74. številka.
U Ljubljani, v soboto. 31. marca 1906.
XXXIX. leto.
■rti«.;a v*ak cian zvečer, izimii nedelje «» prazuike, ter velja po pošti prejemku za avstro-ogrske dežele za vse leto tf) K, sa pol leta 3 K, za četrt leta h K hO h, za en mesec "J K 3<> h. Za Ljubljano s pošiljanjem na dom za vse leta 14 K, za pol leta 18 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi aam »uuj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 60 h, za eo mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. Na naroča* brez istodobne vpoiiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuie od peterostopne petit-vrate po 12 h, čo se oznanilo tiaka enkrat, po 10 h, Če se dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Pokopisi se ne vračajo  — Uredništvo in upravnlztvo je v Knaflovih alicak it 6, in aieer uredništvo v I. nadatr., npravniatvo pa v pritličja. —   Upravništvu naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativna stvari.
Uredništva telefon št 34.
Mesečna priloga: „Slovenski Tehnik".
Posamezne številke po 10 h.
Upravništva telelon št. 85.
Vlado in kranjski deželni zbor.
Centralna vlada je s sklicanjem deželnega zbora kranjskega presenetila nele vse politične kroge, marveč celo lokalno vlado na Kranjskem, ki je bila o namerah barona Gautscha prav tako malo poučena, kakor kranjski deželni odbor, katerega je vladna odredba salotila popolnoma nepripravljenega.
O nagibih, ki so vodili ministr-:?kega predsednika pri tem, da je nenadoma in kakor se zdi, tudi brez pravega povoda sklical deželni zbor kranjski, ee je te dni mnogo ugibalo in slišala so se najrazličnejša mnenja.
Dasi je vlada izrekla, da ja bila . a sklicanje deželnega zbora kranjskega edino merodajna resolucija, ki se je t kranjski zbornici sklenila v pretekli sezoni in v kateri se vlada poživlja, naj izdela za deželni zbor volilno reformo, sloneco na podlagi -plošne in enake volilne pravice in jo predloži v pretresovanje deželnemu parlamentu, vendar ni nikdo v poli-Hcnih krogih tako naiven, da bi verjel temu neokretnemu izgovoru, ki jasno nosi na sebi pecat neodkritosrč-nosti in neresnice.
Ako bi bila resnica, da je na ^klicanje deželnega zbora edino vplivala že omenjena resolucija, potem bi ga bila vlada pač sklicala že meseca januarja, ko so ostali deželni parlamenti zborovali, tembolj, ker se je to izrecno zahtevalo v resoluciji sami", ali pa bi bila vsaj sedaj poskrbela, da bi bila sama, kakor tudi deželni poslanci temeljito pripravljeni na tako važno in pomenjivo zasedanje, v katerem naj bi se razpravljalo o tako perečem in kočljivem vprašanju, kakor je volilna reforma. Vlada pa je kranjski deželni zbor sklicala takorekoČ na vrat na nos, kar jasno izpričuje dejstvo, da o tem njenem koraku ni ničesar vedel niti deželni predsednik §chwarz in da se je le-ta par dni
pred začetkom zasedanja moral peljati na Dunaj, da dobi tamkaj potrebne informacije za svoje postopanje v deželnem zboru.
Ako bi baron Gautsch imel resen namen, uvaževati zahteve, izražene v navedeni resoluciji, bi bil pač že preje natančno poučil deželnega predsednika o svojih načrtih in bi ne Čakal do zadnjega momenta ter se izpostavil nevarnosti, da ga nepoučeni predsednik eventualno blamira pred zbornico.
Zato bi moral biti slep, kdor bi ne videl, da je vlada deželni zbor kranjski porabila le kot dobro došlo sredstvo, da je imela povod, vsaj za nekaj easa odgoditi zasedanje parlamenta, ki ji jel v zadnjem času postajati jako nadležen, zlasti ako se vzame v pošte v glasovanje o vsenem-Škem predlogu glede izločitve Galicije iz zveze ostalih avstrijskih dežela. Da je bil, rekli bi, neposredni povod in
vzrok sklicanju kranjskega deželnega zbora izid   glasovanja o vsenemškem predlogu  glede  posebnega državno-pravnega stališča gališke kraljevine, to je jasno kakor na dlani: vlada je poslala predčasno  poslance domov, ker se je bala,  da bi ne bila primorana zapored  še izvojevati par takih Pirovih zmag, kakršna je bila pri razpravi o vsenemškem predlogu, kar bi značilo njen popolen poraz.   V tem slučaju je torej deželni zbor kranjski služil vladi kot instrument, s katerim se je   vsaj   za   nekaj   časa odkrižala parlamenta,  ki ji je v zadnjem času povzročal toliko preglavic in skrbi. Jasno je, da je Gautsch kranjski deželni zbor izigral proti parlamentu na način, kakor da bi bil deželni zbor kranjski zgolj igračica,   marijoneta v njegovih rokah, s katero lahko svobodno stori, karkoli se mu poljubi. Takšno postopanje in ravnanje s strani barona Gautscha je nesporno za nas Kranjce skrajno žaljivo in poniževalno. Vlada se  za nase zahteve navadn« bore malo briga. Navajeni smo tega To zapostavljanje nas sicer boli in srdi, vendar pa nas naravnost ne žali,
zato ostajamo navadno hladne, mirne krvi.
S sklicanjem deželnega zbora v tem trenotku in v takih okolnostih pa hoče vlada z nami igrati komedijo, da, naravnost lahko trdimo, da se hoče iz nas norčevati in nas voditi za nos, zakaj navidezna ugoditev našim zahtevam je samo pretveza, ki ima prikriti prave vladne namene. Dovolj vzroka torej imamo, da nas tako postopanje mora spraviti iz ravnotežja in nas ogorčiti. Prepričani smo, da bodo naši poslanci porabili priliko, da bodo z vlado spregovorili resno besedo in jo primerno poučili, da kranjski deželni zbor ni žoga, s katero se sme svobodno igrati; naj vladi odločno povedo, da si kratkomalo prepovedujejo, da bi si osrednja vlada iz sklepov deželnega zbora kranjskega norčevala in jih rabila za predmet svojih zloglasnih eksperimentov.
Naj nas vlada zapostavlja, da bi pa nas žalila in z nami norce brila, to naj si stokrat premisli, ker nas sicer lahko mine naša angelska potrpežljivost in bi se znalo prigodi ti, da bi morala občutiti tudi pezo slovenske pesti.
Sicer pa imajo naroduo-napredni poslanci z Gautschem še itak poravnati račun v zadevi volilne reforme za državni zbor, ki jo je vlada glede Kranjske zvarila docela po želji in nasvetih klerikalcev, glede ostalih slovenskih dežela pa po zahtevi nemških strank.
V deželnem zboru kranjskem se nudi prilika našim poslancem, da povedo vladi energično in jasno, da je narodno-napredua stranka pripravljena na najodločnejši odpor proti vsaki vladni akciji v zadevi deželnozborske volilne reforme, ako preje Gautsch ne ugodi našim opravičenim zahtevam glede razdelitve in sestave volilnih okrajev v njegovem zakonskem načrtu državnozborske volilne reforme.
Ne vemo sicer, kakšne zadeve namerava vlada spraviti na dnevni red tega zasedanja, eno je gotovo, da
se bo na teh sejah tudi razpravljalo o spremembi sedaj veljavnega deželnega volilnega reda.
Ali bo stopila vlada pred zbornico z gotovim načrtom volilne reforme za deželni zbor, ali bo podala samo kratek odgovor na že opetovano navedeno resolucijo, v katerem se bo. sklicevala na Gautschevo izjavo, ki jo je podal v zadevi spremembe deželnih volilnih redov pri predložitvi predloge o volilni reformi parlamentu, tega ne moremo vedeti, vendar se nam pa zadnje zdi bolj verjetno, nego prvo. A še ena verzija se širi!
Govori se, da je Gautsch sklical kranjski deželni zbor samo s tem namenom, d a b i p o s k u s i 1 z a K r a n j-sko uvesti naroden kataster. Kakor je znano, zahtevajo Nemci z vso odločnostjo, da se da Nemcem na Kranjskem en mandat. Gautsch bi tej nemški zahtevi nad vse rad ustregel, a ker je to drugače kakor z uvedbo narodnega katastra docela nemogoče, ni izključeno, da bi vlada ne bila sklicala deželnega zbora baš v to svrho, da napravi ta poskus, zlasti ker misli, da bodo nemške stranke veliko bolj naklonjene volilni reformi, ako se kranjskim Nemcem preskrbi zastopstvo v parlamentu.
Slovenci nismo načelni nasprotniki uvedbe narodnega katastra, odločno se pa zavarujemo proti temu, da bi se nas z narodnim katastrom hotelo osrečiti samo na Kranjskem, ker bi bilo to edino v korist Nemcem. Ako se hoČe uvesti narodni kataster, nimamo ničesar proti temu, toda uvesti se mora ne samo na Kranjskem, marveč tudi po ostalih slovenskih deželah, zlasti na Koroškem in Štajerskem!
To se naj vladi pove s primerno odločnostjo, da ne bo mislila, da lahko z nami počne, karkoli hoče, in da lahko z nami dela tudi eksperimente.
Predvsem pa bo naloga deželnega zbora, da se napram vladi precizno  in  detajlirano  izrazi, kakšno"
volilno reformo si želi in kakšna bi bila najprimernejša za deželo, zakaj resolucija, kakršna je bila sklenjena v lanskem zasedanju, je v tem oziru pač preslaba direktiva.
Pismo iz Hrvatske.
(Politična pravda — politični justični umor.)
V Zagrebu, 29 marca Danes se je vršila zelo zanimiva in važna razprava pred tukajšnjim sodnim dvorom proti uredniku g. Ve-Česlavu Wilderju naprednega in svobodomiselnega dnevnika „ Pokreta**, glavnega   glasila   hrvatske napredne
stranke. Obtožnica državnega pravdništva M je glasila na zločinstvo motenja javnega miru $ Gf> a) in prestopka 300 in 302. Ta zločinstva so zakrivljena z več članki v ^Pokretu1* z dne 11. januarja. V teh člankih se je v ostrem, toda popolnoma upravičenem tonu kritiko-vala V prvi vrsti vladna stranka-Naštevajo se ji vsi grehi nasilnega vladanja, sklicuje se na zelo pogoste zaplembe „Pokreta", ker je bila do 11. januarja zaplenjena vsaka četrta številka, a potem * se odbija gonja klerikalcev na naprednjake, ker »so jezuitje v svojih cerkvah pridigovali, da so uaprednjaki krivi močnega potresa dne 2. januarja v Zagrebu. Stavki, za katere je drž. pravdnik določil hudodelstvo motenja javnega miru, so sledeči: V članku pod naslovom ^Nase zapljene*- sledeči odstavek: „Dovolj je, ako vlada s pomočjo nasilstva da v sedemdeset okrajih izvoliti za narodne zastopnike ljudi, za katere bi se po ogromni veČini v svobodni državi niti v javnem življenju ne vedelo, ako bi ti ^zastopniki" ne krstili z „narodno stranko", a državni pravdnik smatra za svojo dolžnost, da ta artefakt varuje prod upravičeno kritiko.*
V Članku oziroma notici pod naslovom „Za volilni fond": Madja-roni se pripravljaj o vražje na volitve.   To pot  se   zdi,   da ne bo
LISTEK.
Izlet u Trst.
Pred dobrim tednom se je zbralo kmalu popolnoČi troje podjetnih junakov na tukajšnjem južnem kolodvoru. Dva sva bila dobro oborožena z dežnikoma, tretji pa je s paličico delal hudo sramoto vsem pravim Kranjcem. Uvažujoč razne olajsilne okolnosti, sva kaznovala lahkomiŠlje-nega ocanca samo z začasnim pomilovanjem, z žaljivim in s skelečim priimkom: mož brez marele.
Zasedli smo svoje sedeže in odnehali v temno noč. Mož brez marele je kaj prijazno svetoval, naj ta-ležemo pa zaspimo in se je precej •stegnil ob steni. Obljubil je, da ne bo prav nič smrčal. Komaj je pa hinavec zadremal, že je začel hrkati kko razuzdano in prevzetno, ka"kor ^a bi on sam vlekel ves vlak. Z 2druženima dežnikoma sva izpodila ^zanesljivega možakarja v prognan-r**J naselil se je v sosednem praz-
kupeju. Tam nama ni mogel več ta^o uspešno kaliti nočnega miru; tudi drdranje vlakovo je mililo in
blažilo divjo moč nepoboljšljivega smrčulja.
Zaspala sva in se zbudila šele pred OpČino. Mož brez dežnika se je bil naveličal vleči dreto in naju je prišel z zapeljivimi besedami vabit, naj izstopimo in gremo uživat sveži jutranji zrak. Govoril je tako sladko, da sva te mu vdala. Vzela sva torej vsak svojo zvesto marelo, izlezli smo iz voza in jo mahnili preko tira peš proti Trstu, kjer so že peli petelini.
Pri obelisku sta nam jutranja megla in mrak kvarila sloveči razgled ; zato smo krenili takoj zopet dalje. Tačas je obsedel zloben duh našega vodnika brez dežnika, da naju je zapeljal po strmi bližnjici navzdol. Srečal nas je okoličan. Nad vse rad bi ga bil nagovoril, da bi se preveril, če govori po slovenski, pa mi ni hotelo niČ primernega na jezik. Naposled se mi je posrečilo, našel sem prave besede in ga vprašal prav vljudno, Če imajo letos kaj dosti vode v morju. ^Pojdite jo merit!" mi je pravilno odgovoril možakar; jaz sem bil sit, za mano pa se je smejalo mlado dekle najinemu kratkemu pogovoru na tešče.
Pred nami je hitelo več okoli-Čank s teškimi košarami na glavah
navzdol; komaj smo jih dohajali po mestoma opolzli brežini. Zastonj sva zabavljala voditelju zaradi pota; stopical je vedno hitreje, vihtel s palico in zadovoljno pel: „ljepših fantov j-j-jih pa n-n-ni ..." Po dolgem in mučnem trpljenju smo dospeli vsi trudni in blatni v mesto.
Po zajtrku v kavarni hotela „Balkan4* smo se namenili k morju. Marmornati steber in ne posebno impozantna soha cesarja Leopolda I. z žezlom in zemeljsko oblo nas ni zadržala dolgo. Hiteli smo tja pred do-riški tempelj, pred staro borzo, kjer je izvrševal spreten dedec škornje-Čedec svoj koristni poklic. Ker nas je bilo več, smo morali čakati. Medtem smo ogledovali klasiČno-nesramno dekoltirane kipe ob steni, polne tramvajske vozove, ukaželjno tržaško mladino, hitečo v šolo, bolj delikatesarske nego lepe gospodične Lahute v čeveljčkih s podjetno visokimi j etami, stare in mlade skisano filistre s časniki v rokah, tovorne vozove s skoro enako majhnimi sprednjimi in zadnjimi kolesi i. t. d.
Dedec škornjeČedec ni poznal nobene protekcije; prišel sem šele tretji na vrsto. Pohvaliti pa moram možaka,  da je v svoji stroki pravi
virtuoz. Najprvo je s cunjo obrisal s čevlja vse blato, kar sem ga bil v potu svojega obraza pridelal na brežini. Potem je ostrgal nadpodplatje s posebnim orodjem. Zdaj šele si je izbral izmed štirnajst velikih in majhnih krtač najpripravnejšo, očistil obu-tal, pomočil Čopič v zagonetno steklenico, ljubeznivo pogledal čevelj in ga nežno namazal. Naposled je vzel kos baržuna in gladil z njim usnje, da se je svetilo kakor ogledalo. Mimo gredoca krasotica je takoj porabila ugodno priložnost, se brzo pogledala v mojem Čevlju in si popravila frizuro.
Vsi idealizirani smo jo zavili proti pristanišču. Že oddaleč smo Čutili značilni duh po morju, zagledali mnogobrojne visoke jambore in dimnike parnikov. Nebo je bilo nekoliko oblačno, morje svinčeno-sivkasto. Sli smo na Molo San Carlo ; ob tem nasipu, sezidanem na ponesrečeni vojni ladji, se je gugalo več tovornih in obrežnih istrskih in dalmatinskih ladjic. Po kameni tem tlaku se je pripeljal in odpeljal voz za vozom; Čuditi se je, da konji tako pokorno vozijo takorekoČ naravnost v morje in da ne skoči nobeden teh trpinov v sedanjih slabih časih z vozom vred v morske valove.
Mož brez dežnika nas je povabil v mesto nazaj. Kupili smo si nova ovratnike in jih Šli kazat na ribji trg in v novi pristan. Občudovali smo veliko trgovske parnike in mogočna dvigala za nakladanje in izkladanje blaga. Težki kupi afričanske volne in kož so se pomikali nad nami iz ladij na vozove; veseli, da nam ni padlo par centov na klobuke, smo se vrnili ob velikanskih skladiščih v mesto in se šli zopet nekoliko olepšat in sicer k brivcu.
Po kosilu je šel naš vodnik, boljo zapeljivec, na razne božje poti. Midva pa sva se napotila proti Barkovljam. Pri zadnji postaji tramvajski je priteklo več deklic za nama in nam ponujalo vijolic. Bile so vse Slovenke. Največji je bilo ime Ivanka; z njo sem stopil v trgovsko zvezo in kupil šopek. Žlahtne cvetlice so bile sicer same pasje vijolice in niso dišale prav niČ bolje nego navadna trava — toda rodoljubje je tudi nekaj vredno
Gesta proti Barkovljam in Mira-maru vodi tesno ob morju. Moj tovariš je sedel na klop in se ni dal pregovoriti, da bi Šla pogledat grad nesrečnega mehikanskega cesarja. Truden je sedel na klop; zrla sva sa elegantnimi ekvipažami z zvončki in
samo živahno funkcij oniral ves službeni aparat z nasilstvom in raznimi spletkami, temuČ tudi denar bo tekel v polni meri, da se tako na vse mogoče načine tembolj zanesljivo skrpa madjaronska veČina, ki bo potem predstavljala »narodovo voljo". Pri takem škandaloznem volilnem redu, pri tako grozno nasilni volilni praksi, pri tolikih komandiranih uradniških glasovih, ob bajonetih in neštetih nasilstvih se bo agitiralo še z denarjem. To bo potem „sabor", mila majka!
Izvedeli smo namreč, da se sedaj pri vladi štedi na vse načine, vse kulturne potrebe se odlagajo, ker je treba denarja in denarja za volitve. In to priznavajo pri vladi popolnoma odkrito, in odpirajo se razni viri, iz katerih mora teči denar v [volilni fond. Tako smo zvedeli, da sedaj vlada pobira od vsakega izseljenca po 10 K. Agenture, ki odpravljajo nase mnogobrojne izseljence, največ v Ameriko, pobirajo ta denar, in tako se zbira mnogo denarja. Kam se steka? Za kaj seporablja'?u
Razprava se je vršila popolnoma tajno. Obtožencu sta zagovarjala dva odvetnika dr. Medaković (vodja srbske samostalne stranke) in dr. Gaj t naprednjak).
Obtoženi g. V. Wil der je takoj v začetku izjavil, da ne prekliče niti ne ublaži nobenega inkriminova-nega stavka. Popolnoma odločno in jasno je branil svoje politične ua-zore. vsled katerih je prišel na obtožno kiop. Državni pravdnik je zanikal, da bi bila to politična pravda, a na to je obtoženi v svojem zaključnem govoru izjavil sledeče: Tedaj g. javni tožitelj me s tem proglaša za navadn^c;a zločinca. Ponašam se s tem, da sem tak „ zločinec", ker potem so zločinci vsi pošteni in odločni opozicij on alci v Hrvatski, vsi tisti požrtvovalni rodoljubi, ki nesebično delujejo za napredek in blaginjo svojega naroda. A jaz pripominjam samo g. javnemu tožitelju. da sem popolnoma n e p o b o 1 j 1 š j i v ^zločinec", in taka obsodba, izrečena nad takimi mojimi političnimi nazori, se more uvrstiti samo v teorijo kazenskega prava osvete državne oblasti." Po teh besedah je nastalo veliko vznemirjenje pri sodnikih.
Državni pravdnik je plediral za čim hujšo obsodbo, ker so same obte-ževalne okolnosti. Oba zagovornika sta v svojih izvrstnih zagovorih popolnoma uničila obtožnico, toda vse skupaj seveda ni niČ pomagalo obsodba je bila že vnaprej gotova.
Razprava je trajala ves dan. a zvečer ob 6. uri je bila izrečena obsodba, s katero se je urednik g. V. AVilder proglasil krivim zločinstva motenja javnega miru ter so obsodil na 6 mesecev težke ječe, a list .Pokret" na zgubo varščine 2000 kron. Proti obsodbi je vložena ničnost in priziv. A,
avtomobili in opažala divotni zagon morskih valov. Naposled sva šla po kamenitih stopnicah ob obali pokušat, če je morska voda res tako slana, kakor se bere; preverila sva se. da je res kisla in pa mlačna.
Zvečer smo se sešli zopet z možakarjem brez marele, ki nas je precej dolgo vodil po živahnih ulicah in trgih. Pridružilo se nam je več tržaških Slovencev; z bratsko ljubeznijo so skrbeli, da se nihče ni izgubil v gosti gneči.
Po večerji nama je razodel mož brez dežnika, da se ne upa sam spati. Dejal je, da ima toliko bankovcev pri sebi. da ga je strah. Obljubil nama je, slovesno da ne bo nocoj prav nič smrčal. Usmilila sva se ga torej in ga vzela s sabo. izbrali smo dve sosedni sobi; v večjo sta šla moj tovariš in mož z bankovci. Komaj pa sem jel dremati, že sem slišal iz bližnje sobe zateglo orglanje, kakor od parne žage in kmalu nato glasne pritožbe nesrečnega tovariša. Vendar je kmalu zopet vse utihnilo. Kakor sem zvedel drugo jutro, je moj sopotnik privezal smr-čalca na konopec in jo vselej nategnil, kadar je jel oni proizvajati svoje grozovite ponočne orgije.
Drugi dan sem šel obiskat rojaka
Balkonska pisma.
Srbija: Brezuspešni poskusi. — Otvoritev jugoslovanske čitalnice. — Srbski socijalisti in monarhija. - Bolgarska: Konverzijsko posojilo. — Stara Srbija in Makedonija: Si-tuacijska slika.
Bel grad, 29. marca
[—lita) Optimistov se najde na celem svetu, pa tudi v Srbiji — to je splošno znana stvar, a znano je tudi to, da se tudi med politiki dobi ljudi, ki so polni entuziazma, svetega navdušenja in prožeti s skrajnim optimizmom. Taki ljudje ne morejo pojmiti, zakaj da so odnošaji med posameznimi političnimi strankami tako napeti, da se med njimi nikdar in v nobeni zadevi ne more priti do skupnega nastopanja. Ti ljudje se zelo radi pokazujejo kot neki „posredovalci" in oznanjevalci miru, sloge in edinstva.
Srbskim optimistom ne more iti v glavo, zakaj se je razdelila močna radikalna stranka na dva, skoraj enaka dela, ko so vendar politična načela enega in drugega dela v glavnem identična. Optimisti so postali žalostni in to je razumljivo ali obenem so se dali na delo, ki je že v svojem začetku obsojeno na to, da ne bo imelo nobenega uspeha. V eni in drugi grupi radikalne stranke je nekaj ljudi, ki se na vso moč trudijo, da bi radikalno stranko zopet ujedinili, ali ves njihov dosedanji trud je bil breuspešen, a brezuspešen ostane tudi nadalje, ker so ti, ki na u dinj e-nju delajo, vse manj znatni in brez-vplivni člani v obeh grupah radikalne stranke. Vodstva radikalnih grup sta se odločno izjavila proti temu, da bi se o ujedinjenju dogovarjali ljudje, ki nimajo od vodstev strank nobenega pooblastila za tako delo
O ujedinjenju radikalne stranke se danes ne more več govoriti in ako bodo optimisti še nadalje delovali v tej smeri, dosegli bodo nekaj popolnoma nasprotnega svoji lepi nameri, ustvarili bodo tretjo radikalno frakcijo v nadi. da se okoli te „nevtralne" radikalne frakcije s časom zberejo vsi radikalci, kakor so mladi radi-kalci računali pri svoji secesiji, da uničijo zmerne radikalce.
Je pač tako. Ako se neka stranka razdeli na dva ali več delov, je to jasno znamenje, da ljudje, ki so prvotno stranko sestavljali, niso spadali skupaj, a kar ne spada skupaj — naj gre narazen. Najbolje je, seveda, da ljudje, ki se strinjajo vsaj v glavnih principih, delujejo skupno in da delajo medsebojno kompromise, ker enih misli v vsakem vprašanju ne more biti večje število ljudi, ali ako se ljudje že razcepijo, potem se navadno zelo težko zopet ujedinijo.
Radikalna stranka v Srbiji je razdeljena na dva dela, ki sta približno enako močna. Med tema dvema frakcijama najbrže nikdar veČ ne pride do popolnega edinstva med njima  ostane  boj,  a vsaka spravna
dr. V. Šla sva na Karlov nasip. Po nočnem dežju je napočilo krasno nedeljsko jutro. Plima je dvigala morje, da so valovi pljuskali visoko na nabrežje. Razposajeni dečki so brodili po lužah in se veselili, če jih je ob-rizgnila mornica. Na molu je bilo mnogo iz prehajal cev, ki so uživali vilinsko-krasni razgled po širni morski planjavi. V vseh prehodih od svetloze-lene do temnomodre barve se je prelivalo valovje in iznenajalo oko z vedno drugimi izpremeni. Sredi sinje-višjevih voda je sprekoma plula ladjica z razpetimi rjavožoltimi jadri proti Devinu. Ostra temna črta se je jasno odražala na obzorju. Neutrudno so se valili valovi ob breg, odnehali, se dre vili od daleč, se huje zaganjali ob kopno, se razprševali v pene in lili nazaj. Svež veter je pihal neprestano in vesel sem bil, da mi ni odnesel klobuka. Bilo je hladno in zimska suknja ni bila prav niČ odveč.
Popoldne sva se peljala na majhnem parniku v Koper. Ves krov je bil poln izletnikov. Ko smo se odmeknili, so mahali z robci in se poslavljali od drugih na bregu, kakor da so namenjeni v Avstralijo. Ker sem že večkrat kaj bral in slišal o morski bolezni, sem se tiščal ograje.
akcija bi mogla imeti edino ta žalosten rezultat, da bi ustvarila novo frakcijo, a to je popolnoma nepotrebno, kakor je bila nepotrebna tudi
razdelitev na dve frakciji.
*
* *
V nedeljo, 2B. t. m. je bila na svečan način otvorjena jugoslovanska Čitalnica v Belgradu. Ob enajsti uri predpoludne so se zbrali v klubovih in čitalniških prostorih povabljeni gostje, ki so povabilu mnogoštevilno sledili, ker so bili prostori natlačeno polni. Tu so biLi: naučni minister Ljuba Stojanović, srbski diplomatični agent v Sofiji Sveta Simic, bolgar-zki diplomatični agent v Belgradu Dimitrije Rizov, župan belgrajski Kosta Glavinio z mnogimi občinskimi svetniki. Bilo je tudi lepo število dam in nekoliko Častnikov — podpolkovnik Vukasović, Slovenec, je prišel, razume se tudi in bil je izredno vesel.
Ljuba Nešie, pravnik, je v kratkih in jedrnatih besedah podal pregled dosedanjega delovanja v smeri zbliževanja in medsebojnega upoznavanja me Jugoslovani. Pripominjam, da je med srbskimi vseuČiliščniki, ki so začeli propagirati jugoslovansko idejo, bil Ljuba Nešić eden najagil-nejših, a ob strani sta mu kot enako agilna in vztrajna vedno stala Ljuba Jovanović, urednik „Slov. Juga" in Kosta Jovanović.* Na tej trojici v glavnem tudi sedaj sloni Čitalnica in klub „Slovanski Jug".
Za Ljubo Nešićem je govoril gimn. profesor Pera Janković, ki je v svojem obsežnem in temeljitem govoru razvil delavni program kluba in Čitalnice „Slov. Jugu. Pera Janković je tudi zelo agilen odbornik jugoslov. kluba in stoji v vrstah mlajših članov, ki so voditelji cele akcije, dokler so starejši člani, kot ne samo visoko izobraženi, nego tudi izkusni ljudje, samo svetovalci mladine.
Še predpoludne je prišlo mnogo brzojavnih pozdravov iz celega slovanskega juga — največ iz Srbije, a potem iz Bolgarske. Iz Zagreba ni došla nobena brzojavka, pač pa je otvoritev čitalnice brzojavno pozdravil dr. Josip Smodlaka iz Splita v Dalmaciji. Posebno lep utis je naredil brzojaven pozdrav ljubljanskega župana v srbskem jeziku, ki se glasi slovenski: K otvoritvi čitalnice moje najiskrenejše čestitke in prisotnikom slovenski pozdrav. V naši slogi naša sila. Župan Ivan Hribar.
V čitalnici stoji publiku na razpolago 110 jugoslovanskih listov in lepo število ruskih, čeških, romunskih in francoskih.
Istega dne popoldne je bila v dvorani hotela „Kolarac" svečana proslava tega znamenitega dne. Tudi tukaj se je zbrala naj odličnejša bel-grajska publika, med katero sta bila zopet srbski diplomat, agent v Sofiji in bolgarski diplomat, agent v Belgradu Dekorativni slikar, Dalmatinec Inchiostri, ki z velikim uspehom izvaja dekorativno   slikarstvo narodne
bilo je nepotrebno; parnik je vozil mirneje nego vsak fijakar.
Prelep je bil pogled s krova na mesto pod griči in hribi, na palače, cerkve, dvorce, vrte in vinograde. Mirno je vozil parnik svojo pot, rezal sinjemodre valove in puščal za sabo srebrnkasto sled. Mirno je letelo vršelo hitrih galebov zdaj nizko nad valovi zdaj visoko nad morjem.
Ko smo dospeli, so se potniki na ladji in znanci na suhem zopet pozdravljali, kakor bi bili pripljuli pravkar okoli sveta. Šla sva mimo stolpa za smodnik in kaznilnice, mimo pokvarjenih torpedovk in ladjic v mesto, si ogledala od zunaj — gotsko stolnico, palačo benečanskega guvernerja in starodavno mestno hišo. Po ozkih ulicah, polnih ljudstva, sva prišla pred mesto. Ob zidu je stalo par melanholičnih oslov z lesenimi sedli za tovore, njih gospodarji pa so se zabavali ob Kričavem vrtiljaku. Prehodila sva potem cesto, narejeno sredi skozi del morja in jako nerodno sa ljudi, ki so nekoliko v rožicah.
VrnivŠi se v Trst, sva šla še nekoliko postopat, naposled pa občudovat zaton solnca v morju. Na obzorju   so viseli nizki  oblaki in že
sloge jugoslov., je govoril o narodnem slogu v dekorativnim slikarstvu. Predavanje je bilo zelo interesantno in poučno. Inchiostri z vso vnemo deluje na tem, da se vstvari enoten jugoslov. dekorativen stil. ftkoda je, da se na tem do sedaj še skoraj nič delalo ni. Vsaj meni je znan edini Inchiostri, ki v tej smeri dela, a dela tudi z velikim uspehom
On je dekorira! že mnogo dvoran po celem slov. jugu in njegovo delo naredi povsod na človeka zelo prijeten vtis. Sedaj dekorira dvorano srbske „Narodne banke", a skupno z njim izvršuje figurativen del nadarjen slikar Paško Vučetić, tudi Dalmatinec.
Zašel sem predaleč. Druga točka na programu proslave sta bili dve slovenski narodni pesmi: „Bom šel na planince" in „Potrkan ples". Pel je močan mešan zbor „Beogradskog pevačkog društva" in sicer tako dobro, kakor more peti glasovito to društvo, ki je triumfalno potovalo po Nemčiji in še po nekaterih drugih državah. To društvo se pridno vadi, z ljubeznijo goji pesem in zato ga povsod radi poslušajo. En oddelek društva je bil tudi v Ljubljani pri odkritju Prešernovega spomenika in je na wtu „Narodnega doma- zapel nekoliko lepih zborov.
Lepe pesmi in vzorno izvajanje — ni čuda, da je slovenska pesem naredila na poslušalce tak vtis, da se je morala druga pesem (Potrkan ples. ponoviti. Jaz sem bil ponosen, ker so mi vsi rekli, da so slovenske pesmi zelo lepe.
Moški zbor istega društva je pel potem koračnico iz Zajčeve opere rZrinjski", ravnotako v splošno zado-voljnost. Meni so posebno ugajale makedonske narodne srbske pesmi, ki jih je pel mešan zbor „B. pev. društva". Te melodije naredijo na človeka neizbrisen vtis. Sedaj so svečane kakor cerkvena pesem, a potem razposajeno vesele kakor one slovenske, ki jih poje fant, ko gre zvečer k ljubici v vas.
„Beogradsko pevačko društvo" ja lahko tudi na ta svoj nastop ponosno.
Vmes, med pevskimi točkami, ste bili dve deklamaciji, ena hrvatska in ena bolgarska
In jugoslovanska čitalnica je otvorjena. Vivat, crescat, floreat ona in  — druge ki naj se še ustanavljajo!
V občinski zastop šabaČki je bilo pri poslednjih volitvah izvoljenih tudi šest socijalnih demokratov. Ko so pri prvi seji morali občinski svetniki priseči, so izjavili socijalni demokrati, da so oni republikanci in zato ne bi bilo potrebno prisegati kralju, a vere« smatrajo za zasebno stvar posameznika in zato nima Bog čisto niČ skupnega z državo. Ali ker hočejo socijalni demokrati tudi praktično delati na izvršitvi svojega programa, a k sejam obČ. sveta po zakonu ne morejo prisostvovati, dokler pred duhovnikom ne prisežejo zvestobe kralju, pristanejo,  da izvršijo to formalnost.
sva mislila, da ne bo niČ. Ah naposled se je pokazida velika ognjeno-rdeča žoga izmed bagrenega para in jela padati vidno in vedno hitreje. Temne sence so se prikazale iz morskih globin okoli ladij, na nebu pa so viseli ožarjeui oblaki, po valovili so igrali čudoviti refleksi in na barkah so kuhah krepki Primorci polento.
Vrnila sva se v mesto; pod hotelom „Balkanom" sva zvedela veselo novico, da so zmagali Slovenci pri volitvah v vseh okrajih tržaške okolice. Po kratkem počitku v elegantni restavraciji sem se poslovil in šel Čakat drugih dveh sopotnikov v kavarno. Prvi je prišel kmalu, možakar brez dežnika pa zadnjo minuto. Bil je precej zidane volje in venomer zlorabljaj svoj telečji tenor z ljubko pesemeo: „Lepših fantov j-j-jih pa n-n-ni ..." Ko mu je podelil navdušen tržaški Slovenec poslednji blagoslov s Črno kavo po hlačah, smo se ginjeni vzdignili, se poslovili in dospeli ravno še prav v vlak.
Zloglasnega smrčulja smo osamili v posebno stanico in legli. Zaspal sem šele proti jutru in mučile so me neprijetne sanje. Zapisaval sem vtiske na manšete; komaj sem izgotovil delo, kar je stal pred mano moj suui
ker takointako hočejo spoštovati ustavo in zakone, ali o kralju in o Bogu si  pridržijo  svoje .prepričanje
Potem so socijalni demokrati prisegli z drugimi obČ. svetniki vred, ali niso hoteli poljubiti križa in evangelja. Duhovnik, ki je ceremonijo izvrševal, je potem napisal, da se dotičniki ne smejo smatrati za obČ. svetnike, ker da niso pravilno prisegli, kar pa ni istina, ker zakon ne predpisuje po ljubljauja križa in evangelija., negi*, samo prisegi* kot tako. ObČ. svetniki drugih strank so na strani svojih tovarišev, socijalnih demokratov, a to stališče zavzema tudi višja oblast, k; o stvari odločuje in klerikalni prota dobi — dolg no*
Ta slučaj je interesanten po tem, ker se iz njega vidi, kolika politična sloboda vlada v Srbiji. Socijalni de mokrati javno v seji obč. zastopa iz javljajo, da prisegajo kralju zvestob« samo zato,  ker forma  tako zahteva, ali oni pri vsem   tem   ostanejo dosledni republikami in nihče jim tega ne zameri,   ker v Srbiji   se spoštuje vsako politično prepričanje.   Z drugt-' strani je   stvar poučna   zato, ker se vidi, da  bi tudi   nekateri srbski du hovniki radi vodili nekako „klerikalno-politiko — pa se jim vse smeje! Sri. pravi duhovniku:   ti lepo mašuj, ob hajaj, krsti in pokopavaj — tukaj ti duhovnik in jaz te poslušam,   a dr;: gače se v moje zadeve |ne vmešavaj Ni istina, da je  pravoslavna duhov ščina antiklerikalna! O, ona bi si rada priborila   večji   vpliv   »r   narodu. . narod srbski je pameten.
Poslednjikrat sem poročal o bolgarskem posojilu 400 milijonov levov in sem rekel, da se gotovo  tudi taf denar uporabi za oboroženje.   To nastoji,   kakor   sem   ravnokar zvedcf; nego bo to konverzij s k o posojil« s katerim  se poplačajo  prejšnja ne-katera posojila,   ki bo sklenjena pod manj ugodnimi pogoji.   Slično fina!, cijelno   operacijo,   samo   v manj-stilu,  je   nameravala   izvesti lansk leto srbska vlada pod N. Pašićem, i je padla, predno je svoj načrt HLOgli izvesti.
Oetovanje je omejeno  na mini mum. Od časa do časa prihajajo v o manjih konfliktih, ki so pa popolnoma brezpomembni, ali zato je kui* turno delo intenzivnejše. Srbi odpiraj c vedno nove šole po določenem načrtu Te dni   je   srbska   občina   Resna \ bitoljskem     monastirskein: vilaj"' dobila od turške vlade dovoljenje, da otvori   srbsko šolo.   razume   se. ua svoje stroške. To dovoljenje je občina že zdavnaj iskala, a ga je dobila šele sedaj, ker  turška  vlada nič k .tj, preveč rada ne podeljuje dovolj-za otvoritev novih Šol, četudi že obstoječe šole vživajo  dosti veliko al bodo. Nacijonalen  čut se bolj goji v makedonskih šolah, kakor v sloveusk šolah v Avstriji. V tem oziru je turška tolerantnejša od Avstrije.
2MF" Dalje v prilogi.
nemški profesor zemljepisja, mi iugaj z dolgim koščenim  kazalcem in d m j al:
^Pozabili >te omeniti, da ima Trst s predmestji in okolico 17^ prebivalcev, štirideset trgov in 337 ulic. da ima Lovd nad sedeimb iffl parniuov v vrednosti 28 milijonu? kron in da se prevaža skozi Trp blaga za MVdO milijonov kron na leto."
„Pod solncem ni nič popoln*-^ i"'.' sem se zagovarjal. „Izpustil sem M marsikaj drugega važnega: nisem ua' primer niČ zabeležil, da imajo \* tržaških kavarnah mačke, prave, kosmate mačke : da sem si uravnal QT* ko je zagrmel top ; opoldne da je k o 1 na Kopru po šestnajst vinarjev, tof^j za štiri vinarje cenejša nego v ' *Tfttt5 da sem vrgel pred Koprom «10§ stari ovratnik, lepo v papir zavit f morje Neptunu v daritev".
Profesor se je srdito zaletel }•:'■ meni. Skočil sem pokonci; pred rnau" se je duhovito muzal  mož brez dež' nika. Vlak je obstal.   Od zunaj ^ slišal same nemške klice; takoj vedel, da sem zopet v Ljubljani
Rado M urnik-
1. Priloga ..Slovenskemu Narodu" št 74, dne 31. marca 1906
Resen je upor srbskega prebivalca,  v   novopazarskem sandžaku.
lirska je razpisala ueke nove davke, j jih pa narod ne more plačati, pa e je "aprl. Upati je, da Turška po-nSti, kakor je popustila lansko leto,
0 se je tudi narod uprl.
Državni zbor.
Na Dunaju, 30. marca.
V začetku  seje je  posl. Conci apeliral ministrskega predsednika
ministra notranjih zadev zaradi T ton omi je za .Južno Tirolko. — Potem se je začelo razpravah o nujnih predlogih v zadevi re-;zije ustave. Kakor znano sta ,jla predloga odklonjena. Za so glasali razun  slovanskih  strank tudi
talij ani.
V debati o zvišanju pokoj-!ne državnim uradnikom in lugam ter njih vdovam je go-oril prvi posl. Choc, ki je našte-al zahteve raznih uradniških in slu-abniških kategorij, kakor poštnih, olakih, davčnih slug, finančnih straž-^ot. eestarjev itd. Posebno toplo +a 5e zavzemala za uradnike in slu-abnike v svojih govorih poslanca jharzik in H o t*m an n -Well en -
of
Finančni minister je razlagal, da
1 finančnega pokritja. Izrekel se je roti skrajšanju službene obe. ker bi taka sprememba zadevala izredne finančne žrtve. Glede ahteve po službeni pragmatiki n spremembi disciplinarnega ostopanja je povedal, da se s to
»devo bavijo pri vseh centralnih nestib. — Pri glasovanju so bili vsi lodatm predlogi odklonjeni, da ne io imela gosposka zbornica vzroka, akona odklanjati. Zakonski načrt je iil z resolucijami vred sprejet tudi v reijem branju.
Končno so se prečkale v začetku eje vložene interpelacije. Poslanec RTastian, Dobernig in tovariši o interpelirali naučnega in finančnega nistra, zakaj se je postavilo v pro-|ačun WXX) K za podpiranje slo-lenskih visokošolcev na po-vetnih fakultetah, ker je vi-kakor da se hoče s tem denarni pripravljati naraščaja slovenskega adništva.
Posl. Danielak je interpeliral govinskega ministra, naj avstrijski astopnik na svetovnem poštnem ongresu poskrbi, da se bodo na emškem razpošiljala tudi pisma s oljskimi naslovi.
Nato je predsednik voščil poslan -vesele   praznike   ter zaključil ■jo.
Iz odsekov in klubov.
Dunaj. 30. marca. Vinorej-Jki odsek je imel danes sejo pod Iredaedstvom poslanca R o b i Č a. Raz-pavljalo seje o vinskem zakonu, [osi. grof Barbo je predlagal, naj pooblastita poročevalca M a r c h e t Ploj, da izdelata zakon spora-mo z vlado. Novi načrt se mora redložiti odseku najpozneje do 6. laja. — Poslanci-duhovniki so imeli lanes posvetovanje  zaradi predloge
o zvišanju duhovniških p 1 a č. Sklenili so, da naprosijo člane proračunskega odseka, da začne odsek takoj po Veliki noČi razpravljati o predlogi.
G en trum -klub je sprejel izjavo, da centrum smatra revizijo ustave v smislu avtonomije in razširjenja delokroga deželnih zborov za potrebno ter bo vsako prizadeva-nje podpiral. Toda ta zadeva se ne sin'x razpravljati nujnim potom, zato je centrum glasoval proti današnjim nujnim predlogom v tej zadevi.
Demisija ministra drja. Pientaka?
Dunaj, .'30. marca. Glasilo Čeških agrarcev ^Venkov" je prineslo vest, da je odstop poljskega ministra dr. Pientaka smatrati za izvršeno stvar, ker se je minister absentiral pri glasovanju o nujnem predlogu glede izločitve Poljske. Dr. Pien-tak je izpovedal poljskim časnikarjem, da kot minister ni mogel glasovati ne za predlog ne proti istemu, ker vsebuje poziv na vlado. Tudi poljski klub baje ne misli iz tega glasovanja izvajati nobenih konsekvenc ter baš sedaj ne mara privoliti, da bi Pientak odstopil.
Absolutizem na Ogrskem
Budimpešta, /K), marca. Novi Szeliov načrt za rešitev krize je podpisalo 173 bivših poslancev, večinoma pristašev neodvisne stranke. O načrtu se je razpravljalo pri Kossuthu več dni. Načrt zahteva status quo, kakršen je bil na Ogrskem pred dvema letoma. Vojaško vprašanje ostane za sedaj nerešeno, zato pa se vse, kar je sedanja vlada ukrenila deloma parlamentarno pokrije, deloma pa se molče odstrani. Za mi -nistrskega predsednika s e naj imenuje p 1. Szell, ki naj na čelu koalicijske vlade vodi nove volitve.
Baron Banffy je priobčil v svojem listu odprto pismo bivšemu kolegu, ministrskemu predsednik ba-ronu Fejervarvju, kjer ga roti, naj svetuje vladarju, da razpiše nove volitve do 11. aprila, ker sicer zakrivi, da vladar prelomi prisego na ustavi.
D u n a j , 30. marca. V torkovi avdijenci predloži baron F ej er v ary baje vladarju manifest, ki ga ogrska vlada takoj nabije po celi deželi. Ako bi tudi opozicija istočasno izdala manifest na narod, bo vlada proti podpisanim uvedla kazensko postopanje.
Zarotniška afera v Srbiji.
Belgrad, 30. marca. Po dolgotrajni debati je ministrski svet sklenil, da za sedaj še ne izpolni angleške zahteve glede odstranitve zarotnikov iz aktivne službe. Odločevalo je pri tem sklepu vedenje centralnega odbora neodvisnih radi-kalcev, ki so se izrekli proti rešitv' zarotniškega vprašanja, dokler ni Srbija na jasnem glede trgovinske pogodbe in državnega posojila. Sicer pa je zarotniška afera v takem stadiju, da še ni zrela za javnost.
Položaj na Ruskem.
Moskva, 30. marca. Na borzi se je včeraj govorilo, da je Vitte-jeva demisija že sprejeta in da je za njegovega naslednika imenovan Gorenijkin. „Rus" poroča, da je Vittejev padec v zvezi z avdi-jenco Žida Mendelssohna pri carju. Mendelssohn je poročal carju, kako so finančni krogi v zapadni Evropi nezadovoljni z Rusijo in da se po celi Evropi zelo neugodno sodi o Vitteju. — Obenem z Vittejem odstopi tudi mornarieni minister Biri-lev, ki se je prenaglil s kaznovanjem Nebogatova. Birilevov naslednik bo podadmiral Dickhoff.
Petrograd, 30. marca. Ustavno-demokratična stranka je pri volitvah mestnih volilcev na celi Črti zmagala s svojimi kandidati.
Odesa, 30. marca. Poveljnik črnomorskega brodovja je sklenil, da se trupla poročnika Schmida in treh ž njim ustreljenih mornarjev izkoplje o ter spuste v morje, da ne bo več prebivalstvo romalo na njihove grobove ter jih častilo kot mučenike.
Nemški državni zbor dobi diete.
B e r o 1 i n , 30. marca. Prusko državno ministrstvo je sprejelo predlog državnega kancelarja glede diet državnim poslaucem. Predloga pride v državni zbor, kakor brž ji pritrdi zvezni svet.
Kako skrbi Nemčija za industrijo.
H e r o 1 i n. 30. marca. Proračunska komisija nemškega državnega zbora je sprejela predlog, da se državnemu zboru še v tekočem zasedanju predloži zakonski načrt, vsled katerega se zniža davek na sladkor od 14 na 10 mark za metrski stot Obenem se je sklenilo, naj vlada pri sklepanju trgovinske pogodbe z Nemčijo dela na to, da dobi nemški sladkor na ameriškem trgu isto veljavo, kot jo ima kubanski. Kolika razlika med Nemčijo in Avstrijo! V Avstriji so obdaČili domaČi sladkor tako, da je v inozemstvu ceneji kot doma.
Maroška konferenca.
Madrid, 30. marca. Isti Čas, ko so evropski Časopisi poročali, da se je na konferenci v Algecirasu doseglo popolno sporazumljenje, tako da se konferenca kmalu zaključi, so nastale večje ovire, kakor so bile od začetka. Maroški delegatje so pričeli s tiho obstrukcijo. Vsak predlog, ki meri na mednarodno kontrolo nad novo maroško carino ali ki se tiče pravic diplomatičnega zbora, dosledno odklanjajo. Istotako so odklonili vse predloge avstro-ogrskega delegata Koziebrodzkega, naj se razpišejo v Maroku vsa javna dela in komisije tako, da se tekmovanja za-morejo udeležiti vse narodnosti.
Vojaška konvencija med Anglijo in Francijo?
Pariz, 30. marca. Splošno se zatrjuje, da se je povodom zadnjega
obiska angleškega kralja v Parizu razpravljalo o vojaški konvenciji med
obema državama. V ta namen je prišel francoski vojni minister K t i en ne v London.
Nenavaden vzrok ministrske krize.
London, 30. marca. Vlada v Natalu je potrdila smrtno obsodbo nad dvanajstimi domačini, ki so pri zadnjih nemirih pomorili več policajev. Tistega dne, ko so hoteli smrtno obsodbo izvršiti, je brzojavil tajnik za kolonije, naj se usmrČenje odgodi, ker se bo o stvari še bavila državna vlada. Natalski gubernator se je ukazu uprl, vsled česar je celo natalsko ministrstvo podalo demisijo.
Obrtni vestnik.
Olajšave glede sposob-nostnega dokaza. Uvedba dokaza usposobljenosti v obrtu predpostavlja nujno, da je obrtni red na dokaj visoki stopnji. Potrebno je za uvedbo sposobnostnega dokaza, da se je v obrtu že izvršila razdelitev po strokah in branžah. Dokler ni napredovala obrtnost toliko, da za različne potrebščine človeške skrbe raznovrstni rokodelci, je nemogoče s pridom navajati sposobnostni dokaz. Ker je sposobnostni dokaz nekak instrument, ki služi obrtnemu stanu v obrambo proti vsiljevanju obrtnega dela od strani neukih ljudij, je pa tudi umevno, da se bode zahteva po sposobnost-nem dokazu oglašala stoprav tedaj, kadar se je izvršila v obrtnem delu razredno stanovska specijalizacija. Sele tedaj, kadar se ožive ostro porazdeljene stroke in se obrtno delo, ki ni drugo kakor opravljanje gotovih del za druge proti plačilu, razdeljeni na posamezne obrtne vrste, je zahteva po sposobnostnem dokazu izvedljiva. Sicer pa izkušnja uči, da se stavi vedno šele tedaj, kadar se pripadniki posamezne obrtne stroke začnejo zavedati svojih stanovskih interesov, se čutiti kot stan in je njih stanovski altruizem toliko napredoval, da se ne brigaj o zgolj za neposredne koristi svojega podjetja, marveč tudi za skupne stanovske koristi in za uredbe, ki so posredno v prid celi branži. V novejšem času se je videlo to pri ženskem krojaštvu in pri mo-distovskem obrtu. Ko sta se te dve obrtni stroki, ki sta kot obrta v strogem pomenu besede še kaj mladi, vedno bolj stanovsko utrjali in se je število oseb, ki si izključno v teh branžah išče zaslužka, množilo, se je tudi glede izvrševanja ženskega kro-jaštva in modistovskega obrta nehala prejšnja dolgolelna apatičnost in brezbrižnost. Danes vidimo, da sta tudi te dve stroki privzeti med rokodelske obrte, vsled Česar sta deležni te ugodnosti, da teh* obrtov ne more več izvrševati kdorkoli, kakor se je to godilo prej, ko so se opravila teh strok opravljala kot domače postransko opravilo ali pa kot prosti obrt : ponajveČ pa tudi v zadnjem primeru brez obrtnega zglasila.
Obrtni razvoj se vrši v mestih dokaj hitrejše nego na deželi. Kjer žive ljudje na tesnejšem prostoru v velikem številu, so vseh vrst potrebe, za katere je treba skrbeti, dane v toliko obilnejši meri, da omogočajo zadosten zaslužek najrazličnejšim obrtnikom. Naravno je, da se je izvršila v večjih središčih specijalizacija po obrtnih strokah. Čim številnejše pa so posamezne obrtne stroke zastopane, tem   pozornejše   pazijo  na to,
da se posameznim strokam pripadajoča dela ne opravljajo od zastopnikov druge sosedne stroke. Tako pa se popolnoma naravno prihaja do vedno ostrejše razpredelitve obrtnih strok z lasunimi obrtnimi pravicami. Vsaka branža si varuje svoje obrtne pravice. Na deželi so sicer, v kolikor gre za vsakdanje, rekli bi tekočV p"-trebe, dane iste potrebe, vendar pa se ne pojavljajo v toliko zadoMui meri, da bi z opravljanjem zadevnih del mogli najti zadosten za>l aie k obrtniki vseh strok. Naravno je tedaj, da na deželi ni vedno mogoče, držati se tako strogo v mejah obrtnih pravic kakor v mestu. Razmere MUSUB privedejo do tega, da opravlja posamezen obrtnik često dela, ki ne spadajo strogo v njegovo stroko. Opravlja pa jih zategadelj, k»r morajo biti storjena. Potreb konsumentov in naročnikov ni moč v neroar puščati. Delitev dela po strokah predp« »stavlja delavske moči z različno strokovno izobrazbo. Navzlic notoričnemu dejstvu pa, da so razmere na deželi cesto bistveno drugačne, je raz strogo stališče obrtnega zakona presojati obrtno upravičenost enakomerno v mestih in na deželi. Sicer je res težko najti srečen izhod, ki bi vsem ugajal. Ali vkljub temu bi se moralo ob pre-membi obrtnega reda jemati ozir na to okolnost.
Ob razpredelbi spornih obrtnih pravic, recimo med ključavničarji in kotlarji, ali med kleparji in kotlarji, ali med pleskarji in sobnimi slikarji, se danes v praksi skuša zadostiti praktičnim potrebam na ta način, da se v primerih, kadar gre za obrtne spornosti na deželi postavljajo raz-sojevalci na dokaj milejše in popust-Ijivejfie stališče, kakor bi ol> sporih, ki nastajajo po mestih, kjer BO zastopane najrazličnejše obrtne stroke. Ali to je res le izhod za silo, in je nujna posledica tega ravnanja, da o kakem razsojanju obrtnih pravic po gotovih načelih ne more biti govora. Prav pogosto se dogaja, da se o enakem predmetu za različne kraje različno določa. To ni posebno hvalno za raz-sojevalce, niti prijetno za prizadete interesente, ker manjka vsak temelj in vsaka gotovost. Ogniti se takemu zvitemu tolmačenju obrtnih pravie v danih razmerah sploh ni mogočo, ako se noče izzvati za konzumente takih razmer, da bi si za gotova opravila — brez neprimerno visokih stroškov — sploh ne mogli dobiti v svojem kraju oseb, ki bi ta opravila vršile. Ob preminjaju obrtnega reda pa bi zakonodajalci vsekakor morali imeti oči tudi za to stran obrtnega reda. Se sedaj ima obrtni red določbo, ki omogoča združitev dveh ali v. č rokodelskih obrtov v eVii roki, ne da bi bilo treba donesti za vsak obrt poseben sposobnosten dok&z, kakor ga je praviloma zahtevati. Izjemna določba je to, da se omogoči v krajih, kjer si obrtnik zgolj z enim rokodelstvom ne more pridobiti zadostnega zaslužka, združitev več sorodnih obrtov. Vzemimo ključavničarja, ki ima na deželi pogosto preskromen zaslužek. Temu je mogoče izposlovati si dovoljenje, da sme hkratu izvrševati kak soroden obrt, kovaški ali kleparski obrt. To dovoljenje, ki ga izdajajo deželne vlade, obstoji v tem, da se izpregleda sposobnosti dokaz za oni rokodelski obrt, ki ga hoče hkratu z onimi izvrševati, za katerega ima že pravico. S primerno prireditvijo te uvedbe, ki bi se morala pač uveljaviti tudi za koncesijouiraue obrte, vzemimo le male stavbne obrte, tesarje, zidarje, bi se dalo vsekakor znatno odpomoči tozadevnim nedostatkom glede opravljanja obrtnega dela na deželi in v krajih, kjer obrtnost ni razvita.   Sicer bi pač veljale
U hiši žalosti.
fovest iz tržaškega življenja; spisal Vinko Ruda.
(Dalje.)
Lavra je zatrepetala, ko je zajedala Marka in pretresla jo je ne-conČna bolest. Komaj je zbrala točo moči, da je polglasno vskliknila:
s0emu prihajate, kaj mi hočete? me hočete tudi Vi trpinčiti ? Kriva &m, da, kriva sem! Prelomila sem
[Mjubo in prevarila sem Vas. A trhla sem zato dovolj. Bodite usmi-|eai, pustite mu v miru.a
Lavra je govorila tako proseče, to obupno, da se Marko  ni mogel remagovati. Prijel je Lavro za roko ji jo poljubil.
»Uboga mučenica — prišel sem [*> prosit odpuščanj a.u
Lavra se je jokaje vrgla na stol.
^Odpuščanja? Kaj naj Vam od-L Ah, prizanašajte mi! Tako pDa slaba, da takih muk ne morem feneati. Idite, Marko, lepo Vas pro-idite."
Toda Marko ni hotel oditi. Vee-
del se je poleg Lavre in jo zopet prijel za roke.
„Ne grem, Lavra, zdaj še ne. Prosim Vas odpuščanja, da sem bil bedast, kratkoviden in nadut. Blazno je bilo, da sem Vam naložil enomesečno pokoro * bedasto je bilo, da sem hotel imeti svoj roman j iz smešne moje nadutosti je vznikla želja, da naj ima tudi najina ljubezen svojo romantično epizodo. Tako sem postal kriv VaŠe nesreče in kriv strašnega Vašega trpljenja.   Vem   tudi, da ste
prelomili svojo obljubo iz blagosrč-nosti, samo da pomagate bednim sosedom. Ah, zakaj mi niste tega sporočili takoj V A zdaj ste rešeni, zdaj ste se vrnili in vse se lahko popravi. Lavra — jaz te ljubim bolj kot kdaj poprej."
Marko je hotel Lavro priviti k sebi, t^da Lavra se ga je ubranila in je zbežala  od njega na drugi konec
sobe.
„Ne — pustite me! Nisem vredna, da se me dotaknete . . . vsa sem blatna . . . tudi moja duša je blatna. Studim se sama sebi. In studila bi se tudi Vam . . . vsaj Čez nekaj dni."
Ko je hotel Marko nekaj ugovarjati, ga je prekinila z energično gesto.
„Pustite me, da izgovorim. Slišali ste o moji usodi, slišali o mojem trpljenju in prišli ste sem, ker ste dobrega in mehkega srca. Svoje usmiljenje smatrate danes za ljubezen — a čez nekaj dni bi Vam bilo krvavo
žal. Pomislite vendar, ali more D i a-voletto, najpriljubljenejši tržaški časnikar postati naslednik briganta San-
cina. ki je zdaj v ječi in ki zasluži vešala?Z mano bi ne mogli na cesto. Vas pozna ves Trst in mene so v Sancinovi družbi videli vsi tisti ljudje, na čijih ramah sloni Vaš obstanek. Pomislite na svoj družabni položaj in na svoj pisateljski ugled iu pustite me v sramoti in zavrženosti. Cez nekaj časa bodete sami rekli: „Lavra je imela prav.u Zato idite, Marko. Jaz bom izginila od tod in morda mi potem ohranite vsaj prijazen spomin. In to bo moja tolažba in moja opora, naj se z menoj že zgodi karkoli."
Dasi je Marko uvideval, da je vse resnično, kar je rekla Lavra, se vendar ni udal.
jjSrce ne posluša nikdar razuma. Morda imate prav, Lavra, ali danes nisem zmožen tega prevdariti. Vse. kar sem sem pretrpel v zadnjih tednih, je udarilo na dan. Mislil sem, da sem prevaran in to me je peklo v duši, da sem hotel obupati. Potem sem poslušal pri vratih, kadar ste se vračali pozno domov in srce mi je krvavelo. Ko sem zaznal za Vašo usodo, sem
končno sklenil, da se obrnem do policije in iskal sem tam p omoči.u
„Vi tudi?" se je začudila Lavra.
„Tudi? Ali je to storil še kdo drugi. Povejte mi, Lavra, bodite odkritosrčni in povejte mi vse.-
Lavra je povesila glavo a samo za trenotek, potem pa je brez ovinkov povedala, kako jo je Pikardi obvaroval in osvobodil.
„Čast temu starcu" ie deial Marko, ^ravnal je pošteno. Zdaj Lavra ste prosti . . . bodi pozabljeno, kar je bilo. Zunaj mesta poznam prijazno hišico sredi vrta . . . tam bi bilo kakor nalašč za naju, tam bi lahko živela v miru, dokler bi svet ne pozabil, kar želiva, da zapade pozabljenju. Ljudje žive v  Trstu  naglo, čez leto
dni ne bo nihče vel pomnil, kar seje zgodilo. In najina ljubezen in sreča bo tolika, da bodeva sama pozabila temno preteklost. Srečna bodete Lavra in jaz tudi in to srečo sva si zaslužila B trpljenjem.**
Razprostrl je zopet roke. Skoro bi bila Lavra omahnila in se vrgla Marku na srce, toda premagala se je novic   in   se   zopet odmaknila.
„Ne, Marko — ne gre in ne gre,- je rekla počasi in mirno. „Naju loči celo brezno blata. Marsikaj se pozabi, marsikaj se pa nikdar ne more pozabiti. Bodite usmiljeni in pustita me. Potrebna sem samote in počitka.*
Dobro. Ali mi pa dovolite, Lavra, da Vas jutri zopet obiščem? Obljubite mi, da mi ne ubežite!"
„Obljublj am Vam to. Če hoČeie priti jutri, pridite, toda povem Vam, da mojega sklepa ne bodete preme-nili. Saj odklanjam Vaše ponudbe, ker — Vas blazno ljubim.u
Marko ji je ponudil roko, ali Lavra se je tudi zdaj ni dotaknila. Odkimala je le z bolestnim pogledom in pustila je Marka oditi, ne da bi odgovorila na njegov pozdrav. (Dalje prih.)
besede, da je največja pravica včasih najhujša krivica.
Trgovinsko politično razmerje Avstro-Ogrske z Bolgarijo in Srbijo je od srede tega meseca dalje provizoriČno urejeno. Kakor znano, je prišlo med našo monarhijo in Srbijo do ostrih carinskih uasprotstev. Sedaj se je doseglo sporazumi jenje, ki je pad V obojestranskem interesu. Ker se nove tarifne pogodbe niti s Srbijo niti z Bolgarijo doslej še ni sklenilo, je zagotovila Avstro-Ogrska Srbiji in Bolgariji, da smeta do sklepa nove pogodbe uvažati v monarhijo svojo provenijence za tisto carino, kakor jo plačujejo izdelki onih držav (Rusija, Italija, Nemčija), s katerimi je Avstro-Ogrska že sklenila nove trgovske pogodbe. Obratno sta tudi Srbija in Bolgarija zajamčile naši državi vse tiste carinske ugodnosti, ki jih dajeta drugim inozemskim provenijencam. Blagovni promet, ki je bil delj časa močno oviran, se sedaj zopet vrši gladko in brez šikan.
Mleko neodvisnih kmetov in mleko kaplana Bešterja.
Cerklje pri Kranju.
Velik napredek se kaže na Kranjskem med kmetijskim stanom posebno glede samostojnega združevanja ali samostojne organizacije. V dokaz temu posebno mnogoštevilne mlekarske zadruge, ki so se osnovale in se še vedno snujejo po deželi.
Spoznali smo tudi v Cekljak, da bi dobili kmetje lepe mesečne do-kodke, če si ustanove svojo mlekarsko zadrugo. In res, "21. januarja letošnjega leta je napočil tisti veseli in važni dan za nas kmete v Cerkljah in okoliei, da smo si s pomočjo državnega mlekarskega nadzornika osnovali mlekarsko zadrugo in ta dan si izvolili svoj odbor. Volilo se je s poimenskim glasovanjem predstojništvo soglasno. V predstojništvu so ti-le gg.: Jožef Jenko ml. predstojnik: Josip Lapajne, tajnik; Matevž Kerii, blagajnik in Janko A hI in, Tomaž Zupin ter Mihael Jereb kot odborniki.
Do tedaj je šlo vse v miru in gladko. Kakor hitro je pa izvedel kaplan Bešter, znan iz Kostanjevice, da je odbor izvoljen, je začel proti njemu in ustanovljeni mlekarski zadrugi na skrivnem ruvati. Ta človek ni odkritega značaja, pač pa zvit in hinavski. Kakor rečeno, začel je na tihem, zahrbtno ruvati proti ustanovljeni mlekarni. Svoje delo je pričel najprej v Zalogu, tam je nagovarjal ©ndofcne posestnike, da odstopijo od mlekarske zadruge v Komendi — nekateri so bili člani one — in naj nosijo v kaplanovo mlekarno s pretvezo, da bo v Cerkljah le ena, že ustanovljena mlekarska zadruga. Ko je sodišče legaliziralo podpise in se odposlala prošnja za registriranje naše mlekarske zadruge, tedaj je bil neko noč v župnišču sestanek ali shod nekaternikov. Kdo so bili in koliko, nam ni Čisto znano, ker >o to zelo tajili in prikrivali. Mi smo zvedeli za ta nočni, Čuk«>vski sestanek dobrih 14 dni pozneje. Tudi se je odposlala še ena prošnja za registriranje nove zadruge. Kdo je pri ti zadrugi v odboru, se tudi ne ve, in sploh nikdo o tem pravega ne ve
Kaplan bi jo že prej lahko ustanovil, ko bi o tem kaj razumel, saj je že veča časa. odkar je kmetijsko društvo propadlo na veliko škodo kmetom. Mogoče bo kdo vprašal, kdo je prvi začel delovati na ustanovitev mlekarske zadruge? Podpisanec je lansko leto že parkrat povabil posestnike iz Zgornjega in Spodnjega Brnika na posvet, da se ustanovi. Toda prepričal se je, da čez zimo ni upati, da bi bilo toliko mleka, da bi se obrestovala in bi zadruga mogla shajati, zato je odložil to namero na spomlad. Pozival je list „Gorenjec" posestnike — tudi lansko leto — naj si ustanove mlekarno, kažoč na sosednje, da delujejo vse v prid kmet-skemu stanu. Dalje je stavil podpisani dne 17. decembra pr. 1. pri občnem zboru kmetijske podružnice, naj se ustanovi mlekarska zadruga in bil je takoj izvoljen pripravljalni odbor, ki naj bi skrbel, da se ustanovi. In nato je bil sklican ustanovni občni zbor nove mlekarske zadruge na dne 21. januarja. Pribijem: Shod je bil javno oklican pred cerkvijo v Cerkljah in Velesovem ; Člani kmetijske podružnice so bili o tem obveščeni po okrožnici; o tem je bil tudi kaplan Bešter osebno obveščen po podpisancu, a on je tedaj spal in dremal, misleč si, naj le drugi delajo! Vi pravi kmetje — po „Slovencu" — polni ogorčenja, kje ste bili takrat? Kaplan Bešter! prišli bi na shod in izvolili odbor po Vasi volji! Zakaj pačite resnico in jo hinavsko zavijate? Sram Vas bodi v dno duše! Zakaj ne razglasite in objavite imena trdnih posestnikov in veljavnih mož? Poživljam Vas!
Sedaj pa g. urednik, dovolite še malo polemike. Neka dobro znana ze-
lena glista je zanesla lumparski članek v „Slovenca" št. 62. Tam laže, zavija, se huduje, zmerja in psuje kot pravi ogrski cigan. Če bi bil dopis stvaren, bi stvarno odgovoril, a tako se pa hočem malo pošaliti z njim. „Sloven-čevau glista laže, da je namera ustanoviti mlekarsko zadrugo prišla na uho „neodvisnim kmetom" ter modro nadaljuje: „in mislili so si: (namreč neodvisni) Ako mlekarno klerikalci sami ustanove, potem smo izgubljeni
v Cerkljah za vse večne čase." Kajne, oh, to bi bilo hudo! Resnica je pa ravno nasprotna. Vi capljate za nami „neodvisnimi". Laž je, da smo mi odbor skrpucali. Ob navzočnosti najuglednejših mož obeh strank smo soglasno volili. Mi ne poznamo v gospodarskih vprašanjih nobene razlike med klerikalci in liberalci.   Kako pa
vi to razumete, ste pokazali! „Slove-nec" napada gg. učitelja Lapajneta in nadučitelja Kmeta, češ, da sta nepo-sestnika. Primera: ali ima kaplan Janez Bešter kaj posestva, pa je vseeno v odboru hranilnice? Glejte, glejte, kako ste bedasti! Gotovo pa bodo dali od hiše, katero vodi Lapajnetova žena, več mleka, kakor kaplan. Največja bedarija in neumnost je, da vlači člankar zadnje volitve v svoj spisek. Vidi se, da iz njega gori le politika? In še celo prorokovati je pričel. Kako modro jo pove, da liberalci nimajo vsi skupaj 100 litrov mleka. Jaz pa trdim, da niti enega ne, pač pa vsega njih krave. Seveda klerikalci ga bodo takoj spravili skupaj 1000 litrov, ker ga je samo kaplan Bešter obljubil 999 1. Tisti pa, ki kmeta ovira pri napredku, ste ravno vi klerikalni hinavci, ker ne veste nič, ne znate nič, pri vsem tem pa gleda iz vas sam napuh.
Tudi se kakemu kaplanetu ni potreba bati za obstoj mlekarne, kajti, ko začne pokati, prestavljen bo on takoj na drug konec dežele. Izgledi: Trnovo, Dolenja vas, Dolenja Dobrava itd. Vprašam, koliko bo založil kaplan v njo iz svojega? Nič, ker razen par črnih hlač in sukenj drugega nima! Pač pa nagovarja ljudi, da bi volili tak odbor v posojilnico, da bi daroval dobiček iste za kaplanovo mlekarno.
Tudi mi se ne bojimo za svojo, kajti na prapor smo napisali pravico in poštenje, če bomo pošteno delali, spoštovali pravico, gotovo nam je obstanek zagotovljen. Ta namen imamo in ga hočemo po najboljši volji izvrševati.
Ponovim pa še enkrat, da priobčite imena „pravih kmetov".
Pardon! Sedaj pa še, kar se tiče moje osebe. „Slovenec" pravi, da je načelnik mlekarski zadrugi Babičev fant, brez posestva iz Zg. Brnika.
Izjavljam: Izvoljen sem bil soglasno, o čemur se mi pred ustanovitvijo še sanjalo ni. Sprejel sem to, dobro se zavedajoč, da imam težko stališče, polno odgovornosti. Čeprav nisem posestnik, založil sem vse stroške, kar smo jih imeli z mlekarno, iz svojega. Ali ni boljše biti brez posestva, kakor pa imeti zemljo z dolgom obloženo, da se gospodar še ganiti ne upa. Zategadelj garancije dovelj.
Tudi sem pripravljen ves ta denar darovati mlekarski zadrugi, če bi imel imeti kak človek pri nji le vinar izgubiti. Le dobro spravite ta list, da bost - imeli mojo izjavo na papirju Se vprašanje, ali sem za vodstvo sposoben ali ne. Dokončal sem kmetijsko šol* z odliko — nakar sem ponosen, dovršil mlekarski tečaj na Tirolskem, pečam se že kakih 10 let temeljito s tem vprašanjem, nisem ptica selivka, od danes do jutri, kakor kako kaplane. Poživljam „Slovencau, naj priobči, kaj ve do mene, razen tega, da se moj klobuček ne privzdiguje pred osebo cerkljanskega kaplana.
Končam Višje oblasti pa prosim, naj poizvedujejo nepristransko, kdo je začel snovati prvi mlekarno, ali smo pri njej poštenjaki itd. Vedele bodo in se prepričale o poštenosti kaplana Besterja in par njegovih kričačev.
Obračam se do Vas, cerkljanski posestniki, ali hočete zaupati nam kmetom, ki lahko pokažemo svoje žuljave desnice, ki v potu svojega obraza pridelujemo živež za naše tla-čitelje, da se maste po kaplanijah in far o v ži h.
Mi kmetje bomo ostali, kaplan bo šel. Zapeljal Vas bo, kakor že marsikje kaplani, n. pr. v Dolenji vasi. Trnovem, Sp. Dobravi, če se zgodi kaj takega, šel bo kaplan na drug konec dežele, mi kmetje bomo pa ostali. O tem, posestniki cerkljanski, pa prosim, premišljujte!
Jože! Jenko ml.
a!i kakor me naziva pobožni „81ovenecu Babičev fant.
Iz Skocijana In Turjaka.
Klerikalci imajo v svojem okrilju mnogo političnih kameleonov. Tudi turjaški Miha Horvat je tak. Ko je prišel pred štirimi leti na Turjak, se je družil s samimi liberalci. Inšta-
lirali so ga 4 liberalni učitelji. Sploh se je držal večinoma liberalne družbe. Ata Tone pa niso bili zadovoljni s tem in marsikatero je Miha dobil pod nos. Ker so mu postala v Turjaku tla prevroča in ker se je bal, da ga ata Tone ne pošljejo zopet kam v prognanstvo, tedaj sleče Miha staro suknjo in obleče ata Tonetovo. Postal je pokoren in vreden sinček ata Toneta. Najprvo je imel nekak misij on na katerem je neki pater Kunstelj otrobe vezal. Vsi grehi so se ožigosali, samo kvartopirci so imeli milost. To pa za to, ker je Miha strasten tarokist. Da so so pri spovedi mladi ljudje pohujševali, se žo samo ob sebi razume. Neko dekle je dobilo prvo vprašanje, če zna otroke delati. Marsikatero neumnost sta še skvasila Miha in p. Kunšten, a ni vredno, da bi se pisalo.
Za Sukljeta (pobratima kameleona) je šel Miha kot besen v boj. Ker je njegova fara premajhna, tedaj je še sosedno porabil. Gotovo je takrat nekaj hlač strgal med koleni, tako je letal okoli. Ko je bila volitev trg. m obrt. zbornice, je Miha na cesti Čakal iz semnja idoče obrtnike in pobiral njih glasovnice.
Ker je tako vnet škofov agent postal, si je mislil, da mu bo škof takoj kakšno mastno faro dal. Zadišal mu je posebno Sv. Peter v Ljubljani. Toda Miha je obračal — škof pa obrnil. Ata so rekli: premalo si se še pokoril, premalo si še naredil za me! In Mihec, ubogljiv sinček, se trudi in peha dalje s tolažbo, da ga škof kmalu obdari z mastno faro. *>kofu svetujemo in ga lepo prosimo, da naj se vendar usmili Mihca, kajti v Skocjanu in ^urjaku smo ga siti do grla
Na prižnici je postal strasten „zagovornik" šole in učiteljev'. V vsaki pridigi se jih spomni. Začel j t* pa tudi ljudi od pridige odganjati. V nedeljo (25. t. m.), ko je zabavljal Čez učitelje, so nekateri ljudje kašlj al i — to ga je tako nervoznega storilo, da je rekel, da naj ne pridejo k pridigi. Dobro! Malo poslušavcev imaš, a še manj jih boš imel.
Farji sedaj vedno vpijejo, da hočejo učitelji Boga iz šole vreči. Hinavci! Sami kaj takega delajo! Lansko leto so otroci v Skocjanu obhajali god svojega patrona sv. Alojzija s sv. mašo. Pri maši so peli otroci pod vodstvom učitelja. Proti koncu maše so prinesli nekega dečka pokopat. Otroci so mu na grobu zapeli zadnji pozdrav. Ljudstvo je bilo ganjeno do solz, ko je poslušalo nedolžna otroška grla, a Mihi Horvatu ni prav. On zabavlja čez to v Smrdo-ljubu. Njemu ni prav, da je učitelj naučil šolarje cerkvene pesmi, da pojejo pri maši. Hinavec! Ljudstvo je ogorčeno radi tega, kajti vedno raje posluša petje nedolžnih otroških grl, nego vedno hripavega Feleta in njegove bahnice.
Omeniti še moramo nekaj glede reforme cerkvenega zakona. Na Gra-dežu, kjer kar brenčijo klerikalizma, so se grozno jezili na one, kateri niso podpisali protestne pole. Najhujši so bili Mišarda in oba Priteklja. Prvi je rekel, da se mora vsak tak iz krstne knjige izbrisati, zadnja dva pa, daje vsak tak anarhist. Posebno hud kikirikalec je Mišarda, katerega smo že zadnjič okrcali. Revež se je grozno jezil radi tega. Izrazil se je celo, ako ga tudi tisoč goldinarjev stane, on mora seznati dopisuika onega dopisa od uredništva. O ti revščina neumna, ko bi res imel toliko denarja, ne bi lizal in obiral Hrvatovib ostankov.
Kdor ima maslo na glavi, naj ne hodi na solnce. Amen.
Glasovi iz Senožeč
Celo golido gnojnice je izlil naš kaplan na župana Garzarollija ter na podžupana Medena in obč. odbornika Antona Mahniča v sobotnem „Slovencu". Prvemu svetuje, naj pospravi svoje reči in se izseli iz Senožeč; to je res najvišja predrznost, katere je zmožen le kranjski far. Druga dva pa napada prav po kristjansko, ker ne marata v njegov rog trobiti, upa pa, da se bodeta še „poboljšala". Na glas mu povemo, da ostaueta tudi ta dva trdna na strani napredne stranke, tudi če kaplan Kleindienst ves fižol, katerega je v lemenatu „pofrontalu izbruhne iz sebe. Le tako naprej napadaj, Jakobus, to jo največja reklama za nas, skoraj boš izgubil še tistih par privržencev, katere imaš Še na svoji strani. Tudi najslepejšim se začne svitati in začenjajo uvidevati, da ni vse zlato, kar se na tebi sveti.
Generalni štab agitatorjev za prihodnje občinske volitve obstoji iz sledečih korifej : kaplan Kleindienst, stari in mladi Zelene, Funda ter seveda tudi obligatni „—inžener". Za počV. Škoda, da je posestnik panorame ta teden že odšel, imel bi krasne dohodke, ako bi te politične bajace razstavil v svojem Šotoru. Kako lepo bi na primer bilo, mesto rimljana Pro-fusa, ki je svojo hčerko — katerej pa ni bilo ime Johanca — popolnoma izsesal, videti starega Gruneta na odru!
Svoj dolgi blagoslovljeni nos je vtaknilo naše kaplane tudi v Se-nožeški potok, kjer je največ dre-nulj. Boji se namreč, da bi na novo obokanem prostoru postavila gosti 1-ničarka, ki si je z največjim pridom zaslužila nekaj premoženja, kegljišče, česar pa ta niti ne namerava; vendar je to značilno za rimskega duhovnika, ker niti ženski ne privošči majhnega poštenega dobička. Gospod kaplan, ali ne poznate Kristusovih besed : ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. —
Sicer pa se temu človeku ni čuditi, če ne izpolnuje zapovedi božje. Njegovo največje veselje je, ljudi hujskati med sebo . T*.-.»*!. v ge večkrat omenjena prejanja giajsčinska zemljišča, katera je kupil znani konzorcij klerikalnih kmetov iz Brkinov, mu dajejo lep povod za farbanje ljudi. Pred nekaj dnevi je javno izjavil, da je vzel velik travnik zraven pivovarne za-se v najem, da ga vsled tega pivovarna ne more dobiti; posestniki tega travnika pa so pozneje izjavili, da se bode ta travnik še le na javni dražbi dal v najem. Res, velik resnicoljub je to kaplanče.
Občino Dolenjavas je naprosil, naj mu dovoli nabiranje sena za svojega konja; seveda županija tega ni dovolila, kar je tudi popolnoma pravilno, če nima sam toliko, da bi nakupil svojemu konju krme, naj ga pa da znanemu Hrovatinu, da mu naredi iz njega klobasice, potem mu tudi ne bo treba kmetov v cerkvi prositi za klobase.
Tudi na „Slovenski Narod- so je spravil ta Človek v kompaniji z mladim Zelencem in „—inženerjem" ; v cerkvi pripoveduje, daje greh, brati „Narod", sicer pa da njemu nič ne stori, če čez njegovo blagoslovljeno osebo piše. Vendar so se imenovane tri kapacitete podale h gosp. Antonu Zelenu, prodajalcu „Naroda*4 in mu obljubili — seveda zopet kos graj-ščinskega travnika v letni najem-niščni vrednosti f> K med tem ko gospodu Zelenu prodaja „Naroda" in „Ose" na leto gotovo do 100 K dobička doprinese. Mož je seveda z ogorčenjem odklonil to zahtevanje.
Ta far je le toliko dosegel, da se zdaj razproda ob nedeljah pri nas pet do šestkrat več iztisov „Naroda" kot doslej.
O zadnjem shodu velikega Lam-peta in abstinenta Kreka še vedno trobi v „Slovencu", kako da je bil ta shod obiskan. Radi tega je pa potrebno povedati, da je bila več kot polovica naprednjaku v zraven. Prišlo je tudi iz Vrabč — vipavskega okraja — vec udov naprednega izobraževalnega društva in zakaj ? Tamošnji far jim je namreč natvezel, da se gre za novo cesto, ki se hoče baje graditi iz Senožeč oziroma Dolenje vasi na Vrabce. To in nič drugo jih je privelo v Senožeče! Tudi socijalni demokrati so bili navzoči. Sicer pa Kleindienst naj vpraša svojega kum-pana, starega Zelenca, s katerim pri mladem Zelencu po večerjah kujeta neumne dopise za „Slovenca**, kako so govorili osleparjeni posestniki po shodu pri Mušiču v gostilni
Dalje omenjajo ti poštenjakoviči v sobotnem „Slovencu" vlom v tu-kajšno mlekarno ter trdijo, da je žandarmerija drugi dan merila škornje ljudem, ki so naprednega mišljenja. To hočemo popraviti v toliko, da so se res nekemu fantu škornji merili in ta fant je kaplana Kleindienst a famulus, kateri ga sleherni dan spremlja na lov, tedaj v njegovi službi.
I\cs, čudne želodce morajo imeti čitatelji „Slovenca", ki morajo take pomije prebavljati iz lista, katerega zalagajo Kleindienst et Klapa s svojimi bedastimi dopisi. Končamo pa tudi, kakor Kleindienst z latinskim pregovorom: Jakobufl noster! Si : > Ouisses, philosopiius maiisisses! Amen!
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 81. marca.
Dež. zbor kranjski. Dnevni red ponedeljkove seje, ki se začne ob 11. uri dopoldne* obsega samo pet točk namreč: 1. Branje zapisnika P2. deželnozborske seje dne 24. novembra 1905. 2. Obljuba novoizvoljenega deželnega poslanca. S. Naznanila do-želnozborskega predsedstva. 4. Priloga 1G4. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlagajo računski sklepi ustanovnih zakladov za 1. 1904 in proračuni za l- 190*>. 5. Priloga 1*>5. Poročilo deželnega odbora o volitvi deželnega poslanca za volilni okraj kmetskih občin Kočevje-Ribniea-Ve-like LašČe. Ta dnevni red najbolje kaže, da je bil dež. odbor popolnoma nepripravljen na to izredna sklicanje dež. zbora.
— Sklicanje kranjskega deželnega zbora. Se vedno ni zanesljivo znano, v kateri namen je vlada
sklicala kranjski deželni zbor. Izmf„ mnogoštevilnih kombinaoij, s kat* rimi so preplavljeni različni listi, , nobena verjetna. V nekih listih, \ so v tesni zvezi z Gautschevo vlai]f čitamo, da hoče vlada predložiti d« zboru zakonski načrt o zvišan, učiteljskih plač in zakonski ^ črt o premem bi deželnozbr,, skega volilnega reda. Tudi \ ni ravno verjetno. Kar se tiče uči teljskih plač, je že baron Heim a? Čas spravil pred deželni zbor nači začasnega zvišanja, ali vsled klen kalne obstrukcijo ga ni bilo mogoč rešiti. Morda je baron Hein takrrj upal, da bodo učitelji z ozirom na^ načrt vzdignili tako agitacijo po \% želi in kmetsko ljudstvo tako revah cijonirali, da bodo klerikalci prisiljen; opustiti obstrukcijo. To se ni zgo klerikalci se niso udali, dosegli N odstranitev barona Heina in dan. ni misliti, da bi hoteli privoliti zvišanje učiteljskih plač, ko je njjj pozicija ugodnejša, kakor je kila \ pred nekaj leti. Mogoče je seve^ vse eno, da predloži vlada tak n ali ko to stori, stori to v zavesti, ^ bodo klerikalci ta načrt pokopali i obstrukcijo. Učiteljske plače bod1 torej le pretveza — izvzemši slučaj da odpre vlada nove vire do hodkov, iz katerih bi se mi> glo pokriti zvišanje n čitali skih plač. Kar se tiče deželnozbo: skega volilnega reda je čudno čuti vlada ravno sedaj potreb sprožiti to stvar. Se meseca januvarji je rekla, da ne predloži takas načrta in rekla je tudi, da se jVj ni zdi potrebno odgovoriti na ton; devno resolucijo dež. zbora. Zdaj pi pravi, da j« morala sklicati dež. Ebo* da odgovori na to resolucijo. To j pač humbug. Sicer pa bomo ▼ pom deljek videli, kak zajec tiči za t*e grmom.
— Dr. ŠusterŠiČ je menda spre jet med telesne lakaje bar. Gautocta Pri vsaki priliki glešta GfMltsohef štiflete. Ko je Gautsch sklical deželn zbor, ne da bi bil kaj povedal dr Šusteršiču, je ta malo godrnjal, a! kmalu se je spomnil, da je teško ih biti boljšega gospodarja in spravil i je nad poročevalca dunajska vZeil in mu slovesno zatrjeval, da je bani Gautsch najkorektnejši vseh birokrati" in da je bilo neizogibno p©tre:»*a sklicati deželni zbor, ker je neizogibni potrebno, da vlada pove, kaj nii«li 1 splošni in enaki volilni pravici za ..las želni zbor. Sicer je to vlada ž«* povedala v državnem zboru, ali t » ■ dr. Susteršiča nič ženiralo. Pravi se vedno zavzame za svojega ge darja.
Ljubljanske   obč. volita
bodo i: "      i aprila in sicer utegneji biti   nekoliko  zanimivejše,   kakor i bile v zadnjih letih, ker hočejo kien-kalci   zopet   enkrat   poskusiti -voj« srečo. Z odprtim vezirjem  seveda u< bedo nastopili, ker vedo, da bi -osmešili. Toda poskusili bodo s sle mišenjem   in   nastopiti   hočejo k obrtna stranka.   Le  za kandidate i Še v zadregi. Doslej imajo samo d v* to sta kovač Vrh o vec in gost čar D a c h s, dva moža, ki jih nober pameten človek ne smatra za res S  kandidaturo   kovača Vrhov gostilničarja Dachsa je vsaj pre.-k: Ijeno, da bodo prihodnje  volitve ra bavne in da bo kaj smeha.
„Slovenski obrtnik'1 .r
kratkim   prinesel  jako oster zoper Gautschev načrt volilne rsH V tem dopisu se povdarja, da n** ^ po tej reformi  17.000 k ran j il obrtnikov imelo nobenega sai nika. Značilno je, da je ta dopi* 1 tekel  kakor  kaže  šifra iz strog' klerikalnih   krogov.    Tudi ta^ klerikalci,   če   niso  popolnoma z*1^ kani, se je začelo daniti, tudi I že uvideli, kam jih pripelje klerikalk politika.    Ko   sta  zadnjič    Kre J in F r a n č i Č v trgovski   in obrt zbornici   nastopila   proti Eibi <M naj   dobe   tudi   trgovci   in obrtr.> svojim davkom  in  svojemu šte^1 primerno zastopstvo, je zavladala ni* vsemi  spodobnimi  obrtniki najf^J' ogorčenje   in  čula   so se rotenja, ^ bodo obrtniki takim ljudem pri Vrf priliki tako  posvetili, da bo te*! gledati.
BV~ Dalje v prilogi.
2. Prilog* „S'ovenskemii Naroda" št 74, dn6 31. marca '906
„Na Koroškem se dani. •
Naš članek, ki smo ga priobčili pod tem zaglavljem, je vzbudil občno zanimanje. Čujemo, da se nekateri gospodje v Celovcu posebno belijo glave, kdo da je pisal ta članek. Oa ne bo nesporazumljenj, konstatiramo izrecno, da „ Mirov" urednik gospod E k a r ni s tem člankom v nobeni zvezi. Sicer pa se nam zdi, da je brez pomena, kdo kaj piše, in važno le to. kaj je pisano.
— K napada na urednika celovškega „Mira". Slovenski svet je <trmel nad tem dogodkom, o katerem je poročal v zadnji torkovi številki .Narodov" uvodni članek; saj takega očitanja brumnemu „Miru" ni pričakoval nihče. Tudi stari, čestitljivi koroški rodoljubi so bili iznenađeni. In poročam naj besede, ki jih je izpre-govoril v prilog „Miru" njegov lastnik, odlični rodoljub gospod dekan Gregor Einspieler na javnem <hodn. Jaz opažam z velikim zanimanjem delovanje „Mira", je dejal, a kakršnega je zasnoval moj stric Andrej Einspieler, tak je ostal; rMir" naj   zastopa   predvsem narodnostno
iejo, „Mir" je ustanovljen za ljudstvo, da ga probuja v narodnem oziru, ne sme se mu očitati radi tega, da je protiverski list. To so besede — ip-<issima verba -— pametnega duhovnika -tare Šole; prišle so od najkompetent-nejše strani — lastnika „Mirovega" in naj bi ne ostale glas vpijočega v puščavi. Veselo znamenje pa je, da je ogromna večina na strani te kompetentne strani, in najboljše je, da se zadnji dogodek na letošnjem shodu političnega društva za koroške Slovence Čimprej e pozabi, grešniki pa, ki so ga zakrivili, — spokore . . .
—k.
— Premembe v državni veterinarski službi. Okrajni živinozdrav-nik Hugon T ur k v Radovljici je poklican v veterinarski oddelek k deželni vladi in veterinami azistent Josip Stegu v Ljubljani je dodeljen kot uradni živinozdravnik okrajnemu glavarstvu v Radovljici.
Imenovanje v finančni službi na Primorskem« Carinski asistent Anton Vida je imenovan carinskim oficijalom v X. čin. razredu, •arinski praktikantje Josip F e r 1 a n, Aleksander Ulčigraj in Karel B a j t carinskimi asistenti v XI. čin. razredu.
— »Osa11. Enoindvajseta številka .Ose*"1 prinaša na prvi strani podobo izborno urejenega izleta preslavnega brumnega telovadnega društva v čuka". Vsak „Sokolec", ki ni pravočasno prestopil k tema res jako zabavnemu društvu, mora dobiti od same zavisti zlatenico. — Poleg druge manjše je pohvalno omeniti karakteristično risbo ,Proletarec". Izmed vsebine nam najbolj ugaja pesem „G o r i š k a" in spiski -Pravljica o kuti", ^Prekanjeni pre-kanjenecu in „Prvotno, precej ublaženo izvirno poročilo „Slovencau o zaupnem shodu liberalne s v o-j a ti.*
— Slovensko gledali&če. Snoči se je poslovila od nas slovenska opera. Peli so v Četrtič „Tosko", ki je uspela na našem odru izmed vseh oper le-
je sezone najsijajneje. Moralen Di-peh vseh štirih predstav je bil velik, in vprav poslednji večer je videlo slovensko občinstvo, koliko izgubimo s slovensko opero. Gospe Skalovi, g. Orželskemu, gosp. Oufedniku in drugim umetnikom, ki so se poslavljali od nas, je prirejalo razdragano občinstvo prisrčne ovacije.
— Žensko telovadno društvo
V Ljubljani prosi še enkrat slavno občinstvo, naj blagovoli priti k jutraj-snji telovadski skušnji pravočasno, ker se med telovadbo dvorana ne bo odpirala.
— Skupne pevske vaje ženskega in moškega zbora „Glas-bene Matice" ob ponedeljkih in sredah se pričnejo prihodnji ponedeljek, dne 2. aprila, ob 8. uri zvečer v pevski dvorani „Glasbene Matice". Častiti Člani se vljudno naprošajo, da pridejo točno in polnoštevilno.
— Primarij dr. Gregorič snuje ▼ Ljubljani  velik privatni sanatorij.
V društvu zdravnikov za Kranjsko s® je že razpravljalo o tem projektu.
— Petindvajsetletnico službovanja pri enem in istem gospodarju je praznoval pred kratkim gosp. Ivan Samec, poslovodja tvrdke Vaso Pe-tričič. Kakor iz uradnega lista raz-vidimo, imenoval ga je sedaj g. Pe-tričič javnim družabnikom, čestitamo!
— Občni zbor deželnega In gospejnega pomočnega društva Rdečega križa za Kranjsko, določen na dan 30. marca se vsled ne-skleČnosti ni mogel vršiti in se bo drugi občni zbor vršil ne glede na število navzočih Članov dne 3. aprila t. 1. ob 5. uri popoldne v hiši Kongresni trg št. 7 II. nadstropje.
— Društvo slovenskih učiteljic
ima svoj redni občni zbor dne 12. aprila t. 1. ob lO. uri dopoldne v slovenski osemrazrednici pri SvJ Jakobu v Ljubljani.
— Roditeljske večere s predavanji uvede vodstvo II. mestne deške ljudske šole na Zoisovi cesti ter bode prvo javno predavanje dne 7. aprila ob polu 8. uri zvečer v ondotni telovadnici. Predaval bode gosp. učitelj Janko Likar o vzgoji dece v predšolski dobi. Pristop je vsakomur dovoljen. „Roditeljski večeri" so uvedeni že po vseh večjih mestih in končno jih dobi po zaslugi marljivega uČiteljstva še Ljubljana.
— Prosta organizacija okrožnih zdravnikov na Kranjskem je izvolila načelnikom dr. Petra De-franceschija v Novem mestu, namestnikom pa dr. Ericha Schrev-erja v Kočevju. Novo ustanovljeno društvo ima namen: pospeševati in varovati interese svojih članov. Na-čelništvo organizacije bo zastopalo od sedaj vsakega Člana pred raznimi kor-poracijami ter ga podpiralo v njegovih stanovskih težnjah. Vsako prošnjo, oziroma pritožbo v stanovskih zadevah je predložiti načelništvu, katero v imenu organizacije vse potrebno ukrene. Dne 25. t. m. se je ustanovila na Dunaju državna zveza vseh avstrijskih zdravniških organizacij. Načelnikom je bil izvoljen dr. Janeczek-Herrnbaumgarten, namestnikom dr. NekoviČ-Stammersdorf. Zastopanih je bilo deset avstrijskih kronovin. Kranjski delegat dr. Peter Defranceschi je predložil pravila državne zveze, katera so bila po daljši debati soglasno sprejeta. Delegati iz Češkega in Mo-ravskega so želeli, da se zavzame zveza osobito za gospodarski prospeh zdravnikov ter pristopi v to s vrh o zvezi nemških zdravnikov v Lipsiji. Sklenilo se je, da se tej želji ustreže, kakor hitro bodo tesno organizirane vse avstrijske kronovine.     Dr. D.
— Občni zbor „1. ljubljanske moške podružnice" šolske družbe sv. Cirila in Metoda se je vršil v
sredo, dno 28. marca, v društvenih prostorih v „Narodnom domu" v Ljubljani. Blagajnik dr. Ivan Svetina je predložil račun za leto 1^05. Vplačali so 4 novi pokrovitelji, in sicer ^Katoliško tiskovno društvo v Ljubljani" 200 K (zastop. kanonik Andrej Kalan), „Vza-jemno podporno društvo v Ljubljani" 200 K (zastop. primarij d r. V. Gregorič), „L j u d s k a pesmarica" 20126* K (zastop. prot. dr. G r. Pečjak), „Zabavna družba na Dolu** (zastop. A. Gnus, nadučitelj na Dolu na Štajerskem). (Za leto 1906. je vplačala pokrovitelj-nino 200 „Ka toli šk a Bukvama" v Ljubljani. To pride v račun prihodnjega leta). 8 novih ustanovnikov je plačalo ltiti K, 262 letnikov let-nine 524 K in 37 podpornikov 37 K. Ciril-Metodovih darov so darovali stari pokrovitelji 41 K, stari ustanov-niki 168*40 K in letniki '27*2 K. Podružnica je torej v letu 1905. nabrala 20097b" K. Članov je imela: 51 pokroviteljev, 41 ustanovnikov, "262 letnikov, 37 podpornikov, skupaj *>91. Po tem poročilu se je volil znova odbor: Prvomestnik dr. V. Gregorič, primarij in posestnik; namestnik I. Sušnik, stol. kanonik in dekan; zapisnikar Pr. Novak, c. k. gimnazijski profesor; namestnik A. Kartel, c. kr. gimnazijski profesor; blagajnik dr. Ivan Svetina, c. kr. gimnazijski profesor; namestnik dr. Ivan Hribar, odvetnik; odbornika M. Brad ašk a, c. kr. finančni računski asistent in dr. I. Žmavc, c. kr. gimnazijski profesor. Za odposlance h glavni skupščini so biii izvoljeni: BradaŠka, prof K en da, Novak, Svetina, Sušnik, dr. J. Tomišek, Žmavc — Podružnica sprejema tudi zunanje rodoljube kot člane, bodisi kot pokrovitelje, ustanovnike, letnike ali podpornike, zlasti tiste, ki bivajo v tujini ali v takih krajih, ki nimajo letne podružnice. Da ostane gmotno stanje tudi letos tako ugodno kakor lansko leto, je želeti, da bi se rojaki tudi izven slovenske domovine pridno priglašali (pri blagajniku prof. dr. Ivanu Svetini) kot člani prve najstarejše podružnice prepotrebne družbe sv. Cirila in Metoda.
— Društvo hišnik posestnikov v Ljubljani. Dne 19. t. m. oglasila sta se predsednik in tajnik državne zveze društev hišnih posestnikov v Avstriji v finančnem ministrstvu, da naznanita finančnemu ministru ustanovitev državne zveze. Finančni minister je jako vljudno deputacijo sprejel in zagotovil, da predloži Če le mogoče vlada predlog za reformo hišnega davka še tekom tega leta, akoravno
je dotični materijal ogromen. Strinja se popolnoma z nasvetom, naj se vrši poprej o tej vladni predlogi posvetovanje, h kateremu se tudi vabijo zastopniki državne zveze, da imajo ti priliko izraziti svoje želje in terjatve, in zagotovi, da se bode posvetoval o tem takoj z dotičnim sekcijskim Šefom. Akoravno so že posamezna društva hišnih posestnikov v Avstriji opetovano vložila peticije za reformo hišnega davka, ni bilo mogoče doseči konkretnih uspehov. Z ustanovitvijo državne zveze smo se pa rešitvi tega vprašanja približali, in je pričakovati, da bodo prizadevanja konsolidiranega hišnega posestva v Avstriji imela več uspehov, kakor posamezna razkosana društva. Kakor hitro dobi vprašanje reforme hišnega davka konkretno obliko, se bo gotovo tudi takoj bavilo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani s to zadevo, pred vsem pa stopilo v dotiko z državnimi poslanci. — Državna zveza mora pred vsem konkretne predloge formuliriti, jih vsem društvom hišnih posestnikov poslati v pregled, ki se posvetujejo o teh predlogih in izid posvetovanje pošljejo državni zvezi v končno redakcijo. Državna zveza določi na podlagi došlih informacij zahteve hišnega posestva glede reforme hišnega davka in jih naznani kot konkretne zahteve posameznim društvom. — Vsa društva se morajo potem solidarno o tem vprašanju razgovarjati z državnimi poslanci svoje kronovine. — Ker je pa v to svrho treba veliko časa, je gotovo umestno, ako se odbor državne zveze že takoj prične s tem vprašanjem baviti, da ne stoji nepričakovano pred storjenim dejstvom. — Ako se to zgodi, obvestilo bode društvo hišnih posestnikov v Ljubljani svoje Člane o dotičnih obravnavah.
— Umrl je v Šiški gosp. Franc Kauschegg, star 86 let. Pogreb bo v ponedeljek ob 3. pop. Včeraj je v Ljubljani umrl v pok. učitelj g. Josip Traven, star 67 let.
— Požar je uničil v nedeljo v ČeŠnjicah pri D. M. v Polju hišo Martina Viranta. Škode je 500 kron. Ogenj je zanetila najbrž hudobna roka. — V Mengšu je pa v torek pogorel pod in šupa s klajo in steljo posestniku Francu Pavlicu. Škode je 2000 K, zavarovalnine pa 1400 K.
— Poskusen umor iz maščevanja. V Vnanjarjih pri Litiji živi 351etna vdova Marijana Ulčar, ki ima precej premoženja. 201etni Franc Bra-tun je hodil za njo, a brez uspeha, ker se je UlČarjeva oddala Josipu Prašku iz Laz. Bratim je bil vsled tega jezen in se je hotel maščevati. Ko sta v ponedeljek zaročenca prišla domov s semnja v Litiji in ravno stopila v hišo, počila sta skozi okno dva strela, ne da bi bil kateri zadel koga; krogli sta švignili mimo Praška. Orožništvo je aretovalo Bratuna, ki je sprva tajil, pozneje se pa udal, da je streljal s puško, da pa ni vedel, kaj da dela.
— Razmere v turjaški fari.
Piše se nam iz Turjaka: Turjaški žup-ljani so se pogovarjali, kje bi se pritožili, da bi spravili iz fare župnika Horvata, a so jim drugi povedali, da je to nemogoče, ker se je Horvat intabuliral na turjaško faro. Ta naš božji namestnik se norčuje na priž-nici iz svojih faranov, izmed katerih pa nekateri tega ne vedo, ker so kimavci, ki na vse rečejo „da". Tako se niso prav nič protivili, ko jim je Horvat predložil račun za 360 K za masni plaŠČ. Ta ali oni je kar segel v žep in plačal po 10 ali 20 K. Danes se že kesajo, seveda prepozno. Horvat je imel na sv. Jožefa dan pridigo o civilnem zakonu in trdil, da tisti, ki se niso hoteli podpisati na protestno polo, ne bodo nikoli zveličani in da tak nobeden ne dobi pri njem odveze. Lepa je ta! Kadar se bo kakšnemu Horvatu zlj ubilo, pa bodo Turjačani izveličani, drugače pa ne ! Tisti časi, gospodine Horvat, so minuli, ko je kmet verjel takim grožnjam. Ko smo imeli pri nas misij on. bili so ljudje vprašani čudne reči pri spovedi. Posebno dekleta izpod 20 let so misijonarji izpraševali, da so sramu rdela in da niso vedela kam pogledati. Seveda je bilo to vse v zveli-čanje izpovedankine duše! V zveli-čanje duš Turjačanov je menda tudi, da mora zdaj pri izpraševanju za velikonočno izpoved vsak faran, Če je oženjen, plačati 80 v, če je pa še samec, pa samo 40 v. Ako to ni v izveličanje turjaških duš, je pa v izve-ličanje Horvatovega žepa, kar je našemu župniku menda še veliko bolj mar.
— Politično društvo „Jedna-kopravnost" v Idriji je povabilo v
soboto, dne 24. t. m. zvečer v gostil-n i carske prostore Srečkota Kogeja delavce eraričnega rudnika k zaupnemu shodu, na kojega je došlo precejšnje število delavcev. Shod je otvoril predsednik Ivan Bonča, na kar se je izvolil za predsednika shoda Ivan MahoriČ, za zapisnikarja pa Pavel Žonta. K prvi točki dnevnega reda je poročal rudar Jakob Kavčič glede novega plačilnega opravilnika.
Po kratki debati se je sklenilo, da se v tej zadevi stavijo solidarne zahteve vsega idrijskega eraričnega delavstva. Nadalje je poročal Ignacij Modrijan o nekaterih nujno potrebnih premenah plačilnega pravilnika provizijonistev, ki imajo tako nizko odmerjene provizije, da niti za naj skromnejše živ-ljenske potrebe ne zadoščajo. Zahtevati bi bilo predvsem, da se namesto sedaj določene 26 kr atne dnine, vzame pri odmeri pokojnin v poštev 30kratno, kar bi bilo docela opravičeno, ker delavci tudi od nedeljskih dni prispevke plačujejo za bratovsko sklad-nico. Druga nič manj važna zahteva je, da se pri delu ponesrečeni delavcem podeli popolna pokojnina ne gle.de na njihovo službeno dobo in da se ta razteza tudi na žene in otroke. V smislu teh zahtev sestavljeno resolucijo predlaga poročevalec shodu, ki jo po nebistvenih popravkih odobri in se odda navzočemu odborniku bratovske skladnice F. Filipiču, ki izjavi, da odborniki zastavijo vse moči, da se sprejeta resolucija ugodno reši. Po končanem dnevnem redu zaključi predsednik shod zahvalivši se udeležnikom za mirno in stvarno razmotri vanje.
— Žrtev hujskače v. Na to notico je odgovoril Kristan v zadnjem „Napreju", odgovoril tako, kakor je moral in kakor pač zna. Tajiti resnico in zavijati dejstva ter tako slepiti svoje lahkoverne pristaše, to smo že tako navajeni od njega, da smo vse „lažnjivce" prav hladno in mirno vzprejeli. Prav njegova podtikanja laži in res klasična utemeljevanja te so nas še posebno preverila, da se nam je sporočila le č s a resnica. Za vzgled navajamo. „On" piše: laž je, da je Treven vložil tožbo proti Antonu Kristanu, ampak resnica je, da jo je vložil proti Stravsu, Filipiču in A. Kristanu, laž je, da je Kristan imel zagovornika, ampak imela sta zagovornika Stravs in Filipič, katerima se je — nehote seveda — pridružil še Anton Kristan, laž je, daje Treven vložil tožbo proti Kristanu, res pa je, da je vložil ovadbo itd. Kdor zna, pa zna! Vsa ta podtikanja pa je nadel Kristan neznanemu dopisniku, ker nima poguma imenovati osebe, dasi jo pozna, ker bi drugod ne mogel vzd žati svojih obrekovanj. Končno pravi, da bo imel „On" su-verensko preziranje za dopisnika. Pa s tem še najbrže ne bo po nas, kakor se nismo bali njegovega zaničevanja in hujskanja po „skazjonih", tako se ne bojimo njegovega suverenskega preziranja! O sveta domišljavost Kristanova!
— Za Vilharjev spomenik je
poslal g. R. Dolenc, vodja na Grmu,
10 kron. Srčna hvala!
Odbor za Viharjev spomenik.
— Igre Marijinih devic in larška bisaga. Piše se nam in Cerknice: Pri nas igrajo Marijine device nedeljo za nedeljo brezplačno razne igre v hiši, kjer je žalostno izdihnil svojo črno dušo s katoliškim blagoslovom obdarjeni konsum. Mi nimamo nič zoper to igranje in pobožnim Marijinim fantom prav od srca privoščimo,' da se v gneči ščegetajo in žgaČgajo z Marijinimi hčerami. To je Čisto naravno! Le oblast vprašamo, 5e ve, da se vrše včasih Še po dvakrat na dan te veselice, pri katerih se pobira vstopnina po SO in 40 v. Ker dekleta vse zastonj igrajo, gre seveda ves denar v duhovsko lačno bisago; ako so ljudje toliko neumni, da jo polnijo, seveda brez upanja, da bi jo napolnili, pričakujemo z vso gotovostjo, da se plačuje od teh predstav primerna taksa.
— Cementna tovarna v Mojstrani dobi tovarišico v hrvatskem Primorju, namreč v Bakru. Lastniki mojstranske tovarne zgrade v Bakru veliko tovarno, kjer se bo izdeloval cement za prekmorski eksport. Kakor se vidi, niso Hrvatje nič pametnejši kakor mi, ki tudi nismo znali izkoristiti domaČega zaklada, ki ga zdaj tujec s sijajnimi uspehi eksploatira. BakarČani naj pazijo, da ne bo nova tovarna tako posegala v politiko, kakor dela v Mojstrani, kjer je središče pangermanske agitacije.
— Zamorec se hoče prati. Piše se nam iz Metlike: „Slovenec" je prinesel pod tem naslovom v številki 68 neki odgovor na notico v št. 63 „Naroda" glede našemljencev na pustni torek v Metliki. Dopisnik „Slovenčev" bi bil rad silno dovtipen in misli, da vodi najfinejšo polemiko, dočim je njegova polemika kisla kot Čmerika in se takoj vidi, da bode dopisniku izpadlo še tistih par las, ki jih počiva na častitljivi njegovi glavi. Ako se je neki c. kr. uradnik nekaj zgražal, je to njegova stvar, ki pa nikakor ne dokazuje, da ni mož bolj neumen nego pobožen. Operite metliški klerikalci najprej sebe, potem pridite v javnost na dan. Obžalujte svojo kratko pamet in glejte, da se vam sčasoma nekoliko podaljša, Če je sploh še čas zato. Svoje pameti pa ne devajte na natezalnico, ker zgoditi se zna prav lahko, da se vam naredi kaka nesreča, katero boste še bolj obžalovali nego kaj drugega. Pa
ne da bi bili kaj jezni zaradi tega! To Škoduje!
— Umrl je v Trnovi j ah pri Celja
veleposestnik Martin Bincl, zaveden slovenski narodnjak. — Istotaia je umrla žena znanega veleposestnika in rodoljuba Franca Stožirja Josi-pina Stožir.
— Akademija. Bralno društvo za Laški trg in okolico je povabilo društvo Akademija, da priredi to nedeljo poučna predavanja. Akademija je pridobila za to predavanje znanega štajerskega čebelarja g. Ivana Ju-rančiČa iz Ptuja, ki bo predaval o Čebelarstvu. Razen njega predava g. dr. V. Ravn i h ar „o nek a te rili državljanskih pravicah, zlasti o volilni pravici." Predavanje se vrši v dvorani št. 11. v Laškem trgu. Pričetek ob 3. uri popoldne.
— Vsled zastrupljenja krvi jo umrl V Celju 351etni italijanski trgovec z južnim sadjem Odorico Buttolo. Pri odpiranju zaboja, v katerem so prispele pomaranče, se je ranil ob zarjavelem žeblju ter si zastrupil kri.
— Zastrupil se je v Mariboru 221etni profesorjev sin Herman L e v i t s c. h n i g zaradi slabih učnih uspehov.
— Dvojni samomor pri Mariboru. Kakor smo poročali, so našli v nekem gozdu pri Mariboru trupli neznanega moškega in ženske. Trupli so že lisice strahovito razjedle. Sedaj se je dognalo, da sta bila samomorilca odvetniški konci pij ent dr. Oton Hermanu in 241etna uradnica Amalija Pelikan iz Znojma. Oba sta bila uslužbena v isti odvetniški pisarni ter sta se zaljubila brez upanja na zakon. Iz Znojma sta izginila že meseca oktobra.
— Nemško gledališče v Celovcu g°ji veliko opero, opereto in dramo, subvencije pa ima 2000 K od mesta in 1000 K od koroške posojilnice.
— Črnogorski konzulat v Trstu je odpravljen. Vzrok temu nenadnemu odpravljenju je štedljivost Črnogorske vlade.
— Obesil se je in   si vrat
prereza! v Trstu Sef firme Behr & Co. Herman Heine star 50 let. Mož je bil na živcih bolan in je najbrž storil svoj grozni Čin v stanju hipne blaznosti.
— Z zidarskim kladivom no glavi je udaril v Trstu 281etni zidar Atilij Rossi 401etnega delavca Ptolomeja Lupettija. da se je ta zgrudil in da ni dosti upanja, da bi okreval, ker ima velikansko rano. Rossi je po dejanju zbežal.
— Trgovcem vina. V Černikalu, Gabrovici, Loki, Podpeču. Hrastovljah in v Dolu v Istri imajo kmetje preko 800 hektolitrov pristnega, prav dobrega belega vina naprodaj Vino je izborno, ker je grozdje jako dobro dozorelo in ni bilo sploh nič prizadeto od peronospore, kakor je bilo to po valah poleg morja Vsako leto so imenovani posestniki svoja vina po-prodali še v moštu; da niso ta zadnji pridelek še prodali, je bilo krivo, ker so zvedeli, da so po drugih krajih imeli jako slab pridelek grozdja, in Še to, da je bilo prizadeto od peronospore. Vsled tega so tamošnji posestniki vino držali po 50 do 52 K hektoliter. Ker pa potrebujejo sedaj denar, da si obdelajo vinograde in imajo druge hišne kmetske potrebščine, bi radi prodali svoja vina po 32 do 34 K hektoliter. Naj se torej blagovolijo slovenski trgovci vina in gostilničarji ozirati na geslo ^svoji k svojim" in iti kupit potrebno vino k istrijanskemu bednemu Slovencu. Za vsa večja pojasnila naj se obrnejo do Andreja Bezec p. d. Zgonc v černikalu v Istri
— Otvoritev trgovine. Gospod
Josip Pollak, bivši knjigovodja pri zlatarju in urarju g. Fr. Čudnu ter vrl narodnjak otvori s jutrišnjim dnem na Sv. Petra cesti št. 9 poleg hotela „Llovd* z vseskozi svežim blagom založeno trgovino s Špecerijskim in materijalnim blagom ter z žganjem. VeČ pove današnji tozadevni inserat.
— Izginila je pred par dnevi nekomu na Dunaju avbica iz čipk, staro, beneČansko delo iz 16. stoletja, 17 cm visoka, 16 cm pa široka, sešita iz bele niti in zlatih vlaken, s neenakomernim vzorcem iz stiliziranih cvetličnih vejic, med slednjimi se nahajajoče zveze opremljene s polukroi-nimi loki, v spodnji sklepni borduri z valovito vejico z večjimi cvetkami, deloma popravljena. Kdor jo najde, dobi 500 kron nagrade. Tozadevna pojasnila naj se oddajajo mestni policiji. Istotako je obljubljeno 500 K nagrade onemu, ki bi provzroČil, da pride tat, ki je dne 1. t. m. vlomil pri zasebnici ge. Fr. Scherbaumovi v Mariboru in ukradel 1400 K, pravi.«i v roke.
— Dva vaganta sta baje vlomila dne 26. t. m. na Vrhniki v kovčeg natakarice Marije Grilce ve iu ji pokradla za 63 K precijoz in obleke. Prvi je star okoli 18, drugi pa okoli 25 let. Oba sta šla proti Ljubljani in ju Še niso dobili.
Levo nogo si je svil v Št.
sprevodnik Fran Palčič, ko je padel z zavore. Prepeljali so ga na njegov dom v Ljubljano.
— S tujim potnim listom jo je
hotel včeraj v Ameriko popihati Ivan Sopčič. Ker pa še ni izpolnil vojaške dolžnosti, ga je na južnem kolodvoru službujoči nadstražnik Večerin areto-val. SopČič je dal za tuj potni list 70 kron.
— Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 25 Hrvatov in 10 Črnogorcev. V Heb je Šlo 90 Hrvatov, v Scheibbs 12, na Tirolsko 40, v Merau pa IS. V Hrušico je šlo 28 Macedon-cev. Na Dunaj se je odpeljalo 90, v Budimpešto 40, v Kočevje pa 25 laških zidarjev.
— Izgubljene in najdene reči.
Izgubljen je zlat emailiran obesek s sliko in imenom „Emicau, vreden 10 K, častniška verižica z obeskom, vredna 7 K, zlat ščipaluik, vreden 20 K in črn dežnik, vreden 8 K. Najden je bil briljanten uhan. Katera dama ga je izgubila, naj se zglasi v prodajalni g. Frana Čudna, Prešernove ulice. Prinese naj par izgubljenega uhana seboj.
— Mestna kopeL od dne 21.
svečana do dne 20. sušca 1906'. se je oddalo v mestni ljudski kopeli vsega skupaj 2460 kopeli, in sicer za moške 1730 (prsnih 1170, kadnih 5601 za ženske 730 (prsnih 270, kadnih'460>.
„Ljubljanska društvena
godba" priredi danes zvečer koncert v salonu rpri Roži", h kojemu so vsi prijatelji godbe uljudno vabljeni. — Jutri zvečer je v rN ar o dnem domu" društveni koncert za člane. Začetek ob 8. uri. Vstopnina za člane prosta, nečlani plačajo 40 vin. Ker je sedaj v „Narodnem domu" dobra in točna.postrežba, nadejati se je prav mnogobrojne udeležbe.
— Jugoslovanske vesti.
S t r o s s/m a v e r j e v s p o m e n ik. Odbor hrvatskih gospa za postavljenje Strosšmaverjeva spomenika je do 15. svečana t. 1. kakor kaže izkaz, ki ga je odbor te dni izdal, nabral 21.165 K. — Glavni odbor za Stross-maverjev spomenik je nabral kron ; „Jugoslovanska akademija" in mestni obč. svet v Zagrebu sta darovala po 5000 K: ker je izven Zagreba že nabranih okoli 10.000 K se lahko trdi, da je za Strossmaverjev spomenik v relem že na razpolago okoli 80.000 K.
— Veliki župan varaždinski baron Rubido, o čigar aferi s Štefanijo Jakopičevo smo obširno pisali tudi mi, je šel na dopust in se ne vrne več, kakor se zatrjuje, na svoje mesto. Govori se. da je ta dopust v zvezi z afero Jakopič in da je Rubida docela onemogočen in da bo skoro stopil. Čim se javno mnenje nekoliko pomiri, v stalni pokoj. Kakor čujemo, se je proti Rubidu uvedla disciplinarna preiskava in sicer največ po zaslugi časopisja, ki je obširno razpravljalo o njegovi škandalozni aferi s Štefanijo Jakopičevo. O tej stvari bodemo še spregovorili. Ako bi bil kje drugje, ne na Hrvatskem, zakrivil kak uradnik kaj sličnega. bi bil na mestu odpuščen iz službe, v Varaždinu se pa bodo sodnijski akti o aferi Jakopič najbrže položili ad acta ne da bi se postopalo proti Rubidu tako, kakor bi bilo potreba. In penzioniranje pa vendar ni nobena primerna kazen!
— Senzacionalni izum Ismeta Zulfića. Te dni je dospel v Osjek Ismet Zulfić iz Sarajeva, ki je izumil uro, ki je ni treba nikdar naviti. Po večletnem delu se mu je posrečilo sestaviti tak mehanizem ,perpetuum mobile" t. j. mehanizem večnega gibanja. O tej stvari je pisal že angleški filozof Bacon v svojem delu „Nuova Atlantis", da se bo na podlagi prirodnih znanosti izdelala naprava, ki se bo večno gibala. S tem problemom so se bavili in se še bavijo najrazličnejši ljudje, mnogi posvečajo temu problemu celo vse življenje. Mnogi učenjaki so trdili, da se ta problem nikdar ne bo rešil, ker je to absolutno in matematično nemogoče. A že pred enim letom se je pisalo, da je Anglež Strut izumil uro s pomočjo radija, ki teče dva tisoč let, ker bi pa ta ura stala 400 K, bi za prodajo ne imela posebne vrednosti. Ura Ismeta Zulfića je pa izdelana po drugem principu in bo stala samo 19 K, da si jo bo torej lahko vsakdo nabavil. Ta izum bo provzročil vsled svoje vrednosti in praktičnosti epohalni preobrat v urarski industriji vsega sveta, ker bodo vse današnje ure izgubile svojo vrednost. Ismet Zulfić je pred strokovnjaki tolmačil svoj izum; strokovnjaki so bili naravnost očarani od genialnosti tega izuma. Zulfić je dobil že sedaj več sijajnih ponudb, a se dosedaj Še ni odločil za nobeno.
— Jugoslavensko središte. Pod tem naslovom priobčuje včerajšnje „Hrv. Pravo" članek, v katerem z ozirom na otvoritev Čitalnice in kluba „Slovenski Jug" v Bel-gradu ljuto  napada zagovornike ju-
goslovanske ideje in očita kralju Petru, da je on pravi povzročitelj jugoslovanskega gibanja. Koncem članka se kralju naravnost grozi, da se naj odpove jugoslovanski ideji, ker bi se sicer lahko prigodilo, da bi tudi on izgubil prestol. AH ni smešno, da si „Hrv. Pravo" upa groziti srbskemu kralju? Ali naj hodi kralj Peter po informacije v uredništvo ^Hrvatskega Prava"?*
— Jubilej srbskega učiteljskega društva. „Srpsko učiteljsko udruženje" v Belgradu slavi meseca avgusta t. 1. 2 5. letnico svojega obstanka. Društvo bo svoj jubilej praznovalo na svečan način in bo sklicalo v Belgrad velik kongres, katerega se udeleže srbski učitelji vseh pokrajin. Na ta kongres se povabijo tudi ostala jugoslovanska učiteljska društva.
— Sirom slovanskega sveta.
Prva praktična slovnica dolnje luži Skega jezika je izšla pred kratkim v Kotbusu. Spisal jo je G. Svvela, župnik v Chociebožu. Slovnica obsega štiri dela: glaso-slovje, fleksijo, etimologijo in skladnjo. Ta gramatika je prva, ki je namenjena praktični vporabi, zakaj obširna slovnica, ki jo je dr. Muka I 1891. izdal, je namenjena bolj znanstvenim svrhani
— Jubilej sorbskega časnikarja. Kito Šwela, urednik edinega dolnjelužiškega časopisa „Branibor-ski Časnik-, je slavil letos svojo 701etnico. Š\vela je učitelj in si je pridobil kot pisatelj ljudskih knjig ogromnih zaslug za svoj narod; on je izdal „Sorbske duchowne kjariiže" — duhovne pesmi, ki so za slavistiko neprecenljive važnosti. Šwela je že od 1. 1862. urednik „Braniborskega časnika."
—■ Sorbski leposlovni list „dužica" „zhromadnv časopis hor-njo a dolnjo — mžiskich Serbow," slavi letos 251etnico svojega obstanka. List si je pridobil za sorbsko literaturo ogromnih zaslug, a vendar uredništvo v svoji skromnosti niti z besedico ne omenja jubileja, ki ga letos praznuje list.
* Najnovejše novice. Velika skala se je utrgala nad Griesom pri Bolcanu ter zrušila neko trinad-stropno hišo. Izmed 13 oseb v hiši se jih je 10 rešilo, dva dečka in gospodinja pa so bili ubiti.
— V rudniku Courrieres so baje dobili še nadaljne štiri žive rudarje. Darila za ponesrečene rodbine so dosegla že 3 milijone frankov.
— Potres na otoku Ustica (blizu Palerma) se neprestano ponavlja. Geologi prerokujejo, da bo zanimivi otok popolnoma izginil pod vodo, severni del otoka se že potaplja. Prebivalstvo je zapustilo otok.
— Zaradi umora Red van paše je prognanih v Azijo 52 Kur-dov, ki so najeli morilce.
— Nesreče na železnici. Na postaji Seelze pri Hanovru sta trčila skupaj dva tovorna vlaka. Dve osebi sta ubiti. — Na kolodvoru Grosslichterfelde pri Berolinu sta bila pri premikanju vlakov povožena neki asistent in neki delavec.
* Novo jedilno zelenjavo so
uvedli zadnje čase na Angleškem. Zelenjava se zove lava, samo temneje barve je, skoraj zlatozelena. Okusa je krepkega, kiselnastega, kakor limone. Lava je morsko zelišče ter raste med razpokanim skalovjem ter se spušča v vodo. Ribiči, ki rastlino nabirajo, jo puste pred prodajo ležati nekaj časa v lahki solni raztopini. Lava je baje kot solata tečna, čvrsta in lahko prebavljiva hrana.
* Najdražja cvetiica je vsekakor redka orhideja (Odento glossum Crispum Pittianum), ki se je prodala nedavno na javni dražbi v Londonu za 24.725 K. Kupil jo je znani zbiralec orhidej Sarders. Razun te orhideje je imela tvrdka Rosslvn še 119 eksem-plarov iste vrste naprodaj ter je skupila za nje 109.510 K. Samo za gomolj z edinim listom te redke cvetke se je prodal za 17.2000 K. Vseh do sedaj znanih orhidej je 5000 vrst.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 31. marca. V parlamen tarnih krogih se z vso resnostjo trdi, da je kranjski deželni zbor le pomotoma sklican že na ponedeljek. Vlada ga je h:tela sklicati teden dni pozneje. To izhaja iz pogovora, ki ga je imel neki poslanec z Gautschem Ministrski predsedn k je bil ves čas mnenja, da je že jutri cvetna nedelja, in je z ozrom na to že za ponedeljek sklical deželni zbor.
Dunaj 81. marca. „Fremden-blatt" prijavlja danes ,v večernem listu vcleoficijozno pojasnilo o po-
ložaju. V njem pravi, da bodo tritedenske velikonočne nočitnice velikega pomena za usodo volilne reforme. Deželni predsednik kranjski, Sehvvarz, je na Dunaju, kjer se pripravljajo vladne predloge za kranjski deželni zbor. Velikega pomen h bo tudi posvetovanje Čeških veleposestnikov v Pragi in pa posvetovanja nemških Članov odseka za volilno reformo z okrajnimi zaupniki nemških strank.
Dunaj 31. marca. Koloman S zeli je še tu in ima z različnimi polit'ća'mi osebami skrivnostna posvetovanja.
Budimpešta 31 marca. V D breczmu se je ?g d«l v g'eda I šču vel k škandol. M*d sevanjem kupleta o „ub< gi Madjarski", je neki dijak zakl cai: „M^diarska j^ ubrg^», ker so io avstrijski buocvet' izropbb!" Vsi (fi ;ir|i so nato vstali in odšli izglelahšča; občinstvo je bur/o demonstriralo prvti Djim
Ki ev 31  m a ca. Mnogo imo vitejš h rodb q je zapustilo mesto, ker se je bati novih izgredov.
Smolensk 31. marca. Na mestLik onžoiškpga zapovednika, polfecvnik Via d i še v, je bi pn belem doe u na ulici zavratno ustreljen.
Ptr\z 31 marci. V Courrie resu so spravili iz preo c g k pa več mitvih dela* cev, glede katerih so zdravniki k oustb tirali, da so šele pred 20 urami umrli, da bi jih b li torej lahko res li, če bi bilo vodstvo imelo reš ln h priprav. Ražbu lerrst med pr b-va'stvrm je radi tega vel krnska in je sa narasla, ko se je posre čilo štiri delavce žive četudi skrajno slabe spraviti iz rova. Kn ja oče enega teh delavcev videl svoj* ga resen^g* sina, ga je to tako pretreslo, da ni mog^l dru zjga reči. kakor: Ali ts je kaj zeblo v jami?
Gospodarstvo.
Tržno poročilo.
Kakor tišina pred viharjem, je žitni trg ves teden miren. Ne lepo ne slabo vreme ne premakne cen nikamor, kupčije so neznatne, ponudbe ne obsežne. Kurzi imajo samo nominalno vrednost, resničnih večjih transakcij pa ni. Imetniki niso silni, ker z gotovostjo racunijo na to, da jim bo spomladansko vreme v aprilu bržčas šlo na roko, vsaj za nekaj časa se to domalega vsako leto dogodi — upravičeni do tega so pa toliko bolj, ker je dosedaj ugodno vreme es-komptirano na efektivnem in termin-skem trgu.
Pšenica je tekom tedna ostala domalega neizpremenjena; efektivni trg se je ojačil za 5 —10 viuarjev, kurz pa se je popravil od 1632 na 1640 42. Lahke mehke pšenice so dobavne eventualno tudi pod K 18- — tu, ter se stopnjujejo po kakovosti in provenijenci do K 20—, trde tudi višje.
K»»ruza notira neizpremenj ene vene. V prometu je največ srenisko blago, popraševanje pa je skoraj večje po drobni bosenski koruzi, ki pa le v prav malih množinah prihaja na trg,
Oves je prejkoslej na svojem najvišjem nivoju. Po Ogrskem je ovsa prav malo, enako tudi po Rosni in Hrvaškem.
Špirit ne naznanja tekom tedna izprememb ; tendenca je mirna.
Sladkor tudi ne kaže izprememb.
Petrolej enako prejšnjemu tednu.
Poslano.*)
Gospod Alojzij Dcžman, gostilničar na Bleou (Gorenjsko).
Ker sem ic od več strani slišal, da sem jaz vzrok, da Vam je gostilna odpovedana in da se Vas toži, izvolite mi tem potom to dokazati.
Torej le z dokazi in argumenti na dan, naj tudi javnost izve, koliko je resuice na celi stvari, ker drugače Vas moram imeuovati ohrekovalca!
Nasprotuo Vam pa jaz lahko dokažem, da ste Vi mene za hrbtom zasracnovali.
Sedaj imate priliko, meni javno povedati. 1198
Spoštovanjem
Davorin Vrinšek.
•) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon.
Narodovo zdravilo. ia«co se sme imei,., rat bou**:.! uteaujoče, mišice in Sivce k rep Cujoce, šot mazno dobro znano ,,Moll«»vo fi-Kii<*»*ko KtfMAJ** in im»I", katero se splošno m uapeftno porablja pri trganju po udih m pri drugih nasledkih prehlajenja. Cena steklenici K 1*90. Po postnem povzetji razpošilja to mazilo vsak dan lekarnar A. MOLI. c. m kr. dvorni zalagateli na DUNA.II, Tuch-lauben 9. V zalogah po deželi je izrecno za htevati MOLL-ov preparat, zaznamovan ? varalveno znamko in podpisom      2 31—5
Dunajske ogrevalne sobe. L. 190'» je dnhilo v njih 2,347.791 oseb zavetja, med njimi 5918 ljudi brez streh-; mednje se j* razdelilo rnvu.it liko poreij kruha in .iuhe. Dobrot društva sh je poslužilo izza obstanka te naprave 17 232.848 oseb. Sprejemajo se tudi os*be, dospele iz drugih de*el S to loterijo, ki obsega t.-i m i dobitkov v vrednosti 55 000 K, namerava društvo ojaeiti svoje premoženje.
Personalni kredit za uradnike, častnike, učitelje itd.
siii|Ui ki>usorci|i za Q>auilue vlo<e 10 predujme Prvega splošuega uraduiskega društva avstro ogrske države dajo uradnikom, Častuikom, učiteljem, da bovuikom itd. osebni kredit pod takimi pogoji,4 ki omogočijo onemu, ki dobi posojilo, lahko vrnitev in ki jih drugi maki zavedi, kakor je dokazan o, ne dovoli io. — Zalibog se pogost«* zgodi, da iščejo taki ljudje, ki h čejo dobiti posojilo, posredovalcev največ na pod'agi auouiuiuh anooc; katerim morajo dati pinmeoo zagotovilo za ho norarje in provizije in dobe zato naznanjen samo naslov kakega kougor c'j a uradniškega društva ali kakega drugega kredituega zavoda. Tako si naloži vsak stro&ke, predno «pl«»h ve, ali in kje bo dobil posojilo. LVadnikoin, častnikom itd. priporočamo le v nji-□•»vem lastnem interesu, da se v slu čaju potrebe obrnejo zaupno na osrednje vo d st v o Prvega s plo finega uradniškega drnstva na Dunaja, I. VVipplingerstrasse 2 5, kjer se jim brezplačno naznanijo naslovi ouib skupin, ki dovoljujejo kredit in odgovore vsa druga vura Sanja 11G3-2
F«iNlHrn» v«*r»%. no. i mi -«» * omar emuje iu po-iinli«tt«o%Hiije k>'Bfii««»
Edino i/iisten je Thierry;ev tolzaii
le 2 zeleuu zo«mki» redovnic**
SlHr«>»lH01».    in |irc»...Mi'.
protr si .bemu prebavlj*nju, krčem želodcu, koliki, haUru, pnsuim boleznim, influenci itd itd.
Cena 12 m»'huili ali 6 dvojn»tih
»tekienic   > li  I   velik« «p»e alua »tekit-nica  n   p&tent zanuškum K 6"— fr*«'ko.
Thirryje-o centifolijsko mazilo, povsoi znano not non plus ultra
proti vnem «« c*wo starim rmara vnetjem. r»nitvam, ftb-NMM iu oteklinam vseli vrat. Ceu:*: 2 lončka K a 6v
»e pošlje le proti povzetju ali deu^r naprej.
Lekarnar h. Ihisrry v Pregradi pri Rogaški Slatini.
Krorura s tisoči orig-mplnih zahvalnih piiiem gratis in franko
V saiofri v iknrn vs<*h večjih lekarnah in medicinalnit
dro«fen;;,h 4* &* *— 15
Škatljica 40 vhx Po vseh lekarn^
Učinek presenetljiv. Ob pnčetku us^
skoro nezmotljiv uspeh.
131
Se dobt uovsod I
885 neobhodno potrebna zobna Crftme i
zdržuje zobe čiste, bele in zdrave
Zahtevajte
iluitrovao cenik
.r podjetja za imJee
„Ideal1'
Hugo Pollak
Cena lepa svetloba brez inStalacije in '»HVHrnosti   Poraba P 4 kr. na ura ti^'l 3S
Proti zobobolu in gnilobi zor.
Izborno deluj« dobro znana
antiseptična
Melneine ustna in zobna voda
ki otrdi dimno ln odmrtmjujt
lir |)r|j»-(ll<*    HH|>ll    1%   ta M a.
t   Mleklriiieu  K   lita V 4» ri«» «aa   I t*..
Blagorodnemu gospoda IVI. ■■.•»>% •*(! U u.
lekarnarja v Ljubljani.
VaSa izborna Melustne astna in zobna voda ie najboljše sredstvo zoper zobobol, odstranjuje neprijetno sapo is ost in je nepreko8ljiv pripomoček prot* gnj'lubi
sob. zato jo vsakemu na j topi*" e priporočam Obenem pa prosim, po&ijite Se 3 ste*l*-nice Melus ustne in z »Dne ?o e.
Do? Um, da to javno oznanite, ker je res bvaie vredno.
Leopold Oartgl, mestni tajnik.
Metli&a, 24. aprila 1UU6.
Dež. lekarna Mil Lensteka
i Ljubljani, Rešljiva cista it. 1
^leg novozgrajenega Pran Jožefov^*
inbil. moRtn 43— 13
Darila.
Upravništvu našega lista su poslali Za Prešernovo kočo: Go«p. doktor
JoHip Knšar. • tUttink v Krauju. 20 K nameat" vem-a  ljubemu bratrancu j;   Matajca  — V-ot-smo  poslali  p. .tružuk-i   S. P. d. v Kranju. Lepa hva'a.
Za Macedooce v Malnicm: Gospod
V. 1'olak, inženir v Tržiču, 4 krone. - Lepa hvala.
Za Vilharfev spomenik t" (>o«pod \ Polak,   inženir   v Tržiču,  5   kroa.   — Srcu* hvala. ZtVtl *
Meteorolosično poročilo.
S'inoa n»d tnorj»m 306*2.   Srednji ir.rci tl»k ~So o mnm
a     C as e3 opazo-
vanje    M _
baro-
ci. >
metra    E « ^     v mm =
Vetrovi
Nebo
30. '9. sv.    734 0      0*8 sr. svzhod jasno
31  7. zj.     735 5      3 2 brezvetrno jasno
.  2. pop.  735 3      5 6 p. m. svsh. pol. oblač
| I j I i
Srednja včerajšnja temperatura: l 6a, nor male: »4   — Padavina v mm 0 3
i
t
Karel Knusc^egg Kot sin in  Berta Puteanv pl Drau haln kot hči. naznanjata globoke   žalosti   potrta   v   lastnem ia v imenu vt*eh drugih sorodnikov žalostno vest, d4 j- Bogn vsemogoč nemu dopadlo,  njih   iskreno   ljubljenega  očeta,  oziroma starega očeta, prastarega očeta, tasta, svaka in strica, gospoda
Franca Kauschegg
o. kr. v s. davčnega nadzornika izv. si., častnega občana obd*ne  Spodnja šiska,  častnega   člana  vojaškega veteranskega društva v Domtalah, člana okr cestnega od bora za ljubljansko okOiico itd. Itd
po dolgem težkem trpljenju in po sprejetih sv. zakramentih za umirajoče, danes ob iS 4 uri zvečer v 80. letu starosti poklicati v boljše življenje.
Zemeljski ostanki dragega pokojnika bodo v ponede'jek, dne 8, aprila ob '.i. uri popoldne izpred niče žalosti v Spodnji šiAfci Št. blagoslovljeni iu nato preprjjani na pokopališče k 8v. Krištofu, kjer se v lastni rnkvi polože k vtčnemu počitku
Sv zadušne maše se bodo služile v torek, dne 3. aprila ob 10. uri dopoldne v cerkvi Marijinega Oznanenja
Pokojnik bodi priporočen prijaznemu spominu.
V 8podnjl Šškl, due 80 marca liH)6. Na Željo pokojnika se venci hvaležno odklanjajo.
wmrm
alkalična kislina
najboljša namizna in okrepčujoča pijača
preskušena pri kašlju, vratnih boleznih, želodčnem kataru ter pri katarih v sapilih.      94 - 3
YL.jubl.jani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju .petru Lassnik-u in v vseb lekarnah, večjih gecerijah« vinskih in delikatesnih trgovinah.
Stanovanje
f EnaHovih ulicah št. 5 y pritličju,
>:>'jece u 3 soD s pnpadki, se odda n majev termin.
Pojasnila daje upravniStvo „Na-dne Tiskarne44 ravnotara.
ji stanovanj
j
bstoječe iz 2 sob, predsobe, kuhinje, iohe za služkinjo, shrambe za jedila i z oddelkom kleti in podstrešja se sk^i al» s 1. majprn ceoo odda na Rimski cesti št. 18, pritičje.  1204 i
roti visoki proviziji, se išče za dobro peliaco tvrd ko
Ponudbe pod „Zastopnik" na Časopisni in anoncni  biro" v
jubljani. 1210 1
Tranzitna klet
* priročnim dvigalom, dalje
ilev za 4 konje
očijaska soba, greznica, šupa a vozove, eveut ichii stanovanje
se odda.
Izve se v ž^anjekuhi v VOdmatU,
ia Zaloški cesti št. 95. 1211
Iz proste roke se proda
bo sest vo
Stranjah sodni okraj Sevnica, ob-jtče n hiše Štev. 13 z gospodarskim kopjem, dalje iz 5 in pol oralov njiv, oralov travnikov, vrtiv, čez */4 orala - i?.v in čez 103 orale gozda 8 pra-ico do lastnega lova. Proda se tudi z lemljaČem vred vinograd, ležeč v ob-ni Šedun, pod jako ugodnimi p°g<>ji a nizko ceno. 1209-1 Natančnejša pojasnila daje Mestna ranilnica v Kamniku in g. dr. Franc Grelec c kr. not. namestnik v Sevnici.
Se 15 let obstoječa najstarejša ljubljanska
osreoovalnica stanovanj In služeb
G. FLUX
Gosposke ulice št 6 1205
|rlpor*e» In namri>ea le boljše
liižbe iskajoče vsake vrste
bti: kuharice, hišne, natakarice, bla-»i&ičarki, bone, sloge, kočijaie, toča,e itd. itd.
Kjubljano In drugod. Potnlna »ikaj. — Natančne Je v pikami. — ^»ina In  liolll&or možno hitra ponlre/J*a lagsttt IJ«-iia.
bfianjiiR rJeoiscm je priložiti znamko za odgovor.
Ibleke, perilo
in usake urste vezenine
le izvršujejo dob^o,  hitro in po nizkih cenah
1 Spodnji Šiški štev. 148.
Tudi se sprejemajo
deklice v pouk
imajo  priliko   ob   d<»bri postrežbi stanovati v bisi.       119C—1
^^*^*>JlKWW/lKJ*/* *ft*T*
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
Podružnica v CELOVCU.
Kupuj« In prodaja
tse vrste ran L, sastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novca«
in deviz
Promasa Izdaja k vsakemu trabanju.
Akcijski kapital K 2,000.000 •-. Rezervni zaklad K 200.000'-.
laftrebaoe  vrednostne   papirje In    Zav»ru)t  iraćk« proti vnovcuje sapaiu Kupone. InajraBnJ. Izrabi.
Vin kulu je m  devtnkculuje   vojaške tenitninake kaveiie. O*   likomitl In lik«Mo mmlr    "^Qi tT   Bor»»» o»rt>rll» ~~%J§
Podru t niča v SPLJETU.
Ilroarn«   v I o«« tprejema
t tekočem računa ali na vložne knpzice proti zgodnim obreeum.   Vloženi denar obrestuje od dne voge do dne vadiga. 3— 36
Promet e čeki in nakaznicami.
Knjigouodinjo
z dobrim izpricevalom, vajena nekoliko trgovine, želi sprejeti  kako primerno službo. 1*. mutne  Prodajalka poste re stante Šmartno pn Litiji. 1207
Prodam lepo krotko in neplasljivo
kobilo
angleške ra<;e, Čistokrvna, za jahanje za dame rabljiva. 6 let stara in 15 pesti visoka. — Anton Kajfež, vele-tržec z vinom v Kočevju. 1202
Posolilo, predujmi, kredit!
VeMki in m*li zneski pod najugodnejšimi pogoji. Prej« nikaki stroški! Nobena prt-dzuaiuba! Hitra izvršitev ozir. takoišnji predujem a conto. Primarna dolgoletna vračanja. Posebno ugodno za častnike, uradnike vseh vrst, stanovske osebe, penzijouiste itd. Na dedščioe, užitke, volila in denarne zaloge najvišji zneski brez amortizacije po bv 0. ^Znamka za odgovor. Nemški dopisi.) Natančno opisane zalite*e pod „Sekretar" na anončno ekspedicijo Edvard Brdun, Dunaj I Rotenturmstrasse 9. 12l0 - 1
Išče se strogo separirana
meblirana soba
za Čas od 15 aprila do 15. julija v bližini obrtne šole. Želi se tudi zajtrk in kosilo. — Ponudb* s ceno naj se posl ejo na naslov: Viktor Jamšek, učitelj v Radečah pn Zid aueai mo*tii.
1203
G avnik za barvanje las
Z navadnim česanjem lzprem^rumo sive ali rdeče 1a-*e v pristno svetlo l»lave, rjtve ali pa črne! Popolnoma neškodljiv! Se rabi latak - leta in leta
Na tisoče v raDi    Komad 5 K. Razpošilja
J. Sehiil ter na Dunaju 112
Kurzoauergasse  št.  4- 30.   20.V> 8
na
1 redni olčii zbor
Posojilnice
za ilirsko—bistriški okraj
registrovane zadruge z neomejeno zavezo
t7" Trnovem
kateri se bo vršil
dne 8. aprila t. I. ob 3. pop.
v uradni pisarni v Trnovem.
1. Poročilo načeUtva.
2. Poročilo in nasveti nadzorstva.
3. Čitanje revizijskega zapisoika.
4. Odobritev letuega raČuoa za 1905.
5. Volitev načeUtva in nadzorstva.
6. Slučajnosti. 2008 Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen,
se bo vršil 1 uro pozneje drogi občni zbor, kateri bo sklepal brezpogojno. V Trnovem, dne 29. marca 1906.
Načelstvo.
specialna trgcuina
Senica & Zupan
Ljubljana, Šelenbursoue ulice 3
priporoča
moderne kravate, lino perilo za sospode, jlace, svilnate in tritao rokavice, francoske moierce, krasne pasove za dame, toaletne potrebščine in parfumerijo
kakor tudi lepa laos-i
velikonočna darila.
Cene solidne.
Za tr
v
ni
se sprejme takoj
v kavarni „AUSTRIA"
v £)ubijani. 1176-2
Seno in slama
vse v bal*b, 8* c«*nn prodaja na akla disčo, Martinova cesta štev. 10.
974—3
2 manta pobita
sprejme takoj
Pl?i P. Z«jec^ urar
v Ljubljani.        1129 2
Gospodična
se sprejme pod ugodnimi pogoji na stanovanje in brano.
Kje — pove upravništvo „Slov. Naroda". 1133 1
Akuiziterje
sprejema   pod jako ugodnimi pogoji
banka „SLAVIJA'.
Tozadevne ponudbe je poSiljati generalnemu zastopu banke „Sla-vije" v Ljubljani. 1088—2
Tovarna^za stole
Fran Švigelj
na Bre$u, pošta Borounica
izdeluje vsakovrstne stole od priprostih
do najfinejših brez vsake konkurence.
Cenik na Zbhtevanje zastonj in franko.
3<*19 9
Dvorski trs ti 3
£v. .-'-^s^g   pnd,.Narodna kavarno".
Od   1.  aprila do 7  aprila 1906:
slikovita južna Tirolska
Bolzan, Gris, Meran, Briksen
Čakajte
če Vam je treba nabaviti
črevlje
dokler Izide veliki slovenski krasotni katalog, ki ga bo
še ta mesec
F. Szantner v Ljubljani
razpošiljal zastonj in poštnine prosto.
998

iior trpi na padavici, fcrćin in drugih ŽivC nib boleznih, naj zahteva o tem brošuro, k) jo zs8tonj in poštnine prosto razpošilja
prlv. ^rhMMiirM-AjMithrke
Fr-M«.l4fiifl-t M.  VI.      IKK) li;
Dva
se takoj sprejmeta.
Kje,    pove   upravništvo ,,Slov. Naroda." 1177—3
Ljubljana, Pogačarjev trg
Razstavljeno od 1. aprila do
7. aprila 1906:        1180 l
Zanimivo potovanje po slikoviti
Saksonski Švici.
v  I J ! i i > > j; t z i i i2i3
Ravnateljstvo A. Kamp oseh.
Jutri, dne 1. aprila 1.1.
v veliki dvorani
vojaški koncert
c. in kr. pešpolka št. 27 kralj Belgijcev.
Začetek ob 8. Vstopnina 30 kr.
Dn7nr9 v vinski kleti no ne nuui. ntntkp specinlitete!!
t*
Čudovita novosti
325 komadov za 2 gld.
Krasna ara z lepo verižico, točne idoca, za katero se daje dveletna garan cija; zelo lepa latama maglca a 25 krasnimi podobami, zelo zabavno; 1 zelo elegantna broža najnovejše oblike, 1 lepa kravat na igla 8 aimili briljantom, 1 krasen konje iz orient. biserov, 8 patent zakle pora, najmodernejši nakit za dame, 1 fin asnjat mosnjicek, jako elegantni na stavek za smotke z jantarjem 1 garnitura ff. donble-zlatih mansetnih in arajčruh gumbov 8 patent, zaklepom, 1 ff nikla8t Šepni nožek, 1 ff. toaletne zrcalo, belg. steklo v etuiju, 20 predmetov za dopisovanje in Se 200 raznih komadov, vse, kar 86 potrebojev hiši zastonj. Krasnih 325 komadov a uro, k) ie sama tega denarja vredna, po&ilja proti postnemu povzetju za 2 gld. raz po&iljainica
mU »3.
Ako ne ugaja, so denar vrne. 1157 Mnogo priznam t h pise n.
Lahka kočija
polpokrita> ennvprefcna in dobroohra-njena^ se Želi kupiti.
Ponudbe na naslov M- Wasmeyr, hotelir, Vipava. 1174-2
praktikanta
sprejmeta
Brata Hlavka, kirnrg. mehanika
v   l,|ublianl 1139—3 v  Mi*lent»urA7«»%lli   ull^ttlt  ilfv. i.
v Streliskih ulicah v Ljubljani se Odda za eno leio v najem.
Pogoj in cena se izvesta pri lastniku Pavlu Turku, trgov en v v Dragi pri Raktku. 11C1 - 2
USD
se sprejme takoj pri 1089—3
Matevžu ZavrSniku ▼ Cirknici pri Rakeku.
Bukov les
za posekanje (zadosti za 6000 pragov) se proda. Les ie lep, dolg: in o«»p«»lnoT«a
bre grč. — Več pove Anton Kržišnik, posestnik na Bukovem vrhu št 2 i,
pošta Poljane nad Š*ot|o L «&o    1127 2
2 prava, 6 tednov stara
s pasmo se prodasta v Kolodvorskih ulicah st. 7. Cena K 56— 1194
7tMiovoii]e
8 3 sobami in pritiklinami se odda z majem v najem v C»gsletovih ulicah
Št. 3 poleg sodnij«kih nradov.
Več se izve pri hišuiku.     527—16
Naprodaj je se nov
biljard
Cena  po dogovora. —  Naslov pove npravn. „Slov. Naroda*4. 1195
Dobro vpeljana
trgovina
z deželnimi pridelki se radi družinskih razmer takoj odda.
Kje pove npravništo „Slov. Naroda" 1090-4
M sospodoui
se sprejme na dobro domaČo hrano za ceno 7 K na teden ali 30 K na mesec. Ravno tam se oddaste tudi % Čisti in snažni postelji po 6 K na mesec.
Rožne ulice 27, pritličje, desno.
Proda se
(Kokrako predmestje), spadajoča v kon knrzno maso tvrdke R. A K Rooss v Kranju, tvoreČa vlolek st. 409, davčne občine  Krani, sodno cenjena z vrtom vred na K 58 147.—.
Pismene ponndbe je staviti kon-knrznemn npraviteljn do všteval IO. aprila 1906. katerim je priložiti tudi 10% varščine.
S to prodajo se nikakor ne krate zastavne pravice hipotekarnih upnikov.
V Kranju, dne 27. marca 1906.
1175—S
Rudolf Kokalj
konkurzni pnravitelj.
D6C
^54353
00
Vajenko
is boljše  biSe sprejme  takoj atelier
Horkos & Hflliff o LJubljani
m poljanskem nasipu St. 1*.
Is 8 gld. na mesec se odda svitla
z eno a i dvema posteljema.
Vpraša se Grada&ke ulice it 8,
1. nadstr. 1147 3
Loteristinja
se sprejme takoj ali 8 15. aprilom t. L
Kje — pove upravniŠtvo „Slov. Naroda41. 1187 2
Prodajalka
in 1186 2
blagajničarka
se sprejmete v trgovino z meS. blagom
Otona Homana o RaMcI.
Ustanovljene, leta 1842.
\# ČRK05L! KdRJd, SUKAKJA J
]NAPISOV IN SRBOV   1**7p BRATA EBEKLl
»i;
Telefon št 154
liče se
vešč v pisanja, ki se dobro spozna v vinogradništva, sadjarstvu in kletarstva, z dratino na posestvo blizu Karlovca za 9 oralov vinograda. Oni, ki se mo rejo izkazati z dobrimi izpričevali, naj pošljejo pismene ponudbe z naznanilom zahtevane plače do 15. aprila na J*
Grftn walda,  Zagreb, Boskoviceva
ulica 8L 2. 1162—2
Co češko
posteljne perje!
5   kg novega bkanjjenega
K 9B0, boliSega K 12—; belepa, jako mehkega skuhjjeoega K. 18*—; K 24'— snežno belega, mehkega, skubljenega K 30—, K 56-—. Pošilja se f anko proti povzetja. Tudi se zamenja ali oazai vzame proti povrnitvi poštnih stroškov. 787 - 5
Benedikt Sac h sel, L obts 35. pošta Plzen na Češkem.
Ceno se proda
hiša
pripravna za poletno stanovanje s 3 so bami, knbiojo, kletio  in   sadnim vrtom ob drŽavdi e« st', 8 kilometrov od Ljubljane. — Proda se tudi
mlin na Bledu
s sadnim vrtom, zelo pripraven tudi za perice, ker se začne sedaj sezija. — Pojasnila daje posestnik Franc Cvek ▼ Kamniku. 1172 3
Vosek za pod
ki se briše mokro. Pmttet-Rose KTiSn
Ohrani   blesk,   ovira razširjanje prana in Je v rabi najcenejši vosek za pod.
Uređen pri visoki in najvišji gospodi, zavodih, ssnatorilih, hotelih prve vrste itd. itd.
Lonček     1 , kg -        1 .
K 1*35 . 2-50
V LJubljani ga ima
Adolf Hauptmann
tvornica oljnatih barv.
l 985-&
Odvisni ni»ite
od tinkarja. če ee kupite moj aparat aa tiskanje s tipami Z njimi lahko vsakdo takoj tiskat viaitnice, adresne karte, aviee, cirknlarje, nradna povabila, kuverte, povabila na shode itd Aparat ima vec tip kakor dram **ki tiskarski stroji in stane ■ vso op r smo:
•S Črkami «1. —70
oo ..
m   „ i-so
140    M      „ 100
m h   h r—
263 črk ti a-ao
SS4 . „
468 N H ISO
640 „ „ 5--
909 j. O--
J. LEWINSON, tovarna štampilj in gumijevih tip, graverska dela. ^Sieio^^nST ?
IV«
cenovni k o vsako vrst' mo Itampiliiah Najnovejši stroji sa numerirao je, Šablone kleftće ša plombe, viigalni pacati« pečatne mara* a vaboCeuun tiskom
Press sa vzboceni
tisek Kliaeji po vsaki predlogi, moderni mou..grnun in sobci is penio, solidno izvršeni
ln   ODKMA na Enakem, 111        Puakmskaja 16.
(Vn««nll4l iH.ltinj. 1072
J
BI
na
XXVI. OBČNI ZBOR
„Kmetske posojilnice ljubljanske okolice v Ljubljani"
kateri se vrši
dne 19. aprila 1906. leta ob 3. uri popoldne
v zadružni pisarni na Dunajski cesti št. 18.
Dnevni reci.
1. Nagovor predsednika.
2. Poročil* tajnika.
3. I'oroćilo nadzorstva.
4. Odobrenje letnega računa.
V Ljubljani, dne 31. marca 1906.
5. Volitev predsednika, njega namestnika, 3 članov ravna-
teljstva in 3 članov nadzorstva.
6. Predlogi zadružnikov.
1190
Denarni
>«* n. fa
PrrJ«*mU •
is s« as
Is«lrtilil.
h
5
6 7 8
9
10
12
Račun blagajne: Gotovina dne 1. januarja 1905 „ deležev: Vplačani opravilni deleži. . . „      rezervnih zakladov:  Dvignene obresti
glavnega rezervnega zaklada.....
Dvignene obresti posebnega rezervnega
zaklada in doneski zadružnikov ....
pokojninskega za* Ms: Dvignene obresti
in prispevki uradnikov........
„      hranilnih vlog:   Prejete hranilne vloge
„     posojil: Vrnena posojila.......
„ denarnih zavedov: Dvignena glavnica „      zadružnega doma: Prejete najemščine
1% odpis..............
„      upravnih dohodkov: Vplačani upravni
dohodki...............
obesti: Prejete obresti posojil .  . . .
Prejete zamudne obresti.......
Prejete obresti vrednostnih listin   . . .
Prejete obresti naloženega denarja . . m      prehodnih  znesKov:   Vrneni prehodni
zneski ................
nepremičnin: Prejeta skupila.....
276576 06 500-
2993 85
2483 39
I
802 42 7303685 29 1860035 51 12564515 JO 12937 1956 02
1324 46 327020 75 6302 25 11820,70 40784 — 80
2360,05 39852 80
22455950 45
8
_ i 9
10 11
I
12 13 14 15 16
Račun deležev: Izplačani opravilni deleži . . „     hranilnih vlog: Izplačane hranilne vloge
„      posojil: Dana posojila........
B denarn h zavodov: Naložena glavnica . „      zadružnega doms: Davki, poprave in
l°/0 odpisa..............
„      upravnin stroškov:   Upravni stroški v
letu 1905 ...............
.      obresti: Izplačane obresti hranilnih vlog
Povrnene obresti vrednostnih listin . .
Povrnene obresti posojil.......
„      prehodnih zneskov: Izplačani prehodni
zneski ................
„ nepremičnin: Razna izplačila na stroških „      vrednostnih  listin:  Nakup vrednostnih
listin.................
„ dividende: Izplačilo na 100 glavnih deležev ................
„      davka: Plačani davek za leto 1905  . .
„      Inventarja: Nakup inventarja.....
„      nagrad: Izplačane nagrade......
„ dobrodelnih namenov: Razne podpore „     biagajne: Gotovina dne 31. decemb. 1905
JK__[h_
441-5749244 34 3286567 28 12964926 66
3915 51
I
21044 03 28195 19 1660 95 1088 87
5094 42 7037 05
131760 -
2000 — 7 41 41 2427 50 3730 -1435-238438 24
22455950 45
izgube in dobička
Drbrt.
K
Račun ob'esti: Kapitalizovane obresti hranilnih vlog...............
Izplačane obresti hranilnih vlog .... Za leto 1906 predplačane obresti posojil
V letu 1905 za leto 1904 prejete obresti
posojil................
Povrnene obresti posojil.......
Za leto 1905 plačane obresti vrednostnih listin...............
V letu 1905 za leto 1904 vnovčeni kuponi vrednostnih listin........
, upravnih stroškov: V letu 1905 izplačani upravni stroški.........
davka: V letu 1905 plačani davek . . . zadružnega doma: Davki, poprave, predplačane najemščine in l°/0 odpisa . . .
„ vrednostn h ilstn: Izravnava kurznega dobička v letu 1905 .........
„ inventara: 10 v, odbitka za obrabo . . izgube in dobička: Cisti dobiček za leto 1905...............
317916 04 28195 19 23611 44
102613 48 1088 87
166095
2284 05
21044 03 7341 41
391551
"h. ! 375 — 659 48
32481 96
543187 41
K
I
1   Račun obresti: Prejete obresti posojil .... II 327020 25 V letu 1904 za leto 1905 prejete obresti
posoj 1................! 24187 40
Zaostale obresti posojil........ 97400 68
Prejete zamudne obresti.......i 6302 70
Prejete obresti naloženega denarja   . . j 40784 80
Prejete obresti vrednostnih listin   . . . 11820,—
Nedvigneni kuponi vrednostnih listin . 18408 — zadružnega   doma:   Prejete   najem- |
ščine................II 12937 02
vrednostih listin: Kurzni dobiček   .  . ] 776 —
upravnih dohodkov: Prejeti upravni do- .|
hodki................I 1324 75
izgube in dobička: Prepisani ostanek
dobička iz leta 1904 .........| 2225 81
543187 41
Bilanca
Abtlvn.
Račun blagajne: Gotovina dne 31. decemb. 1905 n posojil:
Stanje vknjiženih posojil K 3,757.335*48 i) Stanje meničnih posojil , 1,Q85.817"21
c) Stanje posojil na zast.
pisma.......n 281.52226
d) Stanje  posojil  v teko-
čem računu   . . . j   ,    344.361 25
, dena-nih zavdov: Stanje naloženega denarja dne 31. decembra 1905 .... vrednos mh listin: Stanje dne 31. decembra 1905 .............
Nedvigneni kuponi . .........
. zadružnega doma : Stanje 31. dec. 1905 -      obresti: Zaostale obresti posojil   .  . .
prano nih znes<ov: Stanje 31. dec. 1905 »     Inventarja: Stanje 31. decembra 1905 .
„      nepremičnin: Stanje 31. decembra 1905
K
238438 24
6869036 20
I
979375 76
373936 — 18408 — 207497 84 97400 68 427066 3935 32 132028 03
8926326 73
1
Račun deležev:   Stanje  glavnih  deležev dne
31. decembra 1905.....K 20.000-—
Stanje   opravilnih deležev
dne 31. decembra 1905 . . „ 5.602-
m hranilnih vlog: Stanje dne 31. decembra 1905 ........K 8,384.958 84
Kapitaliz. obresti za 1.1905 , 3i7.9i6-04
rezervnih zakladov: Stanje glavnega rezervnega zaklada 31. decembra 1905 Stanje posebnega rezervnega zaklada dne 31. decembra 1905 ........
„ pokominskega zaklada: Stanje dne 31. decembra 1905 ..........
„ obresti: Za leto 1906 predplačane obresti posojil............
„       zad užnega doma:   Za leto 1906 pred-
plaČane najemščine ..........
„ izgube in dobička Cisti dobiček za leto 1905...............
25602
8702874 88
70829 37
I
55490 02
I
1418530
\
23611 44
I
1251 76
I
32481 96
, 8926326 73
Ravnateljstvo,
Letni računi in bilanca raspoloženi so t smisla § 25. zadružnih pravil zadružnikom t pregled.
M dobro obranjVn
klavir
v Prečnih ulicah it. ž, I naduh-, denii...    Ogleda  *e ga l*bko vnak <
od 2.— 3. popoldne. 117t~i
J. BANN
izdelovalec voiov
na Dunajski cesti 61
priporoča zalogo novih in obrab1jenih|
o4 navadne do naitinejie izdelave po aajai ceni   Izvrftuje tudi tis sopravlla. Sprejmejo   ae  tt«i u ^    srn i
B.-dlarako obrt. 11 o
e
Kem ška  tvornica ,,Union na Reki Mprejme nekaj delavcev duevno plačo 3 K. in:
0^lajajo naj se gamo taki ki J ie delali v kaki tovarni, in ki imaju J nekai i/kupnje in znanja.
Trajna Hlužha z mesečno natrij za tinte, ki ao d<»bro porabui.
Zaloga vina.
Priatnega vrlo okusnega 1000 hktl vioj ftilera in belega ima na prodaj pontad Ijtn na kolodvor Zahok-HrvaAko Za^»»rJ po hektoliter 15 gld. li:>8-j
Jakob Majdič
pošta   Oroslavje, Hrvaško.
10.000  kilogramov razno« vrstnega svežega
travnega semena
kakor tndi drngib krmilnih in z*len jadnih  neuien  ie ravnokar  di«alo \ S^edrtkega m se pr*v reno dobiva eeinn)-*ki  trgovioi   Alo]xij KorsikJ
v l johljam, v Šeleuou govih ui<v« štev. 5. 1181-
Lepa hiša
(vila) a  hlevom,  pred 6 leti nan^ močno  7.idauo,  z  gonfiluo,  «»h gluv cemi, 10 udont od  menta in 5 mio od kraja, kjer ae takoj prične z zgradb velikega niorttu  m  ielezuicet a lepiq prorttoruim,   dreve>«oirn   in zeleojadoia vrtom, z 2 orali travnika in njiv ter kozelcem  pn  biši, «e za avo|o cen radi bolezni takoj proda.  Pripravna j tndi  /a lett»\ičarp-;   podjrtnik pa pr zgradbi na Goreujakeui lahko 8 jtoojei za^loii. 1160
VpraSania z znamko 10 vio..za al govor apreiema upravo. „S1 Naroda
Št. 11.118. 1197-
Razpis ustna
Pri mestnem magistrata v L ni Ijani je podeliti za t* koče leto notam)' v znertkn 200 k, osnovano po i»t»iia siuni svetu 1879 leta p«»vodorn pral novama srebrne poroke N|ih Veličanute'
Pravico do te n^tano^e imaio *i obrtno na* a'je%aluo Mo obiskui nceiici, ki so obogi in pa leprga * deuia iu je pro&uje opreniljeoc s pi» trebuin i doka/.ih vlagati do 20. april t. I. potom šolskega vodstva.
Mestni magistrat UubljansKl
dne 21 marca I9t»r>
Knjižna novost!
jtiučenikt.
Sn>e iz n;§6 protirefirntacij«.
Cena: broš. a iav roo risbo aa aaslorii Btrani 9 K, eleg. vea. < K fj) n, P*
pošti 2> ■ b več Ta  Tininove.ifta  Ainerčeva peanirt^* kojima   ohHi-|fit   p.-tdt-net   «*p«kik pfrtuitr*
it t«-dovine «loVrnxke prod refonniv'ij'' Re.ikeUs top-r prntegt^Dtiiem se ji t,,!1 zscela te ta Trubarja. Ko p« j« fjui»lj"l'*k ' *k"fliii-o stol i co Toma i Hrt-u. su se aatČeli hudi čsmi aa *lo*en^kf pr*>' te*t»nte    To reakcOo nam »lika A«kt' >
v pIsMtii^nih epskih pesuitvak ua podi^'1 l^ndovine  in v ajrneai duha.   Vaak «' olrntien   8l»»v»-nec  me  mora aani«^t* ■* zgodovino   dvujfga naroda,  t«-rej ti*di 1*
■lov pr tehta Im, ki §o po dolifeio BP1 ranju podlegli kit pravi niiičroik- aatv^1;
pre|irićaii|et tako, da Jun nora »ak«»*►*•f, •voje »i m parije   in  »poštovanje waak preden Slovenec 5^ ^
Kujicu je imala v založbi
Lav. Sclnventncrja
v JLj u blja.iii.
6404
17
Opr. štev. A I 113 6/12
Oklic
1128-2
s katerim se sklicujejo zapuše nski upniki.
K e. kr. okrajnemu sodiščn v Ljubljani, oddelek I. naj vsi tisti, katerim j^re kot upuikom kaka fejjatev do ?apuAcine dne 9. marca 1906 brezoporočno amrlega g. Karla JanuS, zlatarja iz Ljubi are, Rožne ulice Št. 21 pridejo zaradi uapovedi iu doka/a svojih '/abtev dne 13 aprila 1906 dopoldne ob 9. uri, ali pa naj do te^a Časa vlože pismeno svoio prošnjo, ker ne bi sicer imeli upniki do te zapaSeme, Če bi vsled plačila napovedanih terjatev pošla , nikake nadaljne pravice, razen v kolikor jim pristoja kaka zasta^aa pravica.
G. kr. okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek I.
dne 26. marca 1906
Najcenejša vožnja v Ameriko!
Boulogne-Ne w York
najhitrejša vožnja
Nizozemsko-ameriške crte
B zel-Pariz-Boul - gne-Amerika
Vozne liste preskrbi in daje brez-425        plačna pojasnila 9
»Mlina oblastveno  potrjena   potovalna pisarna
Edvard Kristan lUSSSt
Kolodvorske ulice41 na dvorišču v vili med prvo in drugo hišo na desno
2*SO   i** v1n|
Za tuiristUso
za špert za na cesto
za trpež
je najpraktičnejše in najkrasnejše
damsko krilo
kakor ga kaže slika
iz lodna, ševiota ali iistra barvasto ali črno.
):   Pri naročilu je navesti samo mero Čez boke in dolgost krila spredaj in zadaj.
KARL RECKNAGEL v Ljubljani
na Mestnem trga štev. 24.
1114 - 3
n
** o «
o
D
-n
v
a
n
D
tt
n a
JL
o o
0
a o o o
0
a
0 0 0 0
o
0 0 0 0 0 0 0
0000000000000000000000000000O
is
I«
t
Fr. Čuden
ur»r In trgovce z zlatnino In   Mrf brnliio   v    l,j u 1» IJ t« u I,
/lama zaloga v Pr*»žepno» 111 u • I-
t'»li nasproti frančiškanske cerkve, ti i i -jalka na Vit*ftinnii ir«u.
Naznanjam si. občinstvu, da imam, kakor obče zuano, naj(»uffMicjMii iu ■»t*.j-*«*e,|«» znl»ic«», vse v najuovrj.šem in najmodernejšem sIol'U, a vkliub temu po najnižji ceni, zlasti priporočam ■li*«*, f*-%t*l**. nr>* lini i ii <i iu hrltjtiiiiv. Posebno iz lastnega prepričanja priporočam Dajfiuejse in najza-neslivejše ure: ziH(et Mrrbrio*, Jt*U It* iiRHi«* in ti IU cl ii h m!**, osobito ,,l lll'tll4*, ,.M**tlftftri'llMUM« ii-
»keu, „ GIt*", ..Nflitltl--in !ii*jfinej**» tiud.llt«*.
ti*aja zalog
srebrna ryllnder rt-m
99 Wm yt
V.   \ikrl o>i ini« i* ura
ura
99
i 802—5 Kld. 4.*«».
99
VITA
hiKiUiidiiHitiitfr^
Najči&čl
natronski vrelec.
Po zdravniških priznanjih odlične zdravilne moči pri:
obolelostih menjavanja snovi, diabetes* preobili scalnični kislini, boleznih mehurja In ledvic, katarjih sopil, prebavil.
Glavna zaloga v Ljubljani pri Mihaelu Kastnerju. Dobi se tudi v lekarnah in
drogerijah. 7—2
VITA
kaj
Ključavničarstvo
gn. Fasching-a vdova
Poljanski
nasip št 8 "
.(Hoicliova hiša.)
I
Salon I
za moderne damske klobuke ,
Henrik Kenda
v LJubljani Mestni trg Stev. 17.
Damski klobuki
za pomladansko sezono 1906.
i
Svoj bogato Mustro-vani cenovnik nakiće-nih damskih klobukov za leto 1905 pošiljam gratis in franko. Pc prave se Izvrše hitro in kulantno.
i
■
i
Odlikovan z zlato kolajno v Parizu 1904 in z zlato kolajno In križcem v Londonu 1095.
I I
i
1 I I
■
I
I
I ANTON PRESKER, krojač 1
i Ljubljana, ISv. Petra cesta 16 j
*  pripon ča svojo veliko zalo?o gotovih *
Ioblek za gospode  In dečke, Jopio I
in plašče* za gospe, nepremooljl- i
vih havelokov itd. itd. A
(Obleke po meri 00 po najnovejših | dzorcih in najniži 1 h cenah tzvrftujeio I
^Ostati
polovico cene
D J
no lian
za moške obleke
po najugodnejši ceni
priporoča
R. Miklauc
LJubljana 13 I  Špitalske ulice fttev. 5.
i
Hotel, *~* restavracija in kavarna
„Balkan" @
Podpisana naznanjala, da sta prevzela 21- januaria zgoraj omenieni hotel-
Poslovanje le popolnoma reorganizirano.
Dvigalo, kopeli, električna razsvetljava, najtočnejša postrežba, izvrstna kuhinja, izbrana vina. 4529
Za mnogobrojni obisk ne priporočata
Počkaj & Kogl.
Pefitna hranilnica ček. štev. 849.088.
Telefon štev. 135
Glavna slovenska
hranilnica in posojilnica
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
•j    pisarna.: |j
na Kongresnem trsu št. 14, Souvanoua hiša u Ljubljani
sprej ma in izplačuje hranilne vloge
obrestnje po i\ \ od dne vložitve do da vzflip
brez odbitka in brez odpovedi. Uradne ure od 8. —12. dopoldne in od 3« — 6. popoldne.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo.
282 13 Dr. IVI.  HUdniIf 1 predsednik
I    Kavama vsako nedeljo vso noč odprta.
ca
o.
o
O
»o o
C
o
tO
>
o
_Q O (/)
O
eo C
ca > ca
NAZNANILO.
Podpisani javljam s tem slavnemu občinstva, da sem prevzel
kavarno „Kramar"
na Starem trgu
ter da bom isto dalje vodil pod imenom
kavarna „Leon"
Priporočaj' se nadaljoi naklonjenosti slav. občinstva bilježim z odličnim spoštovanjem
Leo in Fani Pogačnik
995 — 3 bivši večletni plačilni marker kavarne „Preierea"-
„ Valvasor
I
<
N
< O
O O«
o
"D ST
00
Tovarna pohištva J. J. NAGLAS !
Ljubljana, Turjaški trg št. 7
Največja zaloga
pohištva
855-13 M
C
.91 o
» B D
1
za spalne In jedilne sobe, salone In gosposke sobe, Preproge, zastorjl, modrool na vzmeti, ilmnatl modroo!, otroški vozički Itd.
00
FR. SEVCIK
v Ljubljani
Jdovske ulice št. 7
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih
52-13
pušk in samokresov
ter sploh vseh lovskih potrebščin po najnižjih cenah.
Cenovniki na zahtevanje zastonj in poštnine prosto.
86
m Mm ali
Prednost ima oni. ki /na slovenako in nemško.
PonnHhe pod ,,W. W. 2050" odpošilja Rudolf Mosse,  Dunaj, L, Seflerstatte 2. 1199-1
Žrebanje nepreklicno 5. maja 1906!
Loterija za ogrevalne sobe
1500 dobitkov, 55.000 kron vrednosti. Glavni dobitek 30.000 K
vrednosti.     Srečke po 1 K.
D »bivajo  se  po   vseh trafikah, loterijskih kolekturah, menjalnicah,  in pri loterijski npravi duna^ketra dobrodelnega društva za ogrevalne SObe na 1167-1 Dunaju, L, Spiegelgasse št 15.
114^ 2
Spreten detajlist kolonijalne stroke
(kristjan) s prve vrste referencami, ki poleg nemščine zna tudi hrva ščino v besedi in pismu, in bi more zuabiti položiti varščino, se išče za takoj (kavcija bi eveut. odpadla, če bi bile refereoce prav ugodne). Natančne ponudbe s prepisi izpričeval in sliko pod ltX. X. 54.386" na auončno ekspedicijo M. Dukes Nachflgr. na Dunaju I.
532 8
IVa|bol|6e
čistile o sredstvo
za vsako bo'jše ottuvalo rumeno in črno.
Posebno priporočljivo
zh čevlje iz boxcalfs, oscaria-, cheureaua-in lako ve ga usn a.
DUNAJ XII.l.
C. kr. priv. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča svoj pn poznano izvrsten — «-«»«a*«5«at; v todno
jednafeomerai, vse od avstrijskega društva mžerurjev in arhitektov določeno pred-đpiee glodč tlakovne in  odporne trdote dimi«« ■»•»•■Uriljtajo^l dobroti, teakor
tndi svoje priznano izvrstno apno.
Priporočilu  in spričevala
rasnih  uradov  in n a j a i o v i t o j B i h tvrdk so na
Centralni urad; Dunaj, I., Mašim? laastrr
razpolag".
1182
sse 9«
Oholi 150.000 Konjskih sil imamo v napravah
sesainesa plina
našega sistema v prometu.
Zelo majhna poraba goriva. r%" H|<-en      *m 1 obrat
VNralliraJnpiplllioetI do IOOPII «<» trdno v  delu   In dohUsjo 2»_Wo   32    w firiniern<kni ruku>
Langen & Wolf
tovarna za motorje
P na Dunalu, X.,
Laxenbargergtras8e 53
BrezRonkurence!^^!^
ie oblet v Ljf ji
Glavni trg št 5 W0LT* brez podružnice.
Kar doslej ni bilo mogoče, je odsej mogoče!
.   Še nikdar po tako nizki ceni.
1 površnik za gospode ali ulster a gld. 6"
1 najnovejši moderni dolgi paleto za dame  ■ n   n 5"
Obleka za dame najnovejšega kroja ali 1 m dolgi paleto „ „ 4a 1 moška obleka ali havelok n   i> 3*50
1 suknena obleka za dečke 2'50 1 višnjev naramnik z rdečo naglavnico (kapuco) za
otroke v poljubnih velikostih......mm 2'50
Haveloki za dečke in deklice, jopiči, volnena krila
kakor  tudi elegantne lahke  bluze v vsako«
jakih barvah. hm i'50
Suknene hlače, najnovejše obleke za dečke in modni
klobuki za gospode,.........„   „ 1.20
Moderni klobuki, pique telovniki, srajce, oprava za
dečke, obstoječa iz: hlač, vesljaškega telovnika
in čepice ... ...       .   .   .   .   „   „ L—
Kostumi za tri do dosetletne otroke n   n 0.90
Otroški klobuki, obleke za prati, telovniki s pasom
za gospode, bluze -   .   .   „   „ 0"50
Čepice, kravate, Moire-pasi za dame, slamniki . „ „ 0 20 Najnovejši klobuki c. in kr. komorne in dvorne klo-
bnčarne P. & C. Habig na Dunaju .   .   „   „ 4'
Vsi predmeti so naj^kusneje izgotovljeni. Velika izber fin-ga an glešKtga in francoskega sukna za oolake po men ki se na Dunaju
in v Berolinu po najmodernejšem kroju hilro izgolavljajo.
VeleapoŠtovanjem
O. Bernatović.
/.KUNST
3
Ljubljana
ŽičLo-s* ske ulice -4.
Velika zaloga obuval
laatnega  izdelka aa dame, goapode in otroke je vedno na Izbero
Vsakršna naročila se izvršujejo točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zuznamenujejo. — Pri zunanjih naročilih naj se blagovoli vzorec vpo-Blati.
= uiiiuiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiim ii ■ ii ni
Ustanovljeno leta 1845.
JOS. REICH
Edini zavod
za kemično čiščenje obleke tep zastorjev, barvarija in likanje sukna = ua j>« t-, =
Poljanski nasip —
Ozke ulice št. 4.
Sprejemališče
Selenburgo/e ulice štev. 3.
Postrežba točna. Sol d e cene.
= IIIIIIIIIIIIIIIIIIIHH.....I lili III i liti I I H 111 M 11 i 11 i 11111111111111111111111
co
• Hi
:= t
ca
Spredaj rutini o bi I Itn.,
pr»poroč» ▼ najveco lzb^r
Alojzij Persckć
v Ljubljani Pred iiiof jo *t. 21.
iS
% 111 jft»MMJftMMMMJi
m *•
*-
*: fr fr fr fr fr fr fr fr fr fr fr fr fr
*3
m
Pekarija
slaščičarna
m
kavarna
J. ZALAZNIK
Stari trg št. 21.
= JU.jalke: =
Glavni trg 6 Sv. Petra cesta 26
m
Bi *
4
* 41 M 41 *
A-  Važno!  .mm   Važno! £
h gospolinjs, trgovce \i itvinorejco. f
j Najboljša In najcenejša postrežba t
^ za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, |T
korenine Itd. tud po Knelppu, ustne r
^  vode In zobni prašek, ribje olje, re- :^
^ dline In poslpalne moke za otroke, :
dišave, mila m splob vse toaletne r
v  predmete, loioarallrnr aparalr L.
' in polrrbitrlnr, kirurglćna obvo- ^
zlla vsake vrste, sredstva za desln- >
J fekcljc, vosek In paste za tla Itd. — t
^ Velika zaloga najfinejšega rusim in T
^ U(»iiJhLh. — Zaloga aveiih ml- f-
J neralnlh voel In solij za kopel, t
-\    Oblastv. konces. oddaja strupov. ^
;:    Za   ilvliiope|ce ^
2 po8ebnr   priporočljivo:   grenka  sol, i
•  dvojne sol, sollter, enejsn,  kolmoi, r
-j krmilno apno Itd. — Vnanja naročila l--       se usvBujeju toCno in solidno.
^      -h Drogerija h-  m ^
Anton Kane
Najkoristnejša darila bo SINGERJEVI šivalni stroji.
Naprodaj so v < -<»■
prodajaloicab a tem polegHloieČim kazalom.
53- 1»
S1NGER Co., delniška družba šivalnih sVojev
Ljubljana. Sv. Petra cesta štev. 4. Filijalke: Postojna, Kočevje, Kranj, Novo mesto.
M Zalog"a- deTrljeTT >^ ^
JULIJA ŠTOR v Ljutljani
Največja zaloga moških, damskih in otroških čevljev, čevljev za lavvn-tennis in pristnih
goisserskih gorskih čevljev.     um-m %
Elegantna, skrbna izvršitev po vseh cenah
S-
#A% »A% #A» mAm #A» #A*        »v« «A% »A* aA| #A» »A% *A>» »w» »A« rA«» »A» »v*^»        *s^» »A»        »«j<* 3X
i
_m Usniam se s tem npdeli^ke izletnike pnaehno opozarjati na sv< je
ob nedeljah in praznikih ob 9. uri zvečer
-C -s
—Sj            Onenem pripnntćam svoja izvrntna nr«r«»dna   vina: CVlČeh,
—zaivrČan, istrijanec (* '»toka Brioni), ljutomerčan itd. —Vedno Hv»-».e marčno pivo I« Z-liiuriiih  pivovaren  Žalec in Laški trg in plzenjsko izvirno meščansko pravir).
Na obilui ooink vljudno vabi
ii7«3 2 Pric Novak, hotelir.
:«4t»5*efc&ie>&4e»s*e>iS^ •     ^ • ^ • jevaei^l
Pozor, nedeljski izletniki!
iam se s tem nedeljske izletnike posebno opozarjati ljah in praznikih ob 9. uri zvečer
vdrugič svežo kuhinjo.
^* *Y*        "y   *ts" *V* *V* *v* "v* *V*   t" *y"        *v* *V* v'»1* *r* "V* *v* *v* *▼*        *]* «1^3^
n j
Cee. kr. avstrijske
driavne železnice.
C kr. ravnateljstvo drl železnice v Beljaku.
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dne 1. oktobra 1905. leta.
Odhod Iz LJubljane juž. kol. Proga na Trbii. Ob 12. uri 24 m ponoči oeebm vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Mali G16dnitz, Fran2ensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno čez Selztal v Aussee, Solnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten — Ob 7. uri 5 m zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Murau, Mauterndort
Franzensfeste, Ljubno, Dunaj čez Selztal v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Prago, Lipsko. čez Amstetten na
Dunaj. — Ob 11. uri 44 m dopoldne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Mah* Oiodnitz, Ljubno, Selzt?i, Solnograd, Bad Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curio,
Ženeva, Pariz, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 3. uri 58 m popoldne osebni vlak v Trbii, Smohor, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Klein-Reifling v Stevr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, (v Prago direktni voz 1. in II. razr.), Lipsko na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osebni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, (Trst-Monakovo direktni *oz I. in II. razr.) — Proga v Novo mesto In Kočevje. Osebni vlaki. Ob 7. uri 17 rr zjutraj osebni vlak v Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m pop. istotako. • - Ob 7. uri 8. m zvečer v Novo mesto, Kočevje. Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga H Trbiia. Ob 3. uri 23 m zjutraj osebni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo (Mo-iakovo-Trst direkt. voz I. in II. raz.), Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Line, Stevr, Isl, Aussee, Ljubno, Celovec, Mali Glodnitz, Beljak. Ob 7. uri 12 m zjutraj osebni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osebni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Prage fiz Prage direktni voz L in II. razreda),^ Francove vare, Karlove vare, Heb, Marijine vare. Plzen budejevice, Line, Stevr, Pariz, Ženeva, Curih, Bregenz, Inomost, Zeli ob jezeru, . Bad Gastein, Solnograd, Ljubno, Celovec, Smohor, Pontabel. — Ob 4. uri 29 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Selztala, Beljaka, Celovca, Malega Glodnitza, Monakovega, tnomosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 06 m zvečer osebni vlak z Dunaja Ljubna, Beljaka, Muraua, Malega Glodnitza, Celovca, Pontabla, čez Selztal, od lnomosta In Solnograda, čez Klein-Reifling iz Stevra, Linca, Budejevic, Plzna Marijinih varov, Heba,
Francovih varov, Prage, Lipskega. — Proga iz Novega mesta in Kočevja. Osebni vlaki Ob 8. uri 44 m zjutraj osebni vlak iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne Iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — Odhod t% Ljubljane drž. kol. V Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m pop., ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le v oktobru. — Prihod v Ljubljano drž. kol. Iz Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 min. zjutraj, ob 10. uri 59 m dopoldne, ob 6. uri 10 m zvečer. Ob 9. uri 55 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le v oktobru. — Srednjeevropski Čas je za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani. 1
Otvoritev trgovine!
P. n.
Slavnemu ohČinstvn »i na^jam javljati, da otvorim l L aprilom na Sv. Petra cesti št. 9 (poleg hotela Lloyd) v Ljubljani
trgovino s špecerijskim in kolonijalnim blagom ter z žganjem
pod protokollrano tuniko JOS. Pollak.
Večletne izkušnje po prvih trgovinah v Ljubljani in Maribora sn mi jamstvo, da bom lahko ustregel vsem željam veleceujeuega občinstva.
Zaupanje cenjenega občinstva si bodem izkušal   pridobiti s primerno nizkimi cenami in z vedno svežim blagom najboljftih vrst. Priporočam se za obili poset ter beležim 1166—2
z odličnim spoštovanjem
jos. Poiiak, srnK*
219966
Pošljite 50 krajcarje?
Lgatskah. Za to dobite 3 vol»flne hi|?ienične vzore«, 6 vzorcev 90 kr., 12 vzorcev 1 gl<l. 70 kr., vzori-ev 3 gld 40 kr. pole najnovejšega ilustrovanega cenovnika in navodilom za ir:1i)0 francoskih in ameriških gumastih preiimetov, tucat od 45 kr aapTrj.  V zalogi SO ¥10
iOZltete, niuogo novosii, izdrluje vsak gumasti predmet. —   Najcenejše  in direktuo se kupi 1« na pismeno naroč lo.   Diskretna pošiljatev.
—— H. Auer,  zaloga tovarniftkib gumantih predmetov. «—
Dunaj, IX /2, Nnaadorferstra-^se 3   11 1016 3
Najznamenitejši
kemiki ia priznani zdravniki so označili
Jasno vodo Kathe"
^ t niča ali <r©spa
ali pomado kot edino in najzaneslivejše sredstvo krepke in hit e rasti brade, las in obrvi. V prav
kratkem času presenetljiv učinek.
lonček K 2*—, K 3- , poskusna steklenica K'1*40 Po povzela poši\J* samo ■*•;•!»«• ?■ **■»#I. ■>•■ »••*.!. XVIII   Sfhul>rasse S, 1  Stni-k, Tiir 11.       3*7f» 15
.hka eksportna tvrdka.
Franc
Cjubljana Dunajska cesta 12.
Keber
urar m trgovec z zlatnino in'srebrnino
514—16
priporoča slav. občinstvu svoio veliko zalogo ur, verižic, prstanov itd. tt po najnižjih cenah.
81, 109. Srebrna cilmder retnontoarska ura na karanih tekoča gld. 3*75. Št. 137. Srebrna remoiitoarka na sidro s tremi močnimi pokrovi gld. 5*90. Sfc 155. Srebrna c linder remont, ženska ura z močnim kolesjem gld. 4*50.
Z htsvajts najfinejši veliki cen k, ki ga potil m bre?plič o.
Ljudska pijača
(i
Najboljši pomocek proti pijanstvu, cisti kri, dela lahko glavo. Uspešno za zdravje in ±ep.
v?- Sumeči limensdni bonboni
=  svetovnoznane kakovosti =
priporoča
prva češka delit, družba Ivornic za orientalske stadkornine in čokolado '
prej A. TlMrtmrr *r ^
EraL  Vinohrady. 1201-1 "^J^4L<2
Direkten nakup od tovarne!
V prospeb plesa, kakor tudi z godbo spremljevanega petja, se kupi dandanes edino le sanioigrajoči
godbeni
automat
z glasovirjem, mandolinami, zvonk janjem ,   kastanjetami. malim   in   velikim bobnom, : činelami. :
Vsako teh glasbil igra tudi lahko samo zase-Vsakemu j-vtom*tu se prida 16 igralnih komadov in sicer si jih kupec lahko sam izbere. Avtomat igra za poljuben denar ter se lahko tako uravna, da igra hitro, počasi, tiho ali glasno, kratko ali dolgo.
Najboljši vir dohodkov za hotelirje, kavar-narje, gostilničarje, zavode in zasebnike.
Ti avtomati se ne prekupljujejo, ampak se dobivajo naravnost iz tovarne pa:
Simonn Kmetetz, Ljubljana
Kolodvorske ulice št. 26.
Cene avtomatov so: I800, I200, 900 in 800 K, to pa le, ako 8e plačuje v me
oii obrokih, pri takojšnjem plačilu pa se dovoljuje 10' 0 popusta. — Delo je prve vrste, so-o. trpežno, elegantno in moderno. — Postrežba je reelna in se eno leto jamči. 272—6
Ker je to domača industrija, zato so tudi cene prav nizke.
FE LIX TOMAN
stavbni in umetni kamnoseški mojster
Ljubljana, Resljeva cesta številka 30
nasproti skladišč juž. železnice. j(a]veSja zaloga vsakovrstnih ™
E
ilii spon
piramid in obeliskov
iz črnega švedskega granita, sije-nita in labradorja. Nagrobni križi iz belega kararskega, krastalskega in kraškega marmorja.
tlapraua In prestavljanje
kompletnih rakev in monumen-tov na novo pokopališče, j
1153-2
Solidni ' proizvod ' z  najcenejšimi pogoji. Načrti in proračuni brezplačno.
za postelje in puh
priporoča  po   najnižjih cenah
F. HITI
^red. škofijo žt. 20.
Zunanja naroČila se točno izvršujejo, ^^aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaai
I «lulMI»IJtllO
Ihm im:iO.
TrlrloM lil«*«.
Modna trgovina
J. S. BENEDIKT
Ljubljana, Presernoe ulice
v novi zgradbi MMeatne hranilnice*'
priporoča
lepe moške in ženske
klobuke
fino perilo, kravate, kakor tudi vae v modno trgovino spadajoče predmete.
Pri  nnhu% I   i»«- rt r   z& opri>mr fMT posebra rabat. "M
Za reelno postrežbo in strogo solidno blago jaoči že - mnogo let obstoječa firma. -
:i
i:
Cementna zarezna
strešna opeka
iz portland cementa in peska.
Streha prihodujusti.
Patentirana v 30 državah.
Trpežnojfta in bolj   lahka streha kakor iz vsake druge vrste stresnih opek Iz Ilovice.
Odlikovan z diplomo, zlato medaljo in častnim križcem v Parizu 1904.
Bdim izdelovat elj za Kranjsko
JANKO TRAUN
IzdelovatelJ cementnln
Glince pri Lfubijani.
e i
3
e
L
a
ji
a
a
0
T o
o
Najboljši kosmetiski predmeti &o:
A A A
mmm^m\ cream po I K
za olepšanje polti in telesa.
da ustna voda mammm zobni prašek
po I K, za gojitev zob in ost.
lig lasna voda —lasna pomada
po I K, za ohranitev in rast las.
Ti izdelki „Ada", ki so oblastveno
varovani, so naprodaj le v
Orlovi lekarni
Mr. Ph. Mardetschlager, kemik v lij ubijani.
Nadomestke za ,Aido" zavračajte.
Avg. Agnola
v Ljubljani
Dunajska cesta št. 13.
Velika zaloga
steklenine, porcelana, svetilk, zrcal, šip, kozarcev, vrčkov itd.
Gostilniška in kavarnarska namizna posoda
po najnižjih cenah.
r
Pomagajo
hitro in zanesljivo 2» kašelj, hri pavostima p£g slezenje.
Izvrstne slasti ter brez slabega vpliva na tek.
i
VV1KNEK
¥eMsstelIimg
Preisgekront
SCHLEIMLOSENOE
Kartoni po I K In 2 K.
Poizkusiti kart 50 vin.
Naprodaj po vseh avstrijskih lekarnah.
31S4-27
CUIMARD LINE.
Najboljša in najcenejša, zelo pripravna vožnja
A M KIKO!
3108-88
V93k>ll 14 dn«   vozijo  ""^H  paroiki, opremljeni k po  dvema vijakoma ifl brezžičnim brzojav«nu, noseči po 10000 ton
v smeri TRST-NEW-YORK.
Pojasnila in vozne liste daje glavni zastopnik:
ANDREJ ODLASEK, Ljubljana, Slomškove ulice 25.
Bližnji odhodi parnikov iz Trsta: nA'tooiaM v ponedeljek, 9. aprila 1906; „Sla v« n>a* v ponedeljrk, 23  apr la 1906 ; „Pannnniau v ponedeljek, 30 aprila 1906.
XX  XX KK
Varst. znamka : Sidro.
*** ***
XZ  XX XX
Varst. znamka: Sidro.
Liniment. Cnpsici comp.
nadomestilo za
P399- 2'
Pain-Eszpelier s sidrom
priznano itborno, bolečine tolažeče In odvajalno mazilo ob pre-hlajenju itd.;   po dO h. K 140 ir K 2— »e dobiva v vseh lekarnah Pri   Li&tuj u tega splo&no priljnbgenega domačega zdravila naj se Jemljejo le  originalne steklenice v ftkatliicah z nafto varstveno inamkr „sidro" ootem ie vsakdo prepričan 1* ie lobil orig. izdeleb Dr. Rlchterjeva lekarna pri zlatem levu v Pragi E> &Cina.c. ^ nova
Razpošiljanje vsak d*n.
□
IVAN & NIKOLAJ ZIC
trgrcTrir^a  z vinom na Trelilco-
Ladji: „Domitila" & „Štelanija"
tjiljtJL v Istri
prodaja vina:
liter po 40 in 42 h     Dalmatinec, bel .
Cviček (Opollo) .
Vino z Visa, rdeče    .   .   liter po 40 in 42 h Dalmatinec, bel .   .   . liter po 3G io 38 b
t w " h ' * * " " il " S " Cvičck (°PO»<» • „ „ 34 „ 36 , Iatnjanec, rd**c   ....     „    „ 06 „ So m
bel    ...   .     „    „ 36 , 32 p T«ran (I« obranih jagod) „    u  40 „ 40 .
Dalmatinec, rdeč   ...     m    w 32 w 34 m Muškat (bel, sladek) .   . „    ,  56 , 60 ,
franko kolodvor Pa j v izposojenih posodah, ki se ne uračnnijo pa jih je treba čimprej vrniti franko kolodvor Pulj  Pošilja se le po povzetju in sicer samo od nO litrov naprej. Z<t prirodnost
bvojih vin popolnoma jamčiva 158—7
Idealno pohišWo  za    Vsaki sobi v kras in    Moderna oprema, vsako stanovanje.      v veselje gospodinji. Najboljše blago.
BmJT' Prihranitev prostora kakor rudi denarja! *^|]
Velesolidno delo!
Zmerne cene!
Podnevi: divan. Ponoći: postelja.
Izumitelj in lastnik patenta: „Postelja, preminjajoča se v divan",   m 13
Avstrijski patent štev. £3.189. Ogrski patent štev. 38 004
DRAGOTIN PUC
založnik pohištva, tapetniški in preprogarski mojster Dunajska cesta št. 18.      Ljubljane     Dunajska cesta št. 18.
Odlikovan z zlato medaljo in Častnim križcem v Parizu 1904.
Priporočljivo
i?
P
D
o
N
O CD
ANTON SARC
v Ljublja Sv. Petra
iti
nI :: :: cesta 8
Mnihovgraška zaloga črevlj
Henrik Kenda v Ljubljani
prodaja nedvomne najboljša, najbolj solidna in najbolj zanesljiva obuvala vseli vrst in oblik za gospode, dame io otroke po jako skromnih cenah.
Cigaretni papir in cigaretne stročnic
sezno
ck& kakovosti.
Vprašanja naj se naslavljajo na vodstvo družbe „sv. Cirila in Metoda" v Ljubljani.
um
Samo za zasebne ljudi!
Kdor bi sukneno io modno blago *a možke in nV&be obleke rad kupil dobro in ceno, Daj sc zaupuo obrne na razpošiljalnico sukna
m. Kretschmer na Dunaju I 1.
Vzorci na izbiro franko. — Odmeri se poljubno blaga.  — Zastopniki
se sprejemajo. 880 -4
Vožnja traja dni g dni . -r_.- je
2najnovejšimi teta 1905in 06zgrajenimi veliKansl\imi parni!^
t,vrstnapnli^2apofovanj^ostane
jmOijaFia j^lodvorete-ulicešrv.28
^ Od hod izjjubljane vsaKj ponedeleK.toreK in četrtek v tednu.
In
n
ld
■ *
JluJ i..........j Jk.
Gr. ČADEŽ
v Ljubljani
Mestni trs štev. 14
(poleg Urbančeve manufakturne trgovine).
najnovejšo Iznajdba! J"
najcenejše najodličnejse
10.000 K za Uaj
wlnar|e s/ It*
|^ najsplošnejše
vse
Ml «1
najsnažnejše ^.,r ^ prekašajoči
• d
t* a«
I n O   Č i K M 1 n
V obliki paličic. —  Nrs Bamo  mm   %■••- k«*l«r, ampak tudi za pohištvo Iz laaa i usnja, oljnate si ko. Igralne karte, marmornate pio&če itd itd.
Osrednja prodaja: JOSIP ZUO, Dunaj, n 3, Ob. Donaustrasse 101. Znloaie v L.ju*.ijmh : Henrik Kenda, L Korenčan, Anton Kriaper. Vazo
Petrićič to Viktor SchUier.
Zahvala in naznanilo,
ZabvalmJMČ se za dosedanje zaupanje v Domžalah, dovoljujem » g£J častiti m svojim naročnikom in cenjt-Dt*mn ohčm-uvrj Kamnika in ukujic« vljudno naznaiijati, da preselim s 1« aprilom t« L svojo
Moško obrt v Kamnik
>   Startno liišo.
££J Priporočam se v vsakovrstno izdelovanje oblek za gospode io dečke tj
Cpi po Bajonvej**»uj krnja   i/.delujem tudi salonske obleke ter uuiforme za ^ i        bradoike. — V*a naročila in dopise prosim v Kamnik.
13 Postrežba točna. — Cene primerne. — Sprejmem takof enega
krojaškega učenca.
Ivan N. Potočnik.
11C8-1
Spomladanske
oblekeZa$ospode obleke »dečke paletote»dame plašče»deklice
u največji izbiri.
* + najnižje cene! * +
Gričar & Melač
Prešernove ulice štev. 9.
Slaščičarna, kavarna in pekarna
JAKOB ZALAZNIK
Stari trg št 21.
Slav. občinstvu priporočam ob priliki
prazniku «$>
svojo veliko zalogo 'azličnih cuk'en h kakor tudi gaianterii-.hih p rhov V »alogi iinam v \Hiki izberi domaća in l^oiem^ka vina v steklenicah, najfinejše J-* rjo pravi mtirashln iz /adra,   benediktinec,  aiaš in drugo
UhU ••tati  s \ e- i * ■
šarklji, pince in titole. Sveže blago!
# Mestni trg št. 6, # Sv. Petra cesta št. 26
?o naročilu izgotavljam tudi
raznoTTstne potice
mandeljnove, roz^nove. medene, orehovo itd.
V kavarni
se dobi bela in črna kava, čaj, fini likerji itd. itd
M a postrežba!
lis
F. P. Vi d i c Sc K o m p. Ljubljana,
opekarna  in  tovarna  pecf,  ponudijo vsako poljubno množino
strešne opeke, jjsg mer
zarezane
(Strangfalzziegel)
Barve: ' ) rdeči naravno tgani,  ') črno impregnirani. 833 -8
Te vrste strešniki so patentouanl u vseh kulturnih državah. Lastniki patentov: F. P. Uidic & Komp. m Jos. Narzola.
IMT   Najličnejše, najcenejše in najpreprostejše sirešno kritje. ~VU Vzorce in prospekte pošljemo na željo brezplačno.
8pre|mejo se zastopniki.   "M Takojšnja »n naj <anes»jl*ej&a postrežba. BmT*    Bpre'melo se zastopniki
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ras t o Pustoslemšek.
Lastnina in tiak „Narodne tiskarne*4