ITAUANI BOMBARDIRAL! JUGOSLOV. MESTO BITOLJ
Poglejte na številke poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano.
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
4. za NEKAJ VEČ KOT	1
—^ NA DAN DOBIVATE J!
C "GLAS NARODA' H
PO POŠTI naravnost na 9( SVOJ DOM (izvzemal m»Im>i. ^ nedelj in praznikov).	^
ff :: Čitajte, kar Vas zanima ::
Telephone: Cllelsea 3-1242
Keentcred as Second Class Matter September 35th. 1940 at the Post Office at New York. N. V., under Art of Concretes of March 3rd, 1879.
No. 253. — Stev. 253.
NEW YORK, WEDNESDAY, NOVEMBER 6, I 940—SREDA, 6. NOVEMBRA, 1940
Volume XLVIli. — Letnik XLVIU.
ROOSEVELT IZVOLJEN
Ameriški narod je izkazal zaupanje
2E ZGODAJ ZVEČER JE BILO VIDNO TRENJE ZA PONOVNO IZVOLITEV F. D. R. WILLKIE SE ZGODAJ ZJUTRAJ NI OBUPAL
Pri včerajšnjih volitvah je l>il predsednik Franklin D. "Roosevelt že tretjič z veliko nečino izvoljen za predsednika Združenih držav. S to izvolitvijo je bila odpravljena tradicija, ki se je pričela z ameriško republiko, da nikdo ne sine (hiti trikrat izvoljen zi predsednika. Ž njim je bil kot podpredsednik tudi izvoljen prejšnji {»oljcdeljsfci tajnik II. A. Wallace.
Natančen izi<l volitev še ni znan, toda znano je. da je Roo-sevelt zmagal v .'i<». državah in da je bilo do do]>oldnc za Roosevelt a naŠetih 20,610,000 glasov, za njegovega p roti k an data Wendella L. Willkieja pa J (>,537,000.
Predsednik Roosevelt je vo-litveni večer bil na svojem domu v Hyde Parku, X. Y., v krogu svoje družine ter nekaterih tajnikov raznih državnih uradov.
Ko ko kmalu po ] hi ln oči pričela poročila oznanjati R-oose-veltavo zmago, se je predsednik Roosevelt prikazal na verandi svoje h imp, ko so prebivalcu Hvdo I Parka prireslili sprevod z bakljami.
Preds'ediiik je množico krat ko nagovoril z besedami.
"V tej deželi stojimo pred j težkimi dnevi, toda upam, da j
boste v Inxloenosti v meni vi- j ---------------
deli istega Franklina Roose- I
volta. kot ste me poznali že ARMADA POTREBUJE 17,000 BOMBNIKOV
precej let."
Množica ga je glasno pozdra-ljala. Roosevelt pa se je, opirajoč sena svojega sina Franklina, smeje priklanjal in zalival jeval.
12 človeških žrtev in veliko razdejanje v obmejnem mestu
ITALJANI SO ZANIKALI POROČILO, DA SO i BILI NJIH LETALCI ZAKRIVILI NAPAD . . . LETALCI SO DVAKRAT VRGLI BOMBE NA MESTO . . . PREBIVALCI ODŠLI V GORE
Trije italjanski bombniki -o
včeraj trikrat preleteli jugo-	klom, opeko jn deskami 1 'i / :
slovan-ko mejo in <vrgli	čani so bili prepričani. <i;i ■ bomb na "Zgodovinska mesto izbruhnila vojna fnc! .1 .i
Bitolj, ki ima 4a,tMM) prebival- vijo in Italijo in na ti-, či« j.' cev. 1.'! Ijndi je bilo ubitih. je pobegnilo iz me-dn v i^o! ■■ pa ranjenih. Bombe so tinti Do večera je že -kur » polo-.: napravile precejšnjo škodo na 'Ja prebivalstva zapu-1 !o i::
' sto.
poslopjih.
Bombe -o zadek* železniško
•Splošno je bilo domnevano,
l K) staj o, poŠto, vojaško kazino, da so italjanski letalci pum < letališče in vojašnico. I'bit j-jtoma bombardirali I>i 1««1J. ti.:
k-eljnik isleč, da je grško mesto l■'!.»;
bi! generalni ma jor, pove \ardarske divizije tretjega ar. madiiega kora (njegovo ime ni bilo navedeno); libit je bil tudi njegov pribočnik stotnic Vatle.
FRANKLINU D. ROOSEVELTU
in HENRY A. WALLACEU ___
Do časa ko je sel list v tisk, se je izkazalo, da je Roosevelt vnaprej v 37 državah z 433 elektoral-nimi glasovi; W. Willkie pa v 11 državah z 98 el ektoraln jni glasovi. Pričakuje se. da bo dobil predsednik okoii 5,000,000 glasov
večine v vseh drža vah. V senatu bodo pridobili demokrati 7 sedežev.
Slabe novice za Willkieja
i
Nove tovarne in novi stroji bodo veljali nadalj-nih dva tisoč milijonov dolarjev. — Vlada gradi stanovanja za delavce, zaposlene pri muni-cijskih delih.
Ameriška vlada si bo za jamčila pomoč avtne industrije, tla
ji 1m> mogoče v najkrajšem ča-
Tiepi.blikanski predsedniški >u graditi za armado J7 ti
soč velikih bombnikov.
Vkratkem bo kongres napro-
ka ml id a t Wendell L. Willkie je čakal s svojo soprogo, sinom
Philipom in- bratom Edvardom na izid volitev v s-vojem ntanovanju v 14. nadstropju v Hotelu C1 on; m od ore v New Yorkii ter sedel pred televkij-
šen, naj dovoli nadaljnib cl\a tisoč milijonov dolarjev za nabavo .potrebnih delov, strojev in razširjenje tovarn.
Z razširjenjem tovarn ne bo
skim radiom. Proti polnoči so	»"»goee
zadostiti doma-
nik Bethlehem Steel Cor]>ora--tion, izjavlja, da se njegova mornarica potrebovali lb tisoč jkoiopanija ne pogaja s CIO, MJ.
V sled
BETHLEHEM STEEL SE NE POGAJA S CIO
Predsednik Grace pravi, da njegova kompa-nija že pred dvajsetimi leti priznala kolektivna pogajanja.—Pisane pogodbe niso potrebne
Eugene (J. Grace, predsed-------' - —
dobri veri. Kadarkoli sklenemo kakšno tako pogodbo, jo nabijeino v tovarni na tablo,
ter da mu ni ničesar znanega ! da je vsem na ogled. To je po o kakšni izipremenibi ko ii upa- j našem mnenju dovolj, j nijske delavske politike ali dc-
— Naša delavska politika nima političnega značaja in ga ni nikdar imela, — je rekel.; — Pri naši kompaniji ko ko-
pričela prihajati poročila, ki «'"» potrebam pae pa poleg	^
za Willkieja niso bila posebno te*ii tudi zgraditi 12 tisoč h- pretirano rc.-cno, da bo v trel rozveeljiva, kajti oznanjala k'» .ii]l Anglija naročilu ali stir.li letih zgrajenih v A
so prihajajočo zmago za predsednika Roosevelta. WiMkie je stal nepremično kot kip, kajti nikakor ni mosrel verjeti, da bj bil |K>ražen. Se cc ^o sta AVillkieju najltolj naklonjena lista " Kansas Citv StarM in
v tej i leže!i.
V raznih krajih bodo zgradili (tt naselbin za »lelavce, zaposlene v municijski industriji. V naselbinah bo prostora za l.'i ti-oč H15 družin. Poslopja IhxIo zgrajena v teku enega leta.
I^etala lw>do zgradili iv več-
4*BaWiniore Sun" priznala
Rooseveltu zmago, Willkie ni	.
prianal svojega poraza ter re- !iih a,i	skupinah. Av-
revidiranega programa bo potrebno tudi večje število pilotov. V G.J centralah se javskii, nwiiHi ho v doglednem času izAežba-lo 1(tisoč mož in Iti tisoč častnikov.
,\ko vpoštevamo, da ameriške tovarne ne bodo gradile le- i.*-	•	" . , , ? lektivna pogajanja ze petm-tal samo za armado m moma- i.. 4 i < . , ' . »
. .. . ... . d\ aj>ct let v veljavi, torej /e nco, .pac pa tudi za Anglijo, m , 4, • 4 , , .	.
' 1 1	lM'tnaj>t let pred s.prejeiijom
tozadevnih postav. Naši delavci za morejo biti člani katerekoli delavske organizacije. Nam je vsak pravilno izvoljen delavski zast;i]«iik dobrodošel pri kolektivnih pogajanjih. Mi ne bomo nikdar vplivali na delavce, kakšne zastopnike naj izvolijo. Mi nimamo pravice priporočati delavcem niti te
lneriki nad 50 tisoč letal.
kel:
"fte ve<lno je konjska dirka in izid nwogoe* ne bo znan še do jutri."
Polagoma pa je uvideval, da mu poonočilar rapodbijajo upa-
Norvežani so dobili letala
"('lani norveškega armadnega zbora, ki t-e vežbajo v bližini Toronta, v Kanadi, so nedavno <l<ybili velike Douglas*.ve
(irace je najbrž zato podel gonijo izjavo, ker so se zadnji čas precej vztrajno vzdrževale govorice o pogajanjih med ( I( > in Bethlehem Steel.
na, ki se nahaja 12 milj dalj • proti jugu. Pri drugem m.oa-11 ii pa je domnevanj«* od pa '!".
Italjanski konzul v Milo i je italjanskega po.-Ianika v Beograu po telefonu vpra'al, ako naj odide i/. Bitolja. poslanik pa mu je naročil, da naj ostane na svojem mestu, če'-, da mesto ne bo več bombardirano.
Prvi napad je prišel ob 12.4."5 poj»oldne, ko so bile ulice po!-t ne ljudi. Ko so padle prve t boml)e, je ]>o mestu nastala v lika zmešnjava. Ko so aeropla-ni odleteli s* sredine mesta, so se v pre<lme>tju spustili zelo nizko ter so streljali s strojnicami na ulice in na letališče. Ko >o bili aeroplani zelo nizko,
-•o jih gledalci spoznali za ita-	poročilu iz Beograda
Ijanske Fiat aeroplane.	bile izdane zelo srog<> vojaki:--
Po prvem napadu so aero o« I red be, da bo jnej a <<*ceo plani izginili, t<»<la čez deset vsako nadaljnje krš» njo • . «•-minut so se zopet prikazali in {slovanske meje. Imen« ana jo zopet vrgli homhe, nato pa «o bila komisija izvedencev, d..
Izdane tso bile stroge vojaške odredbe
odleteli čez Presba jezero x>rr>-ti Albaniji.
Poročilo o bombardiranju Bitolja je osupnilo Beograd. Ministrski predsednik Dragiša t Vet kov ič je takoj sklical iz-va 11 red no kabinetno sejo. Pred italjansko poslaništvo je bila postavljena močna straža. Italjanski Fi 'ancesco Mane! 1 i je vstal bolniške postelje ter obiskal (Vetkoviča v njegovem uradu. Italjanski krogi so pozneje zatrjevali, da so bili pri bombardiranju Bitolja najbrže vdelc-ženi angleški bombniki.
žene brez vsakega dvoma, kateri državi pripadajo lwimbiii-ki, ki so bombardirali iJitoJ j.
I tal j an i dolže Grke
Bombe so bile vržene na sredino mesta
Bouil>e so bilo vržene največ, na sredino mesto, kjer so bil«* ulice pokrite z razbitim sto-
Vradniki italjanskega poslaništva v Beogradu pravij , da so bili aero]/lnni, ki .-«• policijska ;bombardirali Bitolj, grški, to-poslanik |4]a ^rški jK>slanik Raoiil Kos« i-ti je takoj izjavil, da j<- pop roma izključeno, da '»i gr-ki letalci bombardirali meto.
"Naši letalci )K)polnoina do bro poznajo ozemlje na meji naše prijateljske sosede,je rekel Rosctti, "in je neinogo. e, da bi napravili kako napako.'*
Jugoslovanskim ladjam je bilo tudi prepovedano vo'.iti p-.» Jadranu, ker je |w»'n plava-jočili min.
ŽENA BROWDERJA PRED DEPORTACUO
Zena komunističnega voditelja ni dospela postavno v Združene države. — Browder se je poročil 7 njo leta I 926 v Moskvi. — Ima tri sino ve; eden je bil rojen v New Yorku.
Justičiii department je od- J	---
redil deportacijo Mrs. Kai.<»e sme nadati nobene milosti.
Postava namreč pravi, tla so inozenicj, člani orgaaiizacij, ki
trta in d u-i rija 1h> gradila krila in ogrodja, druge tovarne pa '>.iubnike iz Kalifornije.
druge dele, nakar ImhIo letala sestavljena v posebnih montažnih delavnicah.
Pet tiscH- lKunbnikov jo že naročenih. Do meseca aprila
Bombniki
<lo zastopstva delavstva, vozijo^ z naglico! Značilna je tudi naslednja M(M> milj na uro. Na vsakem je Graee-va izjava: sedem strojnic ter prostora za| — p0 našem mnenju ni t'noc ton bt nib.
Berkmau Browder, žena generalnega tajnika komunistične niti one unije. Po našem ume- stranke v Združenih državah, 'priporočajo nasilno stnnoglav-ju si ne sme nobena organiza-	Je lz svoje domovine jljenje vlade Zdniženih držav,
cija lastiti izključne pravice Rusije preselila na nej>ostaven j podvrženi deportaciji.
Brow<ler se je poročil ž njo
iz Kanade in sicer brez priselniškega vizeja.
V svoji prošnji, naj je no dni>ortirajo, pra.vi Mrs. Bne.v-jler, <la je žena ameriškega državljana in mati v Ameriki rojenega otroka.
Do zdaj s*e št» ne ve, če ji bo - . ... • J prošnja uslisana.
po-
Norveški zračni zbnr v
i trebim me<l delavstvom in kom Ka- ]>anijo nobena j »i sana pogodba.
način v Ameriko.
J )ej>ortacij.-ko povelje je generalni pravdnik Jackson osebno podpisal. Ker se je Browder jeva žena tudi xx>lltično vdejstvovala—'bila je članica
Nudaljevinje na 2. str. leta 1U4- jih bosta armada in nadi je naročil 30 takih letal. če je bil sporazum dosežen v komunistične stranke—se ne
Veliko naročilo
Ameriška mornarica je naročila pri Gien L. Martin Co. leta v Moskvi. Raisse-n jv Baltimore, Md., dva tL<oč le-nm je rodila tri sinove. Dva,tal Naročilo predstavlja vred-sta bila rojena v Moskvi, tretji jnost 106 milijonov dolarjev, pa v New Yorku in sicer leta j United Aircraft Corporation
| je dobila naročila v znesku 41 V Ameriko je dospela leta : milijonov dolarjuv.
•'GLAS NARODA11 — New York
Wednesday, November 6, 1940
VslANoVLjEN L. 1893
"GLAS NARODA"
_*_(TOICK QF THE rEOPLE)_
Owned and Published by Sloven!« Publishing Company, (▲ Corporation). Prank Sakaer. President; J. Lupeba. See. — Place of business of the oorposatlon and addreoaea or above officers: 216 WEST 18tb STKEET,
NEW YORK, N. Y.
_i__.
47th Year
"<i!as Nartxla" I« Ifsu«^ every day except Saturday«, Sundays and Holidays.
Subscription fearly $0.—. Advertisement on Agreement.
Za celo leto velja list mm Ameriko In Kanado $6.—; za pol leta $3.—; aa Četrt leta 91.60. — Za New York aa celo leto »7.—; za pol leta $3.00. Za Inozemstvo ca celo leto $7.— ; ca pol leta $3.50.
"Glas Naroda" izhaja vsaki dan lzvzeuisi sobot, nedelj In praznikov.
HJLAS NARODA." 21« WEST 18th STREET. NEW YORK, N. Y. Telephone: CHelsea $—1242
POMAGAJTE nam IZBOLJŠATI
LIST s tem, da imate vedno VNAPREJ plačano naročnino. Časopi* mora odgovarjati potrebi časa. Vsak cent prihranjen pri terjatvi, je namenjen za IZBOLJŠANJE LISTA.
Zaradi vola trije mrtvi in pet ranjenih.
(Pred sodnikom v se jo tri <lni Vršila razprava proti trinajstim kmetom iz vasi Rovne v hukojanskom okraju, članom dveh družin, Hajdaro-vičev in M/uslinianovičev, mod katerimi je ravno pred letom dni prišlo do .strahovitega pretepa sekirami, noži in koli. Do tega pretepa jo prišlo zaradi malenkosti. Vol Najdaroviča je za->el na njivo soseda Mu>li-nlanoviča in napravil škodo, kar je 'bilo povod splošnemu pretepu. Po daljšem boju so nn mestu obležali trije mrtvi. Mhislija. Zahir, Muslimovič in Ahmed Najdarovcič. pet jih je
SLOŽNA AMERIKA
Predsednik Franklin Delano Roosevelt je bil zopet izvoljen za nivdsednika Združenih držav. Njegova zrnata je posebno značilna zaradi tega, ker je v veljavi tradicija, ki jo stara, kot so stane Združene države, da naj ne bo noben predsednik vlrettje izvoljen. T o t radie i jo j o ameriški narod prevzel zaradi tega, ker je iprvi pi*c<dseduik (ieorge V/asliington po druge m terminu kot predsednik odklonil tretji štiriletni termin.
va je dognala, tla je Sajnovič
odvrgel fori »o. Seda j .so to tor-
'bo našli ua kupu starega žele-1 ravniku	. .. . ...
za. A torbi je bilo se .)0,<MM)
din. Jasno jo., da je Šajnovie
vzel iz torbe Pa m o del denarja,'
ostali denar pa jo ostal v torbi
in ga je tat najbrž ni imel čas
vzeti ven. Sajnoviča še ni-o
dobili.
107 let stara žena
iSofija Kis živi v Podgoraču pri Bjolovaru. Žena je pravi ponos vso okolice in privlačnost za mladino, ker jim zna Ipripovodovati doživljaje iz "Voje mladosti. Sofija so jo pied 50 leti priselila iz Madžarske. Starka ho še dobro spo-
v*v J--
PESMARICA
''Glasbene Matice" Uredil dr. Joaip Čerin Stane samo $2.— To je najboljša zbirka slovenskih1 pesmi za moški zbor. Pesmarica v sebuje 103 pesmi. — Dobite jo v Knjigami Slovenic Publishing Co., 216 W. 18th Street, New York, N. Y.
Peter Zgaga
LJUDJE, KI MI NE PRlJAJO
sedmih If tih srečnega zakona postal i'jubo-umen na .svojo ženo in jo nekega dne spodil iz hiše. Potem se je skesal in jo povabil nazaj. Žena se njegovemu povabilu ni odzvala in v prepiru, ki je nawtal lived njima, ji jo mož odgriznil nos. Ko so ga prijeli orožniki, se je zagovarjal. da jo napravil to iz maščevanja, ker ni mogel ti-
pa bilo hudo ranjenih. Ker 10 nunja madžarske revolucne iz"	i •	v , ,,
. 1(ll(, , . .	.. .;peti, da l>i njegova zona lahko
leta 194«. o kateri ve marsikaj'
povedali. Tnia še vodno dober
sodnik v 'toku razprave ugoto-vil osebe, ki so zadelo -mrto-
liosne poškodbe. je proglasil j tek in rada -om ter tja zaužije za nepristojnega in razglasih kozarček izganja. Pravi, da ji samo formalno sodbo, po kate-jto pospešuje apetit. Vos dan ri bo vsa zadeva prišla prodi se še snče po vrtu in opravlja veliki senat.	I mala dela. Pogosto gre v bi i ž-
' njo kapelico, kjer kleče moli in Smrt oficirja, ki je leta 1918,prosi Boga za zdravje, prvi vkorakal v Beograd
Te dni je v Beogradu umrl upokojeni konjeniški kapetan Ivan Živaljevič, ki je ob priliki osvobojenja Srbije prvi s svojimi četami vkorakal v Beo-grad. Celih 20 let jo pokojnik I odlikovan z največjimi odliko-
Sosedu je z nožem razparal trebuh.
flvrvav zločm iz maščevanja se j«' zgodil v Vojniču pri Kar-lovou. Kmet Peter Hajdin je že daljo časa živel v prepiru z družino Mo.vija Prakuliča, ker
Dvojni termin f*i štiri leta je postal tradici ja ameriške- j vanji, nosil v svojem teiefcu so-] je bil baje zaljubljen v Moj-i je-ga naroda in republikanski kandidat Wendell L. Willkie jejvražno kroglo. Celih 20 let jejvož no And.jeliju in jo povsod vojo kampanj** vodil v znamenju proti tretjemu terminu.
ta krogja počasi zastrupljala {zasledoval z ljubezen-kimi poli jogovo telo. Pri operaciji, ki liudbami. Ko jo je nekoč spet se ji je pokojnik moral podvre- nadlegoval', je žena pograbila či lani, so mju amputirali des-i sekiro in poškodovala nesrečno nogo in tedaj ji* Ži val jovi č j nega zaljubljenca tako hudo,
z grenkim nasmehom izjavil.
Borba med poglavitnima kandidatoma je bila zelo vro roča Willkiejevi pristaši so brezobzirno napadali svojega nasprotnika in mu marsikaj tudi krivično očitali. Roosevelt jim je pa dostojanstveno odgovarjal ter zelo spretno zavračal njihove obdolžbe.
Sedaj je borba končana in imamo predsednika, ki namU,a ** 1)0 20 ,etih P,afal ^ 4M! je bil predalnik že osem let in je prvi ameriški predsednik,!?ho1 za sv"-l° domovino. Ko ;i ki j,- bil vtretje izvoljen. Da pa jo izid volitev tak, je samo | f	vo V t\*
dobro za Združene države. Živimo v zelo težkih in kritičnih	liaP,0J °P,av
časih. Predsednik Roosevelt se jo v<»s ča ništva izkazal kot zelo 'spretnega diplomata in ravno v
ugajala drugim. .
VAŽNO NAZNANILO.
Skozinskoz so j>ošteni. dobri državljani, na njihovem značaju ni madeža.
V tem pogle<lu jim torej ni mogoče ničesar očitati. Najraje sem pa pol milje vstran od njih. In če bi jih že od daleč poznal, bi se jim prav gotoivo izognil, toda ž njim se seznanim, ko je že prepozno.
Kakšni so ti ljudje.' Kaj >o mi storili, da sem jim tako tr pek in zagrenjen.'
Kakšni naj bi bili.' Kakor ii aH jaz. Svoje napake imajo in svoje vrlino.
In kaj so mi storili * Ničesar, da bi jih mogel sodni jsko j »roga n jat i.
Toda vendar, vendar . . . Sedimo naprimor zvečer v prijeli
rad >Jaš<d "Dva grenadirja", ki ju poje -Ia\ni ruski basist Saljapin.
(fospodiaja mi vztreže.
Ko zadone.po sobi prvi akordi, že stoji poleg aparata vsiljivo človeče, >e razkorači, vzboči svoja kurja pr^-a, r»d pre nsta, zavije r>či in začno peti 44Dva grenadirja" s hre-ščavim in priskutnim, toda do. volj izdatnim glasom, da basista Šaljapina na rekordu povsem preupije.
Slično krivico >tori pozne j • tinli Carusn in diugim pevcem.
Ni ga pa mogoče pripraviti, da bi sam kaj zapel. No. jaz bi ga k temu nikdar no silil.
Nekoč se lili j<- nekaj posebnega primerilo. Dn-i -eio p<»
ni družbi, pa me ofiozori go-	t . iti frw
, , Upmia na dar, ki so ji dali o-:„aturi silno miroljuben človek Prihodnja »ja v svrl.o zelo,tro<.i Zfl zlato poroko: kom- ,,i dosti manjkalo p„ bi bil vaiznrh stvari za pripravo pro- /binacijo radija In gramofona, zdivjal.
hi petdeset rekordov, ki so peli zanje najslmiiteljši pnvci. Pa prosim gf»^p<Mlinj^». da bi
, , ilo kf»t generalni tajnik Zdruzc-svolega predsed- . ..	. n
3 1 . |nja nosilcev od i kovanja B le-
WK^M	orla z meči. Pnnl dnevi pa
dau )em času ie neolbhodno potreLn-ii na krmilu vlado moz, •	• . , „
*'	1	.	.,	. *ru je bolezen znova položila v
kot je Roosevelt. Nanj se more zanesti vsak Amerikanec • ti
.nora biti o njem prepričan, da bo varno vodil državno ladjo po razburkanem morju.
Zdaj ko so volitve konča h* in rezultati znani se bo v« ameriški narod brez izjem, »trnil za predsednikom F. 1). Koosdveltom, in 11111 v vs'eli ozirih (pomagal pri njegovem tež-' kom delu, da privede Ameriko na (pot miru in pridobi zavetje in blagostajne za ves ameriški narod.
DELAVSKE UNIJE V PODJARMLJENIH DRŽAVAH
Delavske unije v deželah, ki jih je podjarmil Hitler, no če jo tako plesati kot jim naeiji godejo. Zrušen jo narodne o-brambe jih jo seveda presenetilo speče.
Na Norveškem, Danskem, Holandskem in v Belgiji so bile vsle tesne zveze s socialno demokracijo tudi v zvozi z vladami. Povsem vmo\no jo, da so delavski voditelji živeli v prepričam ju, da je nevtralnost njihovih vlad zadostna zaščita prod vsa<ko invazijo.
Strokovno-delavskemu gibanju v pod jarmi jen ili -deželah je treba dati vos kredit, da Hitlerju v nobenem slučaju ni uspelo polastiti so premoženja stranke oziroma delavske organizacije.
Za vzgled so jim 1>ili nemški sodrugi, ki so Hitlerju izpred nosu odnesli petdeset milijonov mark, kajti Hitler je spočetka udrihal le |>o po/litičnih organizacijah in je udar na strokovne unije prihranil za poznejši čas.
Glasilo Zvezo mednarodnih transportiiih delavcev poroča v oni svojih zadnjih izdaj, o pogumu teh delavskih voditeljev. Berlin seveda ni prav posebno pripraven za širjenje srokovnega unionizma, dehuvstvo v Belgiji, na Norve-škm in H o lands k em je pa ti»di že ol>čutilo trdo pest zavojevalca, iv swjem presenetljivem odporu pa ni o<lnehaU> niti za lan.
Pred nekaj tedni so je pojavil na Norveškem voditelj naeijske Dela«v«ke fronte. Njegov namen jo bil organizirati norveško debw^tvo po naeijskem načinu. V pogovoru z norveškimi delavskimi voditelji je reke1!: — Ros je, da naše ei Jje napačno tolmačijo, česar posledica je splošno nerazume \ an je.
Norveški delatvs'ki voditelji so mu zatrdili, <la prav dobro vcnlo, za kaj gre.
Naslednjega dno jo bila norveška delavska stranka razjpuščena, unije so pa naciji iprevzeli. Dobili pa niso nobenih seanamov, nobenili zal]>isko^' in nobenega denarja in sploh ničesar, kar bi jim omogočalo poslovanje.
Delavska fronta na Norveškem je bila torej organizi-raina brez norveškega delavstva.
Nekaj «lileneiga se jo zgodilo pozneje tudi na Holand-skem. Po razpustu strokovnih unij niso naciji dobi'li niti seznamov članstva ni denarja. Holand'sko Delavsko fronto tvo-riji naciji in pa skupitne doslej neorganiziranih protiunijskih «lel»vcev. Pravi unijaki voditelji 'bodo v zatišju čakali dne, ko bo Holamdska zopet demokracija.
pn^tel jo. Zdaj jo po<llegel.
50,000 din najdenih na kupu starega železa.
To dni so poročali o drzni tatvini v zagrebški trgovini starega železa Mjisir, kjer je znani kriminalni.tip Gjuro Saj-novič ukradel trgovcema Josipu in Slavku Klobučarju z Delnic torbo, v kateri jo bilo 75 ti-soč din. Sajnoviča so spoznali
da je moral v bolnišnico. Tedaj j • prisegel samemu sebi, da se >bo maščeval. Ker Andjeliji ni niogel najti nikjer same, je stopil te dni k > o sedli in začel izzivati Andjelijo. Ta je ušla iz hiše, vm. njo pa njen mož in -in Milan. Hajdin so je spustil v borbo z vsemi tremi in z nožem rani! Andjelijo, Mojsiju pa je t. enimi samim zamahom razparal trebuh. Potem je pobegnil. Moj sija so prepeljali v bolnišnico, kjer je kmalu izdihnil, zločinca pa so prijeli in ga izročili okrožnemu sodišču v Knrlovcu.
Ljubosumni mož odgriznil ženi nos.
•Nedavno je nastal hud pro-
slave l? jedi n jen ja Jugoslavije so vrši prihodnji }>etek dno H. novembra ob H. uri zvečer v navadnih prostorih: ">59 West 42ml St., New York, X. Y. Še je čas za tista društva, ki se še niso pridružila, da to -tore na priho«lnji noji v pet«*k zvečer. l'de leži te se te seje tudi vsi o-stali delegat j- društev, katera so se že priključila za sodelovanje. Storite to, prosim, prav za gotovo, ker na tej -oji .se bo uredil program te velike^proslave, kakor tudi bodo delega-t je prej -1 i po 25 v.-topnic za razprodajo za svoja društva, kakor tudi vabila, letake itd. Torej pridite vwi prav za gotovo na to zgoraj označeno velo-važno sejo. Proslava so vrši letos, kot sem že prejšnji teden poročal, v veliki in zelo lopo urejeni dvorani, ki se inlenuje: Transport Hal1, ter se nahaja na: 153 West 6#th St., New York, N. Y.
Do se<laj se je prijavilo žr-pet slovenskih društev za rso<lo-lovanje. Več o tem prihodnjič, fs sob^atskim pozdravom, Anthonv Svet.
ROOSEVELT...
(Nadaljevanje s 1. strani.)
po fotografiji, s katero razpola-jpir v družini Somiborčana Alo-ga zagrebška policija. Preiska-' ksandra Vasica. Va-ič je po
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam >in Vašim Otrokom
KRANJSKO SLOVENSKA KATOLIŠKA E D N 0 T A
Najstarejša slovenska podporna organizacija
v Ameriki . . . Posluje že 47. leto
t
Članstvo 37,000	Premoženje $4,500,000
SOLVEXTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 122.55%
Če hoteš dobro sebi In svojim dragim, zavaruj g« pri najboljši, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI, kjer so lahko zavaruješ za smrt nine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod svoje okrilje.
K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate sedanje dobe od $250.00 do $5,000.00.
K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov In sirot. Če še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj.
Za pojasnila o zavarovalnini in za vse druge podrobnosti se obrnite na uradnike in uradnice krajevnih društev K. S. K. Jednote, ali pa na:
GLAVNI URAD
351-353 No. Chicago Street,	_________JoUet,Illinois
Dvakrat pomlajena
V San Francisco jo praznovala pisateljica Gertrude Ath-ertori svoj 8.3. rojstni dan.
Navidez hi ji nihče ne prisodil take staros-ti. V • svojem življenju je bila dvakrat "pomlajena'' in sicer s pomočjo nekih posebnih žarkov.
Ob priliki svojega H."5. rojstnega dne je priredila malo zabavo, h kateri jo potvabila tudi nekaj časnikarjev. Časnikarjem je rekla: — Smatram
nje, da bo kdaj stanoval v Beli hiši. Ob nekaterih poročilih je vzkliknil: "Neverjetno!" Posebno je bil razočaran, ko j«* prišlo sporočilo, da je država New York gla-soivala za Roose-vela, nato pa še drž&ve z na j več elektoraininii glasovi, kot Illinois, Pennsylvania. Zabole-: lo pa ga je, ko je prejel >poročilo, da j«' njegova lastna domovinska država Indiana .
V javnem prostora pri«od« k meni neznane«*, moz z«*lo le pili nianir. Xe vsaj >|HM'etka jv kazal h*pe maiiin-. Nekolikii firoveč ga j«- imel jkmI kal»o, to sfin kaj kmalu opazil. Prosil je za dovoljenj«*, »V »me f»ri-sesti, in j»* koj hotel naročiti pijače za oba.
Ne da hi ga vprašal, kdo in kaj je. mi je začel pripoved o vati, kje -tanuje, kaj dela, koliko otrok ima in da ima njegova žena velike težave s .-vo jimi zobmi.
j — .laz, — >e j«» -iiok<< za smejal in pokazal dve vr-ti ištaennskih z<»b. — jaz sem ]»a zavedno rešen zobobola. i — Ko je >tar človek nad petdeset let. — mi je -trokovnja <ko razlagal, — so mu ne iz-
zavrgla svojega sina.
• plača več gnilih zob popravljati. V«ii ž njimi! — To je naj Willkie in njegovi sodekvvei l>i>) >vet, ki ga moreni dati. v kampanji so bili tako gotovi ■ Plombiranji« stane mnogo de zmage, da so si ženske nadele večerne obleko, moški pa so s«
oblekli v salonske obleke, vsi|Zin*š, pa je šla plomba. Pa spet pripravljeni, da slave zmago, .k dentistu, pa >pet pet dolar-
V Avliki plesni dvorani hotela Uev\ Tako -re hn'z kon,'il in je bilo zbranih «lo 1500 Will-	Načelno >em tudi proti
jnarja, pri v-cin t«-m jki plom-be ne drže. \* kaj trdega vsrri-
kiejevih privržencev, da prično slaviti zmago. Willkie je prišel ! a med nje ob 12.JO ter jim rekel, da naj ne obupajo, ker je zmaga še vedno mogoča. Zahvalil se jim je za naklonjenost in sodelovanje v kampanji, jim je voščil lahko noč in je odšel v svoje soflie.
.''e za živ dokaz, da je ]>oiula<li-tev mogoča. Tega menda ne bo ste skušali utajiti."
DARILNE POSILJATVE
v JUGOSLAVIJO in ITALIJO
100	DIN.---$ 2.20
200	DIN.---$ 4.00
300	DIN.---$ 5.S5
500	DIN.---$ 9.25
1000	DIN.---$18.—
2000	DIN.---$35—
V DINARJIH
V LIRAH
100	LIR---$ 5.—
200	UR---$ 9.50
300	LIR — — — $14.—
300	LIR — — — $22.50
1000	LIR---$44.—
2000	LIR---$87—
Ker zaradi položaja v Evropi parniki neredno vozijo, tudi za izplačila denarnih pošiljatev vzame več časa. Zato pa onim, ki žele, da je denar naglo izplačan, priporočamo, da ga pošljejo po C A B L ORDER, za kar je' treba posebej plačati
Valed razmer V Evropi ni mogoče v Jugoslavijo In Italijo nakazati denarja v DOLARJIH, temvei samo v dinarjih oz. lirah. Isto velja tudi za vse druge ev-ropske držaje. , .
SLOVENIC PUBLISHING CO.
:» i P6f Nit K I ODDILIK : ::
216 Wost 18th Street. New York
Ibričem. Xoben dentist ne zna dovolj .^irotiio skriti. Zl ato sili izmed zob, in tis*i kii/vkeljoi >e kaj radi |>olomijo. Plata, ti rečeni, prijatel'j, plata je najboljša!
In kot bi trenil, je potegnil iz ust gornjo umetno čel ju-t ter ji začel peti slav«.
—	Poglej, prijatelj, če ni to nekaj finega. Štirinajst zob, kakor soldati so v vr-ti. In ko se prime plata neba v ustih, moraš imeti še precej moči, da jo odtrgaš. S takimi zobmi lahko vse ješ: od steaka do rdeče redkvice. Lešnike in orehe bi lahko tri ž njimi, če bi se ti jih škoda ne zdelo. Zob, namreč. In jHiglej, kako je to lahko.
Po teh besedah mi je začel riniti v roko spolsko umetno čeljust, na kateri so se še pre cej natančno poznali ostanki kosila ali mogoče še si nočjo večerjo.
—	Ah, kaj so bojiš! — Saj te lie bodo vgriznili. Saj vem, da imaš čisto roko. Potežkaj, kako so lahki! Kakor pero!
Na vse mogoče načine sem se branil, slednjič mu je le pa u-sjpelo položiti na mojo dlan svoj žvečilni pribor.
—	No, aH niso ros- lahki? Ali ni ros to mojstorsko delo .*
—	Ja, ja, — sem mu zatrjeval in otresal roko. On se je oči vidno zbal za svojo drago-wnos-t, bliskovito je pograbil zobovje, ga obrisal ob hlače in ga vtaknil v usta.
—	Sveti Bog! — som premišljeval, ko je tujec iznenada vstal in brez slovesa odšel, — kakšni ljudje so na svetil! No, pa že morajo biti, kajti sicer biuret ne kij $>9pota. . . .
"GLAS NARODA" — New York
V/ednesday, November 6, I 940
VSTANOVLJEN L. 1893
Poročila iz raznih naselbin, kjer bivajo in delajo Slovenci
ST. LAWRENCE REKO BODO VENDARLE REGULIRALI
Skupni kanadski in ameriški odbor bosta začela izdelovati potrebne načrte. — Elektrarna ob 82 čevljev visokem jezu bo proizvajala nad dva milijona konjskih sil.
Pol pokroviteljstvom narodnega ohramhncgna odbora so re zastopniki Kanadi* in Zdni-
) (
slika
K
v vojni

Letalstvo — najvišja naloga
/enih držav se* ta I i prejši.jj ee-trtek v nw*du Massen; v ameriški državi New York ter očr-tali zemljemerski program, tikajoč se regulacije St. I^avren-ce reke ter zgradnje nicdnaiod-ne elektrarne v kraju, kjer t voli reka več visokih slapov.
Ameriškemu odbt ru je načeli.val I.. Olds, načelnik zvez ne komisije /a izrahl.jai. i** vod-ne >ilc, kanud-k- mu pa iiuy A l-iinU."''1. iužinir kanadskega
goča sedaj plovbo meti jezeri in .Montrcalom, bo ostal do v.a-vršitve well drugih projektov. S- le potem bo zgrudili na ameriški strani še osemindvajset čevljev širok kanal, ki bo omogočil parnikom oceana.
Med Ogdensburgom in Corn-| wallom se v razdalji tridesetih! milj reka zožuje, da ni na ne katerih im^tih
čevljev. V teh krajih dere re | ka /. naglico	tisoč čevl jev
na sckntieo.
Izvišitev ogromnega načrta
Sredi do nedavno še nedo-
drugih dežel glede ribjega olja.	V neki VZhodlf
Ob Atlantiku sedaj izdelujeprovinci * iUV^o U
ribje olje že 16 tovarn. Letos^ v	?ao*ta~
pričakujejo, da bodo v Kanadi^ vLa Ouanlia Fieldoin v pridelali 200,000 galon ribjega jNew * orkll> za Tempelhotom olja, medtem ko so ga leta 1938 I,n Berhuu ah Zii Crovdoiiom izdelali 63,000. lansko leto pa|v bližini Londona. Se pred do-58,000 ga ton. To olje je vpo- brim letom je bilo v tem kraju raihno za zdravila in za pičo ko-1 gričevje, skalovje, goščava in kosim. Poleg tega pa pridela- drevje. Danes je tukaj šest o-jejo tudi olje manjše kakovo-
majhen. Kanadske izgube so te za nas. Mi bomo že vzdrža-1 kanadska finančna in indnt'tri-neznatne. V eelem letu je iz- li. Delajte natančno po načrtu, i jalna organizacija, gubilo komaj 233 Kanadčanov | prenagliti se ni treba. Bolje i Nezatposleuih je čedalje življenje.	je, da mi pošljete prihodnje , manj. Nekateri se boje, da bo
Amenkaneu, ki se "kaj naglo leto 10 ali -i) tisoč izvežbanih j začela spomladi primanjkovati delavcev. Naročila za nove tovarne so že v rokah kontrak-lorjev. Nove tovarne bodo veljaj e '22') milijonov dolarjev.
Razpisanih je bilo dvoje \ojnih posojil. Prvo v znesku
gromnih hangarjev, eela vr»a ti in je uporabno samo v in- barak, bolnišnica za šestdeset dustriji ter so ga leta 1938 pri- j bolnikov, visok signalni stolp, ;po dobrem letu. delali 1()9.<)00 galon. lansko leto !podzemska skladišča za muni- Možje, ki so s<
navduši, se zde Kanadčani j letaleev kakor pa sedaj tisoč.
brezbrižni. V resnici pa niso. \ r. ... ... , . , • i*- ,v	-	. Za z<laj ima Kanada sest w-
Kanadcau ne razo«leva rad r
svojih čustev. Kanadčan mol-i*M'' izi"'^nih pilotov, opazoval-či in dela.	j cev in topničarjev. Nekateri
Zaenkrat je Kanada določe- J bodo prevzeli službe instruk-na, da služi kot vežbalisce za torjev, drugi bo:to pa poslani \ -M>(>. drugo pa v znesku 3iKl mi-letalce Po angleškem imperij-	jf> Jm ^ krajevski ! ^J"11^ dolarjev. OIk- sta bili
skem načrtu se je lotila svo-! ........	..
, , . , ,.„ ,	zračni sili. ki ie v precejšnjih
jega dela sistematieno, ter bi . ^	J
se imeli uspehi pokazati šel«* j
j \ si ti možje bi bili pa seive-
tavljali Ion jda brez pomena, če bi ne imeli
v rekordnem ča>u podpisani.
Politična vmer jenost
\ političnem pogledu je Kanada bol j -ložna kot je bila
, , i pa 120.IMH) galon dostop do 1	ii - ,
; Za izdelovanje zdravilnega
ribjega olja .so tri tovarne: ena
tovarna j«* bila letos povečana,
ena pa je bi a na novo zgraje-
| bo ve'juhi 2-»5 milij nov dn-
depai tnienta za transport
Dolo'eno j,, bilo. da In v jM.-ilafjev. Polovico bo prispevala n« del :ek ameriški n/imr.-ki Kanada, polovico pa Združene zbor odprl svoj glavni rtan vidi-žave. Država New York, ki i bližini Massene. Za začetna bo iirela na ameriški stran: d« la ie dal predsednik Rtwise-( projekta _največji dObičk. bo vclt i/. post-h ne gr. obrambnega sklada mi'ijon dolarjev
A' načrtu In» dvainosemde-
ciijo ter betoni rana zalet išča-o-ziroma pristajališča.
To letališče je značilno za Kanado. Predstavlja leto dni ^ trdega in ne-umornega dela. irša koi tisoč ' "iV	s bodo pridelali pri- Kajti z ozirom na domačo o-
bližno 1<N),(HH) galon zdravilne- Jjrankbo angl. imeperija se s ga rkbjega olja.	i Kanado ne more meriti nobe-
Na za pad ni obali tudi izde- nj, i[vn„H dežela na svetu.
iluj; jo že ribie olje, toda sam»» Xt-i - •	• i- i
.! . .	J '	.. ; Nihče na i «na ne misli, tla
za živalsko hrano. I a olja so
zelo bogata na vitaminih in jih v veliki inno»ž.ini po, v> hodnih krajih Kanade, v Angliji in Avstraliji.
Pol jede -ki 'enai t men t
dons^ki načrt, so bili pre^iriča- ;letal, ko bodo dospeli v Ang'i-ni, «la br» sedanja vojna iKuvsem jo.
Nihče naj pa ne misli, j<» to edini kanadski airport. To je samo eden izmed a'ir-porto.v, ki je v-e jiolno po deželi.
V njih kar mrgoli pilotov.
set čevljev širok jez in oh njem elektrarna, ki »bo proizvajala dva milijona konjakih sil. V Ameriki je samo ena elektrarna večja in - i cer pri Orand <'ouUm . ki proizvaja dva milijona ]»et<toti-oč konjskih sil.
'Dasj morata končni načrt o-d<rbriti kanadski parlament in amerSki kongres, je »malrati sedanje uvodne korake kot začetek vre-ničanja osernnavt let starih sani za iztabo silne vihIiii1 moči mednarodnih slapov.
V teku dveh tednov se bo preselilo v Masleno kakšnih sto inžinirjev in njihovih pomočnikov. ki ImkIo premerile okoliško ozemlje in preiskali strugo reke.
i..k,, _lci.tvef-ji .M,if. k. u.	^	tnt,„^rj,v. v«.
j '	žil rotacijo St. I.aw-!'1^«1 f1'"	P^.kn^val-I«- <«> t™ro.;jf.,P zna.^tii »I,
o r,•„.•,. reki* j. l.il sprn/1'ii l...a!'"h ^»w. I>ol.,o,l,.|-k, pa v »os,.|m,l, po,l«,.j.l., kjri ..	T 1. '.4 • 1 •»' - . .. „ deiiartment e že vstanovil tire-, vadijo s posebnimi pripia-
rence 1909. go navduši-nja. ki lagoma poleglo.
Takrat je bilo zanj mno- I'^P^tment > že vstanovil pre-• se vadijo s posebnimi
iiskusevaliti lalx ratori* za lira- vairu za svoj poklic.
e je i»a po-
lnilno ri'bje olje v Ottawi.	j
Poljedelski department je Churchillova napoved
Leta 1933 je bi' liač! t predlo-; tudi v Yaneouverju vstanovil j dobro utemeljena ž n ameriškemu senatu, pn je j],osebni urad za odpoŠiljanje |
Nedavno je sporočil angleški ministrski prcdsedii i k
—----!Churchill Franciji, da bo Ail-
Načrt za izdelane	zračno nadvlado
hiše
I i zavrnjen. Izza onega časa j industrij-kega i i'bji ga o ja je bila »udi Kanada v opoziciji on^ifi^ke obali na \~zhod.
ter ni hotela o regulaciji niče-•iir slišati. Kanadčani so bil? gluhi celo za na-vet predsednika Poosevelta.
Pred dobrim letom je pa izbi uhnila vojna, ki je položaj povsem predrugačila. Me 1 -edaina j«' po-tajalo r-rxlelova-nje od dne do dne te-neje. ki se je n.aposled izoblikovalo v skupilo kanadsko-ameriško ob-jram-b.im komisi jo. Poslej ni bilo nobene ovire več. Stara na-
! nad naciji leta P.H1. Svet }•■ sprejel to njegovo izjavo s
tMc^to Massena bo imelo od, . ...	...
jsprotja so lula pozabljena, in
olx* stranki sta se lotili
ogromnega načrta nepo dobiček, vsled česar ni nič čudnega, če je tiled prebivalstvom zavladalo veliko navdušenje in in če -o vsa po-lopja v zastavah.
Župan Rollin K. Newton je sklical sejo ugleilnih meščanov ter se posvetoval ž njimi, gle«le stanovanj, v katerih bodo nastanjeni i nžinirji in njihove družine.
Štirinajst čevljev širok prekop na kanadski strani ki omo-
ta se lotili Z V-O vnemo dela.
•Tn/inirj m bo naročeno pospešiti gradnjo, kajti v tam-ka.-nji bližini bo v kratkem zgrajenih več niunieijskih to varn.. ki bodo potrebovale ceneno električno -ilo.
Regulacija St. Lawrence reke bo zaenkrat koristila narod-nooHraiikbnemu progranvu. po-jiozneje bo pa trajno koristila za obe sosednji državi.
Ker -o na raznih krajih Ka-uad • bile zglajene velike tovarne za izdelovanje vojnih potrebščin. je nastalo veliko t»o-i . . , .....
-i	,	. ,	na o< 1 dne do ne Im»1j izčrpava
manjkanje stanovanj, vsled te-'	,	.	. .
- i • •• i ii - - i t ter i\ sii k dan izgubi v boju z ga je ilonunij-ka vlada )>ncela,
razmišljati o načrtu za izdelo-j
vanje gotovih hiš, tla bi biloi^' 1Z	. .
mogoče zadostit: sedanjim po-jtilko zlai,ka nadomestiti, trebatn. Vlada namerava vi Kanada se pa m prav me cu-kratkem zgraditi tovarno. ki|,lili> t'burchiUovi izjavi. Nje-bo izdelovala fiopohie hiše, ka- g^e beseile smatra za povsem
precejšnjim pomisiekom. Kako naj dobi Angljja nadvlado nad Nemci, ko jo vendar voj-
nemškimi letalci toliko letal ' u4ie vendar ni mogoče
t ere bo mogoče razpošiljati kamorkoli in jih postaviti.
resne m verjetne.
Neki visoki kanad>'ki
čast-
V tem Kanada posnema Zdr. nik je izjavil:
KANADSKI RUSILEC RESlL NAD 100 LJUDI
Nemci so v angleškem vodovju potopili dva trgovska parni ka. — Parnik "Sulairia" se je potopil v dvanajst minutah po torpediranju. — Nemško moštvo na laških submarinih.
'Nekento kanads-keitvu rušil- pomoč s parnika ^iSulairia". cu. čigar itne pa kanadski cen- Parnik, ki ga je zadel en sani zor ni dovolil objaviti, je uspe- torpedo, se je potopil pičlih 12 lo rešiti v teku dveh dni 110 minut po torpediranju. o«c*b s trgovskih parnikovj Potnike in člane posadke je "Kurvniedon" in "Sulairia". pobralo moštvo rušilca iz rešilnih čolnov.
V angleškem vodovju je če-da!lje več sovražnih '-nibtroari-nov. Med njimi je baje dosti italijanskih, na katerih so pa nemiške posadke.
Parnika je potn»pil v angleškem vodovju neki nemški su'bmarin. Večina potnikov se je rešila v resilW čolne, v katerih «o blo-«1111 po nforju ter naposled izgubili že vse upanje, da bi sploh še kdaj dospeli v varen pristan.-.
fp.odrobnos.ti o torpediranju <■0 navajala pisuui mornarjev neimenovanega kanadskega rušilca.
(Parnik "Eurymeden'* eta zadela dva torpeda. 34 mornarjev in potnikov je bilo na mestu mrtvih. Kapitan in prvi častnik sta ostala na svo-jeir< pros-toru, ter sta si pet dni brezuspešno prizadevala spraviti poškodovano ladjo k obali. Takrat «e je nenadoma pojavil v bližini kanadski ruši-lec ter reši* vse, kar ise je še dalo-rešiti. .	.
(Komaj je bilo to naporno delo završeno, sd dospeli klici na
Izdelovanje ribjega olja v Kanadi
«
Vojna je v Kanadi zelo povečata izdelovanje ribjega olja. Do pred enim letom, je uvažala vsako leto 75 odstotkov ribjega olja. V*led nemške okupacije Norveške je bil odrezan glavni vir t«g&olja.- Nekaj časa je pretila nevarnost, da bo nastalo veliko pomanjkanje riibjega olja, vsled česar se je vlada odločila za do«nači Izde-Jek dragocenega olja.
IV vzhodnih obmorskih provincah je *bi I v tem ofciru že do
države, kjer že več tovarn v raznih krajih dežele izdeluje hiše. Pri tem pa je treba vziti v poŠtev razliko med Kanado in Združenimi državami v potliiehju. Kanada je ma-zlejša kf>t pa Združene države, vsled česar je treba hiše graditi ^ posebnim ozirom na kurjavo.
'Arhitekti di lajo že po-isku se za izdelovanje sten, v katere nameravajo vložiti plasti asfalta, ki daje steni dvojno izolacijo.
iVladni inžinirji si ogledujejo razne dražbe, ki grade hiše v Quetbecu, in Ontario, da iznajdejo, kateri način je najhitrejši in najcenejši za zgradbo his. V prvi vrsti žele dognati, kateri način je 7>a Kanado boljši: ameriški ali kanadski. Gradbenega materiala ima Kanada v izobilju, kar pride Kanadi prav, ker ji ne bo treba mate-rijala kupovati v Združenih državah. Ker pa kanadske jc-klarne in železarne izdelujejo razne potrebščine za vojno, bo treflba rtračnice in druge železne prednlete, ki »o potrebni pri zgradbi hiš, kupiti v Združenih državah.
Maršal kanadske zračne sile A. \V. liisliop. i;i je v svetovi.i vojni izstrelil 7<> nemških a»: opi;im»v, v Londonu i/.prehaja z ministrskim predsednikom Win-ton < liurchillom.
slična svetovni vojni |»re«l pet indvajsetimi leti.
I verjeiii so bili, da se bodo vojaki zakopali ter mesece in mesece preživeli v zakopih. Pred i*etindvajsetimi leti se Angliji in Franciji ni nikamor
Bela
vrana
(Na McGill univerzi v Ottawi je dvatisoc študentov, ki so podvrženi obveznemiu vojaškemu vežbanju. Po zatrtlilu ravnatelja Sk Cyrilla Jamesa je pa med njimi edinole eden, ki se noče pokoriti predpisom, češ, da se njegova vest p roti vi vojaški službi. Ravnatelj univerze je poveril zadevo posefcnemu
m I a
zalo, da se sedanja vseh ozirih razlikuje od prej-
suje.
Londonski načrt kein ni obveljal.
Spočetka srno bili precej brezbrižni. Ko sta bili pa pre ga žen i Holandska in Belgija in ko je bila zrušena Francija, so se nam začele odpirati oči. Prihodnjo pomlad in prihodnje poletje bomo produci-rali pilote, opazovalce in top ničarje kot producira ameri ška avtomobil, tovarna kare.
Vsako leto bo v Kanadi najmanj Jo tisoč novih piJotav, opazova^ v in topničarjev. Uglašenih je toliko kandidatov, da ne vemo, kam ž njimi. ^Kanada dela na
Produkcija letal zaenkrat še polagoma napreduje, toda napredek je stalen. Prihodnje leto bomo razl ili svojo pravo moč. Mogoče bo takrat angleški! kraljevska zračna sila že izčrpana in mogoče bodo tudi naciji že izčrpani. Mi bomo pa mladi in sveži.
V tej trdni in neomajeni 'veri se Kanada pripravlja na;— svoj dan.
Vse se vrši v ogromnem obsegu
Kanada dobiva čedalje več letal iz Združenih držav. V Kanadi menda ni modernega vožbalnega letala, ki ni bilo zgrajeno v Združenih državah, nadčani - tem zadovoljni.
mudilo, ker sta imeli sami do-.	. ... ,
-., ,	, - - „ Kanada tudi 111 v skrU'h g!e-
voli svojih zalog, za slučaj po-i
*. '	, - -i i , i de pomorske zveze z Angino,
trebe so se \ vseli ozirih lahko r '	. ... J
» ••	Iz kanadskih pristanišč o.lha-
zanesli na Ameriko.	, . .	,	'	. ,
m i i - i i	• • i jato vsak teden, < a, vsak nan
T« h la kaj kmalu se je izka- J 1	, ,. ' *
vojna v i * rgovske ladje, naložene z voj i ii i mi potrebščinami. Med nji-■mi jih je dosti, ki -o svoječa-
; kdaj J)rej. Prejšnja leta ji- dajala gospodarska kriza povod resnim pritožbam. Zdaj je ta kritika utihnila. Sempatam je sli-ati le pritožbe, da liberalna vlada ne zadošča poini meri »\«>ji nalogi.
< lani konservativne stranke v Kanadi, o katerih trdijo Ii-beralci, da -o bol j aniricški kakor Angleži, pravijo, da j"* liberalna vlada prepočjtsna in da daje predn«»-t svojim ljudem. Izza izbruha vojne pa ni ; bilo v Kanadi š,. nobenega I Večjega političnega -kaiidala.
Komunistična -traiika je bi-• la razpuščena iu proglašena za protipostiivn<».' Njeni voditelji so bodisi v ječah, kmicen-t ra:-ij?-kih tabori-čili ali -c pa sk rivajo.
Sempatam je pa vediu» sit -ati svarilni glas kakšnega ko-niuni-ta. ki pravi, da bo v Ka-
t
jnadi za.vladal fašizem, pa naj zmagajo naciji ali pa Angleži.
V splošnem pa ni proti voj ni opaziti nobenega na - p rot -j s t va.
Ko jo bila uveljavljena '10-!dnevna obvezna vojaška -Iu žha. se je pritajilo -amo odstotkov rekrutov.
Konškripci ja se je obnesla
t Francoski Kanadčani, ki s o na vse kriplje nasprotovali | konškripci ji. ^o -e pomirili. Ko j jih je klicala dolžnost, -o šii j brez obotavljanja.
<(otu\im krogom -e zdi tri-1 desetdnevni vojaški službeni rok prekratek. Za vzgled navajajo Združene države, kjer bo znašala obvezna službena |doba leto dni. < e bi bili Ka-
potemta
sno plule pod kitajsko, norve
vprašanj*'.
Pomisliti je pa treba, da so v aktivni vojaški službi, bodisi doma ali v Angliji izključim le prostovoljci. A* Kanadi nikogar ne silijo v redno armado. Naborni častniki pravijo, jda lalfko dobe prostovoljcev,
ško, švedsko ali dansko zašla- kolikor jih hočej
vojaškemu odboru. Imena dosežen tak uspeh, da bo v krat-j tičnega študenta pa ni hotel kem čabu Kanada neodvisna od I povedati.
Imperijski načrt se je izjalovil
Kanadska vejna prizadevanja s*e pa seveda ne omejujejo le na zračno shižbo. Teden za tednom odhajajo iz kanadskih pristanišč proti Angliji paraiki, naloženi z municijo, ameriškimi letali, živežem, naj različne j šini i pot r ebščin a -mi in lesom.
V Angliji sta dve diviziji Kanadčan</v, trije zračni šva-droni in več mornariških oddelkov. Na prvi pogled so zdi
svojo pest
Ko je Hitler meseca maja porazil Francijo, se je položaj hipoma temeljito izpremenil. Kanadska vlada je sestavila svoj lasten načrt, ki je sedaj v delu ter določa za prihodnje leto produkcijo v polnem ob-segu.
Konci tekočega leta bo izvežbanih dvakrat toliko pilotov kot je l>ilo pnvotno določeno. Konci tekočega leta bo v Kanadi tudi 48 vojno-s-trokovnih
jo.
Kanada se pripravlja na
vo. Trgovske parnike spremljajo bodisi angleške, bodisi ^prihodnjo pomlad, kanadske vojne ladje.	j — Samo če 1h> Anglija
Izza izbruha vojne pa do pomladi vzdržala!
do
zdaj je bilo poslanih iz kanadskih pristanišč v Anglijo nad 18 milijonov ton najrazličnejšega blaga. Izguba je bila malenkostna. Zuaš;t|la je dva odstotka.
— izraza oni tuje-
svoje dvome ta ali zemee.
— Bo! — odgovarjajo Kanadčani. — Sicer smo pa pri-komaj j pravljeni. < 'e bo treba pred pomladjo pomagati, bomo pač
Za vsem tem je pa ogromna i pred pomladjo pomagali.
Veliki Atlas sveta
Vojujoči se narodi v Evropi bodo prizadete vsled
mirovne
šol, ne pa samo .SG kot so jih | vstvarjajo zgodovino. Svetov-! pogodbe, in jih bffste prejeli te-spočetka nameravali zgraditi.! nih vesti pa ne morete razum- kom 60 dni po zaključku vojne
n	•• •	i	no To^loilr»\-nti n T*rv ~w vrni liro oro irl	1, ^s l«*/!^	- -.
Padec Francije je bil za Anglijo s-ilen udarec.Temu padcu pa ni sledila splošna zmeda, kot so nekateri po vsej pravici pričakovali.
Ker doslej ni Anglija podlegla silnim napadom iz zraka, tudi vprihodnje ne bo. Kanado navdaja od dne do dne večja zavest, da njena pomoč ne bo prepozna.
Ce bi razmere zahtevale, bi Kanada že zdaj lahko poslala
ta kanadski prispevek k o- ,t Anglijo dosti letalcev. Toda brambi angleškega-- imperija "Anglija ji pravi: — Ne skrbi
no zasledovati brez velikega in in ko bodo podpisane mirovne zanesljivega zemljevida, kot je j pogodbe. (Listek, ki je treba naprimer Hammond's New Era izpolniti in poslati naravnost Atlas of the World. 4'Res," na zalagatelja, je v vsakem at-boste rekli, "toda po končani | lasu.) Ti dodatni zemljevidi vojni zemljevidi, ki so sedaj vam bodo do zadnje natančno izdani, ne bodo več dobri.''To-; sti izpolnili vaš svetovni ze-da vse drugo je res, kot ta fcr- mljevid, ki bo natančno kazal ditev, ako vpoštevamo ta atlas. Evropo pred vojno in po vojni In tukaj pride poglavitna i v celi knjigi. Ta atlas velja sa-stvar. Z atlasom boste prejeli mo $2.75 za Združene države izkaznico, s katero boste proti in — za K a n a d o. Ta plačilu 25 centov dobili dodat- veliki atlas dobite pri EtfJT-ne zemljevide, ki kažejo pre- GARNI "GLASA NABODA1', men jene meje vseh držav, ki 216 West 18th St., New York.
•U Tj A S NAROD X" - New YoriE
[Wednesday, November 6, 1940
VSTANOVLJEN L. 1893
V METEZU
llltllli«
Tragičen konec velike ljubezni
—: Roman. — Spisala: MARIJA KMETOVA. :—
35
Andrej je ostrmel. Nanj je padla tolika teža, ona — kakor tla je to Nmcwnica. Že se mu je jelo jasi.iti in dejal je: 4<Ah, Tina — kako ti vse takoj razumeš! Zdaj je tudi meni vso ja-no. Prav imaš, kajpa, tako je. Oprosti." lOlvjel jo jo in ji poljubljal roke. Tina je dejala: "Tn ti >i verjel! Čakaj, čakaj!"
"Verjel, kako b! verjel! A že sama senca te verjetnosti mi je zastrla razum in voljo in zlomilo me je. tako zlomilo! .Moj Bog, Tina, če bi bilo ros joj. kaj bi, kaj bi počel! Ti — da nisi moja — no — no!"
Ktre-ol je z glavo in že se je nasmehnil 4 4 Pa če bi te pok I o — reci Pirrn, naj gre — meni jo prav." Tina se je sama sebi zastndila pri teh besedali, vendar ;*e vedela, da so potrebne.
"Nikar — nikai ! Kako boš potem ti, ko me ni vos dan doma in Pire je vendar duhovit človek, ki te moro zabavati. Ce bi ne bilo njega, kdove. nemara bi mi Še res kam utekla."
"Torej ni>i ljubosumen nanj!" si je upala Tina izreči in je reščila naravnost v sredo, da se. ji je kar zmeglilo pred njenimi očmi.
"No — kljub tcMmi p.i-irtu. Prt pošten je — in on so je že zdavnaj poslovil < d \>eh zal juhjenosti, da so mi časih še .-mili za to."
Tina si je grizla ustniee in nozno-no ji jo bilo. Davilo jo jo v grlu in najraiše bi bila padla na kolena pred Andreja in mu priznala vse. • Pa je vod- la. kaj bi mu storila s tem zato ga jo pol n,«žal a po licu in dejala:
"Jaz pa čem ti hotela nekaj povedati dane< — pa pridem — in ti kot hudournik!"
. "Kaj je!"
"To ne gre kar tako. Daj, na uho ti povem." Andrej je plani i kvišku, objel Tino okrog pasu in jo poljubljal do onenuoglosti.
*4Kaj? Zares f Je-li mogoče? O, Tina, Tina!" je rzkl/kal in solze so mu stopile v oči. .
"Vedela >em, da to l>o veselilo," jo dejala z drhtečim gladom Tina, in strašno ji jo bilo..
"Koj povem Plneu," je povzel Andrej. "A ne v moji navzočnosti," je rrsno odvrnila Tina. "Razumem," je dejal Andrej in dodal: "Zdaj >em najsrečnejši človek na svetu. Do smrti sem ti hvaležen. Tina. Mtilil bi in bi se zahvalil Bogu."
Tina je zamahnila z roko. Vstala je in dejala: "Veseli me ,da si prišel iz nesreče v >rečo, a zdaj me pusti, nič mi ni dobro."
"Paziti se moraš zdaj, Tina. Na rokah to bom nosil." Poljubil jo je še, Tina pa je odšla 7 cmahujočima koraki r svojo sobo. kjer se je skodla v naslanjač in dejala sama sebi: * 44Kako je čudno življenje! Co bi priznala in mu povedala resnico, -trlo bi ga in uničilo za vse življenje. Ker som; se lagala in ga ovila v še hujšo laž — je srečen in vesel — da: bi molil. A konta j sem zmogla — in zares mi jo hudo. A j kaj bo, bo? Pa kaj. zdaj je lopo in kar je zdaj, je nekaj, we j diugo je nič. Konec."
Vstala je, se preoblekla, naročila avto in se odpeljala' v mesto.
' Andrej je bil pi<al po Tinino mater, ki je bila koj priš?aj in je bila tudi ona vesela novice. Vendar jo je Tina sprejela! tako, da j« mati razumela, da ne bo imela noVne bc-ede v hiši. Vdala se jo v to in ker je imela vsega, kar je hotela in jo jej Andrej spoštoval kot svojo mater, >o ni vtikala v Tinine za-' deve. O Pircu je imela zdaj tudi ona slabe niisli, a ker jo i /na) dobro govoriti :n ji jo včasih z eno samo lie-edo zaprl kak ugovor, so ni več zmenila zanj. Da se s Tino rada vidita, to je koj uganila, vendar je bila prepričana, da Tina ni na >la-Jjih potih in posebno še zdaj ne, ko pričakuje otroka.j ' 44To jo bo popolnoma zresnilo," si je mislila.
Nekoč sta se bili srečali z Molanijo in mati jo jo vprašala, zakaj je ni prav nič videti pri Gornikovih. Melanija >e je izgovarjala, da no uteene, in mati ji jo dejala:
"Pa boš prišla potem — ko kuno ime)i novega zemljana." "Nowga zemljana!" se jo vsa iz sebe začudila Melanija. ' "Kaj ne veš? Pa seveda, Tina je — o, in Andrej jo tako vesel!"
"Tako, tako. Kdo bi ?i bil mislil!" .Zvečer je povedala Rižnariu novico in je pristavila: "Veš, nekaj groznega mi je prišlo na misel." "Kaj pa!"
"Da je tukaj Pire vmes."
44Tak ne bodi — to je pa že kar hudobno! Kako moreš *vojo lastno so-ti ično obsoditi tako hudo! Kakšne ste vendar ženske. ('e le iooretee, pa se zbadate, da Bog pomagaj!"
44Jaz pa vem. da imam prav," je trdila Melanija. . \ "Kako more»š vedeti!"
"Tako. Stotim — vem in groza me je." "Če bi bilo to res — potem pač ne ven^ komu bi še segel v roke. Pomi-li. Andrej, ki ji je vse dal, ki ji daje oberoč in jo tako rekoč dviga od zemlje, da v samih razkošnih oblakih Tina niti tal ne čuti pod .seboj, in da bi ga Tina tako goljufala! In tako lepo jo sanjal pred loti o svoji domači sreči." "Saj se mu je izpolnila."
■"Kako! Da Andrej ne bo izvedel, meniš?"
• • "Če bi — verjeti ne bo hotel. Kdaj bi bil sicer že Pirca zapodil iz hiše. Pa ga še vabi in ga ima rad in mru ie potreben. Ti ne veš. kako sto moški v tem oziru revčki. Ženska te premoti in ovije krog prsta, a moški ženske nikdar ne more prevariti v toliki meri."
"Glej, glej, kaj imaš lastne izkušnjo?" "Veš da jih nimam. Pa če le pogledam Tino — koj vem, kaj zmore zvita in izprijena ženska." 'SDela ji manjka."
"Zdaj. A pri Mlakarju? Tina je pač take krvi. Sam Bog ve, kaj je v njej!"
*4In U si tudi nekoliko njene krvi. Čakaj, pazil bom!"
-L (Nadaljevanje prihodnji*.)
(BI izu Barcelone stoji kartu-zijanski samostan. Mod menihi toga samostana jo tudi brat Ricardo. Pod tem imenom se skriva pred svetom mož, ki jo bif- zadnji ljubč; k slavno plesalke in vohunke Matr Hari. Redovnik Ricardo je v re.-niei Pierre de Mortisac. Po -vojih starših .jo bil podedoval veliko prenjoženje. V I-ondom? in v Ameriki je bil dobro vgojeu. V Parizu je imel hišo. na anirle-ški obal; lop grad, v San Se-bastianu pa vilo. Imel ;e torej možnost živeti tako, kakor so mu je zahotelo.
Nekega dno so jo seznanil v Parizu z Mato Hari in takoj se jo do ušes zaljubil v njo. Toda l<-<pa p osalka ga je odklonila. Razočaran se jo vrgel v vrtinec življenja, da bi pozabil na svojo ljubezen. Ko je pa drugič srečal kraljico svojega srca v San Seibastianu, je še bolj podlegel njenim čarom. Kmalu je Mata ITari odpotovala v Pariz, kjer je bila aretirana. Čim jo Pierre Martisac zvedel to, jo odihitel' za njo. Mata Hari je bila pa obsojena na smrt in Mortisac je vpregel vso svoje zveze, da bi lepo vo-liunko rešil. Rotil je ves svet, da je nedolžna in da jo postala žrtev oSvete. S pomočjo velikih čekov jo na vso načine poskušal priti do nje v joči. toda pri tem je prišel v roko sleparjem. ki so mu lagali, da bo Mata Haii rešena, češ, da imajo dobre stike z jetniskimi pazniki in častnikom za usmrtitev voliunk^ določene čete. Vse te bi bilo treba podkupiti.
(Sleparji so mu zatrjevali, da jo vse že pripravljeno in da jo Mata Hari v joči obveščena, da bo pravočasno rešena. Ko jo bodo vodili iz joče naj le rn-irno gre na bojišče in so dela kakor da mora umreti. Vojaki bodo baje streljali s slepimi naboji. Po prvem strelu se na smrt obsojena plesalka zgrudi, potlej
SPOMINSKA RAZSTAVA V CLEVELANDU.
j jo pa polože v krsto in ponoči ji bodo pomagali pobegniti čež špansko mejo.
Vsvojem «>bupu je Mortisac ; verjel vsaki besedi in radodar no je podpisoval sVparjem vedno novo čeke. Ko je pa prišlo nekega meglenega jutra do dozdevne fingirane usmrtitve jo Mata Hari na morišču zares izkrvavela. To je Mior-ti-aea tako potilo, da ni nikjer več našel miru. Ije redko so ljudje še kaj sli«šali o njem. Svojemu premoženju se je odpovedal v korNt dobrodelnim zavodom, sam. je pa odšel v samostan kartuzi jancev.
T^ota so mirno tekla nad glavo brata Ricanla, kakor so je imenoval Pierre de Mortfcae v sani os ta nn. Ko jo izbruhnila v Španiji krvava državljanska vojna, vladni vojaki ni-o hoteli nastopiti proti kartuzijancem, ker jo 'bilo znano, da žive ti rodovniki zelo skromno, da nimajo nobenega premoženja in da so zaobljubili večni molk. Nekoga dno se je pa razšii ila vest, da je v kartuzi janskom samo-!stanu skrito orožje. To jo za-
Direklorij Slov. Nar. Doma na St. Clair Avenue, jo sklenil na svoji zadnji seji. da se priredi spominska razstava slik pokojnega H. G. Po niš k a v ko-list vdovo in hčerke. Vodstvo raztetave je bilo poverjeno prosvetnemu odseku dirtktorija in Prosvetnemu klubu Siov. N„r. Doma, da jo izvedeta s sodelovanjem prijateljev in somišljenikov ] »oko j noga.
(Razstava ^e bo pričela 9. in bo traja'a do 17. novembra 1940, vštevši oba dneva, prvega in zadnjega, to jo skupaj 0 dni, v spodnji dvorani Slov. Nar. Doma na St. Clair Ave.
Di rok torij s svojimi odseki apelira na Wa društva in posameznike, da bi ob tej priliki kupili katere iznued razstavljenih slik. Najbrže jo to zadnja razstava Poruškovih slik v Slovenskem Nar. Domu. Zato ste vljudno vabljeni vsi, da obiščete v velikem številu to važno in krasno spominsko razstavo slik v dnevih, kot jo že zgoraj navedeno. Vstopnina je prosta. Razstava ko odprta dnevno
i 4 t i i .od 7. do 11. uro zvečer, ob ne-dostovalo. da ie vdrl v samo- , .	.	. ' „._
?4„„ _ » - . j -i .. dolia>h pa od 2. popoldne do 11. stan revoluci.ionarni odred lie-____„ '	1 1
galne organizacije "Prekujajo-1
če -e jutro" in aretiral vse me-'
Nova zaloga...
in tudi nekaj novih knjig in pisateljev
SLOVENSKE
KNJIGE
DAMA S KAMELJAMI
Spisal ALEKSANDER IHMAS
Pisatelj sam pravi, <lu je knjiga uganka. Strmiš vanjo kot v za s t or, ki zakriva oder, kjer se bo i^ral kos življenja. In T tem slavnem romanu se res i^ra velik kos 1» lo zanituivega življenja.
cena $1.75
nihe. zbrane pri polnočni s'tizbi božji.
I 'Člani organizacije so tomo-j I ji to preiskali samostan, pa ni-jso ničesar našli. Pri zaslišanju jso monilii molčali, ker jih jo ve-jzala zaobljuba večnega molka. jS tovornim avtomobilom so jih • odpeljali v bližnje taborišče, kjer so jih sodili. Pa tudi prod revolucionarnim sodiščem >o menihi molčali. Ko jim jo sodišče zastavljalo vprašanja, soj samo tiho molili. Prizanešenof ie bilo samo dvoma, ker rta bila tujca, drugi so pa n>orali na bojišče. Od« teh dveli je svet zvedel, da jo bil ustreljen? tudi brat Ricardo. zadnji ljubč-ek
IMATE 2E TA PRI ROČNI ATLAS?
V teh kritičnih časih je vsakemu titatelju dnevnih vesti potreben ta priročni ATLAS, ki ga pošljemo našim naročnikom po najnižji ceni. — Naročite ga še danes!
Velikost 9H x 14*4 inter
48 velikih strani; 32 barvanih zemljevidov tujih držav in » zemljevidov Zdr. držav in zastav vodilnih držav;
45 svetovnih sUk popolnoma o-
sna^enih; Zanimivi svetovni dogodki.
Najnovejši zemljevid kaže celi svet In tudi:
RAZDELITEV POLJSKE 11EI>
NEMČIJO IN RUSIJO ITALIJANSKO OSVOJITEV AL-BANIJE
PRIKLJUČITEV ČEHOSLOVA-
SKE K NEMČIJI NOVA FINSKO-RUSKA MEJA
Cena 25 centov
Pofiljite svoto v znamkah po 3 oz. po 2 centa.
zveeer.
Vsak večer se bo vrši! pevski ali nftrzikalni program. Ser-! viralo -e bo tudi okrepčila. Najj se vaš sklep glasi, da se gotovo J vidinio na spomin-ki razstavi pokojnega slikarskega umetnika IT. G. Poruška. .
'Za prosvetni odsek direkto-rija in Prosvetni klub Slov. Nar. Doma,
Erazem Gorshe. tajnik.
HUBERT
Spisal Paul Keller.
liouiuu i v. lovskega življenja.
cena $ 1.—
JERNAČ ZMAGOVAC
Spisal sloviti poljski pisatelj IIKNKIK SIENKIEWKZ
Kakor v.si njegovi romuni, je tudi ta zelo zanimiv.
cena
S!.-
SMRTNA KOSA
'V četrtek .31. oktobra je na t svojem stanovanju 426 E. 5th St., v Nont Yorku, umrl naš rojak Matija Rantaša. star 74 let.
Po poklieu jo bi i' vrtnar in sa-
Mate Vli r i*. Pier re do Mortisac^ Ul°C ^^^ tudi l\m,rl P^nomn
sam. rsolan je bil samo nekaj
dni in njegovi prijatelji so ga pogosto obiskovali, ko ga je do-j letela smrt, je bil sam. Nek njegov prijatelj ga jo v četrtek popoldne oh našel mrtvega v postelji.
Pokopan jo bil v ponedeljek 4. novemlbra na Calvary pokopališču. Mrtvaške obrede je v jpogrebnem' zavodu opravil župnik Rev. Pius Petrie.
Doma je bil iz Štajerske, kjor zapušča'brata ter drugega brata Antona Rantaša, ki je župnik pri Sv. Marjeti ob Pesnici, pošta Moškanjci. .
Počivaj v miru v ameriški zemlji!
Posebnost:
HAMMONDOV ZEMLJEVID. KI SAM SEBE POPRAVLJA
KUPON, U ga dobite s atlasom In ko ga Izpolnite In poSjete k Izdajatelju zemljevida. Vam daje pravico, da dobite dodatne zemlje. ▼Ide ■ novimi mejami vojskujočih ae držav, kakor bodo preme* njene po sedanji vojni.
Naročite Atlas prt:
"GLAS NARODA"
Sit WB8T lttfc STREET NEW YORK. N. V.
KAKO SE JE VDAL PARIZ.
Ken^ški oficir Viljem von Schramm jo prod kratkim izdal knjigo pod na-lovom "Zapiski ordonančnega oficirja". V njej piše o zasedbi francoske prestolnice.
Nikoli ne bom pozabil 14. junija 1940, pa tudi no temne ure kapitulacije Pariza. Pariške odposlance smo pričakovali v št aim vzhodnopruske izvidni-ško divizije. Stab se je toil naselil v veliki liiši, skoro podobni graščini, obdani od vseh f*rani z visokimi starimi drevesi. Že se bliža šesta ura. ura pogajanj, toda nebo je se vedno zavešeno s težkimi oblaki, da 'sedimo v sobi pri svečah, zataknjenih v železno svečnike. Pod oknom; so postavljeni naši tanki, skrbno skriti pod vejevjem. Zdi se, da vse še spi in da se tudi vojna še ni zbudila.
Ob 6. uri so po«tem res prišli Francozi. Pri vratih je obstal njih voz z belo zastavico. Na tsopnišČe hiše je prvi stopil francoski narednik pariške civilne garde. Zelo slavnostno,, z u^udnim rahlim nasmehom me pozdravi, ko grem mimo nje\ga naproti odposlancem. V sobi ®e začno pogajanja. Razen mene jim prisostvujejo 'sa-mo še štiri osebe. Major H. in kapetan M. od naše istrani, od francoske pa droben štabni o-ficir, pariški pooblaščenec in njegov sprenlljevalec, ki je obenem tolmač. O pogajanjih se prav za prav niti ne more govoriti. Francozi so prišli samo da čujejo in vzamejo na znanje naše pogoje, pod katerimi smo pripravljeni priznati Parizu Značaj neutrjenega in vojaško nezasedenega mesta. Razpravlja se v nemščini. Major čita pogoje r.ašega vVhovnega poveljstva. Tičejo sp tako varnosti nemških če»t, kakor zaščite mefcta. Francozi sede naprej sklonjeni in napeto poslušajo. Pri vsaki točki francoski štabni oficir pokima z glavo v znamenje, da je razumel.
KRAJ UMIRA
Spisal JOŽKO JLKAČ
Mladi koroški Slovenec zelo Ja-suo in zanimivo i«»|iisujc življenje kmetov li. rudarjev.
cena
$1.—
KAKOR HRASTI V VIHARJU
Spisal Strachivitz.
Zelo zanimiva povest iz domačega življenja.
cena
75c
ki točki nastopi v sobi mučen molk, da se čuje samo prasketanje sveč in korake straže pod oknom.
Počasj so jo zjasnilo. Francozi So vzeli pogoje na znanje. Ugovorov nimajo. Samo tu pa tam se obrne major s polglasnim vprašanjem na prevajalca, nakar čita major dalje, ne da bi kakorkoli povzdignil glas ali na kak drugi način dal čutiti zavest zmagovalca. V tej napeti uri ni niti sledu o neprija-teljstvu med Nemci in Francozi. Bogve ali sta Bismarck in Jules Favre, ko sta se v Versailles pogajala o predaji Pariza. tudi tako rrrimo razpravljala? Tudi takrat je bilp za predajo francoske prestolnice, toda takrat sta se pogajala nekoliko dni zdržema, danes pa to opravita dva štabna oficirja prej ko v eni uri. Odkod ta razlika? Res, čas hitreje toče, nego tedaj v letu 1871, toda takrat ni šlo samo za Pariz, marveč za obnove mirovnih pogo-ie,T.
MOJE ŽIVLJENJE
Spisal IVAN CANKAR
Najboljši slovenski |iri|»ovedu'k in pisatelj je Cankar, ki v tej knjigi pripoveduje marsikaj zanimivega iz svojega življenja.
cena
75
C.
NA POLJU SLAVE
Spisal HENRIK SIENKIEW1CZ
Pisatelj popisuje sijajno zmago poljskega kralja Jana Sobieske-ga nad Turki pri llotinu in s tem osvobojenje Poljske. S to zniauo je bila končana turška sila. pod katero so toliko tri>eli tudi slovenski kraji.
cena $ I.—
ROŠLIN in VERJANKO
Spisal JANKO KERSNIK
Kersnik, ki je poleg Josipa Jurčiča naš najboljši pripo-vedalni pisatelj, v tem romanu popisuje življenje in dogodke na gradu I>vor v dolini Krke na Dolenjskem. Roman je zelo zanimiv od začetka do konca.
cena $1.—
OTROCI SOLHCA
Spisal IVAN PKEGELJ
Poznani slovenski plxstelj popisuje čudovit svet med iarkostjo južnega solnca in senco hladne severne noči.
cena
$1.—
ROKOVNJAČI IZPOD TRATE
Spisal Kazimir Przerwn-Tetmajer.
Zelo 2animiva pove^n o divjem lovcu <irouitovsk"in.
cena 75c
SODNIKOVI
Spisal JOSIP STRITAR
Starosta naših pisateljev to pravzaprav oT-e pravilne sio-venščine v tem svoj m romanu živo in zanimivo popisuje življenje na deželi.
cena $1.75
SREČANJE Z NEPOZNANIM
Spisal MIRKO JAVORNIK
Pisatelj v knjigi r^.ve isto, kot pove naslov: srečal se je z ljudmi. med katerimi so nekateri že mrtvi, drugi še živi. Njihova u^!Kln I,i|a zanimiva, pri ueka-terih t ml I tmj;i<'iJH I're«l vse-io pa |H>|.j<o!j«> resnično življenje }M<snmezniti.
cena
S!.-
V ZARJE VIDOVE
Spisal OTON ZlPANflC
Najboljši in še živeči slovenski pesnik {»Mlaja s to zldrko zo|*-t iifkaj umotvorov. lVsmi so (Mjsvečene njegovi ženi Ani.
cena
$1.—
ZADNJI VAL
Spisal IVO &OKI.I
Poznani slovenski pisatelj nam v tej knjigi p<Mlaja zeli* zanimive po<l»tke o ovojih doživljajih v Hogaški Slatini.
cena

ZNANCI
Spisal RADO MI HMK
Poznani humorist v tej knjigi kaže razne značaje ter knjigo sam označuje kot "Povesti in orisi."
cena S 1.2 5
ZIMA MED GOZDOVI
Spisal Pavel Keller.
V tem romanu Keller v svetlih barvah riše dogodke na kmetih in pO"9ebno v gozdovih.
cena S 1.2 5
ZADNJI MOHIKANEC
Spisal J. F. Cooper.
I>ejanje se vrši v letu 1757, ko so Se Indijanci kraljevali v lepi Mohawk dolini v kraju, ki obsega sedanji državi New York In Vermont.
cena $1.—
Naročite pri:
KNJIGARNI "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street, New York, N. Y.
Poštnino plačamo mi.
Rojakom priporočamo, da naročijo te knjige že sedaj, ker zaloga je omejena in zaradi evropskih razmer je težko dobiti v tem času dokladek.
3
Ko obnovite naročnino, pošljite še posebej 25 centov za priročni zemljevid, ki je nnjno potreben, ako hočete natančno slediti današnjemu razvoja
vojn«. Po vsa-
OTROŠKA POSTA.
V nekem mestecu ob Boden skean jezeru imajo neki starši dva otroka, štiriletnega sina in triletno hčerko. Otroka sta ee že od nekdaj zanimala za poštnega sSa. Kadar je prišel v hišo, sta ga sprejela z velikim vriščem. Sčasoma pa sta opazila pri poštnem slu nekaj, kar 'ima ni bilo povšeči. Mož namreč ni v?ak dan stopil v vsako (hišo, ampak je obiskal včasih to, včasih ono. Tudi piieem ni delil "pravično", zdaj jih je nesel sem, potem tja, nikoli pa vsent enako. Otrokoma ni slo v glavo, -da ne prejemajo pisem vsak dan v«i ljudje.
»Nekega dne sta jo ubrala za
pismonošo in sta gledal, v katere hiše je stopil in katerih se je ognil. Ko sta to ugotovila, sta stekla domov. Iz hiše .-ta prinesla vsak svoj šop pisem v rdečih in plavili zalepkah. V vsako hišo, kamor ni stopil pis-monoša, sta šla onadva in v vsak prazen nabiralnik sta vrgla po eno pi>nio. Šele naslednje dni, ko so se začeli muzati vsi ljudje majhnega mesteca, so razkril, kaj se je bilo zgodilo. Otroka sta iztaknila doma očetova in materina ljuba vna pisma in sta jih v domnevi. da pismonoša ne deli pošte pravilno, oddala ti«5tim ljudem, ki niso prejšnji dan prejeli nobenega pisma. 4