117. ItnHta. i INIM i trt, a. iniji n». LXVII. Irto. .Slovenski Naiod« vdja * &f*M|aatf m 6om 4o«UvljtR: i j«te leto napcg • -•^-** K 24*— pol leta ,» ?•«•£•!•' • 12— Cetrt leto » -£jbX»f»'' • 6""" aa mjcscc 0 \ «^ti.• /• » * t npravniživu pcejcm*a: ćelo leto naprej • t • . K 22*— pol leta , . #4# . . 11-— ktrt leta „ , •!.*• • 550 na mesec „ . *.a\ • • 1"*) Dopisi tuj se frankirajo. Rokopfei se ne vnrfajo. Pminlitnn gaafl— mito« *L 5 (v i :f}u levo,) lilitaisj ŠL M. laterati veijajo: ptterostopM pettt "r^i u eokrat po 16 v*l, ta dvakrat po 14 irin., sa trikrat ali večkret po Ij. -in, Partc in zahvala vrata 70 vio. Podano vrsta 30 vio. Pr* vcčjlb insercijah po dogovora. UBtavaiitva **j se po&ljajo nsro-in^ reklamacije, iasenti Lli, 1» je adnir'stnrtvne stvari. —— HuMMia **•*•"- rti|a 10 ¥iM>|ti>. —_ Ma paHMam amtflt btez teftodobf*<* vposlatve aaic^aia* si m talai •StonaaU NnoO* vetta pe poHli u Avabo-Ograkos , ote leto &kapaj nsprtj . K 25— pol let* • m • • . I*— Čelrt leta . I ... 6 50 ne mesec • . ... 2 30 ■ i a NcnOJos ćelo leta napne) . . : K 30^ sa Amerfto ta vte duge deže*e: 1 ćelo leto aapreg . . . . K 35.— VaniMjea glede taseraiov se naj attof! za odgovor dopisnica aH raatnk* «Pi«is^Biiii(gpo4i].dfirifcle^iMMil#f»i Umor ppestolonaslBdnikP nadvojvode Frana Ferdinanda in njegove soproge v Sarajevu. * Podrobnosti o prvera atentatu. Sarajevo, 29. junija. V avtomo-bihi, ki je sledil prestolonasledniku, so sedele 4 osebe, cxi katerih je bii podpolkovnik Merizzi težko ranjen na vratu. Gro! Boos \Valdeck je bit le lahko ranjen. Bomba je eksplodirala s tako silo, da je razbila v ćeli okolici kraja, kjer je bil izvršen atentat, vsa izložbena okna trgovin. Nad 20 oseb je bilo več ali manj ranjenih. Podpolkovnika so takoi odpeljali v garnizijsko bolnišnico. Sarajevo, 29. junija. Verzija, da je prestolonaslednik z roko vjel ali odbii bombo, ni točna. Bomba je pri-letela na zadnji del prestolonasledni-kovega avtomobila, ter eksplodirala, ko je ta že vozil naprej. Sarajevo, 29. junija. Takoi po prvem atentatu je deželni šef Potiorek, ki je sedel v avtomobihi pri prestolonasledniku. nujno nasvetovaJ, da naj se prestolonaslednik tako! vrne v vladno palačo. Njegovi prošnji se je pridružila tuđi vojvodinja Hohenberg. Prestolonaslednik pa o tem ni maral ničesar slišati ter je dal povelje, da na} se avtomobil pelje naprej pred mestno hiŠo. Sarajevo, 29. Junija. O atentatu prihaiajo od avtentične strani sedaj še sledeče podrobnosti. Na Applo-vem nabrežju in sicer z desnega tro-toarja je bila vržena proti avtomobi-!u prestolonaslednfKa majhna bomba, ki je le slabo poćila. Zadet ni bil no-beden. Padla je za hrbtom vojvodinje na tla in se brez Škode razpocila. Takoi nato je b;la vržena bomba, ki se je razletda, ko je prišel drugi avto-m^bil mimo. V vozu, kjer se je naha-jal prestolonaslednik. so slišali le slab pok, nišo pa vedeli kaj se je zgodilo. Sele ko so se ostali avtomobili ustavili, le dal ustavi:* tuđi prestolonaslednik ter si dal poročati, kaj se je zgodilo. * * V mestni hišL Sarajevo, 29. junija. Med s!av-Tiostnim nagovorom sarajevskega župana je vladala v ćeli dvorani smrtna, mučna tišina. Prestolonaslednik je bil ves bled ter držal vojvodinjo Ho-henberg, ki je bila napol onesvešče-na. O prestlonaslednikovih besedah občinskim svetnikom smo že poro* Žali. m ^ m Drugi atentat. Saraievo, 29. junija. Po sprege-xnu v mestni hiši je policijski Šef iznova nujno nasvetoval deželnemu šefu Potioreku, da naj naprosi presto-lonaslednika, da naj se takoj vrne v vladno palačo. Prestolonaslednik je to prošnjo zopet odbil ter zapovedal, da se vrši vse po programu, pred-vsem pa je hcrtel obiskati težko ranje-nega podpolkovnika Merizzija v bol-nisnici. — Deželni šef Potiorek )t nato prosi! prestcdonaslednika, da naj dovoli vsai, da policija izprazni ulice, toda tiidi to je prestolonaslednik od-klonil in prepovedal. Tako se je avtomobil odpeljal po Applovem nabrežju, da zapele nato v Fran Josi-povo ulkro. Avtomobil se }e vozil preče} naglo. Spotoma je deželni 5ef znova prepričevalno prosil prestolo-naslednika, da naj se vmejo. Prošnji sta se pridružila grof Harrach in vof-vodinja Hohenberg. Vojvodinja je bila bieda vsleđ smrtnega strahu. Že m je prestotonaMednlk vdal ter od-redll, da se tvtomobfl vrne. V tem trenotka )e MI avtoooMI te za ofktt Franc Josipove ulice ter se |e peljal tik ob trotoar ju. Atentator PrinČić je \ tem hipu iz neposredne blizine od-dal naglo za pored oba strela. Sarajevo, 29. junija. Po doseda-njih uradnih konštatacijah je atentator Prinčić oddal tri strele. Prvi strel je zadel v karoserijo avtomobila, ker ie bil strel namerjen rrenizko; drugi strel je zadel vojvodinjo Hohenberg; ir^tii strel pa prestolonaslednika. Sarajevo, 29. junija. Ko je prišel prestolonaslednik iz mestne hiše, mu je občinstvo prirejalo burne ovacije. Prestolonaslednik je hotel na vsak način obiskati podpolkovnika Meriz-zija. V avtomobilu je sedel deželni šef Potiorek, nasproti prestolonasleo niku in vojvodinji na desno pri vratih pa se je postavil grof Harrach, da s svojim telesom ščiti prestolonaslednika pred eventualnim novim napadom. Prestolonaslednik se je z grofom še pošalji. Ko je avtomobil počasno zavil v Fran Josipovo ulico, sta padla dva strela. (Bila sta torej le samo 2 strela.) Deželni šef je v pr-vem trenutku imel vtisk, da se ni nič zgodilo, ker sta nadvojvoda in vojvo-dinja mirno obsedela. Sarajevo, 29. junija. Takoj ko je padel prvi strel sta skočila polkovnik dr. Bardolff in major pl. Hiittenbren-ner iz avtomobila fer se vrgla proti napadalcu. Med tem je počil že drugi strel. Ljudstvo in častniki z golimi sabliami so se vrgli na Principa ter so ga strahovito pretepli in težko ranili. Princip je imel v roki še brov-ning s 5 streli. Učinek strelov. Sarajevo, 29. junija. U č i n e k strelov a t e n t a r i a Princ i-ća je bil groze n. Vojvodini; Hohenberg je krogla predrla spodnii del tele-sa ter se zarila v želodec. Spodnji dei telesa le strahovito razmesarjen. Še strašnejši učinek pa je Imela krogla, k M e /adefa nadvojvodo prest oiona-slednika. Krogla mu je raz-bila na vratu žilo dovod-nico. Kri je h r I z k n > I a po celem avtomobilu irno ulici. Krogla ie prodrla iz vrata v usia ter razbila in razmesarila ce! spodnjM del obraza. Prestonasled-nik Fran Ferdinand se ie za hip dvignil v avtonohMu, takoi pa je padel naza). — Z a t r } it i e I o, da ? e neposredno nato izdihnil. AvtotnobH se je nato z naivečjo nagjl'co pefjai k vladnJ palači. Spotoma je vo'vodifila Hohenberjj se ži-vela ter se zstrjuje ćelo. da si ni bila ?\e$tB, da ie smrtno nevarno ranjena. Po drugi verziji pa sa je vojvodi-nia takoi po izvršeneni atentatu one-svestila ter umrla par minut pozneje, ko so io dviirnili Iz avtomobila in pri-nesli v vladno palačo. (O učinkih projektilov na majhne razdalje nam je dal odličen strokov-njak iz svojih lastnih izkušeni izza balkanske vojne sledeča pojasnila: Najhujši učinek imajo projektili na razdaljo do 100 m in na razdaljo od 1200 m naprej, dočim projektili v raz-dalji od 100 m do 1200 m redoma pladko prebijejo truplo. Ce zadene krogla na razdaljo do 100 m človeško telo, zlasti pa mehke dele telesa in žile, se fiipno razkroji kri in izvrši se eksplozija, ki raztrga vso muskulaturo v okolici.) RutfenL StnHevo, 29. Junija. Podpolkovnik Merizzi je težko ranjen na zadnjem delu glave. Boos WaWeck Je le neznatno ranjen, njegov avtomobil pa Je močno poSkođovan. Tud! avtomobil srofa tlairacha ima moCue po- škodbe. Od občinstva ni nobeden smrtno nevarno ranjen. Težko ranjena sta gozdarski svetnik Probst in oficijal Reich. V konaku. Sarajevo, 2Q. junija. Ko so pripe-Ijali trupli nadvojvode Frana Ferdinanda in vojvodinje Hohenberg v ko-nak, je podelil franČi^kanski provincijal Mihačevič obema generalno ab-solucijo. Sarajevo, 29. junija. V konaku so položili vojvodinjo v prvem nađ-stropju v sobo na desno na posteljo, prestolonaslednika pa v sosedno sobo na otomano. štabni zdravnik dr. Arnstein in polkovni zdravnik dr. Po-lacco sta takoj prihitela v konak, kamor je dospel tuđi župan Čurče-vić. Zdravniki so zahtevali etra in župan je sam hitel v lekarno. Ko se je vrnil, sta bila oba že mrtva. Po atentatu. Sarajevo, 29. junija. V celem mestu je vladala do ponoćnih ur strašna panika. Policija je izvršila popol-dne mnogo hisnih preiskav ter areti-rala nino^o Srbov, zlasti tuđi žene in dekleta. Po uUcUh patrulira orožni-štvo. vojaštvo in uolicija. Sodne oblasti in policija sta v ;>ermanenci. V Rarn;z;:skih ječnh je do sedaj zaprtih 20 ljudi. Oh pc-1 11. so r.retirali tri Crnogorce, med njimi ene^a mizaria. — Crnogorce imajo na sumu. da so bili v zvezi z dijaivi, ki sr> pripravili atentat. Sarpievo. ^O. junija. Pri Mšni pre-iskavi. ki s'* :c izvrsih* na stanovanju at^ntatorja Prinčičh. so n.iš-i mnogo cbte?!inega materijal in 20b0 K. Saralevo, 29. iunija. Tekom snočnega večera je policija izvršila v Sarajevu pravo racijo, vojaške, orož-niške in policijske patrulje so izvršile preiskave po raznih sumljivih loka-lih in v mnogih hisah Srbov. Včeraj zvečer ie policija aretirala 50 oseb. Policija je prepričana, da gre za Široko zasnovan komplot. Atentatoria. Sarajevo, 29. junija. Oba atenta-torja na većino vprašani ne odgovar-jata ter trdita, da nimata sokrivcev. Cabrinović pravi, da se ni dogovoril s Principom. Princip pa pravi, da Ča-brinovića ne pozna. Princip pravi, da je atentat baje izvrši!, da maščuje svoj narod. Na vprašanie, zakaj ie prišel iz Belgrada v Sarajevo, je odgovorili Pa to ste videli. Na vpraša-nje zakaj je izvršil atentat, pravi: V nadvojvodi sem hotel zadeti predsta-vitelja avstrijskega imperializma in ene^a najvišjih faktorjev v monarhiji. Nisem pa hotel zadeti žene. Ča-brinović je baje socijalist. Princip pa pravi, da je pristaš nacijonalistične ideje. (Drugega atentatorja imenuje-jo listi dosledno Principa.) Sarajevo, 29. junija. Atentator Cabrinović je takoj, ko je vrgel bombo, skočil v Miljačko. Za njim sta skočila brivec Marossy in detektiv Slinlović, ki je nameril revolver na Cabrinovića, da ga ustreli, Brivec pa mu je zaklical, da naj ne strelja. cabrinović se je ljuto brantl. sele, ko so priskočili drugi na pomoć, so ga vje-li, strgali pa so mu vso obleko s telesa. cabrinović je 21 let star, je sin gostifničarja v Sarajevu ter je bil Že v rani mladosti zelo malopriden. Pozneje se je izučil v Crni gori tipografije. Cabrinović je anarhist, vsled če-sar Je bil izkljnčen iz socijalnodemo-kratične organizacije. Služil je v neki tiskarni v Belgradu, pred 4 teđni pa Je prišel v Sarajevo, kjer Je bil zaposlen v Zadružni tiskarni, od koder pa so ga zaradi nerabnosti odpnstili. Zadale dni se Je potepal po obsjoor- nih lokalih ter je opetovano izjavijal, da se bo nekaj izrednega zgodilo, ko priđe prestolonaslednik. Zarota? Zagreb, 29. junija. Iz d( 1 ro podučenih političnih kroge,v se lv.rGča: 2e oii iuve^a une, k(> se je razvedelo, da :e namerava nadvojvoda fran Ferdinand udeležiti velikih ?OT$kih ma-ncvrciv, se je pričda v potovih eksal-tirarnh srbskih krogih agitacira proti ubisku prest iionaskdnika, ker so videli v prestolenasledniku rasprotnika svojih tendenc. OiMasti s dobivale svarila, ki so jih potem pošiljale prestolonasledniku. Ko so prestolonaslednika opozorili na nevarnost, je vendar vztrajal pri tem, da se manev-rov udeleži. Ćelo, ko so prihajala iz Belgrada svarila, se ni dal pregovo-riti, da bi se manevrov ne udelezil. Oba atentatoria, Čabrilović in Prinčić sta bila baje člana take velikosrb-ske organizacije. V zagrebskih vlad-nih krogih so mnenja, da gre za pravo zaroto, v katero je zapletenih Še mnogo drugih oseb. Zlasti sklepajo to iz dejstva, da sta bila oba atentata izvršena tako hitro drug za drugim. Sarajevo, 29. junija. Med onimi, ki so prvi prijeli atentatorja, se je na-hajal frizer Marosi. V mestu očitajo, policiji, da ni bila dosti previdna in da kljub opozoritvam zlasti srednje-šoiskih ravnateljev ni skrbela zadost-no za varnost. Nameravali so ćelo srednje sole predčasno zapreti. — Splošno obsojajo policijskega sela sa-raje\ skega, Gaerteja, da je pripustil po prvem atentatu, da je prestolonaslednik nadaljeval vožnjo. Sarajevo, 29. junija. Policija za-trjuje, da gre brez dvoma za zaroto, katere niti vodijo v Belgrad. Dunaj, 29. iunija. Korespondenca > Tierzog« dolži sarajevski dnevnik »Narod*, da je v zadnjem času hujs-kal proti Avstriji in da je dan pred prihodom prestolonaslednika z ire-dentističnini namenom izšel s srbsko troboinico ter pisal o boju na Koso-vem polju. • • • Trupn untorjenega prestolonasled-ntka in soproge. Dunaj, 29. junija. Dvorni marša-lat je ukrenil, da se trupli prestolonaslednika Frana Ferdinanda in vojvodinje Hohenberg balzamirata, nakar se trupli prepeljeta najbrže v četrtek ali petek na Dunaj. Pogreb se bo vr-šil najbrže dne 9. julija. K pogrebu priđe najbrže tuđi nemški cesar. Za-trjuje se, da trupli prestolonaslednika ka in vojvodinje Hohenberg ne bosta pokopani v kapucinski cerkvi, mar-več na gradu Artstetten, kjer si je dal prestolonaslednik pred kratkim napraviti rodbinsko grobnico. Sarajevo, 29. junija. Trupli nadvojvode Frana Ferdinanda in vojvo-vinje Hohenberg sta bili ponori od zdravnikov balzamirani in neki kipar je napravil od obeh mrtvaški maski. Kdaj bodo trupli prepeljali na Dunaj, še ni določeno. Ob sarkofagih je bilo položenih danes nešteto krasnih vencev. Vojvodlnja Hohenberg. Dunai, 29. junija. V vojaških krogih se pripoveduje tragična remini-senca na v^vodinjo Hohenberg. Leta 1913., ko je bila kriza na Balkanu na vrhunca ,se )e vrši! v Belvederu vo-iaški diner, na katerem se Je govorilo o dogodkih na Balkana. Neki visoki general Je bil mnenja, da ne preostar-Ja dnigega„ kakor korakati v Srbilo. Nato Je vojvodinja Hohenberg vzklik-nBa: Ckscelenca! Kal imate proti ubogim Srbom? Ali so vam kaj sto-rilift da hoćete za vsako ceno voino? Otroci umorjenega prestolonaslednika. Dunaj, 29. junija. Iz Išla poročala da je cesar takoj, ko se mu je sporo-čilo o atentatu, mislil na otroke prestolonaslednika nadvojvode Frana Ferdinanda in vojvodinje Hohenberg, ki se nahajajo na gradu Chlumec. So to 131etna kneginja Sofija, lZletnJ knez Maks in lOletni knez Ernest — Cesar je naročil svojemu pobočniku, da povabi otroke na Dunaj ter za-hteval, da se otrokom pove takoi vsa grozna resnica. Teta otrok, grofica Chotek in stric baron Wutenau, svak vojvodinje Hohenberg, sta dobila od cesarja žalostno nalogo, da skrbita prve dni za otroke. Naročii je, da jim sporoče. da se oče in mati ne bosta vrnila Še tako hitro, kakor je bilo to prvotno nameravano. Zatrjuje se, da je bilo zadnje slovo prestolonasledni* ka in vojvodinie Hohenberg od otrok posebno težko in ginljivo. Neki du-najski list zatrjuje, da so otroci že dospeli na Dunaj. Sarajevo, 29. junija. Neposredno, ko so padli streli, je, kakor zatrjujejo Ijudje, ki so bili v prestolonasledni-kovi okol|ci, ta mislil, da je samo on zadet, ni pa vedel, da je zadeta tuđi vojvodinja Hohenberg. Ko je vojvo* dinja padla na njega, je najbrže mi* sliK da ga hoče le ščititi. Z velikim naporom je izrekel besede: »Sofija, živi za najine otroke!« To so bile njegove zadnje besede, takoj nato se je vlila kri in nadvojvoda je kmalu nato izdihnil. Še včeraj zjutraj je prestolonaslednik svojim otrokom poslal obširno brzojavko, v kateri popisuje obširno svoje dosedanje po-tovanje. Brzojavka se konca z bese-dami: »Ostanite pridni. Pozdravlja in poljublja vas vaš papi.« Vtisk atentata. Karlovi vari, 29. junija. Brat umorjene vojvodinje Hohenberg, grof Chotek, je izvedel o atentatu in smrti svoje sestre pri konjski dirki v Karlovih varih. Vest ga je pretresla tako, da se je onesvestil. Praga, 29. junija. Strašna vest iz Sarajeva je dospela sem ob 2. popol-dne. Listi so prinesli posebne izdaje. Povsod je vladalo močno razburje-nje. Vse veselice in priredbe, so bile cdpovedane. Zagreb, 29. junija. Vest o atentatu je izzvala strahovito razbur}enje. Slavnost, ki bi se bila morala vršiti povodom prisotnosti reskih Hrvatov, je bila odpovedana. S hiš so takoj odstranili zastave, razobešene povodom te slavnosti, ter jih nadomestili z žalnimi zastavami. Cesar. Išl, 29. Junija. Cesar se je danes zjutraj ob 6. odpeljal z vsem svojim spremstvom na Dunaj. Občinstvo ]e molče pozdravljalo vladarja, ki Je ves prepaden in sključen pod težkira bremenom žalosti. Dunaj, 29. junija. Dvorn! vlak je dospel ob 11. in 5 minut iz I§La na Dunaj. Oficijalnega sprejema ni bilo. Cesar je molče zapusti! kolodvor. Zunaj je čakala velika množica, ki je cesarja molče pozdravljala. Policija« je odredila izredne varnostne odred' be. Vsako večje zbiranje na ulicah je strogo prepovedano. V mesto se bile danes d opol do© koase-f kventno razSlr|ene Test! daiecesarla vćerat. ko U Izvedel straioo rest, Iah< Dozadelikap. Uradaosatr vest eaerglčao demeaitlra. Danak 29. junija. Danes se }e mnogo opažalo, da je cesarja na kolodvoru sprejel novi prestoJcmasled-nik, ki se je peljal ob njegovi strani tuđi y Schčnbnunu * Stran 2. .SLOVENSKI NAROD*, dne 30. juniji 1914. 147. itev. gi|pf re za prestolonaslednlkovo •'< potovanje. Duna], 29. junija. »Fremdenblatt« prmaša sledečo oficijozno vest: Po-tovanje prestokmaslednika v Bosno je bila izključno voja&ca zadeva. Vsc priprave za potovanje je preskrbela vojna uprava ter je imelo vse potovanje popolnoma vojaški značaj, kar Je šio ćelo tako daleč, da bosansko ministrstvo ni bilo o potovanju ofid-jozno obveščeno. Tuđi vse predpri-prave in dispozicije povodom obiska prestolonaslednika v Sarajevu je izvršila vojna uprava. Isto velja tu<* glede vseh varnostnih odredb. Sarajevo, 29. junija. Policija je bila že pred časom opozorjena na razne opasne pojave. Smatrala je to gibanje kot provzroceno od anarhi-stičnih elementov, ki so se preoblačili tako, da so oblekli Srbi pogosto oble-&e jnuzlimanov. Politične posledice groznega atentata. * * * Dunaj, 29. junija. Včeraj ob 3. popoldne se ie vršil izredni ministr-ski svet, ki se je pečal s političnimi posledicami grozovitega atentata v Sarajevu. Sarajevo, 29. junija. V mestu vlada se vedno silno razburjenje. Danes dopcldne je bil afiširan razglas župana, ki pravi: »Z ogorčenjem in stu-dom nad atentatom obsoja ćelo sarajevsko mesto nizkotni in sramotni zločin, katerega žalostnih posledic za mesto Sarajevo in za ćelo deželo niti ni mogoče izmeriti. Ceprav ima ta ostudni zločin svoje korenine v inozemstvu in so prišle bombe iz Bel-grada. je vendar upravicen žalostni sum, da eksistirajo v naši dežeii in v Sarajevu prekucuski elementi. Vsc prebivalstvo obsoia s studom te iz-rodke človeške družbe. Na*a sveta dolžnost je, da operemo sramoto, ki se je nam zgodila. - Občinski svet je poslal cesarju posebno sožalno brzojavko ter sklenil, da spremi posebna deputacija trupli na Dunaj. Dunaj, 29. juni ja. Zalostne politične posledice ostudncga atentata se kažejo že danes. Nekateri dunajski listi vale vso krivdo na Srbe sploh. drugi listi dolže vse Jugcslovane. ter kličejo po biču. ki naj Jugoslovane kaznuje.Za enkrat so to še manjši po-ulični listi, bati pa se je, da jim bodo sledili tuđi veliki listi ter bodo zlorabili sarajevsko tragedijo za novo gonjo. Zločin v Sarajevu je gotovim elementom na jugu monarhije dobrodošla prilika, da ga izkoristijo in zlo rabijo v svoje sebične ali politične svrhe. Klerikalni frankovski element: so pri tej priliki zopet enkrat pokazali svojo pravo naravo. Zagreb, 29. junija. V Zagrebu je prišlo včeraj do burnih demonstracij. .Velika množica s frankovskimi dijaki na Čelu je demonstrirala po ulicah s klici: »Doli s srbskimi morilci!« Na Jelačićevem trgu je voditelj Fran-kovcev, dr. Frank. nagovoril množi-co ter je v silno sovražnih izpadih proti Srbom klical oblasti na pomoć proti srbskemu elementu. Dunaj, 29. junija. >.Reichspost« poroča, da so Frankovci v Zagrebu klicali: »Na vislice s Srbi!« in da je klerikalna množica obljubljala ma-ščevanje za prestolonaslednikovo kri. Na mnogih srbskih hišah so razbili sipe. Tuđi uredništvo ^Pokreta« so napadli ter razbili sipe. Policija Je morala napraviti red. Sarajevo, 29. junija. V mestu Je prišlo do hudih izgredov. Klerikalci so se zbrali v veliki četi, ki je Šla s hrvatsko zastavo pred cerkev in molila za prestolonaslednika. Z divjim riovenjem proti Srbom ie prišla nato množica na prostor, kjer ie bil izvršen atentat. Tam je množica poklek-rrila in Drisegla. maščevati zločin. Z divjimi klici proti Srhom, so nato napadli razne srbske hiše ter v hotelu »Evropa*', ki je last srbskega virilista Jeftanovića, pobili vse sipe ter demolirali spodnje lokale. Vmes je moralo poseči vojaštvo. Gradec, 29. junija. V Gratweinu je prišlo danes do žalostnega izbruha nemške podivianosti proti Jugoslo-vanom, zlasti proti Srbom. V zdravi-Hšču Horgas se nahajata neki srbski major in neki srbski zdravnik. Pred gdravilišče je dospela, divje kričeč druhal ter vpila: »Doli s Srbi! Doli z morilci!* Več kakor eno uro Je trajalo kričanje. Med bolniki je izbruhnl-la panika, Orožništva ni bilo blizu. Sele opolnoči se je množica razšla. Dunaj, 29. junija. Ogrski državni zbor je sklican za torek k žalni seji. Kakor izvemo o sklicanju avstrijske-ga državnega zbora ni nič znano. Sarajevo, 29. junija. Mesto ie kakor v obsednem stanju. Poslopje po-licijskega ravnateljstva in raestna hiša sta cernirani od orožništva. Pot k deželni palači je od vojaštva zasedena. Mnogo oseb je bilo dopoldne oddanih garnizijskemu sodi-Scu. Obsedao staaje v Santom* političnih krogih zatrjujejo. da bo najbrže še danes raitfaltno nad Sarajevom obseđno stanje Bona in Marta. DunaL 29. Junija. Na borzi se je razvila danes Živahna neoficijalna kupčija. Gibanje vrednot je bilo moč-no, kurzi so zelo padali Pri loterij-skih kolekturah je od zjutraj velik naval ljudi, ki stavijo številke 28, dan atentata, 51 starost prestolonaslednika in starost vojvodinje. Nadvojvoda Fran Ferdinand je bil rojen kot sin cesarjevega brata dne 18. decembra 1863. leta. Vzgo-jen je bil za vojaški stan, kajti nihče ni slutil, da postane kdaj prestolona-slednik. Tragična smrt pretolonasleđnika Rudolfa je pomaknila nadvojvodo Franca Ferdinanda v ospredje; po-stal je prestolonaslednik. L. 189S. je postal kot general kavalerije nekak namestnik cesarjev v vodstvu arma-de in je pozne:e prevzel na popolno povelistvo nad armado. Zastopal je cesarja tuđi pri raznih drugih prilikah in je v niegovem imenu potoval na angleški dvor. Pri ti priliki se je preh!adil, in ker je imel že od mladih let slaba pljuča, je prišlo njegovo življenje v največjo ne-varnost. Ležal je bolan pri neki nad-vojvodinji, kjer se je seznanil z dvor-no damo grofico Chotek, ki je pozne-je postala njegova soproga. Mudil se ie potem nekaj časa na otoku Korsi-ki in si je tam zdravje čudovito po-?ravil. Kmalu ^ nadvojvoda pri svojih oficijalnih nastopih pokazal, da ima čisto samostojno prepričanje in da si je za svoj vladarski poklič pripravil lasten program. Posebno pozornost je vzbudilo to, da je nadvojvoda leta 1901. prevzel protektorat nad nem-škim katoiiškim šolskim društvom. Pri ti priliki se je prvič pokazalo, da so si znali cerkveni krogi na dvoru nadvojvode - prestolonaslednika pridobiti prav posebno stališce in zadobili velik vpliv. Takrat se je čula prvič obdolžitev, da je nastala cer-kvena kamarila, ki se je kakor zid postavila med pres:olonas!ednika in med neklerikalno prebivalstvo v državi. Zelo značilen je bil dogodek, ki se je primeril leta 1902. meseca fe-bruarja, ko je nadvojvoda potoval na ruski dvor v Petrogradu, da se zahvali carju, ki ga je bil imenoval za ruskega feldmaršala. Nadvojvoda je zahteval, naj ga na tem potovanju spremlja kat njegov častni kavalir grof Ivan Zichy. To je zahteval nadvojvoda, ne da bi bi! vprašal ogrsko vlado, če je zadovoljna, da reprezentira grof Zichv Ogrsko. Ta grof Zichv je bil takorekoč voditelj madžarske klerikalne stranke in najhujši nasprotnik takratne liberalne ogrske vlade. Nastala je huda vojska. Ne samo ogrska vlada, nego tuđi nekleri-kalne ogrske stranke so se pri cesarju pritožile in cesar je pritrdil o_c:r-ski vladi. Grof Zichv ni smel iti z nadvojvodo, a nadvojvoda tuđi -o-benee:a drue:ega oc:rskega kaval.rja ni hotel vzeti seboj. V zadnjih letih je nadvojv 1a Fran Ferdinand v čedalje važnei ih stvareh zastopal cesarja in dasi se ie držal v veliki rezervi, se je vendar vse bol] jasno kazalo, kako notranjo in zunanjo politiko želi delati. Cesar ga je pri najvažnejših vprašanjih vprašal za svet, a zgodilo se ie več-krat, da nadvojvodovi nasveti nišo bili sprejeti. Časih je prišel nadvojvoda tuđi v položaj, da je storil samo-stojne sklepe in ti so dali večkrat povod za velike in burne razprave. Ze leta 1907. so se začele na Ogrskem razširjati vesti, da prestolonaslednik ni prijatelj Madžarov. Ogrska opozicija je vsled tega hrup-no nastopila in se dala pomiriti sele, ko je nadvojvoda Jožef pomiril madžarsko javnost. Neka nezaupnost je pa ostala med Madžari. Trdili so, da je nadvojvoda nasprotnik samostojnosti ogrske države in da jo hoče od-praviti, trdili so, da hoče, naj se vodi proti nemadžarskim narodom pravična politika in trdili so, da hoće imeti posebne ozire na Hrvate. Na vsak način je bil nadvojvoda moŽ krepke volje in velike odločno-sti. Najbolje se je to pokazalo pri ar-madi, v kateri je imel največji vpliv. Začel je z neko brezobzirnostjo pre-urejevati armado. Prvi je padel dol-goletni šef generalnega Itaba ?rof Beck. Pri vojaških vajah v Dalmaciji je nadvojvoda napravil jako kratek proces in je grofa Bečka poslal v penzijo. Na njegovo mesto je prišel sedanji šef generalnega Štaba baron Conrad - Hotzendorf, ki je preuredil ves generalni štab in iipeljal pri ar-madi velike reforme. V annađi je nastalo novo živli«l#> or^v VkicvUi^ lisdaBcaisL Prtflo fa za $aaa ninl-stra grofa Aerenthala zaradi teb ten-denc do očitnega konflikta. Cesar se je ottoett za p5tmko grofa Artren-thala te taroa Coorad • M5tz»dort je moral odstopm. Dne 18. avgusta 1913. Ja postal madvotvoda »generalni inspdrtor ćele oboroiene sile« in s tem nalrišji zapovednfK artnade in morrvice. Posvetil ie armadi največjo Uubezen in posknial armado in mornarico pomnožiti* kar Ie mogoče, da bi bila nepremagljiv instrument in zanesljivo sredstvo za dosego velikih ciljev. V notranjo politiko je nadvojvoda mnogokrat aktivno posegel, zlasti kadar je bilo dotično vprašanje v kaki zvezi z armado. Največjo pozornost je provzročil nastop nadvojvode proti ogrskemu ministrskemu pred-sedniku grofu Khuenu !. 1910. Pri otvoritvi delegacij je namreč nadvojvoda očital ogrskemu ministrskemu predsedniku, da Madžari osKodujejo državo, ker se ustavljajo izdatkom za armado. Takrat je nastal na Ogr-cU"'" \'^lik vihar. ecijelno v avstriiski notranji Kj ie bil vpliv nadvojvode sicer or^ neviđen, vendar 7elo ohčuten. Nadvojvoda ^e r^sropai z veliko od-ločnostjo klerikalno stališce ^^sa vzrast in moč kler;' alizma 'p *" .s*^la po vplivu nadvojvode - rrestolona-slednika. Nadvoj. oda ^e Ie ^a- .mal za vsako stvar v državi in čp se mar-sfKaj ni zgodilo tako, kakor je želei, se je to zgodilo vedno Ie vsled tega, ker cesar ni bil njegovih nazorov Prestolonaslednikova poroka. Za časa svoje velike bolezni na pljučih se je nadvojvoda Fran Ferdinand seznanil z dvorno damo grofico Zofijo Chotckovo. Ta mu je stregla z veliko vnemo in požrtvovalnostjo in nadvojvoda se je vanjo zaljubil. Razvedelo se je kmalu, da se nadvojvoda zanima za grofico Chotek in različni člani cesarske rodbine so prijazno pomagali odstranjevati ovi-re. ki so onemogočale poroko. Naj-več je pa zalegla odločna volja nadvojvode samega. Kar je hotel doseći, na to je delal z železno eneržijo in tako je tuđi toliko časa pritiskal, da mu je cesar dovolil se poročiti s kon-teso ChoteKovo. NajveČja težava je bila ta, da se nadvojvoda ni hotel od-povedati ne prestolonasledništvu ne grofici Chotekovi. Težava je bila posebno v tem, ker po ogrski postavi je kraljeva žena prava kraljica, naj je tuđi morganatično poročena; po hiš-nem zakonu avstrijske cesarske rodbine pa ne. Stvar se je uredila taKo, da se je nadvojvoda cerkveno in po-stavno pravilno poročil z grofico Cho:ekovo, pa se je obenem za svoje otroke vsem pravicam odpovedal. Njegov sin je zakonski, je legitimen tuđi po cerkvenih postavah, pa ni legitimiran slediti očetu ne na cesar-sKem prestolu, ne v vžitku fidejko-misa. Grofica Chotek ni vsled poroke postala deležna pravice do cesarske krone, njeni otroci nišo člani cesarske rodbine in nimajo nobenih pravic do cesarskega rodbinskega premoženja. Poroka nadvojvode Franca Ferdinanda z grofico Zofico Chotek se je vršila čisto na tihem dne 1. tuliia 1890.. v mestecu Zakupv na Češkem. Pri poroki ni bilo ne cesarja, ne ka-kega drugega člana cesarske rodbine. Navaden tehant je poročil nadvojvodo in grofico in prisostvovala sta poroki dva kapucina. Cesar je ta dan grofico Chotkovo imenoval za kneginjo Hohenberg. Zoflfa Chotkova. Sofija grofica Chotkova, kot Žena nadvojvode Franca Ferdinanda, najprej kneginja in potem vojvodinja Hohenberg, je igrala veliko vlogo y življenju pokojnega prestolonaslednika in če bi bil Fran Ferdinand postal cesar, bi bila ta vloga postala zgo-dovinsko znamenita. Rojena je bila dne 1. avgusta 1868., kot četrta hči grofa Bohuslava Chotka in njegove žene rojene grofice Kinskv. Chotki so starodavni češki plemiči in so vedno stali na strani češKega naroda. Prestolonaslednikova žena je bila skrbno vzgojena, a izgubila je zgodaj starše. Bila je jako resna in tuđi izraz njenega lica je bil resen, da, ćelo strog. Stroge so bile vse njene navade, zlasti je bila velika njena pobožrtost Pri njej so imeli duhovni-ki prvo in zadnjo besedo že ko je bila dvoma dama. Ko je nastalo njeno razmerje z nadvojvodo Franom Ferdinandom, je zapustila mesto đvorne dame in ođšla na Nemško, od koder se ie vrnila iele kot nevesta. Pred nekaj leti je izšTa v Parnu brošura, v kateri je govor tuđi o grofici Chotek. O njej je rečeno: Zo-fiia Chotkova je Žena velikanske ini-cijative, umna in energičma. Niua želja Je, da bi postala prava cesarica I bi da ^ svoicnui sinu xacotovila ce- ' I sarsko krono. Nadvojvoda Ferdinand u Je podoben po tem, da je energičea in da mu je poglavitna želja obnoviti avstrijsko cesarstvo in ie raziiriti. da bo zopet vladalo nad vso Evropo, kakor za Časa Karla V. V svoji ženi ima najnmnejšo družico, zato je njen vpliv nanl skoro neomejen. — To brošuro je spisal neki franeoski diplomat, ki je služil pri poslaništvu na Dunaju. Prestolonaslednik m mornarica. Po svojem potovanju okolu sv ta pričel se je Fran Ferdinand intenzivno zanimati za mornarico. Dne 2. septembra 1902 imenovan admiralom, je pred vsem častniškim zborom mornarice razvil svoj mornarični program in pojasni!, kako on umeva bodočo nalogo avstro - ogrske mornarice. Njegovi inicijativi je pripiso-vati mogočen današnji razvoj vojne-za brodovja. Zanimal se je za vse or-ganizamrične reforme, aktivno vodil skoro vsaKO leto velike mornariške vaje, zadnjič predlansko leto, ko se je tuđi nemški cesar udeležil revije v primorskih vodah. Od svojega imenovanja je bival kot n^r*išji mornarični častnik vsako porrTid po več tednov v Pulju in na Drinskih otokih, ter nadziral vse pos^meznosti pomorske službe pri eskadri, v laćjedelnicah, arzenahi in pristanišču. Zr**af prestofe 'ednika. Znan nemški publicis: piše o značaju Frana Ferdinanda: Temelj njegovega značaja je globoka religijoznost. On je strog katolik in odkrito veren, kakor tuđi njegova soproga. Pripovedujeio, da opravljata vsak večer, tuđi po oficijelnih sprejemnih večerih, kratko skupno pobožnost v hišni kapelici. Druga bistvena lastnost prestolonaslednika je preudarna premišlje-nost. Globoke oči polne samozataje-vanja, energična brada priča o izraziti značajnosti osebe. Znana ie njegova molčečnost, v pogovoru izve od ljudi vse, ne da bi izdal svoje mnenje. Posestva upravlja sam, ne izdaja brez potrebe nobenega vinarja, ljubi pa nasprotno svojemu stanu prime-ren sijaj. V občevanju zahteva umer-jene forme, pri tem je kot vojaški predstojnik kratek.in pove svoje mnenje odločno. včasih direktno strastno in zapovedujoče. Frana Ferdinanda odlikuje energična svoj cilj dosledno zasledujoča volja. Njegova edina vroca želja je: Avstrijo v mednarodnem svetu u*r-diti ter napraviti resnično velesilo. Zato tuđi podpira vsako tedenco na vojaškem, političnem in gospodar-skem polju, ki stremi za temi cilji. V presoji oseb in stvari je popolnoma samostojen. nikdar se ne ho pustil pri tem voditi od kamarile. To je izreden dar za boJočejara vladarja velike države. Opazuie vse pomemb-nejše individualnosti, presoja stvarno njihova dejanja in pnporoča za imenovanje Ie one, ki so po njegovi sodbi prestali to skušnio. Značilno je, da v zadnjih letih ni bil po njegovem predlogu imenovan na vodilnih me-stih noben član visoke aristokracije. Norranja politika. Niti približno ni mogoče določiti, kake namene in cilje je imel nadvojvoda glede notraniepolitičnih vpra-šanj. To ni prišlo nikdar do popolnoma vidnega izraza, zakaj cesar je ostal cesar, je ostal vladar, in prestolonaslednik je bil samo njegov svetovalec. Seveda, zelo vpliven svetovalec. Vplivu vojvode Frana Ferdinanda je pripisovati, da so prl-Šli na čelo armade možje, ki se jim pripisujejo imperijalistična nag^ienja, da je postal grof Aehrenthal minister zunanjih del V notranji politiki so vladali možje nadvojvodovega za-upanja zlasti tedaj, ko je bil baron Beck na krmilu in sta bila Weis-kirehner in Oessmann ministra. Prestolonaslednik je gotovo odločilno pripomogel, da je Beck \T)el]al splo-šno in enako volimo pravico. S to je namreč hotel omogočiti ustanovitev velike stranke na klerikalni podlagi, ki bi bila reprezentantinja ogromne večine prebivalstva in bi se zavzela za imperijalistične ideje. Tuđi Bienerthovo ministrstvo Je bilo pravo ministrstvo zaupanja prestolonaslednika, s sedanjim ministr-st\'om grofa Stiirgkha pa baje prestolonaslednik ni bil nič kaj zadovoljen. V zadnjih letih sta bili na Dunaju pravzaprav dve veliki središči vse politike: cesarski dvorec in Belvede-re. Casih so bila omanja o teh dveh središčih prav različaa, obveljala pa ie vedno volja cesarjeva. Seveda, okrog starega cesarja ni bilo toliko ljudi* kakor okrog presto-lonatlednika, kanor je vse silio, kar Je imelo ka] vettave, ali Jo hotelo do-btfL ZkmA ie tam do«unirak) staro plemstvo s CeSkeig^ in sodi se, da Je to plemstvo v veliki meri vplivalo na prestolonaslednikovo mišljenje glede Cenov. Nismo v stanu povedati, kako mišljenje je imel prestolonaslednik glede nas Jugoslovanov. Trdilo se Je časih, da je bil zelo zavzet za trljali-stično idejo in da je princ Lichten-stein izrazil prestolonasiednikovo mnenje, ko je svoj Čas stavil svof predlog v tei stvari. To je gotovo, da je bil prestolonaslednik zelo naklonjen klerikalnim stremljenjem in jim je s svojim vpli-vom silno pomagaL Kje bi bil še kle-rikalizem, da ga ni prestolonaslednik: s tako vnemo podpiral. Prestolonaslednik je bil strogo veren in je natančno izpolnjeval vse cerkvene prednise. Bil je v tem duhu že vzrojen. Njegova goreča vernost in vernost njegove soproge sta bila pač največ vzrok, da je prišei kleri-kalizem do take veljave v državi. Ves avstrijski klerikalizem je bil zbran okro? Belvedera, kjer je bilo sredisče novih idej. Velika upanja je gojil ta klerikalizem, trdno je verjel, da dobi gospodstvo v državi v roke in da ustvari iz Avstrije veliko pred-stražo katoličke cerkve. Imnerijalizem. V inozemskih Iistih in tuđi v različnih knjigah se je mnogo pripo-vedovalo in pisalo o velikopoteznih načrtih, ki jih je imel pokojni prestolonaslednik. Reklo se je, da želi Iz Avstrije napraviti največjo osrednjo silo v Evropi. Pisalo se je, da hoče s podporo katoliške cerkve zopet zadobiti nekdanjo veljavo na Nemškem in jo razširiti na jugu do Soluna, na vzhodu do Kijeva . . . Kaj je na tem resnice — kdo ve? Iz življenja. Prestolonaslednik j'e živel popolnoma svoji rodbini. Opažalo se ]e večkrat, da prihaja prav malo v do-tiko z drugim^ člani cesarske rodbine in iz tega se je sklepalo, da ne vlada med njirni posebno soglasie. Stanoval je na Dunaju v sijajnem gradu Belve-dere, ki ga je sezidal vojvoda Evgen, ali pa na svojem gradu v Konopistu na Ceškem. Na tem velikanskem po-sestvu so vsi uradniki in uslužbenci Čehi in se je tuđi v prestolonasledni-kovi rodbini večkrat Češko govorilo. Iz življenja pokojnega prestolonaslednika. Pokojni prestolonaslednik je opetovano bival na Hrvatskem kot gost grofov Bombellesa in Majlatha. Ko se je pred več leti peljal v Dovji Miholjac, je svoje spremstvo, Čim se je vlak pripeljal preko hrvatske meie, takoj opozoril, da se že na-hajajo na hrvatskih tleh in da je ta uradni jezik hrvatski. V Dovjem Mi-holjcu je dobil neko brzojavko z Du-naja. Brzojavko je prinesel osebno sam poštar in jo je hotel izročiti pre-stolonaslednikovemu tajniku. Pove-dalo pa se mu je, da sprejema brzojavke prestolonaslednik sam. Poštar je na to izročil brzojavko nadvojvodi Franu Ferdinandu, ki je poštno sprejemno potrdilo podpisal hrvatski: Franjo Ferdinand. NekoČ je bil prestolonaslednik na lovu v okolici Obedske Bare. Prišel je na ondotno pošto in videl, da ima poštarica v okviru njegovo sliko, izrezano iz lista »Das Interesante Blatu. Prestolonaslednik je pripom-nil. da dotična slika ni ravno najbolj-ša, in je poštarici obljubil, da ji posije boljšo. In res čez par dni ji je poslal svojo fotografijo v krasnem okviru. Naslov je napisal svojeročno: Kraljevsko hrvatski poštarici v Obedski Bari. Prorokovanie o atentatu. V »Hrvatskem Pokretu« čitamo: »V mesečniku za znanstveno proučavanje supemormalnih psihičnih feno-raenov »Novo Sunce,« je neki »Ura« nus« v zadnji številki 1, 1913. obelo* danil prorokovanje za 1. 1914. V tena prorokovanju pravi: »To leto bo velike važnosti za Avstro - Ogrsko, to-rej tuđi za Hrvatsko. L. 1914. smatram samo za nadaljevanje L 1913., v političnem oziru pa bo neprimerno važnejša za Avstro - Ogrsko, Nem-čijo in za nilju vladarskehiše... To leto bo izredno kritično za Evropo in evropske vi a dar je, predvsem za Bel-gijo, Ncmčijo, Rusijo, Avstro - Ogrsko in Turčijo. Visoke osebe bodo v nevaraosti. Deerl od 12. 4o 28. imii-la bodo vrlo ktitVM daevt prveta reda.« — Zadnji dan, ki sa navaja to prorokovanje, sta bila u£M>riena pre*» stolonslednik nadvojvoda Fras Fer-diatad in njefova aopioga vojvodinje Hoheoberška. 147. ftev. • SLOVENSKI NAROD-, dne 3a {unija 1914. Stran 3. Novi pTMtotoMStodnfk. Vsled smrti Frana Ferdinanda Je prešlo nasledstvo krone na Karta Fraaa Josipa, najstarejšega sina po-kojnega nadvojvode Otona in nađvoi-vodmje Marije Jožefe, rojene prince-zinje šaške. Rojen |e bil dne 17. av-iista 1887 v Persenburgu na Nižjeav-strijskem; študiral je deloma na gimnaziji Škotov na Dunaju ter bil po polnoletnosti imenovan poročnikom pri 7. dragonskem polku v Pragi, kjer je stanoval na Hradčanih ter študiral pri profesorjih češke univer-ze, znamenitem Brafu in Ottu državne in upravne nauke. S svojim pol-kom je bil prestavljen y Brandvs na Labi in od tain v Galicije Poročil se Je dne 21. oktobra 1911 z nadvojvodi-n]o Žito, princesinjo Parma. V novembru 1911 je bil imenovan major-jem pri 30. pešpolku na Dunaju, kjer je danes v garniziji. Prestolonasled-nik ima dne 20. novembra 1912 roje-tiega sina nadvojvodo Franc Jožefa in hčerko Hedviko. — 2e v zgodnji mladosti se je imenovalo njegovo ime v zvezi z vprasaniem nasledstva po smrti cesarjeviča Rudolfa leta 1889. Pokojni prest otonaslednik Fran Ferdinand je bil tačas neoženjen, poleg tega težko bolan, vsled česar se je v dvornih krogih ugibalo o njegovi od-povedi na korist Karla Franea. Jožefa. Po poroki Fratra Ferdinanda z Itrofico Chotek je bilo dedno vpraša-nje za enkrat rešeno, vse kombinacije o antagoniji med bratoma Franom Ferdinandom in Otonom, ki so temeljile na po večini na publieistični kampanji raznih senzacijskih listov, so postale brezplodne. Obenem z abdikacijo Frana Ferdinanda in knegi-nje Hohenberg na hišni zakon in pragmatično sankcijo, je bil Karei Franc Jožef definitivno designiran za bodočega prestolonaslednika. Vzgoja mlađega Karla Franca Jožefa je bila vsled teh pomembnih dogodkov že s pričetka posvećena bođočim vladarskim nalogam. Kot mlad otrok je prl-čel z učenjem avstrijskih jezikov; ce-sar se je večkrat osebno prepričal o njegovem napredovanju v jezikovnih študijah in dajal navodila za izpopol-nitev vsestranskega izobraževanja. Karei Franc Jožef se je vzgajal v domaći hiši, po večrni v gradovih rodbine Otona in Nižje Avstrijskem, da-leč od dvornega življenja, skupno s svojim bratom Maksom, dočim je mati Marija Jožefa po smrti cesarice Elizabete in poroki bivše nadvojvo-dinje Stefanije z grofom Lonvavem, morala prevzeti funkcije prve dvorne dame. Življenje mlađega Karla Franca Jožefa je potekalo priprosto in brezskrbno. Pozimi je bival ponajveč v gradu v okolici Paverbacha na Se-meringu, kjer se je živahno zanimal za zimski šport in si s svojim Ijubez-njivim značajem in priprostim obnašanjem osvojil simpatije vsega, na Semeringu pozimi bivaiočega občin-stva. Lepi mladosti je kmaJu napra- | vila kotiec bodoča naloga. Z 18. leti je odšel kot poročnik v Prago, od tam pa s svojim polkom v Brandvs na Labo. Tekom svojega bivanja v Pragi se je temeljito priučil češčini in v svojem občevaniu s profesorji če*ke univerze, odkril svoj lepi, moderno vzgojen in za vsa vprasanja napred-ka izredno se zanimajoč značaj. Njegovo bivanje na Ceškem ]e naravno vzbudilo v njem simpatije za češki narod in utrdilo njegovo objektivno presojevanje narodnostnega vpra?a-nja v Avstriji. Iz trarniziie v Brandv-su je po^o^to zahaial na Dunaj, kjer se je seznanil r, pnnce-nnio Žito Pr*r-ma, ki je po svojem mirnem značaju popolnoma sorodna niegovi duši. — Medsebojna duševna in značajna so-rodnost je privedla do zakona, ki ve-lja v vseh dvornih krocrih za vzor rodbinske idile. Pogajanja u Pragi. V zadnjih dnevih so se vršila med češkimi politiki posvetovanja, kako stališče naj zavzamejo napram znanim nemškim predlogom. Nadalj-na pogajanja se hodo seveda vsled dogodkov v Sarajevu zavlekla, ven-dar je popolnoma izkijučeno, da bi Ćehi opustili svoje dosedanje stališče vsled Česar o kakem ^klicanju državnega zbora ni niti govora. Hrvatski sabor. V zadnji, sobotni seji hrvatskega sabora je bila sprejeta indemnitetna oredloga v tretjem branju. Tuđi v K>botni seji je prišlo do burnih prize-rov._________ Francusko fojno brodovje. Mornariški minister Oauthier Je jovoril v franeoskem senatu o razvoju franeoskega vojnega brodovja. Iz-javil je, da se bliža program svojemu tresničenju. Doseglo se Je« da je mo-*očc Dostavili hdlt tri teU potca. ko so se začete graditi, v služba Z ozirom na gradbe dragih držav, mora Francoska pospešiti svoje delova-nje. Dve nadomestni oktopnici se bo-sta gradile leta 1915. Potem se bo zgradila leta 1916. Se ena oklopnica, s cimer bo program iz leta 1912. izveden. Neobhodno potrebno pa je, da se nadaljuje gradnja oklopnih kri-žark. Tuđi podmorski čolni in aeroplani zahtevajo največjo pozornost Treba bo nadaljevati preustroj pri-stanišč in ladjedelnic. Leta 1920. bo imela Francoska 94 podmorskih čolnov. Revolucija v Hlbaniji. Dva kneza. Polkovnik Philips je imel včeraj daljšo konferenco s knezom in ministri. Minister Noga je odpotoval v lšmi, da se poduči o stanju čet PrenK Bib Dođe. Zatrjuje sef da je veliko število vstasev pripravljenih kora-kati proti Išmiju. Iz notranjosti deže-le prihaja le malo vesti. Zatrjuje se, da vstaši nimajo namena zasesti Drača in Valone, marveč hocejo, ko bodo utrdiii svoje pozicije v notranjosti dežele, proglasiti princa Bur-han Eddina, sina Abdul Hamida, za kneza. Ta nova kneževina naj bi se postavila pod protektorat Turčije. Obrekovanje Srbije. »Vossische Zeitung< si da poro-ćati iz Sofije, da baje vedo merodaj-ni makedonski krogi, da je v zadnjem času mnogo srbskiji vojakov, preob-lečenih kot Albanci prekoračilo al-bansKo mejo, da podpirajo vstaše proti vladnim cetam. Tako je baje pred par dnevi odšlo preko Ohrida 700 preoblečenih srbskih vojakov proti Elbasanu ter so ti srbski voja-ki pomagali pri zavzetju mesta. Vse to pomeni, kakor pravi »Vossische Zeitung«, začetek okupacije Albanije s strani Srbije. Pogajanja. Iz Drača poročajo, da so vstasi zaprosili za nova pogajanja, obenem pa so zahtevali, da posije po enega delegata knez in zastopnik Angleške, ker imajo samo do Anglije zaupanje. Od vlade imenovane delegate pa od-klanjajo. ker do njih nimajo zaupanja. Z ozirom na to zahtevo vstašev so odpostaii v petek iz Drača v Šjak trgovca Izmail effendija z obvestilom, da bosta dospela v soboto odposla-nec kneza in zastopnik angleškega admirala v Sjak. Proti polnoči se je Izmail etiendi vrnil ter sporočil, da so vstaši s tem zadovoljni. Vsled tega je odšel v soboto^polkovnik Philips z dragomani v Šiak, kjer naj se vrše pogajanja. Druga verzija pravi: Na zahtevo holandske vlade je do-delil knez parlamentarju, ki ga je po-slal k vstašem, še neKega angleške-ga častnika. Ko je vlada za to izve-dela, je sklenila podati demisijo, kar se je tuđi zgodilo. Knez pa demisije ni sprejel. Turkan paša pa je vstrajal na svoji demisiji, vsled česar se je moral knez udati v toliko, da je izja-vil, da si hoče premisliti ali demisijo sprejme ali ne. Prostovoljci za Alb nijo. V soboto ob 5. popol Ine se je zglasilo pri Wirthu kaki'h 800 ljudi, ki jih je bil najel za Al mijo. Vrt, stopnice, hodnik, vse je h » sros'o za-sedeno in več sto ljudi je čakalo še pred hišo. Kmaiu po 5. popoldne je naznanil Wirth, da je policija ustavila nadaljno zhiranje vojakov za Al-banijo, Ijudje naj c,e mirno razidejo. Presenetenje je bilo tako veliko, da je mrmentano zavladala grobna tišina, notem pa so dali liudje v glasnih klicih duška svoji zlovoljnosti. Z vseh strani so klicali: »Peljali se homo. ne dama se zadržati!" Neki gospod iz komiteja je skušal ljudi pomiriti s tem, da jim je pravil, da še ni vse izgubljeno. Med tem ko je kipar Oruschner konferiral z grofom Berchtoldom, so začeli gospodje iz komiteji sestavljati majhen transport, ki bi se naj odpelial že v nede-Ijo v Trst. Transport je obstojal samo iz ljudi, ki so že služili pri voja-kih in ki nimajo več vojaške obveznosti. V nekem drtigcm 'okalu so dobili vpoKojeni častniki, ki so bili spre-jeti, kratke instrukcije. Naznanili so jim, da stoje pod poveljništvom Oruschnerja, da pa bo ta oddal po-veljništvo v Draču knezu. Ljudi, ki so se čakali, so tolažili s tcmf da odgođeno še ni preklicano. Več prosto-voljcev je prišlo tuđi s culicami m z ženami in otroci, ker so bili mnenja, da se bodo takoj odpeljali. Kipar Oruschner se ie izrazil napram sotrudniku »Neue Freie Presse« sle-deče: »V moje največje začuđen je se je smatrala policija za primorano storiti konce najemanju prostovolj-cev. Ni mi treba naglašati, da se ni-setn slepo spustil v to stvar, marveč da sem si prej potskal pri popolnoma mtrHhfr^ oscbaii prtvoUeale sa svojo akcijo. Sploh pa stvari še ne smatram izgubljene ter hočem poča-kati, ali se ne posreći najti izhoda, ki bi omogočil pošiljanje prostovoljcev v Drač, ne da bi prišli v navzkrižje s kazenskim zakonom. Za sedaj se moram ukloniti in prenebati z nabira-njem, Z Dunaja pa poročajo še nadalje, da je že odpotovalo 120 prostovoljcev, ki so baje že dospeli v Trst, Kljub prepovedi pa nameravajo od-poslati še en transport 60 mož preko Trsta v Drač. Kako se ti prostovoljci boje označenja kot Soldnerji, kaže dejstvo, da pravi neka dunajska brzojavka sledeče: Prostovoljci so po vzorcu garibaldincev pripravljeni podpirati kneza v njegovi nalogi. Prostovoljci torej nišo Soldnerji, niti moštvo, ki namerava vojno proti ka-kernu tujemu narodu. Tako zavijanje je končno vendar presmešno. Sodba o knezu. Poslanik Zedinjenih držav v Atenah, William, ki je bil v Draču, da ponudi svoje posredovanje med knezom in vstaši, objavila v odprtem pismu svoje vtiske. Kneza Viljema karakterizira kot princa, ki si nadev-lje ime kralja, ki pa nima nobene moči in sploh ničesar drugega, kakor ženo in otroke. Takozvana albanska vlada ni ničesar drugega, kakor zbor anarhistov. Holanski častniki so edi-ni liiožje v Draču. Knez se je branil inspicirati v Draču stojeće čete. Kcnčno prosi poslanik Wiljem zlasti svobodomiselno FrancosKo in An-gleško, da naj ne pripomorejo s po-šiljanjem čet k temu, da se zatre mi-roljubni albanski pastirski narod. Staiersfto. Iz Celja. Piše se nam: Na kolodvoru v Celju pri oddaji brzovoznih stvari je »špajsen« uradnik. Oddal sem kovčeg v Sevnico. Uradnik za-cne izpraševati, kje in kaj ie Sevnica. Poučil ga je drugi železniČar, da je to postaja od Ziđanega mosta naprej proti Zagrebu. Tedaj pa se je začel izzivalno šaliti, češ, Sevnica, to ni nič. Kako da se reče nemško? Bil sem prijazen (po nepotrebnem! Op. ured.) in sem mu povedal. A on: Lichtenuald, to ni res. To bi se reklo: »Svetla goša«, in je ponavljal še naprej: »Svetla goša«. — Brzovozni list je bil slovenski in tuđi slovensko izpolnjen. Dobil sem nazaj samonem-ški »Eilgutaufnahmeschein« Nr. 027.« To je res preveč! Najprej ne ravno inteligentno zabavljanje in potem še samonemška potrdila! Ali se res ne da ničesar ukreniti. da bodo gospod-ie vsa] vljudni s strankaini?! Novo sodnijsko poslopje v Celju. Kakor se čuje, je bilo pravkar minulo porotno zasedanje, zadnje v doseda-njem poslopju. Bilo je pred stoletji minoritski samostars, pozneje je služilo ra7nim namenom; 1. 1850. pa je bilo kupljeno za novo ustanovljeno okrožno sodišče. Že pr^d 20. leti se je izkazalo, da so prostori nezadost-n,i a mnogo truda ie stalo, predno se ie država odločila za stavbo novega poslopja, ki se postavi v doglednem času na prilično istem mestu. Staro !>osionie izgine popolnoma. Sadna razstava v Celju prelože-na. Kakor smo se prepričali iz vse-stranskih poročil naših poverjenikov, ho letošnia sadna letina na 5podnjem Stajerskem slaba, le v nekaterih okolisih srednja. Vsled tega je pri-pravljalni odbor sklenil, da se sadna razstava, ki je bila namenjena za le-tošnjo jesen v Celju, preloži na pri-hodnje leto. — Kmetijska podružnica Št. Jur ob Južni ž e 1 e z n i c i. Iz celjske okolice nam pišejo: Pri nas na dezeli se bo gledala strogo na to, da bo pasji kontumac nai-strožje izveden. Psi z nagcbčniki in poleg tega še priklenjeni! Siccr ob-čutna kazen! A v mestu viuim vsak dan p?e prosto tekati po ulicah. Če veliajo, oziroma bodo veljale stroge določbe za naše Trnovlje in Ljubeč-no, zakaj ne bi veljalo isto za Celie?! Ne?ramni denuncijant pri »Mar-burgerci«, bodisi da je že to sam sia-boznani urednik Zahu ali kdo drugi, se je zopet spravil na slovensko di-jaštvo. V zadnji številki ga dolži, da je ono pomazalo Jahnov spomenik (če se tista žalostna prikazen v parku sploh srne imenovati spomenik!), imenuje slovenske dijake »nadležne tujce« in jih psuje v svoiem znanetn hiperkulturnem tonu. Mariborčanom seveda nič ne smrdijo lepi stotisoči kron, ki iih pusti vsako leto tam slovensko dijaštvo. Izpred marftorske porote. Dne 26. hinija sta stali pred porotniki 15-letna natakarica Hedvika Hauptmaim in 281etna dekla Marija Prelom obe ushižbeni pri gostiiničariu Haupt-mannu v Križevcih pri LiutomcnL Pri sledniem Ie meseca marca menđa štirikrat tapored sore4o. Dne 19. marca so zaprti Hauptmannove*a hlapca Joiela Maodla, lm le Ml na §e do danes ni moglo dokazati. MandI je pa bil ljubček Marije Prelog in ona ga je težko pogrešila, zato je premišljala, kako bi ga resila, če bo še erikrat kje tu gorelo — si je mislila — bo sum od njega odvrnjen. Nago-varjala je hlapca Mortla, naj zažge pri Hauptmannu ali pri posestniku Vrablu. Mortl pa se ni dal pregovo-riti. Voljno orodje pa je dobila Pre-log v osebi lSletne natakarice Hed-vike Hauptmann. Neko nedeljo popoldne, ko je na podlaci dogovora — Prelog §Ia k večernicam (o to naše verno in pobožno ljudstvo!), je Hedvika v svinjaku polila slamo s petro-lejem in zažgala. A revica se je dima ustrašila, skočila skozi vrata in jih za seboj zaprla, s Čemur se je najbrž ogenj zadušil. Stvar pa se je končno izvedela in so obe zaprli. Hedvika Hauptmann je bila obsojena na osem, Marija Prelog na 13 mesecev težke ječe. — Dne 27. junija pa sta stali pred poroto dve mladi, komaj 131etni tatici: Antonija Celan, kočarska hči iz Št. Lovrenca na Dravskem polju, Terezija Orenberg od istotarn. Obsojena pa sta bila tuđi 641etni Jakob in 451etna Marija Čelan, starsa obto-žene 131etne tatice, ker sta jo onadva h kraji napeljala. Obtoženi mladi tatici sta kar na veliko kradli. — Šte-fanu Kacjanu v št. Lovrencu sta ukradli denarnico s 310 K denarja ter jajca, moko, meso in prte; Jakobu Oregoriču v Cirkovcih 13 K denarja in vratni nakit za 10 K; Ani Ha-iožan par Šolnjev; Uršuli Kozoderc klobase in meso; Francu in Alojziji Pignar 10 K denarja, srebrno uro, dve suknji itd. Alojzija Ćelan trdi, da sta jo k prvi tatvini zapeljala oče in mati. Antonija Celan in Terezija Orenberg sta bili obsojeni v kazen zapora v samotnem kraju.vsaka na 3 mesece, oče Celan je dobil 4, mati pa 2 meseca strogega zapora. Drobne novice. Ponesrečil se j e v rudniku v Trbovliah delavec Jožef Mirt. Padel je v globočino in se ubil. — Utopljenca so našli dne 24. junija v Savinji pri Rimskih Toplicah. Star je okrog 45 let; po obleki iz boijšega stanu. Dokumen-tov ni bilo najti nobenili. — R a z -stavo izdelkov vajencev priredi meseca septembra v Laškem trgu tamošnja zadruga rokodelskih obrti. — V Mariboru so dne 27. junija zaprli 251etnega Henrika Katza iz Nižje Avstrijske, ki je kot uradnik tvrdke Popper na Dunaju poneveril več denarja in zbežal. — V 1 o m i 1 i s o doslej neznani storil-ci v neči na 20. junija v župnišče pri Sv. Martinu pri Vurberku ter so od-nesli jestvin in pijace za več ko 100 kron, 192 K 60 vin. denarja in žensko žepno uro. — Umri je dne 27. ju-j nija vr mariborski bolnišnici Jožei Laufer st., gostilničar v Radvanju. Lauter je bil rodom Švab. — V k o n-kurz je prišel v Šoštanju trgovec Aloizij Kossar. Upravitelj konkurz-ne mase je gosp. dr. Fr. Mayer. — Vlom. V celjski Marijini cerkvi je došle] neznani storilec vlomil v tri pusice in odnesei precej denarja. RorošHo. Odkritje spomenika za zasute žrtve katastrofe dne 8. januarja 1910. Kakor je še marsikomu v spominu, se je pogreznila $.jan.191O prazaprav brez posebnega vzroka bolnišnica rudokopa v Rablju nenadoma v zemljo. Ostankov te niše še do danes nišo našli. Dne 25. junija pa se je postavilo žrtvam te nesrecne katastrofe v Rablju na svečanosten način spomenik. Žalujoci kip rudarja zre v globi-i-o za izginolimi, na mramomati plošci pa so ovekovečena imena osme-rih nesrečnih žrtev. Kakor znano, se je pogreznil isti dan tamošnji zdray-nik dr. Vesely s soprogo, otrokom in služkinio, dalje z bolniško strežnico in tremi bolniki. Stavka pekovskih pomočnikov v Beljaku. V petek, dne 26. junija so pričeli v Beljaku stavkati pekovski pomočnrki, ker se ni ugodilo od strani mojstrov njihovim zahtevam glede povišanja tedenske plače. PomoČniki zahtevajo brez razlike zvisanje tedenske plače za 4 K, kar pa pekovski mojstri radi slabih razmer ne mo-rejo in nočelo dovoliti. Drobne novice. Vlom. Iz Spita-1» ob Dravi se poroča, da je do sedaj neznan tat vlomil v zaklenjeno sobo natakarice Katarine Straus in odnesei iz zaprtega kovčega 137 K denarja. — Smrtna nesreča. Iz Zgornjega Dravograda poročajo, da se je ponesrečil hlapec Ivan Neu-huber na bližnji planini, kjer je pasel ovce. Ko ga zvečer ni bilo domov, sta ga šla dva hlapca iskat, a sta ga našla ob vznožju strme pećine neza-vestnega. Imel ie strto lobanjo in je kmalu, ko so ga našli, umrL Neutiu-ber je star 68 let in mu Je najbrže spodrsnilo na spoizJci xendii na planini, tako da je padel čes pečine in se nbiL — Ne vama ifrača. VbU-žini Belega mosta se je igral 161etni fast m*mk Ctacll % neko vateam* Pri igranju je vžgal tuđi vžigalico in jo držal pod patrono. Ta je eksplodirala in fanta težko poškodovala na levi roki. Prepeljati so ga morali v beljaško bolnišnico. — Otrokuto-n i 1. V Vetingu je padel v neki tamošnji potok dveletni otrok žagarja Va-konika ter utonil, kljub temu, da mu je prihitel oče takoj na pomoč. Vsi rešilni poizkusi so bili brezuspešni. — Nezgoda pri delu. V parni ža-gi v Zgnezavi je padel delavec Jožei Plisnik tako nesrečno, da je prišel z nogo v cirkularno žago, ki ga je smrtnonevarno poškodovala. Pone- IsreČenca, ki je oženjen in ima tri ne-preskrbljene otroke, so prepeljali v bolnišnico v Celovec. — Samo-mor. Dne 25. junija se je obesil v Škofičah 541etni krojač Ivan Tof, in je izvršil samomor najbrže vsled zmedenosti misli. Zapušča vdovo in štiri nedoietne otroke. Bil je že delj časa slaboumen in si je skušal že v jeseni 1913 prerezati žile na vratu, a so ga takrat še pravočasno resili smrti. Primorsko. Iz davčne službe. Provizoričn! davčni asistent Friderik Skerk v Trstu je imenovan za davčnega asistenta v XI. Činovnem razredu. Tržaski Nemci kupujejo svoj lastni dom. Kakor se poro Ča iz za-nesljivega vira, nameravajo kupiti tržaški Nemci vilo Obry v Škorklji, z vsem k vili pripadajoč. zemljiščem vred. Tja se preselijo baje potem vsa nemška društva, ki imajo sedaj svoj sedež v »Eintracht«. Ker se bo nastanila v tej hiši tuđi gostilna, se bodo vse nemške veselice in prireditve vršile tam. Cena vile s posestvom vred bo znašala baje skoro milijon kron. Kopel Grijan. Salonski parrrik ^Vida^ vozi od 27. junija vsako soboto, nedeljo in na praznik razun po do-ločenem urniku še ob raznih drugih urah v Grijan in nazraj. S tem ie dana prilika občinstvu, da bo moglo v mnogobrojnem Številu posečati krasne grljanske morske kopeli. — Vozni listki se dobivajo na parniku. Velika nesreča v tržaški prost! luki. Dne 26. junija se je pripetila v tržaški prosti luki velika nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev. Parnik »Clara« je bil naložen s starim žele-zom. To železo so težaki razklađali s parnika in ga nakladali na železni-ške vozove s pomočjo dvigal. Nesreča je hotela, da je bala železa, ko jo je dvignilo dvigalo, zadela z enim koncem ob traverzo, ležečo čez zadnji del ladijskega skladišča in jo dvignila na enem koncu, tako, da je traverza padla na dno skladiščar V istem trenotku pa je šel spodaj mimo 421etni Ivan Franza, ki ga je traverza podrla. Zmečkala mu je črepinjo, zlomila obe rami, levo nogo in par reber. Bil je na mestu mrtev. Druge-mu težaku Karlu Rebecu pa je traverza, ki je bila težka kakih 20 kvin-talov, ko je ta hotel pomagati ne-srecnemu Franzi, zmečkala kost na levi roki in mu odbila levi palec. Po-klicani zdravnik je pri Franzi kon-štatiral nastop smrti, obvezal Rebca in ga dal prepeljati v mestno bolnišnico. Truplo ponesrečenega Franza so prepeljali v mrtvasnico pri Sv. Ju-stu. Ponesrečenec je bil oženjen ter zapušča vdovo in dva otroka. Nesreča je napravila med delavstvom v, tržaški prosti luki globok vtisk. Žalost tržaškega prebivalstva vsled umora našega prestolonaslednika. Ko se je v nedeijo dopoldne raznesla po mestu vest o strašnem zločinu, ki se je dogodil v Sarajevu, je bilo vse tržaško prebivalstvo silno potrto, zlasti ker je imelo opetovano priliko,pozdraviti prestolonaslednika in njegovo soprogo kot goste, bodisi v Miranu ali kje drugje v slovenski tržaški okolici. — Prva žalna zastava v Trstu je proti večeru zavihrala na slovenskem »Narodnem domu« v Trstu. — Samo ob sebi umevno je, da so bile takoj odpovedane vse veselice. Zatvoritev ladiedeinlce v Trži-ču. Iz Tržiča poročajo, da je ravnateljstvo ladjedelnice glede na dejstvo, da nočejo ponehati stavke v posameznih pododdelkih, sklenilo, da odpusti vse delavce. Vsaki dan se odpusti nekaj delavcev, tako da ne bo v par dneh nobenega delavca za-poslenega v ladjedelnici, nato se pa zatvori ladjedelnica. Domneva se, da bo ladjedelnica v Tržiču dalje časai zatvorjena in da se bo pri zopetni otvoritvi pri najetju novih delavcev zek> izbirak). — Ta odredba ravnateljstva spravi v bedo, če se vračana prizadete rodbine, okoti 10.000 oseb. Drobne novtee. V vlaku umrL V petek je v brzovlaku državne že leznice, kl vosi iz Trsta proti Gorici, postalo naenkrat slabo Đekenm pot-niku. Zgrudil se Je na tla ter bil v p*r trenutkih mrtev. Po listinah, ki Jih je imel pri sebi, se je dofnak), da Je 52-letni fin. v»Ji komisar Karol Pi- odc te KstnctaK m &Čm>* tti Stran 4. •&UJvgN&Ki MAKUO% dne 3U. jonija 1914. 147. štcv. injem so našli hranilno knjižico* gla-sečo se na 420 K m okoli 60 K denar-ja. Trupk) so prepeljali v oprnsko mrtvašnico. Picek je prišel na dopust v toplejše kra)e in se Je predsnočnjim vra£al domov. — Vol ga je za-bodeL Dvanajstletni deček Peter Forni v Rocolu je hotel v soboto po-poldne nekoliko ponagajati volu, mimo katerega je šel. Vol pa Je dečka sunil z rogom v usta ter mu razbil vse zobe. Prvo pomoč je podal ra-njencu zdravnrk resi Ine postaje, po-tem pa je deček ostal v domaći oskr-bi. — V 1 om v trgovino. V noći od petka na soboto so vlcmili neznani tatovi v trgovino Aleksandra Zgura. V trgovini so vlomili v avtoma-rično blagajno, kjer so našli le malen-kostno vsoto 6 K 44 vin. V pisarni so vse obrnili narobe in končno našli v neki miznici 1183 K, ki so jih seveda vzeli s seboj. Nato so se še pokrep-čaili z \inom in gnatjo, nato pa odšli. Trgovec Žgur ne trpi nobene škode, ker je proti vi omu za var ovan. O ta-tovih nimajo še nobenega sledu. — Tatvina bencina. Neki policijski stražnik v Trstu je v petek zv cer zalotil tri možakarje, ki so ponu-jali mehaniku Cosminiju štiri velike posode bencina po neprimerno nizki ceni. Sumil je, da so bencin ukradli ter napovedal vsem trem aretacijo. Aretirati pa je mogel le ene?:a, ker sta mu dva tatova ušla. Tretji je neki 471etni Karei Pugliese, rodom iz Izo-le. Tega in mehanika Cosminija so oddali sodišču. Zalna seja obč. sveto Ijubljanskega. Danes dopoldne ob 11. uri je imel obcinski svet ljubljanski izredno sejo z ozirom na krvavi dogodek, ki se je v nedeljo doigral v Sarajevu. Obcinski svetniki so došli k seji y crnih oblekah. 2upan dr. Ivan TavCar je iz-javil, da se vabilo k izredni seji ni moglo dostaviti cbeinskim svetnikom dr. Ambroschitschu, Bahovcu, Hudo-verniku, dr. Novaku in Ružički, ker so iz Ljubljane odsotni, konstatiral sklepčnost ter imenoval za overova-telje zapisnika občinska svetnika dr. ,T r i 11 e r i a in Iv. Kregaria. Nato so se dvignili s svojih sede-žev vsi obcinski svetniki, župan dr. Javčar pa je imel ta-le nagovor: Slavni mestni svet! Zadnjo nedeljo solnčnatega rož-nika pretreslo je naše cesarstvo neusmiljeno poročilo, da je v bosanski prestolici izdihnil svoje življenje Njegova cesarska in kraljeva viso-kost, nadvojvoda Franc Ferdinand, prestolonaslednik v Avstriji. Kakor v življenju, bila je visokemu gospodu tuđi v smrti zvesta družica svitla scproga, vojvodinja Zofiia Hohen-berška! Oba je pokončala zločinska roka, ko sta zemlji, na kaieri sta morala umreti, izkazovali simpatije, prijateljstvo in ljubezen. 2e zgol s človeškega stališča mora sarajevski hinavski in zavrat-ni umor med svet Dm vzhujati viharje jeze in gnusa, kakor nekdaj, ko je prebi, cesarica Elizabeta izkrvave-la pod morilnim bodalom. Nam Liubljančanom, ki prisega-mo na to, da se slovenska misel od avstrijske misli ločiti ne da in da je •obstoj slovenskega naroda odvisen od obstanka starodavne naše države — pa je pomenjala nedeljska smrtonosna vest pravo katastrofo. Mesto se je takoj zavilo v globo-ko žalost; prepričan sem, da jih obilo ni moglo spati v noči, radi bodočih skrbi, pa radi sramu, da se je na av-strijskem jugu za tako barbarsko hudodelstvo dobila slovanska roka. Pokojni prestolonaslednik bil je steber države, in z upapolnimi srči so se ozirali na njega vsi narodi naše monarhije. Ti upi so sedaj potlačeni. Ena zavest pa nam ostane: Sveta kri je tekla v zeleni Bosni, katere je ta kri rosila, so bile ž njo zopet in zo-pet posvećene in blagoslovljene kot del našega cesarstva. V času nesreće in žalosti dvigajo se naše oči do častitljivega, ljubljene-ga vladarja. Kakor hrast je, v katerega udarjajo strele. Pa nobena ga ne premakne. Svoje vladarske dolž-nosti izpolnjuje in naj se bliža konec sveta. Tuđi v teh dneh je Njegovo veličanstvo svitel dokaz tište veli-kanske moči, katero zajemajo av-strijski narodi s svoje presvitle dinastije. Menim, da najbolje vstrezam načelom blagopokojnega prestolonaslednika, ako ob njegovem in njegove soproge mrtvaškem odru s prepričano dušo vskliknemo: Ziveli dinastija in avstrijska domovina! Včeraj sem odposlal sledeči brzojav na Dunaj: Ob groznem zločinu, izvršenim na presvitlem prestolonasledniku Francu Ferdinandu, pdagam pred ¥Jyik* itfTff^pi \n\tnuwn deželncca stolnega mesta Ljubljane Izraze srč-nega sočutja ter neomajljive zvesto-be do visoke cersarake hiše ter nere* merno ljubljenega vladarja. Sedaj pa predlagani: Deputacija občinskega sveta izreče naj potom c. kr. deželnega predsedstva pre* svitlemu cesarju najvdanejše sočut-je na neizmerno britki izgubi, ki je zadela visoko dinastijo. Ta deputacija, v kateri bodijo za-stopane stranke te zbornice, naj se takoj izvoli. V deputacijo so bili poleg župana dr. Ivana Tavčarja in podžupana dr. T r i 11 e r j a izvoljeni še obcinski svetniki profesor Josip Reisner, Ivan Krega?- in ravnatelj Kamilo i'ammer. Ko je povabil občinske odbornike na zadušnice, ki se vrše jutri, v sredo ob 10. dopoldne v stolnici, je župan zaključil žalno sejo. Koj na to je deputacija mestne-ga občinskega sveta se odpeljala k deželnemu predsedniku gosp. baronu S c h w a r z 1 Dne ne vesti. -f Zopet konfiskacija. Priredili smo snoci posebno izdajo našega lista, v kateri smo priobčili dolgo vrsto za drag denar pridobljenih poročil o atentatu v Sarajevu in životopise umriega nadvojvode in njegove žene. To posebno izdajo smo izročiii cenzuri ob pol 7. uri zvečer, ob pol 9. uri zvečer pa smo dobili naznanilo, da je izdaja zaplenjena. Tri čisto ne-dolžne vrstice so državno pravdni-štvo zbodie v oči. Tri vrstice, ki nič, pa že čisto nič ne obsegajo, kar bi se moglo zapleniti. Najodličnejši juristi so se kar za glavo prijemali, ko so siišali za :o konfisKacijo. Navadno je tako, da priđe konfiskacija kvečjemu 3/4 ure potem, ko je bil list izročen cenzuri, to pot pa je bil list konfisciran dve uri potem, ko je bil izročen cenzuri. To je jako značilen moment. Kdo drugi bi morda ugibal, da se je kaj godilo za kulisami, nas pa še to nič ne zanima. Po našem prepričanju se nam je s to konfiskacijo zgodila tako veHkanska krivica, tako vnebo-vpijoča krivica, da o njei sploh ni mo-goče govoriti. V tej konfiskaciji vidimo mi potrditev. da vlada za nas prav posebna tiskovna praksa, da se postopa proti nam po posebnem sistemu; slutili smo to že večkrat, zdaj smo ta sistem spoznali in vedeli borno, kaj storiti. Izvenljubljanske naročnike opozarjamo, da je v današnji številki našega lista natisnje-no vse, kar je bilo v konfiscirani posebni izdaji. Obenem prosimo vse naročnike, naj potrpe in naj nas podpi-rajo v tem težkem boju proti sistemu. — Klerikalci na delu. Aleš Uše-ničniK je učitelj na lemenatu, za kra-tek čas pa piše knjige — pardon, bukve — in pa članke. Zadnji čas se je lotil tuđi našega lista in ga krepko denuncira. V obče skrbe vendar za denuncijacije vsake vrste drugi ljudje iz klerikalne stranke; vse polno jih je takih pzičev, vsak zase lopov corrme il faut in če se jim je zdaj pridruž ' še Aleš Ušeničnik, mora to imeti ^voj posebni vzrok. Ali bi morda Aleš ad Kaj postal ali pridobil, da tako hiti obraćati naše pozornost tistih. ki imajo denuncijante radi in jih rab 0? Hrepenenje po višjem, je v Ale "vi rodbini podedovano. Imel je brata, ki je popustil domače delo in šel k ci-ganom, kjer so se mu uresničili njegovi ideali. Ko je prišel domov, na obisk, se je ošabno pobahal, da ima na Ogrskem pri ciganih tri babe in dva para biksanih škorenj. Aleš je pa zdaj šel k denuncijantom in smo le radovedni, kake ideale želi on dose-Či pri njih. 4- Kako je Ljubljana izvedela za atentat v Saraievti. Kakor pri umoru cesarice Elizabete, tako se je slučajno primerilo, da je ljubljansko občin-stvo prej izvedelo za atentat v Sarajevu, kakor dunajsko. V nedeljo po-poldne, ko je vse hitelo iz mesta, ie prišla na naše uredništvo telefonično vprašanje s kolodvora, če kaj vemo, da se je zgodil v Sarajevu atentat na presrolonaslednika, češ iz Trsta te-lefonirajo, da je »Piccolo« dobil tak telegram. Ta prijazna opozoritev, za katero bodi dotičnemu gospodu izrečena najlepsa zahvala, nam je omo-gočila, da smo mogli tako hitro ob-vestiti občinstvo o atentatu. A s ka-kimi krizi in težavami je to šio. Naše uredništvo se je takoj obrnilo telefonično na Dunaj. Poklicali smo svojega dunajskega poročevalca, klicali druge časnikarje, a ni koga r ni bilo dobiti. Kako tuđi, ko je bila nedelja. ko je bil drugi dan praznik in ko je bilo tako lepo vreme. Klicali smo velike dunajske redakcije . . . nikogar ni bilo priklicati, Dunaj ni še n»č ve-del, kaj se je zgodilo. Obrnili smo se telefonično do uredništva tržalkega »Piccolo« in ta se je oglasH in nam |e rade volje dal svoj telegram na raz-DObueaoie. Da bt zaradi afištrasia to* ko senzacijonalne vesti ne imeli ka-kih sitnostC smo se obrnili do državne policije. Ta res še ni imela nobe-nega poročila, pač pa se je takoj telefonično obrnila na Dunaj in je od tam dobila uradno potrdilo, da je vest resnična. Tako smo mogli še pred 4. uro v Ljubljani naznaniti sen-zacijonalno vest o umoru v Sarajevu, dočim je bila na Dunaju razglase-na sele po peti uri. + Neverjetno in vendar resnič- ■o. Sarajevo ni mesto kakor London ali New-York in zato je tam policijska služba precej preprosta. Prava reč, nadzorovanje tega mesta. To je pogodil še famozni Alpi, ki je bil sim-pel okrajni komisar na Kranjskem in je bil kot zagrizen nemškutar poslan za policijskega ravnatelja v Sarajevo. V kritičnih časih, koj po oKupa-ciji, je Alpi tako spretno opravljal svojo službo, da je polno ljudi spravil v jeco, nekaj tuđi na vešala, ohranil v mestu red in mir in mu je ostalo še toliko časa, da se je lahko bavil s »postranskimi deli«, za kar so ga pozneje tuđi spodili iz službe in ga poslali nazaj v Ljubljano. Dandanes je policijska služba v Sarajevu znamenito organizirana. Redarjev in de-tcktivov je vse polno, špijonov kakor listja in trave, nadzorovanje ]e tako strogo, da priđe že na vsake tri smrkavce, stare do 10 let, poseben vohun. Policija ima špijone v vseh stanoviti in posebno veliKO - 'ogo med špijoni igrajo katoliški uraai*iki. Ta aparat bi moral vendar zadosto-\\.~i, da bi bila izključena sploh vsa-ka ^varnost. A to še ni vse. Saraje-A ,e v vojaškem oziru velevažna po-stojanka in seveda ima tuđi generalni štab svoje posebne organe, ki nad-zirajo prebivalsivo in so vsakemu količkaj sumljivemu človeku za peta-mi. OdliČen ruski žurnalist, ki je po aneksiji obisKal Sarajevo, nam je pri-povedoval, da je bil na potu iz Broda v Sarajevo in v Sarajevu samem v petih dneh 72 nadlegovan po različ-nih organih. Poleg vsega tega ie pa še v Sarajevu velikanska garnizija. Tako bi morala torej biti varnost v tem mestu naravnost vzorna ćelo za vsakega vsakdanjega človeka, kaj se za prestolonaslednika. A vendar je bilo mogoče, da je bila na prestolonaslednika vržena bomba, uro pozneje pa je bil ustreljen. V mestu s ta-kim varnostnim aparatom, bi to moralo biti absoiutno in popolnoma iz-ključeno. Radovedni smo, kako se bodo odgovorni faktorji opravičili: »Fremdenblatt« (!!) že zvrača vso krivdo na vojaško upravo, čes, ta je ukrenila vse dispozicije za potovanje prestolonaslednika v Sarajevo, ne da bi bila bosansko ministrstvo sploh obvestilo. Saj je mogoče, da se je vojaška uprava zopet enkrat postavila nad civilno, to se baje večkrat zgodi, a to vendar še ni nikaka opra-vičba za bosansko ministrstvo. Dolž-nost ministrs'va je bila, da se je po-brigalo za varnost prestolonaslednika, čeprav ni dobilo od vojaške uprave nobenega obvestila. Kaj se hoče mar bosansko ministrstvo postaviti na stališče, da je potovanje prestolonaslednika nič ne briga in da je srne ignorirati, če ni pimeno zaprošeno naj izpolni svojo dolžnost? Zdaj vidimo zopet nekaj čudnega. V Sarajevu, v Mostaru in v drugih krajih se gode napadi na Srbe; pobijajo jih in demo-lirajo jim imetje, a velikanski policijski in vojaški aparat zopet tega ne more prepreciti. To so neverjetne, a vendar resnične stvari. Ej, čudna je ta zlata Bosna in skrivnosti poina. 4- Prezidava Ijublfanskega juž- nega kolodvora. Navsezadnje so vendar ljudje začeli spoznavati, da imajo v klerikalnih poslancih prav zanikrne zastopnike v državnem zboru, da ti poslanci na Dunaju le zase skrbe in za svojo stranko, za občni blagor pa nič ne store, tako da je Kranjska danes ena najbolj zapostavljenih dežel. Ker ne morejo klerikalci nobene resnične zasluge izkazati. pa si vtikajo pavovo perje za klobuke in se hvali-jo z zaslugami, ki jih spredaj in za-daj nič ni. To švindlerstvo z zaslugami je toliko smesneje, ker je vendar dognana stvar, da spadajo slovenski klerikalni poslanci med tište parla-mentarce, ki jjh v gospodarskih stva-reh niti uradni sluge v državnem zboru ne smatrajo za resne. Zdaj moramo zopet poslušati veliko troben-tanje o klerikalnih zaslugah za prezi-davo južnega kolodvora v Ljubljani. Ta stvar je jako enostavna. Bivši župan Hribar je takrat, ko je imel velik vpliv, po dolgem prizadevanju dose-gel, da je država stopila z južno že-leznico v dogovor zaradi preztdave jttžnega kolodvora. Južna železnica se je branila, češ, da za potrebe nje* nega prometa zadostuje sedanji Kolodvor, a če je zaradi gorenjske in do-lenjske železnice potreben večji kolodvor, naj država prtmereo zncsek prispeva. Doseglo se je spor&£iunl|e-nje in Južna železnica le izdelala projekt Toda Južna ietezniva ie bila *mirđ\ oaflwtML seka se vrši Jutri v sredo ob 6. zve-Čer v zvezni sobi v Narodnem domu. Trobentaskl zbor sokolske župe Ljubliana L ima skušnjo v torek, 30. t. m. Sestanek točno ob 8. pred Pre-šernovim spomenikom, ozir. ob 1U na 9. zvečer pri vili »Kredarica«. Napredno politično bi gospodarsko društvo za Šentiakobski okraj je priredilo v nedeljo, 28. t. m. svojo običajno vsakoletno veselico na vrtu g. Možine na Radeckega cesti. Veselica je vseskozi izborno uspela, so-deloval je znani salonski orkester Sokola I., ad hc sestavljeni pevski zbor, obstoječ večinoma iz članov »Ljubljanskega Zvona«, prodajale so se cvetlice, krasen srečolov je vabil občinstvo k nakupu srečk, naše po-žrtvovalne narodne dame pa so z vso znano vnemo stregle občinstvu v pa-viljonih. Veselica je nad vse pričako-vanje dobro uspela in želimo društvu gnioinega uspeha za povzdigo dru-.: \ene ] njižnice. Razne stvari. * Višji adiuta,;t &A' kega kralja I. Pr ^atovskega, Pavt! °aszt ski je umri v Karti pri Kijeva v starosti 124 let. 1 Slavic-A »neric&a rorrespon-denca v češkeni jeziku je začela iz-hajati v Ne\v Vorku Urednik : A. Q. Melichar. Namen iioresporidenc'i je objektivno informirati slo'/iinr'-e kro^e, predvsem pa časopise v Združenih državah, pa tuđi v domovini o delovanju posameznih slovanskih na-rodov. * Dvojni reparski umor. V Veli-kem Bečkereiu so pred par dnevi po-noči umorili krčmarja Jana Wilhema in njegovo ženo. Roparji so ukradli 1704 krone ter pc^cgnili. V soboto so v Titeli prijeli rnjsarskega pomoćnika Ignaca Killarjć^ ki je priznal umor. Obenem pa je izp ^-edal, da mu je pomagal mesarski pomoćnik Peter Jovanov. * Spomenik madžarskemu žur-nalistu. V Budimpeštanskem mest-nem gozdičku so pred par dnevi od-krili kip madžarskega časnikaija in bivšega poslanca Nikolaja Bariha. Bartha je bil eden izrned najradikal-nejših publicistov neodvisne stranke in je bil urednik časopisa »Magyaror-szag«. Kip je delo madžarskega ki-parja Ivana Istoka. Telefonske in brzojovna poručilo. Umor prestoloaasledniks nad-vojveda Fpaiia Ferdinanda In njegov© soproge v Sarajevo. Kako episujeio očividci atentat. Sarajevo, 30. junija. Brivec Ma-rosi, ki je bil eden prvih, ki so prijeli atentatorja, pripoveduje: Stal sem v blizini filijalke banke »Union«. Prvi voz s policijskim poveljnikom Maverhoferjem se je ravno mimo peljal, nato je pripeljal drugi avto-mobi! z vladnim komisarjem Gerde-jem in županom, v maletn presledku pa avtomobiU v katerem so sedeli irestolonaslednik s svojo soprogo in armadni nadzornik Potiorek. Naen-1 rat sem videl, kako se je približal neki mlad mož, ki je stal onstran keja, ograji mostu, položil neko stvar proti prestolonaslednikovemu avto-rsiobilu. Ta mož je stal poleg nekega drugega, ki je takoj, ko je prvi vrgel ono stvar, mirno odšel po keju na-vzdol. Videl sem, kako je ona stvar zadela ob avtotnobil. Tuđi sem opa-zil lahek oblak dima, ki je sledil, ko je stvar letela po zraku. Potem sem opazil, kako je stvar odletela od zlo-žene strehe avtomobila ter padla proti naslednjemu avtomobilu, ki ga je vozil Boss - Waldeck. V tem trenutku se je zaslišal grozen pok. Ka-kor hitro sem videl, da je tujec vr-ge! neko stvar, sem hitel proti njemu. Najbrže me je pa zapazil in je skočil čez zid keja v Miljačko. Siedil sem mu. Že ga je dohitel neki detektiv, ki ga je z revolverjem v roki pri-silil, da se je ustavil. Približali smo se možu, ki je imel obe roki v vodi. Prijeli smo ga od strani, In s pomoč-jo drugih pasantov in detektivov smo ga prijeli. Ni se več upiral. Sarajevo, 30. junija. Drugi atentator Princip, je sin nekega kmeta v Grahovem. Njegov brat je trgovec. Atentator, ki je obiskoval gimnazij v Sarajevem, je bil pred dvema lctoma povodom neke dijaške demonstracije relegiran. Potem je šel v Srbijo, Ua tam nadaljuje svoje studije. Baie Je maturiral v Belgradu ter se potem vrnil v Sarajevo. Sarajevo, 30. hinila. O drugem atentatu se izvedo sledeče avten-tične posameznostL Atentator ie od-dal oba strela, ko Je bil avtomobil % nadvojvodo in vojvodinjo tik na desni strani tlaka, ki Je bil zaseđen od velike množice ljudi. Atentator Je I streUal iz neposredne kllžtae, ix Ce-1 «r morcidD-sklepaj akai te Wll»r ko grozen učinek obeh dobro namer-jenih strelov. Deželni šef Potiorek je imel tuđi zdaj vtisk, da se ni ničesar zgodilo. Nadvojvoda, in vojvodinja sta ostala tuđi zdaj mirna in pokonci sedeča. Navzlic temu pa deželni šef na noben način ni dovoliU da bi se vožnja skozi mesto nadaljevala. Za-povedal je šoferju, naj vozi nazaj proti konaku. Ko je vozil avtomobil čez latanjski most, se je zgrudila vojvodinja proti svojemu soprogu in * proti desni roki deželnega šefa. Po-tiorek je mislil, da se je vojvodinja ■ od strahu onesvestila. V tem ga je | potrjevalo še dejstvo, da sta nadvojvoda in vojvodinja tifn zpregovorila 1 par besed, ki so pa bv? vsled velike-i ga hrupa nerazumljive. Sele ko se je deželni šef, ki je moral dirigirati ne-orijentiranega šoferja, zopet obrnil | proti nadvojvodi, je videl, da nadvoj-S voda, ki je še vedno mirno in pokonci sedel, krvavi iz odprte rane. Ko je avtomobil privozil pred konak, je bila vojvodinja že popolncrma one-sveščena. Ko so vojvodinjo dvignili iz avtomobila, se je nadvojvoda zgrudil v avtomobilu. Takoj so prihi-| teli zdravniki, toda vsaka zdravni-ška pomoč je biia zaman. Pri nad-i vojvodi, ki je imel prestreljeno ži!o-j odvodnico na vratu, so približno čez cetrt ure konstatirali smrt. Par minut nato je umrla tuđi vojvodinja, ne da bi se zavedla. i Sarajevo, 30. junija. O atentatu ■ se poročajo: Prvi strel je zadel voj-I vodinjo. Zgrudila se je nadvojvodi v ! naročje. Nadvojvoda je vzkliknil: »Kaj ti je?« V tem hipu se je tuđi sam zgrudil. Kri je izbruhnila iz rane. General Potiorek, ki je sedel naspro- ti, mu je odpel vojaško suknjo, dočim j se je mogla vojvodinja še vzdigniti j ter mu ie pritisnila prst na zevajočo | rano. Čez dve sekundi se je sama j zgrudila nezavestna. Čez tri minute je bil nadvojvoda zaradi izgube krvi mrtev. Vojvodinja je izdihnila sele čez četrt ure. TrupH umorienih. Sarajevo, 30. junija. Balzamira-nje trurel so izvršili višji štabni zdravnik dr. Dynes, višji štabni zdravnik dr. Arnstein in vladni svet-nik dr. Fischer ob asistenci več zdravnikov. Balzamiranje se ie vršilo od 10. zvecer do 6. zjutraj ter se je ! pri tem pokazalo, da je bila prestolo-nasledniku desna žila - dovodnica v vratu raztrgana in sapnik popolnoma raztrgan. Pri voivodinji je bila raz-trgana velika trebušna vena. Smrt je nastopila pri obeh vsled notranjega izkrvavljenja. Srbski slikar in kipar Dalić s svojo soprego, ki je tuđi ki-parka. sta vzela smrtni maski. Dunaj, 30. junija. Cesar je spre-jel najvišjega dvornika Montenuova in dvornega maTšala Zichvja ter se posvetoval z njima o prepeljanju tru-pel. TrupH dospeta najbrže v četrtek ponoči na Dunaj ter najbrže ne bosta razpostavljeni v dvorni župni cerkvi, marveč v dvorni sv. Avguština, sv. Mihaela v Stefanski cerkvi ali pa v kapeli gradu Belvedere. V dvorni cerkvi ne bosta razpcstavljeni, ker bi bilo to po predpisih dvomega ceremonijala teža\Tio zaradi voivodi-nje, ki ni bila članira cesarske hiše. Prevoz rartvecev. Đunaj, 30. junija. Snoči so od-peljali trupli nadvojvode in vojvodi-nje hohenberške iz Sarajeva v Metković, kamor prispeta danes. Iz Metkovića ju bo eskadra prepeljala v Trst, kamor dospe v četrtek zjutraj. V četrtek od 8. do 13. ure bosta trupli razpostavlieni na odru v dvor. kapeli, ob 4. je blagoslov, ob 10. zvečer ju odpeljejo v Arnstaten, kjer jih bodo ob polnoči pokopali. V soboto zjutraj bo rekviem v dvorni kapeli, kateremu bo prisostvoval tuđi cesar. Še v soboto se cesar vrne v Tšl. Svečanostni pogreb nadvojvode in vojvodinje iz Sarajeva. Saraievo, 30. junija. Včeraj do-j poldne je nadškof Stadler ob asistenci duhovščine blagoslovil trupli nadvojvode in vojvodinje. Nato so uradno konstatirali identiteto umorjenih, na-kar je posebna komisija zaprla ter zapečatila krsti. Ključa so tuđi posebno zapečatili. Že pred Sestimi zvečer so zastražili vojaki vse ceste, po katerih je imel iti pogreb. Vojaški špalir je segal od vladne palače do Đistriške ceste. Trupli sta bili razstav-Ijeni v crno oprcmljenem musliman-skem salonu vladne palače. Dragoceni kovinasti krsti sta ležali na katafalku, ki ga je obdajalo mnogo sveč. Krsti sta bili popolnoma zasuti od vencev. Na obeh straneh so stali častniki, dvorni orožniki in služabniki kot častne straže. Neprenehoma so prihajali civilni m vojaški dostojanstveniki ter molili pred krstama. Ob šestih ivečer so zopet blagoslovili trupli. Nadškof Stadler s vsem kapiteljem, frančiSkanski provindal z vsemi frao&ikani 80 bUi ncvzoti pri obreda. Nato so podčast-mki g4. ptkotmga polka dvig^iili krsti tet }« odMaM is palače m olico, kjer ste fekala avtvaika vouuKondukt je se je kondukt pomikal po cestfth. 24 topov je zagrmelo. Na čela izprevodm je korakalo već infanterijskih bataljo-nov in oddelek kavalerije. Sledila je duhovščina. Pred krsto so vozili voz, poln vencev. Za krsto je šla prestolo-naslednikova neposredna blizina, na čelu polkovnik Bardolff in grofica Lanjus, nato šef bosanske vlade Potiorek, vojaški in civilni najvišji do*: stojanstveniki in službe prosti častniki. Sprevod se je pomikal po Bi-striški cesti. Fo vseh hi šah so gorele svece, po ulicah elektrika. Na Applo-" vem nabrežju in pri Fran Josi-J' povem trgu je čakala nepregledna množica ljudi, ki je odkritih glav in nemo gledala žalosten pogreb in slovo nadvojvode in na dvoj vojvodin je iz Sarajeva, Ob pol sedmih je prišel pogreb na kolodvor, kjer je čakal posebni vlak z mrtvačkim vozom. Ko so po« ložili obe krsti v mrtvaSki voz, je oddalo vojaŠtvo generalno desaržo. Potem je nadškof Stadler zadnjič blagoslovil krsti. Ob 7. uri 10 minut se ie odpeljal Hak proti Metkoviću v Dalmacijo. Pogreb. Dunaj, 30. junija. V poduČenifi krogih se zatrjuie, da se bodo poleg nemškega cesarja udeležili pogreba prestolonaslednika in soproge §e kralii bavarski, saksonski, španski In belgijski, morda tuđi angleški kralj Juri. London, 30. junija. Pri pogrebu prestolonaslednika in njegove sopro-&e bo zastopal angleškega kralja princ Artur Conaught, stric angleške^ ga kralja. Oporoka. Dunaj, bu. junija. Prestolonaslednik je baje zapustil svojo oporoka, ki je shranjena v neki praški banki. Neki uradnik te banke je prišel že na Dunaj. Trdi se, da je želei prestolo-raslednik, da ga pokopljejo na gradu Arnstatten. Praga, 30. junija. »Prager Tag-blatt^ poroča, da je bil nadvojvoda zavarovan pri neki holandski zavaro-valnici. Nadvojvoda ie bil zavarovan za 30,000.000, vojvodinja Hohenberg pa za 15,000.000 holandskih goldi-narjev. ; Vzr6ki atentatov. Đunaj, 30. junija. Oficijozno se; poroča, da so v merodajnih krogih prepričani, da bi bilo izključeno, da bi bili Bosanci izvršili atentate, da ni že dolgo obstojala med srbskim pravoslavnim delom prebivalstva brez-mejna, od inozemcev vzdržana agitacija, ki je bila zlasti močna med srednješolsko mladino in socijalisti pravoslavne vere. Atentatorja. Sarajevo, 30. junija. Princip Je študiral v Sarajevu na realni gimnaziji. Pred dvemi leti je bil zaradi ude-ležbe pri diiaških demonstracijah lz-ključen ter je nadaljeval studije V, Belgradu. Principa slikajo kot izredno inteligrentnega človeka. Sarajevo, 30. junija. Cabrinović je bil pred časom izgnan iz Sarajeva, na intervencijo državnega poslanca Nemca pa mu je bil dovoljen po-vratek. — Pri obeh atentatorjih so baje našli po 2000 K. Saraievo, 30. iunija. Oba atentatorja. Princip in Čabrinović, sta za-« prta v sarajevskem garnizijskem sch dišču. Obnašata se izredno cinična ter odgovarjata predrzno. Ne kazeta tuđi nikakoršnega kesanja, marveS se ćelo zdi. da se veselita nad uspe-hom zločina. Tuđi ne zanikata več, da sta bila dogovoriena. Bombe sta dobila iz Belgrada od dveh četašev. Dogovorila sta se, kakor sedaj pri-znavata, če se enem ponesreči atent* tat, da mora drugi izvršiti zločin, i Cesar in prestolonaslednik. ! Dunaj, 20. junija. Iz vojaSkili krogov izvemo: Cesar bo izdal prU hodnje dni armadno povelje, v katerem bo dal izraza svoji neizmerni žalosti nad sarajevski umori. Na čast imenu rajnega prestolonaslednflea ba dobil ulanski polk št. 7 za večne čašo ime »Fran Ferdinand«. Generalni in-* spektorat za armado, katerega nosU telj je bil nadvojvoda Fran Ferdinand, ne bo obnovljen. Kot cesarjev! zastopnik v armadi bo najbrže dolo-* čen nadvojvoda Friderik. Novi pre-* sto;onaslednik nadvojvoda Karef Fran Josip bo najbrže izstopil iz 39. polka, kjer je podpolkovnik, ter boi dobii višje mesto. Prideljen mu boi tuđi del dosedanje prestolonasledni-kove vojaške pisarne, ne bo pa dobi! še za enkrat vseh visokih dostojan-* stev. ki jih ie imel nadvojvoda Frad Ferdinand. RanieoL Saraievo, 30. junija. Izmed 2d oscb, ki so bile ranjene pri eksplodl-ji prve bombe, so bilr težko ranjeni; gozdarski svetnik PfuL žena odvetnl-škesa koncipijenta dr« Pavičića, ofi<« cijal Reich, ga. Popp, strugar Alka* laj, soproga tovamarja Rupnika, trUe dijaki in sicer Božič, Spirić in Begic, podpolkovnik Merizzi to dva^otrok*. Kosi bombe so popotnottg maMifl Ukdte tnamm Miotiu Stran 6. .SLOVENSKI NAROD« dne 30. juniji 1514. 147. štev. Sarajevo, 30. Junija. Izmed ranjenih je dobil oficijal Reich težke poškođbe na nogah. Tuđi učiliščnik Sprrić Je težko ranjen, ranjen fe na irebuhn. Gozdarski svetnik Pful Je ranjen na rokah in v obrazu. Politične posledlce atentata. *■ Dana} 30. junija. Policija razgla-Sa, da fe dala srbsko poslaništvo in srbski izgredi frankofurtimašev.Gro-demonstracije posebno zastražiti. Zagreb, 30. junija. Tuđi včeraj idopoldne so se zopet ponovili proti-* srbski izgredi frankofurtmašev. Gro-«!i so napasti srbske hiše in trgovine. Brno, 30. junija. Ko se je raznesla yest o umoru v Sarajevu, je policija pozvala prireditelje sokolske slavno-^i, da naj odpravijo ruske in srbske Sokole delegate. Ruski m srbski So* koii so se še isti dan zvečer odpdjali. Dana}, 30. junija. Predsednik bo-sanskega sabora Baf-jr-ć (muzliman) in podpredsednik dr. ^unarić (katoli-Čan) sta poslala »Reichspošti« brzojavno izjavo, v kateri privita, da je sedež zarote iskati izven monarhije, nr državi, ki je bila od nekdaj sovraž-Hica monarhije. Brzojavka naglaša, •da je bil ćeli hrvatski in mtizlimanski narod v nasprotju s srbskim narodom od nekdaj prepojen od najlojal-nejših in najzvestejših čustev. - Zarota? ?? Dana}, 30. junija. -Reichspost« poroca iz Sarajeva, da je sedaj av-tentično dognano, da gre v Sarajevu za obsežno zaroto. Izvršila se je ćela .vrsta hišnih preiskav. Pri neki Srbki so našli več bomb, pri juvelirju Mun>-Jeviću so našli 4 nabasane revolver-.Je. V mnogih srbskih hišah so našli mnogo orožra. Revolta v Sarajevu. Sarajevo, 30. junija. V Sarajevu } Je prišlo včera} dopoldne do revolte. Padlo in eksplodiralo je več bomb. Podrobnosti manjkajo. TudJ v raznih drugih krajih Bosne in Hercegovine se je pojavilo nevarno gibanje. V Mostaru, Neveslntl in Foči so se vršili veliki Izgredi. Nad Sarajevom in cc-lim okrajem je proglašen preki sod. Privatni telefonski In brzojavni promet ie popolnoma prekinjen. Dunaj, 30. junija. Iz Sarajeva po-ročajo, da je neki mlad človek vrgel yčeraf dopoldne bombo. Mladenica SO aretirali. Ranjen je bil neki mona-snedanec. Sarajevo, 30. junija. Tekom vče-rajšnjeg-a dneva je bilo opustošenih in demoliranih preko 200 srbskih tr-govin, gostilen, hotelov m kavaren. Množica je pričela vdirati tuđi v privatna stanovanja srbskih politikov ter je ta stanovanja popolnoma devastirala. Izgredniki so večinoma muziimani. Mesto je bilo popoldne popolnoma zasedeno od vojaštva. Zvečer je bilo mesto kakor rzumrto. Sarajevo, 30. juniia. Protisrbske demonstracije so se včeraj ponovile z elementarno močjo. Velika množica Hrvatov in mohameđancev je napad-la srbske trgovine. Srbski dijaki in prononcirani voditelji Srbov, pred-vsem vodilni uredniki srbskih časopi-sov »Narod« in »Srpska Rječ« se ne jipaio več na cesto. Mnogo Srbov je ia strahu, da bi jih ne napadli, zbeža-lo iz mesta. Hrvatsko-moslimanski demonstrantje so zelo poškodovali mnogo lokalov. Med drugimi so poškodovali tuđi palačo srbskega me-iropoiita. Na neki srbski tiskarni in srbski banki so razbili okna. V hotelu »Europa« so zopet razbili ckna ter porušili vso opravo v hotelu in re- S 3tavraciji. Posredovala je policija ter \ aretirala več nego sto oseb. Med are-tiranci je mnogo srbskih časnikarjev. } Še le ko je prišlo vojaštvo s strojni- j mi puskami, je nastal mir. Popolen ! mir pa je nastal se le, ko so z bob- j nanjem razglasili obsedno stanje. \ Prodajalnice bodo v znak žalosti za- ! prte, dokler ne odpeljejo mrtvecev. | Sarajevo, 30. junija. Demon- j strantje so šli v številnih četah skozi ! mesto in so povsod vse porušili. Ye- j čina čet je obstajala iz moslimanov j najnižje vrste. V Caršiji je škoda \ ogromna. Demonstrantje so tam de- j molirali mnogo prodajalnic in stano- | vanj Srbov ter pometali opravo in j blago na cesto. Mnogo poslopij je bilo devastiranih. Napadli so tuđi stanovanje bogatega Srba Jeftanovića, razbili opravo ter jo pometali na cesto. Razbili so oba omnibusa hotela »Europe«, ekvipaže in sani. Velika množica je šla pred srbski klub ter razbila tam vso opravo. Napadli so tuđi hotel »Imperial«, ki je last Srbov ter razbili vso opravo. Demolirali so okoli dvesto kavarn, prodajalnic in stanovanja Srbov. Množica je bila kakor blazna. Ženske so se kakor divje vrgle na cesto ter popolnoma porušile na cesto zmeta-ne stvari. Policisti in vojaki nišo mogli niČesar opraviti. Večina čet je nosila cesarjevo sliko. Neprenehoma 6O klicali >Proč s Srbi!« in »Živio ce-$ar Fran Josip!« i V prodajalnico bratov Jovičić so j rcfflnriki ir rasnim orodiem« Kas sacn« 1 krat pa le Kazimir Jovičić BStretft iz browninga na demonstrante. Projektil Je zadel enega demonstranta, ki Je nosil cesarjevo sliko, v hrbet Ta se je mrtev zgrudil na tla. Množica se je takoj vsa divja vrgla na brata Jovičić, ki sta zbežala. Delu demonstran-tov se je posrečilo prijeti Kazimirja Jovičića, ki so ga grozno pretepli in težko ranili. Sarajevo, 30. junija. VčeraJ sta bili vrženi zopet dve bombi, ne da bi povzrocili škodo. Samo ena oseba je bila lahko ranjena. Atentatorja nišo še mogli eruirati. Menijo, da so za-veznik oibeh drugih atematorjev. Budimpešta, 30. junija. Listi po-ročajo iz Sarajeva, da vlada tam kljub obsednemu stanju in kl)ub vell-kemu stevilu vojaštva prava anarhija. Budimpeštanski listi so prlaesll včeraj tudl vest, da je prišlo v Mostaru do takih izgredov, da Je bilo do vceraj zvečer ubitih iz poklanih 200 Srbov. Vojaštvo je moralo s silo napraviti red. (Vest ni še od nobene strani potrjena.) Sarajevo, 30. junija. Protisrbskl l»gredi so trajali v Sarajevu nad šest ur. Izgredniki so popolnoma razdejall tuđi velike h!eve Jetinovlća, razbili (kvipaže in razde|a!j tud! avtomobll-ske garaže. Razrušeni sta tuđi tiskarni srbskih listov »Narod« in »Srbska RjeČ«. Ulice >r» i>olne blaga, kl so sa zmetali tja ekscedenti Iz trjjovin. Iz hotelov »Tmpertal« in »Evropa« so se ir.seHH vsi potnikl, ker sta oba hotela popolnoma demolirana. Tud! gostilno Čabrinoviča. očeta prvega atentatorja, so popolnoma razdeiali, enako tuđi tovarno za pohištvo Vekič*. Uli« ce nudijo žalreten pogled. * Senzacionelne aretacije. Sarajevo, 30. junija. Pri Više-gradu na srbski meji so včeraj policijski organi aretirali voditelja vsega srbskega gibanja v Bosni, virilista v dežclnem zboru, Gregorieva Jeftano-vića, ki je predvčerajšnjem po atentatu pobegnil iz Sarajeva, da bi šel v Srbijo. Pra\ifo, da je skoro dokazano, da so imeli zarotniki zaveznike v Srbiji. Sarajevo, 30. junija. VčeraJ Je bil v Nevesinju aretiran predsednik srbske rad i kaj ne »narodove« stranke, Atanazij Šola, zaradi bujskanja pre-bivalstva. 5o!o, ki Je zelo bogat mož, so prepeljali v Sarajevo. Obsedno stanje v Sarajeva. Sarajevo, 30. junija. Na zidovih so nabili sledeco proklamacijo: Sporazumno s predstojnikom višjega so-dišča in višjim državnim pravdnikom razglašam obsedno stanje čez okoliš mestne občine sarajevske in okraja sarajevskega zaradi sledečih zloči-nov: 1. zaradi veleizdaje, 2. zaradi zločina proti vojni moči, 3. zaradi motenja javnega miru, 4. zaradi vsta-jc. 5. zaradi upora, 6. javnega nasi!-stva, 7. umora, 8. poboja, 9. težke te-lesne poškodbe, 10. požiga, II. mpa in 12. zaradi podpiranja pri ravnokar označenih zločinih. Vsi ti zločini se kaznujejo s smrtjo. To se naznanja z ukazom, da se mora vsakdo vzdržati vseh upornih sestankov, vsega huj-skanja in vsake udeležbe ter se m' "a pokriti vsem oblastvenim določbcn, ki bodo izdane, da se preprečijo ti zločini. Kdor se pretresi proti te: m ukazu, se kazneju s kaznijo. Podr s: Potiorek, fcm. Sara&vo, 30. Junija. V zve? s proklamacijo prekega soda v Sarajevu je izda! vladni komisar sledečo odredbo: Zaradi vzdržavania javnr-ga miru in reda odrejujem za dobo prekega soda sledeče: 1. Vsako iz-premembo stanovanja ie naznaniti tekom treh ur. 2. Male kavarrie in gostilne se morajo zapreti ob 8. uri zvečer. Velike kavarne in gostilne je zapirati ob 10. zvečer. 4. Hišna vratr« se morajo zapirati ob 8. zvečer. 5. Več kakor tri osebe ne smejo hoditi skupaj po cesti. 6. Srednješolci, otro-ci in rokodelski učenci pnd l.S leti morajo biti ob 7. zvečer doma. 7. Na ulici postaiati ie prepovednno. 8. Kdor se pretresi proti tem prepovc-đim, se bo kaznoval s strogim zapo-rom do dveh mesecev, ozirotna z de-narno globo. Sarajevski policijski šef izvršit samo- idot. Sarajevo, 30. junija. Sarajevski vladni komisar Gerda, kateremu je bilo poverjeno organiziranje varnost-nih priprav, je izvršil pod vtiskom atentata samomor. Bil je na mestu mrtev. Vtisk groznega zJoCioa. Belgrad, 30. junija. Uradno se poroča: Vest o atentatu in umoru je politične kroge popolnoma koiisterni-rala. Javni lokali so se morali v ne-deljo zapreti ob 10. zvečer. Zastave, ki so bile razobešene zaradi spomin-ske slavnosti na bitko na Kosovem polju, so bile odstranjene. »Samouprava« prinaša Žalni Članek, v kate-rem izreka avstrijski cesarski htši in avstrijskim narodom najglobokejšc sožalje ter v najostrejŠih besedah ob-soia zločin. Srbska xkda fe natočila ^' Iz »Reiktti Novku posnatnemo sledečo senzacijonalno vest: Sarafeve, 29. junija. (Na Reko Je dospela ob 1. in 30 minut po polnoči slede£a vest.) Glasom vesti, kl prlhajajo Iz provlači Je, so v mbocIIi mostlh zažgali ■ I i e S r b ov. Tako sejezgo-dllov Mostaru, Treblnju In Travalku. Srbski dell teli mest so v plamenu. Strašno mnogo Srbov ie bilo ubitih I n r a n I e n I b. V Travniku. Saraievo* 30. junija. V Travniku je prišlo vćer*j do velikih protisrb-skih demonstracij. Demolirali so srbsko solo. Pravoslavni duhovnik je streljal ter ranil nekega gozdarja. Duhovnika so tretirali, da ga množica ni linčala. * Sokolska slavnost v Brnu. — Nem-4ki izgred'. Brno, 30 junija. Dne 28. in 29. t. m.bi se imel Jukaj vršiti zlet češke-ga Sokolstva. Že v soboto so priha-jali z vseh strani češki Sokoli in de-deputacije raznih slovanskih sokolskih organizacij. Hrvatska sokolska zveza je odposlala 2 delegata, Srbska sokolska zveza 11, ruska 3, slovenska 6 dele^atov. Sprejem slovenskih sokolov je bil nad vse slovesen. Na kolodvoru jih je pozdravljala tisočglava množica. Priteplo se je na kolodvor tuđi par sto nemških buršev, ki so jeli nesramno izzivati. Le vzorni discipliniranosti čeških Sokolov se je zahvaljevati, da ni prišlo do krvavih spopadov. Zvečer je bil sestanek v „Besednem dfimu" kjer je koncertirala Kolinska godba, v v gledališču pa je bila slavnostna predstava „Pad Arkana". V nedeljo 28. junija popoldne ob 2. se je vrši! slavno-stni sprevod na telovadišče. Sprevoda se je udeležilo nad 10.000 Sokolov. V sprevodu je bilo tuđi zastopstvo slovenskega Sokolstva s svojim praporom. Gledalcev je bilo nad sto tisoč. Občinstvo je Sokole viharno pozdravljalo. Med ljudstvom je bilo nav-dušenje velikansko. Nemški burši so neprestano izzivali ter napadali Čehe, hoteč izzvati spopade in izgrede. Da tega svojega namena nišo dosegli, se je zahvaljevati samo hladnokrvnosti Sokolstvu, ki je vse prvokacije mirno prneašalo ne da bi reagiralo. Nemška sodrga je napadla nekega Sokola s kraljevih Vinohradov in ga tako pre-tepla, da je včeraj urari v bolnici. Drugega Sokola je napadel neki nemški burš s sabljo in mu istaknil oko. ViŠek nesramne podivjanosti pa kaže ta-le slučaj: Nemški buršak je napadel člana sokolskega uaraščaja dečka Ko-byUka in mu v navzočnosti mestnega stražnika z debelo palico razklal glavo. Stražnik napadalca seveda ni aretiral. Tako so postopali splošno vsi mestni redarji, kar je orožnike napotilo, da so aretirali 4 take framozne mestne čuvane javnega miru in reda. Da se preprečijo večji izgredi, je bilo poklicano vojaštvo z Dnnaja. Po sprevodu se je pričela javna telovadba na telovadišču. Nastopilo je 4000 telovadcev in 2800 telovadkinj. Vest o izvršenem atentatu na prestolonaslednika se je razširila na ♦elovadišču okrog 4. popoldne. Sprva ni nihčo hotel vesti verjeti in splošno • se je mislilo, da so raznašalci Nemci, ! da znjo pokvarijo sokolsko priredttev. Sele, ko je došel na telovadišce po-litičen u radnik z uradno brzojavko, so Kuđje vesti verjeli. Tein' dba je bila takoj ostavljena in poseben streljaj je naznanil, da so končane vse sokolske prireditve. Ko so se srbski in ruski Sokoli vrnili v svoje hotele, je prišel k njim policijski uradnik in jim uka-zal, da morajo brez odlašanja zapustiti Brno. Seveda so brez ugovora pokorili ukazu In odpotovali s prvimi vlaki. Na koloovor so jih spremljali policijski uradniki. Slovenska deputacija je odpotovala včeraj ob pol 3. pop. Izgredi frankovcev. — V Zagrebu. — Obsedno stanje. Z*g"-©b, 30. junija. Protisrbski izgredi v Zagrebu so zavzeli včeraj po-doben obscg, kakor izgredi v Sarajevu. Frankovci so se zbrali v velikih tolpah ter po ulicab pod krinko patriotičnih mamfestacij pričeli razbijati srbske trgovine ter ekscedirati proti Srbom. Ekscedenti so skoraj popolnoma demolirali poslopje srbske cerkvene občine ter opustošili mnogo trgovin. Za danes so izdali parolo: Vsi v deželni zbor! Frankovski postanci hočejo prepreci ti T da bi predsedoval Srb dr. Me-daković hrvatskemu saboru. Razbur-jenje naraiča vedno bolj ter je priča-kovati proklamacije obseđnega stanja tuđi v Zagrebu. Zafrtto, 30. junija. Pred hiio od-vetnika Svctozarja Pribičevića ae ie zbralo mnogo ljudi, ki so mu žvižgali. Ko so mu vrgli prvi kamen skozi Sipe v sobo, je Pribičević odprl okno in ustrelil med demonstrante, pa ni ni-kogar zadel. Pribičević je klical demonstrantom, da bo streljal ie naprej bt bodo ie metali kamenje. Dernon- Frankovei c«sarju. DuimJi 20. junija. »Reichspost" priobčuje brzojavko, ki so jo poslali klerikalni pravaii frankovci cesarju. V tej brzojavki se glase najznačilnejše besede sledeče :*,,Poslanci stranke prava izražajo povodom groznega zločina, ki ga je izvršila prokleta srbska roka na prestolonasledniku, svoje globoko sočustvovanje.* Hrvatski sabor. Zagreb, 30. junija. V današnji seji sabora je prišlo do velikih kravalov. Poslanci so prišli k seji v žalnih oble-kah. Ko je zasedel dr. Medakovič pred-sedniški stol so začeli frankovci divje kričati. Posianci večine so jim kričali: mir. Poslanec Zatluka: Vi hočete mir? Kje imate bombe? To je bilo znamenje za pričetek velikega tumulta. Poslanci Frankove stranke so vstali s sedežev ter klicali koalicijonašem: „Ven s srbskim prezidentom, ven s Srbi, doli s srbskimi morilci". Nekateri Frankovci so metali v predsednika tiskane protokole. Koalicijonaši in starčevićanci so mirno pustili divjati Frankovce. Več kakor četrt ure je trajalo to divjanje. Sele čez četrt ure je predsednik pre-bral žalno izjavo hrvaškega sabora. Frankovci so tuđi žalno izjavo vedno motili. Predsednik Medakovič je za-ključil sejo med velikim hrupom. Sokoli v Biali. Biala, 30. junija. Med spopadi med poljskimf Sokoli in Nemci je bilo ranjenih 90 oseb, med temi 55 Polja-kov med temi tuđi poslanca Dobija in Zamorskv. Med pretepom je padlo tuđi več strelov iz revolverjev. Ogrski državni zbor. Budimpešta. 30. junija. Ogrska poslanska zbornica je imela formalno sejo, v kateri je referent Ivan Rakoszkv poročal o zakonskih načrtih glede reforme uprave. Zbornica je sklenila da S€ meritorično obravnava o zakonskih načrtih danes, kar se pa bo moralo preložiti, ker je današnja seja žalna seja. ItaMjanska zbornica. Rim, 30. junija. Sobotna seja ita-lijanske zbornice je trajala od 10. dopoldne do 3/42. popoldne in od 3. popoldne do 10. zvečer. Socijalisti nadaljujejo obstrukcijo proti finančni predlogi vlade. Seja se je vršila brez vsakih neredov. Vojne priprave v Abes'nlji. Milan, 30. junija. Po poročilu wSecola" iz Masane pripravlja Negus abesinski armado 150.000 mož, da napade v septembru Ilalijo in si pri-dobi nazaj Eritrejo. Iz Abesinije je pre-povedan izvoz žita. REVOLUCIJA V ALBANUL Albanski kabinet. Rim, 30. junija. Albanski mini-strski predsednik Turkan paša je do-spel sem ter nadaljuje pot na Dunaj. Gre mu za to pregovoriti kabinete, da bi poslali knezu pomoč. Drač, 30. junija Albanski kabinet je demisijoniral. Vzrok demisije je sledeči : Holandski major Sluys je dobil v soboto od dveh vstaških par-lamentarjev pismo na notranjega ministra Aziz pašo. Sluys je pismo odprl, prebral in raztrgal. Nekaj ur po-tem je zahtevala vlada, ki je za to izvedela, pojasnila. Sluvs je skuSal vse utajiti, končno pa je moral le priznati, rekel pa je, da je to storil s privoljenjem kneza. Minister Mufid beg je nato protestirat proti takemu po-stopanju ter demisijoniral. Njegovemu vzgledu so sledili drugi ministri. Knez demisije ni sprejel. Ministri pa zahte-vajo sedaj, da knez spodi majorja Sluysa. Pogajanja. Drač, 30. junija. O pogajanjih angleškega polkovnika Philippsa z vsta§i poročajo, da so mu vstaSi spo-ročili, da se morejo pogajanja pričeti Sele, ko se bo knez odpovedal prestolu. Stallšče kneza nevzdriljlvo. Drač, 30. junija. Polkovnik Phi-lipps in admiral Troubridge sta v nedeljo izjavila knezu, da je njegovo statišče popolnoma nevzdržljivo ter sta mu svetovala, da naj se odpove prestolu. Knez je bil baje silno presenećen ter je prosil, da naj mu puste (asa za premislek. Knez je izgubi) vse simpatije, ćelo holandski čast-niki nimajo pred njim nobenega re-spekta več. Majorja SI uy sa je moral I poslati iz Drača, pravijo, da je od po- j toval v Valono. V«4«tll€u Dima], 30. junija. Kakor se za-trjuje v dobropoučenih krogih, se vrše mednarodna pogajanja zaradi Albanije in sicer glede dveh točk. Prvič, da naj se albansko moštvo, ki naj tvori jedro bodoče albanske annade, izvežba po častnikih mednarodnega moitva v Skadru ; evropskeg* vojaitva ne bodo poslali v Albanij#. Drogič naj se skuša Albaniji izposlevati zmdostnih denarnih sredstev. Da bi se veleaile spoščale Ie v kake drug* podrobnosti, o tom pri sedanjih pogajanjih no nort biti govora. Velesile so pa v ttm edine, da ■MMa Aatealia am «aok aaAft oataii i samostojna država in da mora gledati, da se Čim preje povrne mir v deželo. * * Dunajska blamaža. Dunaj, 30. junija. Zaradi tako pozne ustavitve nabiranja prostovoljcev za Albanijo skuša Fremdenblatt na naravnost smešen način prati oblasti ter pravi, da oblasti prvemu oklicu nišo pripisovale mnogo pomena. Ko pa so oblasti videle, da se res ogla-šajo, ljudje so ustavile delovanje ko-miteja. O kakem vplivanju kake tuje države ni govora. Crnogorski kralj, Trst, 30. junija. V nedeljo zvečer je dospel kralj Nikolaj crnogorski iz Monakova ter se odpeljal z brzopar-\ nikom „Salono" v Bar. V Gorici je j zvedel o umoru prestolonaslednika v Sarajevu. Slagateljern „Glavne poso-jilnice". Poravnava med člani »Glavne posojilnice« in vlagatelji je dosežena. Likvidacijski odbor »Glavne posojil-niče«, ki se je v imenu članov »Glavne posojilnice« poravnal z vlagatelji, je v svoji današnji seji odstopil vse pravice, pridobljene s poravnavo z upniki »Glavne posojilnice«, novi »Kreditni zadrugi«, ki je prevzela tuđi vse dolžnosti iz teh izjav, zlasti dolžnost izplačati 30%no kvoto vla-gateljem »Glavne posojilnice«. Zato je načelstvo »Kreditne zadruge« v današnji svoji seji sklenilo. da se izplača onim vložnikom »Glavne posojilnice", ki so se poravnali z likvidacijskim odborom, oziroma \ »Kreditno zadrugo«, poravnava 30%-na kvota njihovih vlog, kakor dogo« vorjeno dne 1. julija 1.1. Vsak upnik, ki se je poravnal, dobi lahko 1. julija plačilo v prosto-rih ^Kreditne zadruge« v Ljubljani na Miklošičevi cesti št. 8, hotel Llovd, S sebo] ima prinesti vsakdo svojo vložno knjižico, da jo izroCi pri izpla-čilu »Kreditni zadrugi«. Ker pa je vseh vlagateljev preko 1200 in bi bilo povsem nemogoče, vsem vložnikom na en dan izplačati denar, ker bi bil naval ljudi prevelik, priporoča načelstvo »Kreditne zadruge«, da pridejo oni vlagatelji, ki imajo vloge do 1000 kron, po plačilo v sredo, dne 1. julija in v četrtek, dne 2. julija t. L; oni, ki imajo vloge od 1000 do 2000 K v pe-tek, dne 3. julija in v soboto, dne 4. julija; tišti, ki imajo vloge od 2000 K do 5000 K v ponedeljek, dne 6. julija in v torek, dne 7. julija, tišti, ki imajo terjatve od 5000 do 10.000 K v sredo, dne 8. julija in v četrtek, dne 9. julija in oni, kateri imajo višje vloge kot 10.000 K, pa dne 10. julija in nadaljne dni. Kot legitimacija služi vložna knjižica »Glavne posojilnice«. Izplačevalo se bo vsak delavnik med 9. do 12. uro dopoldne, popoldne se ne bo izplačevalo. Oni vlagatelji, ki žele, da se jim posije denar po posti, naj to naznani-jo načelstvu »Kreditne zadruge« pismeno in obenem vpošljejo svoje vložne knjižice v rekoman diran em pismu; ven dar moramo pripomniti, da radi silnega navala ljudi, ki ga je pricakovati v prvih dneh izplačeva-nja, ne bo mogoče raznoŠiljati denar-ja po posti pred 13. julijem. Denarne zavode, ki so se poravnali, pa prosimo iz istega vzroka, da predlože svoje vložne knjižice v iz-plačilo 30crne kvote, sele v času od 15. do 31. julija t. 1. Izrecno pa še enkrat poudarja-mo, da priporočamo to razvrstitev teh izplacil samo radi tega, da ne nastane prve dni prevelik drenj. Plačilo pa je vsakemu vlagatelju na raz-polago, Če ga zahteva Že dne 1. ju-lija 1914. »Kreditna zadruga« si pridrži pravico zahtevati od vseh upnikov »Glavne posojilnice« pravilno, javno poverjeno listino z odstopom vseh iz-vršilnih pravic glede poravnane terjatve. V Ljubljani, 27. junija 1914. Za likviđaciiski odbor »Glavne poso- Hlnice«: Ivan MflcuŽ, m. p. t. č. predsednik. Dr. Oton Fettlch, m. p. t. č. odbornik. Za »Kreditno zađrugo«: Jean Schrey, m. p. t. č. načelnik. Anton Rojina, m. p. t. č. nam. načeln. Darila. UpravniStvu naših listov je posla!: Za posorefea Franceta Peteiilna v Kosetah St 13 pri ffirskl Bistrici »Kraševcc 5 kron. 2ivcl darovalecl_______________ Pm^i list obsega 8 strni. bdajatat h odgovonđ vedsft: dr. Vtadtailr RMvwOm. đriL posianec. 147. Ste*. »bfcOVENSKi NA p\ dne 30. junija 1914. Stran 7« == PHporote m kat strokovnjak = k:. jurman opttk-gpMlallst, aputei sam« z «l«tkrtta. »bratom. Borfitr p-rvMni pri nakup« «««1, k«r le specialist vam lahko določi __________pravilno oČala im Vas strokovnjaftfco postrete. Zahtmjte : cenik. ; Serravatto^ telemate Klaa-¥lna RifijcnićBl niftlTt na Dao«ju 19tC: DrtafM odlikoviijt ti tatini diptan k zUti kolajni. POTzroča voljo U jeii, okrcrča flrcc, pobolfit krt in je rekenvaleaceatoin in mslekrvnim zelo priporočeno od zdrav-niških avton'tet. :i Izborni okus. u Večkrat odlikovano. :; Had 8000 idravnižliJh yrlćevaL a J. SERRAVALLO, r. ii kr. drcnti dobavite!] TRST-Barkovlje. bO Dobiva se v lek&rnah v steklen:cmh po V* lit. 1 K J 60 in po 1 lit. & K 4-&0. Borzna poročila. L1ubl*ansba „Kreditna banka v Ljubljani44. Uradni kurzi dun. borze 30 junija 1914 - . -._ i ... DeMrni Blago val 4°o majeva renta . . . , .j 810> 8125 4-2°,a srebrna renta ..... 84 55 j 8475 4°,'o avstr. kronska renta . . i «1*65 | 81-85 40 o ogr kronska renta . . 8005 j 80 25 4°'o kranjsko dež. rosojilo . -*— —" — 4°/o k. 0. če?ke dež. banke . 8575 86*75 Srećke. SreJke iz 1. 1860 »5 .... 415— 425 — „ ,. „ 1864......I670-- 690— M tiske........28S-— 29-— „ zemeljske 1 izdaje . 276*— 286'— 11. ,. . 23S-0 245 50 „ ogrske hipotečne . . j 224*25 234-25 , dun. komuna ne , . 1 452*— 46"?- — avstr. kreditne . . . | 4*3-— 493*-~ ljubljanske.....\\ 56 — 62 — „ avstr. rdeč. križa . . | 49— SJ--" bfzilika". . ? . ! 'J 2M0 2710 „ turske.......:■ 208*50 211*50 Delnice. 1 Ljubljanske kreditne banke . 393 r0 400-50 Avstr- kreditnega zavoda . ; =9975; 600 75 Dunajske bančne družbe . 504 — 1 505 — Južne železnice......, 83*10 j 84*10 Državne železnice.....;' -'87-25 i f88"25 Al-ine-Montan.......79225 703-25 Češke sladkorne drt'be . . 2P(V— 294*— Živnostenske banke . . . . i 266'— ( 267 — Valute. I i Cekini.......... H'42i U 46 Marke..........:! 117-9=»' 118*15 Frnnki . .........|j VfrOo 96"25 Ure........• . .' Q5'65 9590 Rubijl..........ii 252*— 252-50 Žitne cene v Budimpešti. Une 30. junija 1914. Termin. Pšenica za oktober 1914 za 50 ke 12 74 Pšenica za april 1915 . . za 50 kg 11 92 R* za okt. 1914 . . . . za 50 k* 9*15 Oves za oktober 1914 . . za 50 ktr r>5-Oves za april 1915 . , . za 50 kg 915 Koruza za iulij 1914 . . za ftO kp 735 ^"oruza za avgust 1Q14 . • za 50 kj* 7 55 Koruza za maj 1915 . . . za 50 kg 728 Meieorološično noročilo. ! ViSint nad morjeta 366-2 ireJo,. ira.ui tlak 730 na 1 čas Stanje! A^ , i = opazo- *"£ S.* Vetiovi Nebo - mi. 7£i Bi 27. 2. pop. 740-3 ; 25*0 sr. jvzh. j sk. jasno „ 9. zv. 7400 193 brezvetr.' iasno 28 7. zj. 741-4 152 si. jvzh. soparno „ 2. pop. 739 4 j 26 7 sr. jjvzh. 'del. oblaC. „ | 9.zv. 734*7 i 203 si. szah. , jasno 29. i 7. »j. 740*1 16 8 si jvzh. ' soparno Srednja temperatura sobote 189 , norm. 18-96 nedelje 20°,7 norm. 19 0". Padavina v 24 urah 6*0 mm in 0*0 mm. | Z&hvala. I ? Za vseizkazanosočutje povodom lezni in smrti našega preljubega ti in brnta. gosr^da ' Ji^rija Selaca h mesarja ■ kakor tuđi za toliko časteče srrem- ■ stvo k zadnjemu počitku izreka i o I vsern sorodn'kom, mnogoštevilnim I prijateljem in znancem naSo iskreno I zahvalo. Osobito pa se zahvalju-I jemo slavni mesarski zadrugi z gosp. I načelnikom in vsem l,uDezniivim I darovaicem Iepih vencev. Prav srčna I hvala! 2524 I V Ljubljani, 30. junija 1914. 1 Žalujoča rodbina Selan. Prva Tvornica ur JAH K01TRAD, . in kr. dvomi dobavitelj v Mostu št. 576, razpošilja dobre zanes-Ijive ure po najnižjih ce-nah s 3le4no pismeno garancijo. Nikljastaanker ura „sistem Rosskopf" K 3 90, švicarska „sistem Rosskopf' K 5-—. V je-klenem okrovju K 620. Ankerica iz bele kovini Srebro Glorija) K 480 Z dvojnim pokrovcem K ' '■ i !■*> i 12-50. Srebrna ura z ve- rižico in obeskom K 12•-. Nikl>asta K 750 Pristna srebrnaverižica K 290, 380. Nikljasta K 1 20, 1 40. Budilka K 2-9'\ okrogla ku htnjska ura K 3 20, ura na nihalo K & -RazpoSHjanje po povzetja. Zamena đovoljcna aii denar nazaj. Giavni katalog zastooj in- -rrejema zavaravanja človeSkeea Živ- Ijeniff po najraztkovrstnejših kombina- cijah pod tako ugodnimi pogoM, ko nobena diuga zavarovalnic-, lasti je ugodno zavaravanje na Joživetje in smrt i manjšajočimi se 12 vpiačili. •"• - -• vznitmiio iivarovalna banka v Prag i« ■•• - -•-■exerrni fontfi X tOJSO-TIt-lS — ispUćaa« odakotfclm« la kapital«e S 129,965.304*25 Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države i vseskoii slovansko-narodoo opravo. »**-—^ tf«a (solaisolla da)« ■ sr \\wM im^M ii limsljaii &Kn.fhw i Ee^poski uliti flei. 12. -*a Zavaruje poslopja in premičnine proti | požarnim Skodam po nafnižjih cenah. j Škode cenjuje takoj in najkulantneje* I Uživa najboljši sloves, kođer posluje. I Pozor! Sprejema tuđi zavarovanja I proti vlomski tatvini pod zelo ugod- I nimi pogoji. — Zahtevajte prospekte! I i I Plača po dogovoru. Naslov pcve upravništvo »Slov. Naroda«. 2517 i\ SANATORIUM • EMONA ,'J nI ZA NOTRANJE IN KIRURG ICNE -eOLEZNLL i} I ■ PORODN3SNIGA |7LdUBI-uIANA KOM^NSKECi/. ULICA h \\ f/ sef-zdr/^tjk pr3Wžk' DR- FR. DERGANC \1 I Proda se luii mili M rečj"--i *rgu z veliko prihodnjostjo I x tr^r>^7Jr»o. 2528 Kje, 707c upravn. *Slov. Naroda« fff^ Proda se ~VC snoiiađstropna vila ---- 1 lili z vrto^ it sadnim drev^em Da naj-lepšen prostoru v bližili Ljubljane, za vsako trgovino pripra-^-. ^a 25.0C0 K. Poizve se pri upi«~ništ?u »SIov. Naroda«. 2529 Delti piD3t ili Dalu Duna} vm; Wickenbnrggasse 3. Kuharska in gospodiajska sola. Dcra za mlade deklice dijakinie. Znanstveno praktični tečaj. V zvezi z r.ajboljšimi učilišči Dunaja n. pr. konservatorij, Schwarzwald, Luithen, trgovskimi šolami itd. Izborna preskrba. — Fina, skrbna vzgoja. — Lepi zračni prostori. — Zmerne cene. Sprejenn za ćelo šolsko leto in za krai§i čas. Prospekti in ro-asnila V internati!, VIII, Wlckenborgaasae 3 (govoriine ure nd i ?n —' :1, telefon 13 2^> in ▼ 3chwarz-waido.Ui nćillščUi, L. Wallner8trasse 2 (tel 1922). Imetmca: gospa Ivana Moli Dalmer, drž. dipl. učiteljica kuharstva in gospodinjstva. 2445 liiliitT s pri Trticu (Montalcone). :: Sexi|a od 1. 'nali* do konca septembra. Na novo prrejene in povečane vroče bromske ia klornatriiske toplice. Ena-komerna toplina 38°—40° in naravne g!;rske kopcli, anaMzirane od dvornega svetnika proi. dr. K, Ludwga ter od niega tn nai>lavne^ših zdravDikov Du-na'd, Prase, Gradca in Trsta najtopleje priporočene proti bolezni ischias, kro-n čnemu m hudemu revmatizmu v skle-pih in mišicah, živčnim boleznim vsake vrste, ter kožnim in ženskim boleznim, — Pojasnila daje radovoljno npravm. foto- gra|skc i aparate kakor tuđi vse v to stroko "^ spadaioČe potrebšČine ima v zalomi iotomannfaktura in drogerija oblastveno koncesijonirana prodaja strupov v Ljubl.aai, Selenbargova ulica 5. Temnica na razpolago. Zunanja naročiiaJ z obratno DO^to. — Zabtevajte cenike jjiip Mp^?f j nTojsš crve vrste aj Ljubljana, ^^tf j ĐunaisRa tesla št. 23 ^Š j (oasproti krvarn© ,£iu*op*) 1 I ■ V S :: se priporoca. :: | I Zaloga angleškega Mi! i i Zahvala. I Povodom nenadomestne preDridke izgube naše iskrenoljubljene I i nepozabnc mateie I Juarijc furlan roj. jakše izrekamo na^srčnejSo zahvalo vsem sorodnikom. prijateljem in I I znancem za tolažilne obiske v času bolezni in za vse dokaze sočutja I j ob težki izgubi predrage ra^i e Najlerša h^/ala vsem darovaicem krasnih I vencev in za Številno spremstvo naposlednji poti. I Vrblenje, dne 26. junija 1914. I 45OO kron Vam p!ačamt ako moj uničevalec korenin 99Rla baltam'1 Vaših karjlk »č««, toradavic, otiv^ainccv v 3 dneh ne odstrani brez bolečin Ctna lonč-cu z parancijskim pismom K 1—, 3 lončki K 7 50. Na stot ne zahvalnih »n prizn. pišem. Kcrn«ny9 Katchaa (Kasta) 2185 I. Pomffach 12 73S (Ogr»k»)._______ Wm rokavite wm- pravi francoski parfumi -vi in vsi v to stroko spadajoCi predmeti v najfinejSi ktkovosti. Za obila naročHa se priporoča 895 Otilija Bračko Ljubljana, Dunajska cesta 12, f Mathianovi hiši. IPtfitrOllllvoda »lase I aTA^HaVArv n«ainiw •«■*•]• m* 1319 IspaaanJM laa hi praliaj«, pospešuje rast las in brade in sploh služi za splošno negovanje las. Oblastveno preukufieno in od zdrav ni kov priporočeno. Na ttsoče posve-dočeb od zdimvnikov in laikov. Steklenica K3 i in K 1'5C. Pristne samo 3 firmo tea^MfceMn I Seefef. ftalatarf. — Petrot, olje sa krhke f lase K 1'— Dobiva se po skoro vseh lekarnah tn droge rij ah vseli deželi. P. Schmidbauerja nasL Lj«a1aM:a- ■^CHSPaam« BK* fsarifai BBBaaaa ^a* Tnl: n> Hl Im-.EtJir Uh •Mta:Laih ftl/?K2ta. itw • i- aa4- Ctljt: m I Trgovina * s-ecerijske stroke, nad 25 let obstoječa j v Celju, v mestu na glavnem prostoru, se takoj odda. 2495 Ponudhe na: ,,SreČIli £a8M9 poste restante, Celje. Zemtna ponudba. Dekis. stara 36 let, pridna ; in dobre gr a značaja, s 30 00 J^ \ premoženja. ifče poštsneaa nji prisiojnega čtovefta 2 dobrim rokodelstvom. 2509 Ponuabs pod„Samosiojna 3000'4 glavno po$tno /eječe, Ljubljana* jKralle' ( Neizgubljiva lasaa igla. ! Vedno breihibno stojeća frizura, Interesenti, prodajalci na drobno ali na debelo, zastonniki naj se obrnejo n^ Schenker ft Gerstorler, Dimal IX., Aiserbachstr. 11. 2527 ^cka>%olr«a Pn motltvah (za- ■"■JTaTaSP-amajs stajanju krvi) ne zemljo kroglic, tablet, praška, čaja brez vrednosti, Moje prijetno zauživalno, preizkušeno, zajamč. neškod. sredstvo porr.aga zanesljivo. Vsak dan dobim prostov. zahv. pisma. Velika škatlja K 4 85 rošt. prosto. Diskr. dopošilja dr. med. H. Seemann, Somnerfeld 83 Niederiausltz. Na željo se dopoilje iz dunajske ali badimpeStaa- ske raipošUjajnJce, tatorej carinske neprilike isključene. 4561 Pristen dober brinjevec se dobi pr! 43 L SEBEHIKD «Spol SM. 1914 Slovenski vsesoltolski zlet 1914 Vseh vrst blago za kroj čianov in članic Sokola, kakor tuđi za naraščaj, dalje vse v to svrho spadajoče potrebščine: čepiće, srajce, telovadni jopiči, hlače in čevlji, našivi i. t. d. se dobijo natanko po predpisih slovenske _____________ in češke sokolske zveze pri tvrdki t- A. & E- Skaberne, Ljubljana, Mestni trg štev. 10. 01 **$ ^\\n »^§HBPdl9 *«iwfWiifl *Pljnf *H 3F?^P "isoSof bz nAjsdo;sBz ud cd \\m ^J^SL.rJlu^lll^J>^ a vaie^o* ud D^izaC tua2|su^AO|S a ajjinao ui sdjoza a;fBAa;qP2 _._—.^———-^— *Bfn§OdZ«J 3U 3S 33||U^«AUd BJ^ JBU3J < -ui«f«z ^q?3nsod TBupnos *f3id«u Aop^iuo^ oooi A«tJ*«|A 06 P<> *:>!U3pWS bz i^svuib^ wil§(OTW{KI BI ISflOOflll S3J OS J3^ - 0JSU2&$ 4S|OZIOO »P Ol^J •« ^ b^oj^n 'u^muiK — vfujSAV *J00 nj;suriaisai3JM a VAOJtIS ■! ¥fHXHim "V m9 A0?t§fWfz -qoad ipnuvAO^ qiu\oj3Af i s^imn 9A0iqaiđ om^[ndo^ \yt* UlooiA z auiAoSj; *?%} «Aid 4eofa*dta«$ *B3|BCao3i *cLia3in »ujbao; 'ttieamp'i ^ iaouMni|uoi| zajg ___-----------* 7 Važno za „SokoU4