc zanimiva, ker bo kazala sadove no: vega vztrajnega študija in z njim spojenega napredka dveh intenziv no delajočih in izpopolnujočih se umetnikov. — Letno gledališče. V četrtek dne 1. septembra se vrši otvoritvena predstava z zanimivim Ln bogntim sporedom. Prodnrodaia vstopnic od torka j dolje pri Aloma Companv, Kongresni trg st. 3, telefon 74. Od 3. septembra d/ilje na izložbenem prest^-u pavilijon E št. 2. Sokulstuo. — Sestanek članov jezdnega odseka Sokola v Uubljnni se vrši v petek .dne 2. septembra ob 9. zvečer v Narodni kavarni. Sestanek ie iako vaien, vsled tega udeležba obvezna. — Sokolsko društvo v Radovljici naznanja, da je slavnost dograditve Sokolskoga doma, ki bi se bila imela vršiti 4. septembra t. 1., radi žalovanja preložena na 2. oktobra t 1. — Ljubljanski Sokol poživlja vse članstvo in naraščaj (izvzemM deco), da se udeleži žalnega zborovanja v po-čaŠČenie spomina našega prvega jugo-slovenskesra vladarja Nj. Vel. kralja Petra T. Osvobodi t elia. Zborovanje priredi skupno za vsa ljubljanska in okoliška društva Jugoslov. Sok. Savez v četrtek dne 1. septembra ob 8. zvečer v veliki dvorani Narodnega doma. — Obleka civilna z znakom. DrnSroene vesti. — Zborovanje blagafni?nih zdravnikov Slovenije ob priliki III. jugoslovanskega lekarskega skupa se vrši v perek dne 9. septembra ob 3. popoldne v mali dvorani Narodnega doma in ne, kakor je bilo prvotno javljeno, ob 9. dopoldne), — Klub napr. slov. akademikov ▼ Celju je Izvolil na obč. zboru dne 21. avgusta t. 1. za predsednika tov. Mirka RoSa, stud. iur., za podpredsednika tov. Crvina Mejaka, stud. iur., za tajnika tov. Stanka ToraJiča. abit — Klub ustanovi v tekočem poslovnem letu 2 knjižnici in si nabavi skioptikon za ljudska predavanja Zato se obrača do slav. občinstva z vljudno prošnjo, da mu priskoči na pomoč tako s knjigami kakor z denarnimi prispevki, ki se naj pošiljajo na nr^lov »Klub napr. slov. akademikov v Celju, Nar. dom, III. nadstr. Imena darovateljev se objavijo v časopisih. — Z druga mizarjev Ljubljana, Spodnja čUka. Vič in Moste naznanja, da se vrši meseca otkobra t. 1. poma-galaka preizkušnja v Ljubljani. Kraj in dan se naznani pismeno. Lastnoročne prošnje jo poslati na zadrugo do 25. septembra t. 1. Na kasnejše prijave se ne bode oziralo. — Načolstvo. Tnrlstlka Fn sport. — Velika nogometna tekma med Prvakom Bosne Sarajevskim amaterskim športnim klubom in ljubljansko šparto so vrM v sredo 31. avgusta na prostoru Ilirije ob pol 18. Sarafevčani, kateri so pokazali v zadnjih dveh tekmah z Ilirijo lepo. premišljeno in fair igro, bodo sigurno tudi v tej tekmi po tridnevnem odpočitku vsestransko zadovoljili publiko. Sparta eno naših najbolj simpatičnih ljubljanskih moštev, katero je pokazalo v letošnji sezoni že v mnogih tekmah kar najlepšo igro, nastopi v sledeči sestavi: Skrbinšek, Joras, Brega r I. Deržaj, IIariš, Bregar II, Kotnik^ Zargaj II, Učak, Neka, 2argaj I_ Foiziiedbe. — Zgubila se jo v ned'eljo zvečer v gostilni »Triglav« v Šiški denarnica z večjo vsote denarja. Pošten najditelj naj jo odda pri ge. Dolar, Bohoričeva ulica št. 4. — Pogrešan deček. Rulolf Črne-lič, 10 let star, učenec II. razreda v Globokem, so j^ dne 1. avgusta t L neznano kam izgubil. Komur je o njem kai znano, naj naznani očetu Josipu Črneliču, posestniku na Malen vrhu h. št $3, občina Globoko pri Brežicah. — Izgubila se je v soboto zvečer srebrna ročna torbica z dragoceno vsebino. Poštenega najditelja se prosi, da jo odda proti dobri nagradi v uprav-nistvii >Slov«msekn Naroda«. Glavni urednik: Rasto Ptistosiemšek. Odgovorni urednik: Ivan Podržaj« 195. štev. »SLOVENSKI NAROD-, dnt 1. septembra 192L 5. stran. Modni salon Židovska ul. 8. MARIJA GOTZL PrlporoCa naioeClo Izbcro usekom smili nalaooefSih tfamsklb fclobakau. Podružnica Židovska ul. 7. Sprejme se vajenec pošten h stsrsev, za krznarsko obrt, pri Filip Bizjaku, krznar, Gosposvetska cesta 13. 6065 Zidarski mojster, 7 let v prakti po w, izvetban v vsokih stavbah in vseh b€4orsWk delih, Isoe mesta startnega delovodje pri večji tvrrfkl- Pemtdbt na upravniitvo .Slov. Naroda« po^. samostojen it. 5990'.__5990 Francoščino in klavir povčuje aeptt Aneta Potočnik, fclek-andro^a cesta št. 11, levo. 6063 2090 kron nagrade enemu, ki preskrbi boljši, manjii dru-2lai stanovanje vsaj z dvema sobama. Ponnibe pod .Dobro oddano 6067" na BHBVH&tvo SI. Naroda. 6067 Proda se OSJOg 300 lepih, suhih, Čutih mecesnovih badov, ki so polej državne ceste. Debla su sajata po 6 do 8 hlodov. Povprečna itebina hlodov je u.260m3, veliko jih ina ps tudi Čez 1 m8 vsebine Naslov pove upravnistvo Si. Naroda. 6112 Amerikanci oziroma Primorci! Posaatva od 4 do 100 oralov, trgovska hiše, vilo a posestvi, gostilne, hotel, mlin, stanovaniska Mte, tovarna, pekarna, se prodajo potom pisarne Zagorski, Maribor, Baivarska ulica 3. 6113 4> o dlet jaka r- asa LudoTik Ševar, ?d. na Rakeku izvršuje točno in najhitreje vse v to stroko spadajoče posle, tudi eetrta'*t»it. Proda se 6100 Trije dijaki se sprejmejo na hrano in stanovanje Naslov pove upravnistvo Slov. Naroda 6(98 Jdlais! dijak se sprejme na boljšo hrano in stanovanje. Naslov v upravništvu Slov. Naroda. 6073 Me meblovana soba z oskrbo za starejšo damo za takoi sli poznei*. Ponudbe na : 1. B., Hotel Union, soba 26. 6001 Učenec dobro obrađena kompleten *oba, event. udi »^cbej, kakor l veiika kredenca, 1 etalifta, 2 om»ri in 1 kuhinjska mira I b ajom nt deželi. Ponudbe pod ,S Na«'ov se ine v mvavnfttt a Si Niroda.' postno ležeče Meti ks. se sprejmi v trgovino z anefsnim okol« f3iranst" Izvršujem aglaieraaja ter popravila glasovir je» is harmoiijct speci eino strokov ■o, ttčno ta cene Tnije za strope izdeluje is prodaja na debelo in drobno m1 po K 4*— pri večjih naročilih znaten popust. Stciaer Antoa, Ljubljana, Jeranova al. 13 Traovo. 26 Pozor, trgovci s Iloliki! Vsakovrstne klobuke od 160 K naprej mam v veliki zalogi; tudi lepe veloune i lobuke. Franjo Cerar, tovarnar v Stooa, poita Domiale. Tovarna je oddaljena 7 minut od postaje Domžale Cene primerno nizke, postrežba točna Prodajalka veiča mannfakturne ia Špecerijske stroke z večletno prakso želi službo premenlti gre najraje na deželo. Ponudbe pod „Jesen 100/5911" na upravo Slov. Naroda. 5*11 Zahvala. Za iskreno sočutje v naši bridki izgubi, ko nam je ugrabila usoda našega preljubega nepozabnega sina, brata itd. gospoda Janka Gregorje strojevodja pri p. J. *. ie najprisrčnejše zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem, ki so spremili predragega na njegovi zadnji poti; posebno gg. predstojnikom Obratnega ravnateljstva j. ž., kurilnice, progovne sekcije in postaje Ljubljana. Absolvent inja, trg. tečaja, išče mesta kot praktikanti nja. Gre 2 meseca brezplačno tudi izven mesta. Naslov pove upr. SI. Naroda. 5997 Večja množina novih gostilnlčarsklh orehove barve, so prodajo po 50 K komad. Natančna pojasnila daje g. Antonija Koutnv. gostllničarka v Ljubljani, Dunajska cesta 71. 5983 ISfe je loKnl za delavnico oziroma kakSno skladišče, na dvorišču, popravim na svoje stroike. Ponudbo pod .Okrog sred?ne mesta* na upravniStvo Slov. Naroda. 5991 K!obućarske pomočnike -arijive ia izdelovanje filca in veloura, :^če »Ideal*, tvornica šešira, Zagreb, inca fi3. o©^6 Ljubljana, 1. sept. 1921. Žalujoča rodbina Ivan Gregorič. Proto se Mi t n ivo pri postaji Kandiji Št. 68 pri Novem mesto. C041 lile se pestunja k dvrma otrokoma 7 ozir. 2 let. Mesečna plača 400 do 600 K. Nastop tukoj. Ponudbe s prepisi spričeval na Morlc Vajda, Sombor, Bačka. 60:4 meblovano sobo od , Mautzfakta lat/M % na i . S««v Naroda. J V \ izurjena prodajalka se spre • v p.ipirni stroki. Ofcrte je poslati na iifro .Papir 5322" na oprav. Slov. Naseda. 2see te messina soba s posebnim vhodom eventualno z oskrbo, ali pa manjše stanovanje z opravo ali brez oprave proti zelo dobri najem-Ponudbe na postni predal ninl. St. 93. 4-05 j h! Klavirje safUeola teboa ter 2:e tu{^^ r deieio. i Lil Silo? Dobe. lam um pridelke p!.'TT najbolje Sover A Kofnr, Ljubljana,' Volfovai ca 12. Kdo? mi Mm dobrih In zanoslflvlh stano> anj ali ča ibro v-eliana gostilna. Polzve se v uprav. Slov. Nar. 3S15 Palm in druge dekorativne rastline nudim cenj. rizstaljalcem J. ubljan-skega semnja" v svriio dekoracije paviljonov in drag ;i objektov. Antdd Fersct i\ etnl In iiaaiiadsj vrtnar, LjCMleJia, Ambrožev trg 3. Trlaikl iz prave koprive in razni biči vedno na zalogi. 08-VALO DOBEIC, vele-t j* g o vina, Ljubljana, Sv. Jakoba irg 9. IM sobbe zvezte n vse dr 'ge šoEska po*»-ebi6lno na debalo in drobno na.'CLneje pri L- Pevatek, L?u»# ana, ti- iolste taHice in ka-e^.čke (grifeljne) na debelo najceneje pri L. Pavsle-4, L*nMfana9 t?« d975^a ulica 4. 5808 Proda so skoro nov pisalni stroj Oliuer št. 5 Povpraša se v Jfa^rta' * £2ova nllea &L 7« l i :>2 \te zamudi prilike! Vsled pomanjkanja prostora se rakoj proda razno pohištvo obstoječe iz 8 om.ir, postelje 2 garnituri, 3 pisalnih miz, umival-n kov, mize stoli in razna druga oorava kakor ure, slike i. t. d. Ogledati pri K. S. Mestni trg 19, I. nadstropje levo. 5996 um; Dobro obstoječa trgovina s papirjem, galanterijo in parfu« merijo v Mariboru na ugodnem prostoru se radi družinskih razmer proda. Ponudbe na hotel .Union" soba 89. Ljubljana. takot. Po«udS? pod .M B. Mrrsvfišrvo Slov. Naroda' 5941 Zahvala Ob težkih dnevih nevtolažljive žalosti, ki naju je zadela s prezgodnjo in nenadno Izgubo najinega dobrega, nenadomestljivega očeta oz. soproga, gospoda Marka Struk so nama bila v nemalo uteho premnogo izražena sožalja in lepe I Posebno zahvalo sva dolžna stanovskim tovarišem ranjkega za tako številno in častno spremstvo na zadnji poti in onim, ki so mu v zadnji uri prijateljsko nudili svojo tolažilne besede, mš H pomoč. Ni nama mogoče se še posebej zahvaliti vsem svojim sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so okrasili s cvetjem prerani grob našega ata in ga v tako obilem številu spremili na njegovi zadnji poti. Vsem, ki so nama stali v tej težki nesreči ob strani, naj prejmejo tem potom najino prisrčno in iskreno zahvalo. LJubljana, SO. avgusta 1921. Zalajata: marlja SfrnkalJ, soproga; — JsS&a, sin iščem malo kmetijo v naietn. Ce Ima kdo oddati malo kmetijo, v na-j*m, naj pošlje ponudbo pod .Kmetija 6037' na upravnistvo SI. Naroda. 6037 Reklamne ponudi! Pozor! Sprejme se prav dob; a kuharica, proti zelo dobri plači .Hotel Triglav, v Beogradu. Vo?nja se povrne. Predstaviti se je v nedeljo od 10. — 12, pri ?. Rebolj, Prisojna ulica 1 I. nadatr. levo. h054 Opozorilo! Gosp. Anton Fei onja, posestnikov sin, Obaki. pošta Jursit.c pri Ptuju, ni vec krajevni zastopnik zavarovalnice MKoruna, Prva čeSka na življenje" v Pragi in ni upravičen sklepati isvirovanj za to družbo. Tudi ne sme sprejemati v imenu te družbe nobenega denarja. „Korana" &?ab1|aaa« A!*Vrandrova o. 9 gr^-T* Veljavno samo 20 daN Radi orustitve moje zaloge ar poSiljam skozi 20 dni vsakemu, kdor ml p<.>šl e izrezek tega oglasa, krasno remontoir uro (-a go~poJe), preiakuleno, 30 ur Idočo, s 3 letnim pismenim jamstvom za rekamno ceno od 40 d'i, mesto 85 din,, franko za vnaprei poslani znesek v pri-porojenem pismu. U e se odpošlje takoj priporočeno. Po povzetju se pošilja edino proU neplačilu 10 din. Adoif Skladišče ur ŠOLSKI za ljudske rn srednje šole, na razpolago v vssiki množini. Priznano najboljši izdelki iz belega, finega papirja in m o« črrih ovitkov. UiiteSIska Ljubljana, 9 0 Frančiškanska ulica 6. Najnižje cene! Zahtevajte cenik! Točna postrežba! Ljubljanski veliki semenj, paviljon E, št. 4. Tužnejja srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da Je naia iskreno ljubljena mati, osiro ma taiča, stara mati, gospa Emilija polegek dsnes dne 31. avgusta 1921, ob en četrt na 4 zjutraj, previđena s sv. z^kramen i za umirajoče v 71. letu njene starosti, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb s« vr§l v četrtek, dne 1. septembra 1021 ob 4. url popoldne iz deželne bolnice v Ljuoliani. Nepozabno ranjko priporočamo v pobožno molitev in blag sporni i. Ljubljana — Jatna, dne 31 avgusta 1921. Zahvala. Povodom prebridke izgube nase nepozabne ln predobre matere n tašče gospe •v izrekamo t*m potom vsem »očust oj >Č m nafto najprisr'nejik) zahvalo. Posebno se i»hvhljuieno preć. dtihovičini g. dr. ČervenijU, vsem darovalcem cvetia ter v»tm in vsakemu posebej za častno spremstvo r>i so Io sprem U v tako velikem Številu na njeni zadnji poti. Beg plati. Cerknica, 22. a\gusta 1921. Globoke žalujete drvilne. 0. stran »SLOVENSKI NAROD«, dne 1. septembra 1921. Itev. 195 Proda ae takoj trgovina in gostilna dve httl z vsem inventarjem in zalogo ca defeii pri farni cerkvi, brez konkurence. Resne ponudbe pod „Ugodna prilika 5902" na upravo Slovenskega Naroda. 5902 Nogavice ženske in moške, kvačkanec, sukanec »Moderc* ftd. Je dobiti najceneje v veletrgovini Oavald Dobelo, Ljubljana Sv. Jakoba trg 9. 6092 Naznanilo. Slavnemu občinstvu se prijazno naznanja, da se je zlatarska trgovina z delavnico skupaj prevzela in se bode zaloga Eo ceni in brez carinskih doklad razprodajah, ukor briljanti, zlatnina, srebrnina in china srebro. Lepa darila za vsako priliko. Poročni prstani y vseh oblikah na željo tudi po meri narejene. Vsa popravila se ceno in točno v lastni delavnici izvršujejo. Dalje so že čez 30 let v zalogi fini originalni šivalni stroji. Kurz za vezenje brezplačno. Za Obilen Oblak ae vljudno priporoča Z velespoštovanjem los. Šelovin Čuden preje tvrdka IVIeisetz - Krepelka Mestni trg 13. Nujno se ceno proda: garnitura za sobo, eaajet komadov, do-ro oblazinjena ia z dobrimi pereci, lepa nmkuaaaa preproga, 425—325 en, majhen steklen lestenec, 3 svetilke za žarnice, 2 posebno lepa starinska bakrorezi, originalen okvir, 85—«5 cm, Kristus Ia Marila ter še druge stvari. Gradišće 4/1 osi 3 10 1- 14 16 Bel|ti Uobražen mehanik prodajalec Automobili - motorji - kolesa pnevmatiko --1* - J. Goreč, LjnMjana, Sosposuetska cesta 14. Semenj s Paviljon H. štev. 250. event. s prakso se amrefane trajno v speč trgovino. Ponudbe pod »Zmožen S866* na upravo Slov. Naroda. 5666 Proda se v Žirovnici hiša v dobrem stanju, z gospodarskim poslopjem, vrtom za zelenjavo, sadnim vrtom in dve njivi. Karel Ifetman, klepar, Jesenice. 5904 Pohištvo za vse sloje dovršeno, trpežno In ceno, kakor tudi vse vrste tapetniških del priporočata BUTA 81VEB, Lfnblja na, OoapoBvotaka santa 13. (Kolizej) 4963 G©sfiln odda Gostilna dobro ^poljana, na zelo prometnem kraju v bližini Ljubljane ee odda pod Jake upadaim! pogoji dobremu gostilničarju ali družini brez otrok. Prednost imajo dotični, ki imajo stanovanje obstoječe iz dveh sob in kuhinje v mestu v svTho zamenjave. Več se poizve vsaki dan od šestih do osmih zvečer na gHlneah it- 213. 6039 Tovarna konserv in mesne industrije na Vrhniki naznanja otvoritev tovarniškega obrata. Izdelujejo se vse vrste mesnih konzerv, vse vrste prekajenega mesa* vse vrste klobas, masti, juhne kocke in drugi izdelki. Tovarna izvaža nadalje sveže meso, živino in prašiče. Mm velikem sejmn v LJmblJan! bo imela avoj lastni paviljon. Telefon: Vrbnika it. 10, LJubljana it. 70. Pisarna: Ljubljana „IMPEX" Krekov trg štev. 10, Vrhnika v tovarni« Otvoritveno naznanilo. SI. p. d. občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvorit pod tvrdko: ..Oblačilna industrija A. Kune" Ljubljana, Gosposka ulica št. 7 veliko z moškimi in deškimi oblačili. Prodaja na debelo in drobno! Ker imam v zalogi izključno le lastne izdelke, jamči moje ime za solidnost blaga in prvovrstni kroj. Kot prva roka pa morem posložiti tudi z izvanredno nizkimi cenami. V zalogi imam lepe in dobre obleke iz volnenega blaga za moške od K 900.— naprej. Obleke iz pristno angleškega blaga K 2000-— Priporočam najvljudneje ogled kakovosti in cen mojega blaga! Z velespoštovanjem A. Kune. Cigaretni papir, pisemski in stekleni (glas), stročnice, otročje sesal ke, Žimnate in uanjate vezalke, glavnike, Čistilo (krema) ličilo, mast za usnje, pralno in toaletno milo, fine sveče ter razno galanterijo nudi po najnižjih cenah veletrgovina OSVALD DOBEIC, LJubljana, Sv. Jakoba trg 9. 6077 Velesejem Molinos 80 cm širok 25 X 25 prvovrstna kvaliteta, večja množina na prodaj, samo na trgovce. Naročila pod .ENGROSIST' 6072 na upr. SI. Nar. Brinjevec zajamčeno pristen, v sodčkih in steklenicah, nudi na debelo Parna veiežganjarna Robert Diehl, Celie. Veleindushijsko podjetje na Hrvatskem iSČe uradnika mlajšo inteligentno moč, absolventa kake višje trgovske šole aH eksportne akademije. Reflektantl z vsaj enoletno prakso imajo prednost. Razen dobre plače se nudi prosilcem tudi lepa pii-hodnjost Ponudbe »e doposlatl na naslov .Potbii predal 150, Ljubljana*. 6067 Rodoviten vinograd na krasni legi, eno uro od trga Gornja Radgona z letošnjo lepo bratvo vred zelo po ceni na naprodaf, K temu pripada enonadstropna gospodska hiša, s kompletno stiskalnico, velika klet in vi ni carsko poslopje, ter ca. 3 orale njiv, 3 orale gozda, 3 orale sadonosnika. Vpralatl je pri posestniku Frane, Korošec, v Gornji Radgoni* 6055 Zelo usodne priliko za nabup avtovozov: Fross -Bussingomnibus 2 tonski 36 HP za 24 oseb; — Ital, Fietomnibus 1 i/, tonski 35 HP za 16 oseb; Neasell-dorfer tovorni voz 3 tonski z gum. kolesi 35 HP. Rasni kupci Izvedo naslov prodajalca pri upravi Slov. Naroda se basu mM v sodn. okraj Ptuj, obsegajoče nad 49 hektarov raznih kultur: travnikov, njiv, vrtov, vinograda, pašnika, gozda in z raznimi poslopji, živino, vozovi, vinsko posodo, pohištvom itd. — Kot pooblaščenec lastnikov daje pojasnila in sprejema ponudbe pisarna odvetnika dra Fr. Jirtela v Ptuju KUPIM vsako množino bukovih in mehkih Ctn^V za kurjavo 1 m dolge, cepljene in okrogle franco odmenja postaja. Ponudbe na 0A1LO KMITSCS LIG-NAMI eorizte, Via Stretta 4. Ilie se lurnski samec ali olenj paznik, zidarski polir, samec, svoje stroke popolnoma vtič samostojen delavec. Ponudbe naj st poni jejo s prepisi »pričava! pod .Premog 8664* na trotavo Slov. Naroda. M4< za I oseb v najboljšem stanju z novo pnevmatiko se eeno odds Ogleda se v garaži J. Qorv~ Ljubljana, Vegova ul. 8. 6r r» Cenjeno občinstvo si usojamo opozoriti, da ne zamudi lepe prilike ki te nudi z malim denarjem kupiti srečke, katerih vsaka drnga zadene dobitek in vam ga izplača brez odbitka Zadružna Gospodsrsbti te : i ti» imuijanl, Dunajska c. 381 Cenjena naročila se sprejema do 15. septembra t 1. Posamezno sračke stanejo i 1/1 - K 192.—, 1/2 - K 96.—, 1/4 - K <3 —, 1/8 - K 24.—, priporočena poSiljatev K 8,—več. Igralec, ki začne igrati v poznejših razredih, mora plačati vse prejšnje razrede nazaj. 'Š. I mM mmm mauiijiitti!i!tiijj H Ji % a 1 o g ai Turjaški i&*g f, telefon št. 572- Tordba zssfcpgga o psoilfoma H Sieo. 267 na lastni razstavni paviljon na £inb!i. velikem semnjn od 3,-12. sept. 1921. Združene papirnice Usvre, Poricane in Medvode delniška družba v Ljubljani. Telefon ftt 1-67 (Ljulifj>na) Brsojavli Papirnice Vevoe Taoasna centrala: Papirnica v Vevčah. PoŠta: D. M. v Polio pri LJubljani. Postaja Jnino železnice: Zalog« Papirnice v Vevčah, Papirnica, tvornica celuloze In lesovine v Ooričanah in tvornica lesovine v Sled vodah. Mesečno proizvajanje 100 vagonov raznih vrst papirja: Papir iz tkanine, brezlesni pismeni, pisarniški, tiskovni in konceptni papir. Strojepisni, bankpost, karton in risalni papir. Brezlesni dokumentni koncept - meliran, nebeljeni konceptni papir; srednjefini pisalni in tiskovni papir, karton za dopisnice. Brzojavni svitki ia papk za naustnike (stročnice). Navadni tiskovni kuler in papir za lepake v vseh barvah. Rotacijski tiskovni papir. Ovojni papir iz čiste celuloze in navadni ovojni papir. KBEDI Podružnice: Split, Celovec, Trst, Sarajevo, Gorica, Celje, Maribor, Bo-rovi je, Ptuj, Brežice. LJUBLJANA - STRITARJEVA ULICA 2. se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle. Prodala sretke razredne loterije. Telet štev. 261 in 413. Brzojavni naslov; „Banka", Ljubljana, Delniška glavnica K 50,000.000. Rezervni zakladi K 45,000.000 ♦ :+~cv^> ♦ ♦ > ♦ >♦ > ♦ ♦ ♦ ♦ ♦> ♦ ♦ ♦ ^tarr;~ii ia tisk »Navada* tUkarn*** 00