121. Stroilka.                                                       f Liihliaii. i Htio, 29. naia 191Z.                                                          XLV. lelo.

»Stovcsski Narod* vdja
v Ljabipsi u doa doftavljcn:         i             v upravništvn prejemn:
<*k> teto.......K 24—         cdo leto.......K 22-—
pol leta   .   ......    .   12-—              poi teta.......9   li•__
čdrt leta     ......    .    6-—              Četrt leU.......5*50
oa aocc.......    2*—          na mesec......l-yo
Dopisi ttmi se frankiraio.    Rokopisi se ne vraCato. Ure4mi*tro:   InaOtvi miica tt. 9 (v pritličju 1evo>, teleloa AC 94.
Isfca|a vmk *aa n»+«r M*«m*i ne««!}« ia pranlk«.
Inserati   veJjajo:   peterostopna   petit   vrati ?.i enkiat   po   14 vin.,   za   dvakrat no 12 vm., za trikrat ali večkrat no 10 vin. Parte in zahvala vrsta 16 vin. Poslano
vrsta 20 vin. Pri večftll Insercijah po dogovoru.
Upnvn&tvu naj se pošiljajo n««tnin«t, reklamacije, inserati itd.
to ie adminta|*tivne stvari.
--------------   PtnaiBU *t*rUlM v«l|« 10 vftnarfev.  --------------
Na pismena naročita  brez istodotms vposlatve naročmne se ne ozira, fVaro4ma tisfcaros" telelon ii. SS.
.Slovenski Narod*  velja po pošti: za Avstro-Ogrsko:                                                za Neračijo:
ćelo leto.......K 25*—           ćelo leto.......K 3O—
pol leta   ....*..     .   13*—                                   .                          „
četrt leta......,    6*50              M Amenko in vse druge dezele:
na mesec......,    2*30           ćelo leto ...        •   .   -   K 35'—
Vprašanjem glede mseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravniitvo: Knaflova ulica št. 5 fspodaj, dvorišče levo), telefon št. 85
Trializern, narodna avtono-mija in Slovenci.
V zadnjem času se mnogo govori in piše o trializmu. O trializmu je nedavno tega razpraviial na poseb-nem v to prirejenem shodu celovški ec l>obcrnig.
w prašanje trializma je vsekakor aktualno, zau> je treba, da tuđi mi >lovenci premotnmo položaj ter pre-vdarimo, da !i se moremo i mi navdu-^evati za trialistično ideij.
Kai ?e ^moter fn konCni ci!: ideje'."
Da se duaHstična oblika avstro-ogrske monarhije preustroji v triali-stično, to je. da se jugoslovanske pokrajine združijo v eno državno-prav-no skupino ter vstopijo kot tretji ena-kopravni faktor v državno zvezo. ki jo sedaj tvorita Avstrija in  «"      * :i.
Slovencem mora biti ta ,«^_« v principu nad vse »simpatična, ker je bodoenost slovenskega naroda zasijana le v najte ~   : m naslonu na jle  jugoslovan^.v.     arode.
Cim bi se slovenske dežele   od
lirave pa doli do trža^kega zaliva in
od laske meje pa tja do Sotle in Kol-
pe priklopile    bodoči    mgoslovanski
državni  skupini, ki  naj  tvori    tretji
enakovredni in :—'   —avni faktor v
avs:- --»ersko-.            „nski     državi
hod         :i, bi bih Slov.   -     gotovo
*-*i. ki bi se z           srcem m z vse-
čustvi navć^-w.aii za to idejo.
Toda suha realnost je često moč-nejša kot n^         ^e ideje.
In zč'                a tuđi irialistična
ideja ni u                 ^a. da bi mogla
odstraniti ovire in zapreke, ki so na
j, da bi se tucfi slovenske pokra-
priklopile bodoči    jugaslovansU avni skupini.
Predvsem op       ■   "».    da s? hr~ ""ki in srbski p-          '.mo mimo-
_-te sp^'niniajo ^ - ~ev in slovenskih - : kot esencijalnih de-lov bodoče                   <ke    ć  '    ^e
skupine, s čtii .« ^ ,* >.j jasno „m^a da ]\m gre pri ustvaritvi trialistične deie v bistvu samo za združitev hr-" *   :^ -^bskih pokrajin, to }e Hr-,.   „. i. sne in Hercegovroe,    Dal-inacije ter hrvaskega dela Istre.
TrialistTčna preustrojitev bi se terei naj izvršila brez Slovencev in eventualno ćelo proti Slovencem. Da se za takšno stremljenje Slovenci ne iroremo navdeševati. je jasno.
Ce potemtakem Slovenci ne moremo naiti razumevania za naše tež-
nje pri najhližjih naših bratih Mrva-tih in Srbih samih, pač ne moremo računati na to, da bi naše stremljenje po združitvi z ostalimi iugoslo-vunskimi deželami v eno državnopravno telo podnirali Cehi. katerim bi Ml tak državni preustroj, kakor si Ka žele Jugoslovani, v narodnem ozi-ru v veliko škodo, ako bi se istočasno ne uredilo in resilo tuđi enako perece češko vprasanje.
X tem slučaju bi nemara Čehi postopali roko v roki z N^mci proti priklopitvi slovenskih dežela k jugo-slovanski državni skupini.
^ovoJ^ Č Tii bi K<: prot; odce-4 ... . -.cii>f...i pokraj u: od avstrij-ske državne polovice zato, ker bi se bali svoje izolacije. Nemei pa iz načelne ■'- ^ališča. češ da bi jim bila z vtek^ . u slovenskih dezela v ju-gcslovansko državno skuoino zaprta pot in dostnp do Jadranskega morja, te»* s tem zavedno podrta nada, da enkrat vendarle zgradi nemški most od Beka do Adrije.
Ako torei Slovenci uvažujemo dejanski položaj, ako vidimo, da se gre Hrvatom in Srbom v prvi vrsti za to. da zdnižijo svoje ozemijc v eno državnopravno telo. ne oziraje se pri tem na nas Slovence, ako računamo z od porom Cehov in Nem-cev proti eventualnosti, da bi bili tuđi Slovenci priklopljeni bodoči tretji državni skupini — ju^oslovanski, po-tein mmnumn priti do ^kHi::ka, da smm Ste"V€ftd \ teoriji fahko navdu-šeni trialtst!. v praksi pa moramo de-k)'* at 1 sle? kot prei. vsaf dokler se tri-a1i>t'jna ideja boi i ne poglobi in okrepi, na to, da si v okviru avstrij^ke državne polovice izvojuiemo — narod-■o avtonomiK).
Jusoslovan.
, Prvi spofttffftajsrski obrtni shod v Celju.
V Celju. 28. maja.
Prerokovanja črnogledih ljudi. da se bode prvi shod slovenskih obrtnikov s Sp. Štajerske ponesre-čil. se nišo v nobenem ozru uresni-čila. Že udeležba sama nas je narav-nost presenetila: zbraio se ie v pone-dcljek dopoldne v veliki d.»rani Na-rodnega doma nad 300 obr nikov. ne vštevši domačinov in dri ^ih nosUi-šalcev, ki so došli bodis kot dele-gatje, bodisi kot /asebn udelcžen-ci iz vseh krajev Spodnjc^a Štajer-ja na prvi in,   lahko rečemo,   veliki
spodnještajerski olirtni shod v Celju. Je to veselo znamenje za zavednost našega obrtništva in se veselejše znamenje za nas spodnještajerske Slovence sploh. V veliki naši narodni organizaciji smo doslej pogrešali toliko važne sainostojne obrtne skupine. Odslej bo to drugače; obrtniki stopijo kot samosvoja celota, kot mogočna stanovska organizacija v v rsto naših narodnih delavcev in bojevnikov. Će bodo strokovno in ginotno okrepili sebe, bodo okrepili s tem tuđi narodno celoto. In še ne-kaj nam je omeniti na tem mesti!: na nemškem ohrtnem shodu, ki je bil sklican na Binkoštno nedeljo kot demonstracija proti slovenskemu, se je divje hujskalo proti Slovencem — na slovenskem shodu se )e govorilo mirno in trezoo, se je razprav-ljalo temeljito o strokovnih vpraša-njih. To dejstvo naj služi v ilustracijo obeh shodov. v ilustracijo name-nov. ki jih zasledujejo nemški in slovenski obrtniki. tuđi na zgoraj. Slovenski shod je bil res shod spodnje-štajerskih obrtnikov. nemški pa shod celjsko-graško-mariborskih političnih hujskačev, na katerem se je dala oficijalno zastopati tuđi >nepri-stranka graška trgovsko-obrtna zbornica.
Shod je otvoril po 10. predsed-nik > ObčeslovTenskega obrtnega društva v Celju«, Ivan Rebek in pozdravi! s prisrčnimi besedami mno-goštevilne udeleženc^e, posebej pa še L. C u f a k a . tajnika ^Saveza hrvatskih obrtnika . Engelb. Fran-c h e 11 i j a . predsednika zveze kranjskih obrtnih zadrug in slov. člana drž. obrtnega sveta, drž. in dež. poslanca đr. Benkoviča, dr. K u k o v c a , Novaka in dr. Verstovška. Naš cilj je združitev*-, ie nadaljeval govornik, »ki nam naj omogoči strokovno in ginotno povzdigo. Po vzpledu drugih sta-nov in drugonarodnih tovarišev se hoćemo združiti tuđi mi v trdno strokovno organizacijo, ki bode stala edinole na narodni, slovenski podla-gi. Vsaka domača strarskarska politika ie izključena.' Na to }e prebral predsednik brzojav dr. J a n k o v i -ča, ki je svojo odsotnost opravičil in izrekcl željo, da bi se že naj da-nes izvolil definitivni pripravlialni odbor za ustanovitev Zveze južno-štajerskih obrtnih in kolektivnih zadrug, ki bi pa se naj tuđi takoj lotil rešitve vseh drugih vprašanj. ki se bodo na današnjem shodu sprožila.
Burno pozdravljen je na to spre-govoril o obrtni organizaciji Engel-bert Franchetti. Uvodoma ie sporočil zborovalcem najprisrčnejše pozdrave ljubljanskih obrtnikov, na to pa je opisoval, kako se je med slovenskim obrtništvom od 1. 1848. naprej polagoma začela buditi narodna zavest in smisel za samostojno obrtniško organizacijo. Najbolje je doslej slovensko obrtništvo organizirano na Kranjskem; ali tuđi na Šta-jerskem dobiva ta misel, kakor kaže krasni današnji shod, čimdalje več ta!. Slovenci smo pa glede obrtniške ui'iiaiu/-acijtj ie daleč zadaj za dru-gimi narodi naše monarhije. To dejstvo se najlepše zrcali iz sledečih številk:
Državnih obrtnozadružnih zvez za več kronovin je v Avstriji 11. De-želnih zvez je 238 in sicer šteje Zg. Avstnjsko 20, Sp. Avstrijsko 25, SolnograŠko 10, Štajersko 25, Koro-ško 9. Kranjska 2, Tirolska in Voral-berška 7, Češka 80. Moravska 37, Slezija 3, Galicija 8, Bukovina 1 dež. zvezo obrtnih zadrug. Strokovnih zvez je 80 in teritorijalnih 158. K vsem tem 238. zvezam pripada 922.05 včlanienih obrtnikov in sicer ima 80 strokovnih zvez včlanjenih 363.402 obrtnika in v 158 teritorijalnih zvezah je včlanjenih skupaj 559.203 obrtnikov. Izmed 23S zvez je izkazalo s\oje premoženje le 190 zvez v skupnem znesku 97.660 K 90 [ vin. Izmed 238 zvez uraduje 176 samo nemško. 8 nemškc in češko. 44 češko, S polsko in 2 slovensko. Štajerska dežela ima 25 zvez in sicer 7 strokovnih in 18 teritorijalnih, ki pa uradujejo vse izključno v nemškem jeziku.
Vse avstriiske zveze imajo 11 bolniskih blagajn za mojstre, 17 drugih podpornih skladov, 14 kreditnih zavodov, 7 zadrug za nabavo stro-jevin, 7 zadrug za nabavo strojevin in sirovin. 1 strokovno solo. 35 po-sredovalnic za delo, 15 vajenških za-vetišč. 1 vajenški dom in 23 drugih skupnih ustanov in podjetij. 29 zvez in sicer 11 strokovnih in 18 terito-rialnih ima svojega zastopnika v obrtnem svetu c. kr. trg. ministrstva med temi tuđi Kranjska.
Po navedbi teh gotovo zanimi-vih statistienih podatkov se govornik obširno ukvarja z uredbo in na-logami obrtnih zadružnih zvez in mojstrskih bolniskih blagajn. Omenil je, da je znana vladna predloga glede obveznega bolniškega zavarova-
nja za obrtnike nesprejemijiva. Obrtni svet jo je odločno odklonil in za-hteval, da naj se ustanovi mojstrske bolniške blagajne z obveznim zava-rovanjern. Izdelal je tuđi tozadevno zakonsko predlogo, ki priđe v državni zbor. Nemci na Štajerskem se pri-tožujejo. da slovenski obrtniki noče-jo več biti v njihovih strokovnih or-ganizacijah. V nemških listih je bilo te dni čitati ćele krvave storije o na-menih spodnještajerskih slovenskih obrtnikov. Resnica na vsem tem pa je le, da so se slovenski obrtniki na-veličali delati Nemeem štafažo. (Hrupno pritrjevanje.) Nočejo nas na razstavah. ne upoštevajo naših potreb glede strokovne izobrazbe, slovenski obrtnik bi naj bil le plač-nik in pa — Stimmvieh. (Ponovno hrupno odobravanje.) Govornik želi, da bi se nameravana strokovna organizacija spodnještajerskega obrtništva čim preje izvedla — in da bi tvorila nov korak do velike združit-ve, do velike organizacije vsega slovenskega obrtništva. Ni se treba plašiti truda in dela — sadovi in uspeh ga bodo bogato poplaćali.
Na predlog g. Zadravca iz Sre-dišča se na to izvolijo zastopniki zadrug v pripravljalni odbor za Zvezo južnoštajerskih obrtnih in kolektivnih zadrug in sicer tako, da odpade-jo na celjski politični okraj (mesto in deželo) 4 (Župane, Laški trg, Čretnik. Š't. Jur ob J. ž.. Rebek Celje, Goričar. Mozirje), na brežiški pol. okraj 2 (Kranjc, Sevnica, Siko-šek. Brezice), na ptujski pol. okraj 2 (Zadravec. Središče, Veselič, 6r-mož), na slovengraski politični okra] 2 (Šoln in Volk, Šoštanj), na ljuto-merski 1 (Horvat, Ljutomer), na mariborski 2 (Gril. Slov. Bistrica in Horvat, Maribor). Obenem se je na predlog g. Pinteriča iz Trbovelj skle-nila sledeča resolucija na c. kr. trgovinsko ministrstvo:
»Danes v Celju zbrani mnogo-številni delegati spodnještajerskih obrtnih zadrug in drugi udeleženci prvega spodnještajerskega obrtnega shoda protestiramo kar najodločnej-še proti temu, da je c. kr. štajerska namestnija zavrnila pravila snujoče se Zveze južnoštajerskih obrtnih in kolektivnih zadrug. Zahtevamo, da c. kr. trgovsko ministrstvo rekurz-nim potom vložena pravila čim preje potrdi. Obenem protestira spod-nještajersko obrtništvo zoper nesmi-selno gonjo, ki jo uprizarjajo zdrave-mu razvoju spodnještajerskega obrt-
LISTEK.
Lspi striček.
(Be! - AmL)
Francoski   spisal   Ouy   de   Mau-passant   —   Prevel O t o n 2 u -
p a n č i č.
Prvi đeL
(Dalje.)
lo je govorii, ne da bi gledat vanjo, kakor da je sejal svoje besede pred se v noć. In ona kakor da ni sli-šala, tako nepremična je ostala; tuđi ona je strmela z motnim oćesom pred se, v belo pokrajino v mesečini.
Dolgo sta ostala drug poleg dru-srega, komolec ob komolcu, molče v misli zatopljena.
Nato je mlada žena zamrmrala: Malo hladno ie« — obrnila se je in stopila k postelji. On ie šel za njo.
Ko se je približal mrliću. je za-i^azil, da ima Foretier res že duh: odmaknil ie svoj naslaniać, zakaj, dolgo ne bi bil prenesel tega zadaha po gnilobi. Dejal ie: »Jutri rano ga bo treba takoj zabiti.«
Odgovorila je:
»Da, da. sem že naročito; okoli osmih priđe mizar.«
In ko je Duroy vzdihnil: -Rev-ček!« se je izvil tuđi njej dolg vzdih otožne vdanostu                                  '
^5edaj sta ga že bolj poredkoma gledala, ker sta se bila že pri vadila misli, da je preminil, in sta se pola-gema v duhu sprijaznjevala s to smrtjo, ki ju je malo prej še vznemir-jala in se jiina upirala, saj sta bila tuđi ofiadva umrljiva.
Govorila ništa već, in bedela naprej, kakor se spodobi, ne da bi spala. Ali okoli polnoči je najprej Durov zadremal. Ko se je prebudil, je videl, da je tuđi gospa Forestier spala, presedel se je v bolj naredno lego, zatisnil iznova oči in zagodr-njal: »Presneto, v postelji je pa le prijazneje.«
Kar nenadoma nekaj zašumi, da ie panil pokonci: strežnica je stopila v sobo. Bil je že beli dan. Mlada žena v naslanjaču njenem nasproti je bila videti tako presenećena kot on. Malo bleda je bila, a še vedno lepa, sveza, mikava, vkljub temu, da je prebila vso noč na stolu.
Tedaj pa, ko je pogledat mrliča, se je lHiroy stresnil in je vzkliknil: »Joj. ta brada!« — V nekoliko urah je bila vzrasla ta brada na tem raz-padajočem mesu kakor bi bila vzrasia na živem obličju v nekoliko dneh. In presenetilo ju je to življenje, klijoče še nadalje na tem mrtvecu, strmela sta kakor pred strahovitim čudom, pred nadnaravno grožnjo vstajenja, kakor pred neiem izven- I
rednim, pretresljivim, ki bije in mesa um.
Nato sta šla oba počivat do enajste ure. Potem so položili Char-lesa v krsto in čutila sta se olajšana in pomirjena. Sedla sta k kosilu drug drugemu nasproti. in obema se je za-hotelo govoriti o tolažilnih. bolj veselih rečeh, stopiti v življenje, ker sta sedaj s smrtjo opravila.
Skozi okno, na stežaj odprto, je prihajala mila pomladnia gorkota in prinašala vonjavo od nageljnove grede, cvetoce pred vrati.
Gospa Forestier je predlagala Durov u. da bi se šla milo šetat na vrt, in počasi sta korakala okrog male trate in vslast vživala mlačni zrak. poln smrekovega in evkalipto-vega duha.
Kar začne z njim govoriti, ne da bi obrnila glavo proti njemu, kakor je govoril sinoči on zgoraj. Počasi je stavila besede, s pridušenim, resnim glasom:
»Poslušajte me, prijatelj moj dragi; premišlicvala sem... že se-dai... Kar ste mi bili predlagali, in nočem. da bi odšli, ne da bi vam odgovorila besedo. Sicer vam ne bom dejala niti da, niti ne. Počakajva, vi-dela bova, bolje se morava spoznati. Nikarte se ne vdajte prvemu prepo-vršnemu nagibu. A zakaj vam govorim o teon še predno je položen ubogi Charles v grob?    Ker morate
po vsem tem, kar ste mi rekli, dobro vedeti, kdo sem pravzaprav, da ne boste gojili več dolgo misli, ki ste mi jih zaupa!i, ako niste takega... ta-kega značaja, da bi me raznmeli in shajali z menoj.
Pomnite dobro: zame zakon ni veriga, nego družba. Jaz hočem biti svobodna, popolnoma svobodna v svojih dejanjih in vseh potih, vedno in povsod. Ne maram nikakega nad-zorstva, niti ljubosumja, niti očitkov radi mojega vedenia. S^veda bi se zavezala, da ne bi nikdar kompromitirala imena možu. ki Si ga vzela. da ga ne bi nikdar onečastila ali osmešila. A tuđi tišti mož bi se moral zavezati, da mu bom veljala jaz za vrstnico in družico, ne za nižje bitje in pokorno in podložno ženo. Vem pač, da- se mofe misli ne stri-njajo z mislimi vsega sveta, a ne spremenim jih niti za las. Tako, vidite.
In še to: ne odgovorite mi, bilo bi brezplodno in neumestno. Saj se bova še videla in morda bova govorila kedaj pozneje o vsem tem.
Sedaj pojdite mak) naokrog. Jaz se vrnem k njemu. Na svidenje zvečer.«
Dolg poljub ji je pntisnil na roko in je odšel brez vsake druge besede.
Zvečer sta se videla sele pri ve-čerji. Potem sta odšla vsak v svojo sobo ker sta bila oba čisto izmučena.
Charles Forestier je bil naslednji dan brez posebne svečanosti pokopan na caneškem pokopališču. Ge-orges Durov se je hotel odpeljati s pariškim brzovlakom, ki odhaja ob pol ene.
Gospa Forestier ga je bila spremila na kolodvor. Mirno sta se iz-prehajala po peronu, čakaje ure od-hoda, in sta govorila o vsakdanjih rečeh.
Vlak je prišel, naglo, pravi brzo-vlak, ki je imel samo pet voz.
Žurnalist si je izbral sedež, potem je izstopil, da bi pokramljal še par trenotkov z njo; hipoma ga je obšla bridka otožnost, silno žal mu je bilo, ker jo mora ostaviti, kkkor da jo ima za vekomaj izgubiti.
Sprevodnik je klical: .Marseille, Lvon, Pariz — vstopite!« Durov je stopil v voz in se je naslonil na okno. da bi ji rekel se par besed. Lokomotiva je zažvižgala in vlak se je začel počasi premikati.
Mladi mož, sklonjen iz vagona, je gledal mlado ženo, ki je nepre-mična stala na peronu in zrla za njim. Kar naenkrat, ko mu je imela že izginiti, si je prijel z obema ro-kama poljub z ust in ga je vrgel proti nji.
Ona mu ga je vrnila z bolj umer-jeno, obotavljajočo kretnjo — samo naznačila ga le.
(Dalje prihodnjtč.>
m
Strani     ^^                                                       _________              SLOVENSKI   NAROD.                                                                                                    121 Stev.
ništva sovražni nemški šovinisti proti nameravani Zvezi južnoštajer-skib obrtnih in kolektivnih zadrug. Zahtevamo, da se razvoja spodnje-štajerskega obrtništva ne ovira in nam dovoti posta vno zajamčene ura viče.
O oeiovškem obrtnem shodu, njega poteku in sklepih }e poroda! g. Pinterič Niko iz Trbovelj. Uvodoma je poda! pregled obrtniškega giba-n|a v avstrijskih Nemcih od L 1903, od znanega nemškega obrtniškega shoda v Cei)« naprej. Potem se Je bavil z zanrmivimi razpravami in zakljncki na celovškem obrtnem škoda — ter se zaradi ozko odraer-jenega prostora ne raoremo baviti z njhni — in zaključil: V Avstriti imamo 5307 obrtnih zadrug z 1 J47.0&8 clanov. V državnetn obrtnem svetu sede zastopniki komaj ene četrtine vseh teh zadrug in clanov. To pa turat žalo, da bi imeli Nemci v njem prvo besedo in da bi tem ložje vpita o »nanškem rokodelstvu« na Avstrijskem — prav kakor bi slo-venskega ne bilo! Mi žalibog pozna-00 premalo sami sebe in svojo moč — dntgače bi se nemSkemu Mihlju tresle ne samo enkrat hlačice in ko-nec bi bil nemške supremaciie tuđi to. V svoj »nemški rokodelski svet* so spreieli v Cetovcu tuđi zastopni-ka > vojvodine Kočevske«, nekega Preunerja. Kočevsko ni nikaka deže-la sama za se, prav tako malo ne ko Spodnji Štajer. m če se hoćemo or-Snnirati mi. spodnještajerski obrt-lAi, pa že vpijejo o delitvi dežete! Sama nemška hinavščina, ki vedno meri pravico po tem. kar je Nemcem ;>rav. Po k-' H -\rr :•- ' > ..■ • ,.--kine« subvencijonirance. da delajo domaćim obrtnikom konkurenco — in mi bi fth naj smatrali za prHateile tmtmgm 9k>veoske«a obrtništva? Ne rečenu sami za se skrbe dobro. Po-snemarmo jih pri tem tuđi mi! (Burno pritrjevanje.)
O posredovanju vajencev in po-močnikov je govoril Ivan Rebek. Na Sp. Utajenu    imamo   315 ljudskih in meščanskih    sci.     katere    ol^fekuje 41 .nm dečkov. Vsako leto zapusti te §o*e okrogk) 5Oiio dečkov.   od kate-rih je morda    5T nemških.   Z5r'<  te mladine se gotovo   posveti    obrtništvu in trgovini, prilično teJaj 12no. Gotovo ie nad vse važno, da ostane-k> naši lantje   doma in ne množe v tujini. kjer se tako lahko potujčijo. s svojimi zmožnostmi in svojimi prid-nimi    rokami    nemškega     kapitala. Nemški    obrtnik i so   nedavno    tega sk lenti],   da bodo iemali samo nemške vajence. ki bi se nai pri nas izučili,    naučili nekaj slovenski in de-lali potetn konkurenco siovenskemu ubrtirikn. Na to ie govornik razložil svoj nacrt,   kako bi se naj posredovalo za vafence in doseglo njih iz-učenje pri domaćih mofstrih in v na-rodnem dahu.   Ta lahko izpelfiv nacrt je navzočim    zelo    ugatal    in je preda vat e?j žel bučno pohvalo. K be-sedi se ie oglasil drž. posl. Verstov-iek. kateri ie izreke! svoje posebno zado.Ščenje. da se današnji shod bavi s tem važnim   predmetom in je opi-sovai cilfe znanega, na Križevo ustanovi jenega           »Lehrherrenbunda*. Nemškutarsko    obnništvo na Spod. Štajerskem    postaja    zopet   osabno. zato bodemo morali enkrat odločno začeti z gibanjem  »Svoji  k svojim*, če se hoćemo iznebiti naivečjih svojih škodljivcev. Francbetti pravi, da Je opelfala    na  Kranjskem    deželna zveza obrtnih zadrug posredovalni-co za vajence. ki se je že v prvih treh mesecih svojega obstanka    imenitn<> obnesla. Stane malo. ker podpira mi-nistrstvo enaka podjetja    jako rado. Ne veraie.   da bi se nemški obrtnik i na Sp. Štajerskem   gotovim trajska-čem na ljubo odrekli slovenskim va-iencem,   ki    so močni,   delavni    in priđnL ter jih zaradi tega cene rudi v trčn nem^kem  ozemlju.    Defovanje *Lehrherrenhunda*    se  bode    torej gibalo k večjema v germanizatorič-ni srneri in zaradi tega mu je posve-čati vso pozornost. Malo nas je, zato moramo paziti na vsakega čiove-ka, posebno pa se na našo mladino, da se nam ne zgubi. V debato poseže tuđi dr. Kukovec, ki pravi, da bi se izvoljeni pripravijalni odbor lotil takoj tuđi rešitve tega vprašanja v navedeni smeri.    Treba    bo    dobiti agilnega m sposobnega    tajnika,    ki se bo popofaoma    posvetil vsem organizator ičnim  m drugim  opravkorr v okviru bodoče obrtntslte strokov-ne organizacije.    O tajniškem vpra-šanju še spregovorijo Volk,    Rebek in Zadravec.
Referat o trgovsko-obrtni zbornici za Sp. Štajersko je podal posl a-nec dr. Benkovič. Izvajal je, da je današnja graška treovsko-obrtne zbornica naravnost filijalka nemško-nacijonakie politične organizacije napram kateri je slovenski trgovce in obrtnik popolnoma brezpraven Zbornica ne sprejema sloven^kit vio«, prav kakor bi bila kje na Pm-skem in ne v dvojezični štajerski de želi. Značitno je, da se je udeležf tajrik   te zbornice   dr, Kamcnuzk)
včerafšnjega nemškonacijonalnega i obrtnega bhoda v Celju. Številke že kažejo opravičenost naše zahteve po lastni trgovsko-obrtni zbornici za Sp. Štajersko. L. \vtf7 je bilo pred-pisanega za okoliš zgornjeStaJ. tr-i«;ovsko-obrtnc zbornice .^49.344 K splošnega obrtnega davka, zm. Sp. štajer 313.991 K; število obrtnih obratov je znašalo L 1902 na Zg. Štajerskem 11.708, na Sp. Staier-skem pa 17.16O. Na Srednjem Štajerskem jih je bilo 30.259. Med spodnje-štajerskimi obrati jih odpade 244U na mesta Maribor, Celje in Ptuj. Na to se je govornik bavil z vpraŠa-njem. kako se nam je boriti proti tr-govsko-obrtni zb(»rnici v Gradcu in kako delati na delitev iste. Hokler pa delitve ne dosežemo, bi si naj po češkem vzgiedu v Kraljc\eni Gradcu ustanovili za Spodnji Stafer »centralo za trgovino in obrt . Govornik predlaga sledečo resolucijo: 1. Shod konstatira, da trgovsko-obrtna zbornica v Gradcu zanemar-ja interese Sp. Štajerja, osobito interese slov. obrtništva in da tiči vzrok tega zla ze v krivični sestavi zbornice. 2. Zahteva, da c. kr. vlada in drugi merodajni faktorji upeljejo pripravljalna dela v svrho ustanovit-ve trgovsko-obrtne zbornice za Sp. Štajersko. 3. Izvoljenemu priprav-ljalnemu odboru se nalaga studirati vprašanje ^centrale za trgovino in obrt« na podlagi društvenega zakona kot predhodnice trgovsko-obrtne zbornice za Sp. štajer. V to svrho se izvolijo še v omenjeni odbor dr. Benkovič. dr. Kukovec. Stermecki in Smertnik.
^k'Hlliivcih obrtništva . po-liudno in naravno z velikim vspe-hom trovoril Jos. Čretnik iz Št. Jur-ja ob J. ž. Govoril je o takozvanih »fušarjih«, restantih in — škodljivcih v lastnih vrstan. Predmet je vobče znan, zato ne bodemo obsirneie o njem govorili. K besedi se je oglasil tu dr. Kukovec. ki je izvajal. da ne tjre. ako bi merodajne osebe naše javnosti samo tu zatrjevale svoje prijateljstvo do obrti, v zakonodaj-nih korporacijah bi pa zagovarjale fušarijo. oziroma podpirale one. ki hoče dati fušarjem rroste roke in tako težko oškodovati obrtnike. Zato je treba danes skleniti in sprejeti posebno resolucijo. katera bode v bodoče daiala v tem oziru ljudskim In obrtniškim zastopnikom trdno smer v zakonodajnih korporacijah in obenem zahtevala od njih. da z vso silo pritisnejo na vlado za strogo iz-vr^evanje zakonitih predpisov proti fušarjem. Na predlog Franchettija se ie na to sogla^no sprejela sledeča resolucija: »Visoka c. kr. deželna vlnda se opozarja na § 152 obrtnesra reda. Naj torej zaukaže strogo po-drejenim oblastim. da proti ijudem. ki brez obrtre^ra li^ta izvršujejo kako obrt, najstrožje postopajo in se poslužujejo § 152  obrtnega reda.^
O »obrtništvu    in    kartelih^    ie predaval dr. Božič.    Ker predavanje
I objavi »Zadruga-. se ne bodemo tu dalje z njim ukvarjali. V^led svoje temeljitosti je srlosno nsraialo, kar je še posebej izrazil Franchetti, kateri je stavi! resolucifo, pozivljajočo centralno vlado, nai po^PCMije uzak< ni-tev znanih protikartelnih predio ov v državnem zboru. Resolucija s* je soglasno sprefela.
Posla nec dr. Verstov^ek }e ;o-voril o obrtnem šolstvu j\2l Štr ±r-skem. Nemci imajo na ŠtajersK em 50 nadalje valnih in\ z 9953 učen ci. Slovenci komaj 3 sloven^ko-nemske z 14^ učenci. Vlada da na ieto okro£ 16 miliionov za obrtno solstvo, več torei ko Nemčija — a od te ogromne vsote ne priđe na Sp. Štajersko ni-^esar. Na to je opisoval težave, Ki jih nalašč delajo slovenskim obrtno-nadaljevalnim solam graški mo^otci in pozival obrtnike, naj se povsod, kjer je Ie 2S\ valencev, totijo snova-nja obrtnonadalievalnih sol. Priporo-čal je tuđi obisk ljubljanske obrtne sole.
Na to je utemeljeval Franchetti resolucijo na gosposko zbornico, da zavrne sklep poslanske zbornice jflede davčnih olajšav konsumnim društvom. Resolucija je bila so^lasno sprejeta. Končno je dr. Benkovič polemiziral proti noticam »Slov. Naroda jflede imenovanja enej^a iz-med spodnjestajerskih slovenskih obrtnikov v državni obrtni svet. Pri tem pa ie nastal velik šunder, tako da je moral svojo poleruiko hitro zaključiti. Na interpelacijo Jos. Cret-nika je se dr. Verstovšek zagovar-jal svoje stalisče v draginiskem od-seku v zadevi mesarjev, na kar je došel do besede hrvaški jrost Čufak. Priporočal je svojim slovenskim tova rišem, naj jih vodijo pri njibovem onranizatoričnem delu tri zvezde: Ijuezen in sloga, samopomoč in ljubav do svojega rodu. S topli mi za-hvalnimi besedami je zaključi! pred-sednik Ivan Rebek shod. Trajal je nepretr^oma 4 ure.
Po shodu so se dali nekateri udeleženci skupno fotografirati. Po-poidne je zgoraj   omenjeni priprav-
nravitalni odbor konstituiral tako, da je predsednik Ivan Rebek (Celje), podpredsednik Jak. Zadravec (Sre-dišče)    in tajnik Jos. Župane (Laški
trg).               __________
Speniii iz dok Htaimitii „Iliriji".
PriobČuji. dr. Egon S t a r €.
Do leta 19(H) je bilo stevilo slovenskih akademikov, ki so Studirali na vseučilišču v Pragi, uprav neznatno. Sele od tega leta dalje se je pri-čelo v krofcih slovenskih akademikov sistematično gibanje za obisk visokih sol praških in od tega ieta je število slovenskih in v obče slovan-skih slu&ateljev v Pragi rastlo rapid-no. Meseca iulija leta \9W\ se je vr-šil po daljšem prestanku v Zagrebu velik shod slovenskih in hrvaških al iturijentov. Takrat je bila izdana parola za obisk visokih sol praških. V resnici se je izdanemu geslu od-zvalo v jeseni leta UXKi mnogo slovenskih in hrvaških akademikov, tako, da je število le-tt h v Pragi znatno poskočilo. To leto so imeli slovenski akademiki svoj slovenski klub v češkem društvu »Akademicka Citarna«, kateremu je bil predsednik gosp. dr. Milan Gorišek, sedaj odvet-nik pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. I>elovanje kluba se vsled nastalih notranjih sporov žalibog ni moglo razviti.
Ko so se zbrali koncem meseca julija 1901 slovenski akademiki v Pragi k zadnjem občnem zboru tedaj obstoječega slovenskega kluba v če-škem društvu »Akademicka Citarna«, sklenili so razpust tega kluba, obenem se je pa že takrat vsestran-sko povdarjala nujna potreba po ustanovitvi lastnega središča in zbi-ralisča. Organizacija klubov se je vsled naraščajočega ste vila slovenskih akademikov v Pragi, kojih je bilo takrat že 2r>, izkazala odločno po-manjkljiva. Vsled tega se je na teda-njem občnem zboru povdarjalo z vseh strani, da naj se čimpreje ustanovi lastno akademično društvo. Res se je izvolil nato pripravljalni odbor treh clanov in piscu teh vrst se je na-ročilo, naj sestavi tozadevna društvena pravila, ter naj skuša čimpreje doseći uradno potrdilo s strani politične oblasti.
V jeseni leta 1901 je prišlo zopet večje     število    sipvenskih  akademi-
Ikov v Prago. Takrat pričelo se je veselo in živahno gibanje med praškimi slovenskimi    akademiki.      Slovenski akademiki    zbirali    so    se    ćelo do ustanovitve društva k polnoštevilno obiskanim sestankom. kjer se Ie predavalo,    debatiralo    in    ukrepalo    o vseh perečih vprašanjih, nosebno pa o    načinu,   kako    najlepše nastopati pred češko javnostjo. V onem letu je namreč po vsei slovenski domovini pričelo novo lepo gibanje za ustano-vitev  slovenskega  vseučilišia.      To vprašanje, ki je bilo 1. 1898. na novo sproženo v deželnem zboru kranj-skem, ki je takrat sklenil znam) resolucijo    za    ustanovitev  slovenskega vseučilišča, oziroma  vseučilišča    za vse ju/ne pokrajine v Ljubljani, je od one dobe pa do leta 1901 povsem zaspalo. Razun leta 1900 na shodu slovenskih in hrvaških akademikov    v Zagrebu, kjer se je sprejela resolucija za ustanovitev slovenskega vseučilišča   v   Ljubljani,  se   na to   perece slovensko kulturno vprašanje    nihče ni več spomnil.      Sele ko so koncem oktobra    leta   1901   na vseučilišču v Inomostu  nemški  diiaki  siloma  pre-prečili prvo predavanje novega pro-fesorja. docenta dr. Mcnestrine v ita-lijanskem jeziku ter so pričeli demonstrirati italijanski profesorji, dijaki in državni poslanci za ustanovitev ita-Ijanske univerze v Trstu, so se vzbu-dili tuđi ju^oslovanski, /lasti slovenski akademiki in poslanci ter vobče vsa slovenska    javnost,    zahtevajoč tuđi zasc svoje vseučilišče, V zgodo-vini  političnega  življenja  Slovcncev ostane zapisana z zlatimi črkami ona doba brezštevilnih shodov in peticij, kier ni manifestiralo samo slovensko đijaštvo, temveč vsi stanovi  slovenskega naroda za ustanovitev    svoje največje kulturne institucije.      V jeseni  tega  leta, takoj po prihodu  slovenskih diiakov v Prago, se je pričelo tuđi med praškim slovenskim dija-štvom veliko gibanje z namenom, da 1     se  tuđi  v  Pragi  priredi  velik     shod vsega slovanskega diiaštva za drugo
•     češko univerzo v Brnu in slovensko v Ljubljani. Dne 11. novembra 1. 1901 se je res vršil na velikem    dvorišču
: češke tehnike pod milim nebom pre-. lepo uspeli dijaški shod, katerega se ■ je udeležilo nad 3000 slovanskih di-i jakov. Shod pod predsedništvom znanega prijatelja Slovencev,   teda-
•     njega porektorja češke tehnike prof. J. M. Hraskvja ie bil naravnost impo-
- zanten. Imenom čeških državnih po-;    slancev je govoril bivši    trgovinski
minister, prof. dr. Fiedler, obljublja-i     joč  siovenskemu    narodu    deiansko
pomoč čeških državnih poslancev. .    Imenom slovenskih akademikov    je
govoril pisatelj teh vrstic. Temu shodu so sledili neštevilni drugi po vsem češkem kraljestvu, kjer se je manifestiralo za ustanovitev slovanskih uni-verz. Na vse te shode so bili vabljeni tuđi slovenski akademiki,    ki so se tem pozivom  vedno  odzvali.      Naj omenim samo nekatere izmed najlep-ših! Shod dne 23. januarja 1. 1902 y Kolinu, katerega je priredil kolinski akademični  »Klub  Mlady«,    kjer je govoril med drugimi    tuđi    državni poslanec    dr. Baxa, nadalje shod v Plznu    pod    predsedništvom župana mesta Plzna dr. Petaka, katerega so se udeležili med drugimi tuđi tedanji državni poslanec    Schwarz,    Fressl, l>yk, Karlik, Wytvar, Jilek in drugi. Slovenske razmere je pojasnjeval na teh shodih avtor tega sestavka. Nadalje omenimo shode v Pisku. Semi-leh. v Strakoncih. kjer sta    govorila imenom slovenskih akademikov Ev-gen Sajevic in Rudolf Sega. Naši akademiki nišo takrat   samo   energično delovali za oživotvorjenje največje-ga slovenskega kulturnega zahtevka, temveč so tuđi s svojim delovanjem na teli neštevilnih shodih izvršili lep kos kulturnega in informativnega dela. Široka množica češkega    naroda Slovencev takrat v obče ni poznala, kaj še Ie njihovih hulturnih, političnih in gospodarskih razmer in potreb! To je povsem naravno, ker so bili Cehi preveč zaposleni sami s seboj.   Vsaj nasprotno tuđi pri nas Slovencih zanimanje za češki narod in znanje   o njegovi visoki kulturni in gospodarski stopinji do najnovejsega časa ni hilo haš veliko, Kolikokrat se je pri-petilo v oni dobi slovenskim akade-■    r.« ii.. da    -   j:h i,r^i;rosti    meščani povpraševali o tako enostavnih stva-reh, o katerih smo bili vsi prepričani, da so vsakemu Cehu dobro    znane. Pripetilo se je n. pr., da se je povpra-ševalo naše akademke po pravoslavni veri in podobno. Ti shodi so torej tuđi v tem oziru velike važnosti, ker so široke vrste češkega naroda se-znanili  s kulturnimi    in    političnimi razmerami  in  zahtevki  slovenskega naroda, ter vzbudili med njimi real-nejše simpatije in zanimanje za Slovence. Saj se je udeleževala teh shodov vedno gromna množica ljudstva, ter so objavljali govore    slovenskih govornikov lokalni časopisi dobesed-no.    Za njihovo delavnost in odločni nastop je izrekel slovenskim akademikom v Pragi svoje priznanje tuđi občinski    svet ljubljanski s tedanjim županom Ivan Hribarjem na čelu    s sledečim dopisom:    V Ljubljani, dne 22. decembra 1901. Velecenjenim ju-j^oslovanskim  vseučiliščnikom  praš-
Ikim v roke gosp. akademiku Egonu Staretu v Pragi. Občinski svet ljubljanski je v svoji izredni javni seji dne 17. t. m. povodom posvetovanja o ljubljanskem vseučilišču z veseljem pozdravil odločni nastop slovenskih vseučiliščnikov v tei zade\i. Zaeno je pa tuđi sklenil cenjeni akademični mladini nujno priporočati, naj na tej poti odločnosti neomahljivo vstraia ter naj tuđi zanaprej svoje zakonito zajamčene pravice tako krepko za-stopa. Obveščujem Vas blagorodni gospod o tem sklepu s prošnjo, da ga sporočite svojim v Pragi bivajočim kolegom, ter beležim z odločnrm spo-štovanjem vdani Ivan Hribar, 1. r.« Opisano gibanje ie predočilo slovenskim akademikom še bolj nujno potrebo ustanovitve svojega lastnega središča in zbirališča. Toda pot do ustanovitve »Ilirije« bila je še dolga. Politični uradi so ravno vsled ome-njenih shodov in vsled odločnega nastopa slovenskih akademikov na vsak način hoteli preprečiti, ali vsaj začasno onemogočiti ustanovitev po-sebnega slovenskega akademičnega društva v Pragi. Navzlic temu, da so bila prvič podana pravila v svrho odobritve že meseca novembra leta 1901., vendar jih namestništvo ni ho-telo sprejeti na znanje, temveč jih je dvakrat vrnilo pripravljalnemu odboru in sicer prvič vsled malenkostnih formalnosti, drugič pa radi razprav-nega jezika, trdeč, da občevalni jezik v k raje vini Češki ni slovenski in za-htevajoc vsled tega, da mora tuđi občevalni jezik slovenskega društva biti edinole češki.
(Dalje prihodnjič.)
Italijansho - turska vojna.
Izgnani ItalijanL
Uradni list carigradskega vilajeta priobčuje odlok turske vlade, glasom katerega bodo izgnani vsi Italijani, ki nišo do 12. junija zapustili mesta. Do včeraj zvečer je iz-dal nemški konzulat kakih 50 potnih listov s posebnimi certifikati, ki označujejo posestnike potnih listov kot izgnance, vendar ni znano, če so vsi ti odpotovali.
Obmejni grof Pallavicini o situaciji
Nekemu poročevalcu »Neue Fr Presse« nasproti se je izraiil obmejni grof Pallavicini o situaciji slede-če: Situacija, ki je nastala vsled za-sedanja nekaterih otokov v Egej-skem morju po Italijanih,   se mi zdi
resnejša, kakor je bila prej. Sedaj ni izkliučeno, da se bodo Italijani pri-bližali Dardanelam še bolj. Gotovo ni želeti, da bi se morale Dardanele zopet zapreti in zato je treba, da ne prenehajo klici po sklepu miru med Italijo in Turčijo. Ce tuđi v tem trenutku še ni videti sredstev, s kateri-mi bi bilo mogoče skleniti mir, ven-dar ni še treba obupati. O izgonu Italijanov iz Turčije se je izrazil obmejni grof, da je to izraz globokega sovraštva, da pa je upati, da to povelje ne bo v vseh konsekvencah izvedeno.
Italijani v Egeiskem moHtL
Dočim so Italijani na Rodosu iz-krcali mnogo vojaštva ter otvorili tam italijanske urade, nišo na drugih otokih v Egejskem morju niti iz-krcali vojaštva. Tako je n. pr. pod* admiral Presbitero izdal na prebi-valce otoka Kalimnosa proklamacijo, s katero razglasa, da ostanejo do-sedanje oblasti in dosedanji uradi, da pa je otok do preklica davka prost. Vsa poslopja, posestva in ves denar
I turske vlade preide začasno v roke lokalne uprave, ki mora kriti vse izdatke. Italijanske vojne ladje bodo pogosto obiskale otoke, da se pre-pričajo o njih potreban. Vsako na-znanilo lokalne uprave se mora predložiti najprej poveljniku italijan-sekga brodovja pred Astropalijo in nato višjemu poveljniku. — »Resto del Carlino« poroča z Rodosa, da }e dal general Ameglio razdeliti med revne družine 200 vreč moke, ki so jih italijanski vojaki odvzeH Turkom.
Dardanele.
Ker so vse ladje, ki so bile zadržane deloma severno, deloma južno od Dardanel, preplule morsko oži-no. naznanja carigradsko pristani-ško poveljništvo, da se začne sedai redna plovba skozi Dardanele.
Štajersko.
INemško-nacijonalna korupcija. Nekateri opozicijonalni nemški časopisi »Marb. Zeit.«. »Gr. Mtgszeit.c priobčujejo to-le čedno zgodbico: »Za novo bolnišnico v Stiftingtalu pri Gradcu je treba na leto 1000 va-gonov premoga, kar stane približno 150.000 kron. Dobavo je prevzela tr-boveljska premogokopna družba, ki je napravila nižji ofert ko graška-koflaška premogokopna družba. Tr-boveljski premog bo stal ietno prilično 45.000 kron manj ko koflaski. IDežela bo torej prihranila v 10 letih 450.000 kron, ker je dala za to dobo dobavo trboveljski premogokopni družbi in ne graško-koflaški, za katero se je posebno trtidil kot njen upravni svetnik bivši minister Der-schatta.« Nadaljnih komentariev rz nemških listov ne bodemo ponavljali. Pod vodstvom dr. Derscharte kot bivšega Štajerskega dež. odbornika se je pred 10 leti začela stavba nove drage stiftingtalske bolnišnice, katero so zadnji teden otvorili. — Sve-tujemo pa kot objektivni ljudje imenovanim nemškim listom, naj potip-ljejo enkrat tuđi deželnega »finanč-nega ministra« dr. Linka, kako je s krediti za novo bolnišnico pri štajerski eskomptni banki. Čije upravni svetnik je menda Še dr. Link? Mi mu nočemo ničesar očitati, ali raz-jasnitev tega poglavja bi morda bila tuđi zelo interesantna.
Predavanje Zveze narodnih društev. V nedeljo' dne 2. junija pre-dava urednik Janko Lešničar v bra-slovškem »Sokolu«o »Dobi slovenskih taborov na Štajerskem« in v nedeljo dne 16. junija o istem predmetu v vojniški »Citalnici«. Somiš-Ijeniki, skrbite za obilno udeležbo.
Državna in deželna podpora za vinogradnike, katere je oškodoval le-tošnji mraz. V graških dnevnikih čitamo sledeče: >Stajerski poslanci (nemški in slovenski?) so zahtevali od vlade, naj odpiše onim spodnje-štajerskim posestnikom, ki so vsled mraza dne 12. in 13. aprila trpeli veliko škodo po vinogradih, davek, ća-lje naj da podpore za nakup bakrene galice in naj odpiše ona brezobrest-na posojila za obnovitev vinogra-dov, ki bi se morala vrniti 1. 1912 in 1913. Poljedelsko ministrstvo je v tej zadevi poizvedovalo in dognalo, da znaša po mrazu povzročena škoda po kraju, legi in sortah od 5 do 75% letnega pridelka. Od 25 tisoč ha vi-
1 nogradov je poškodovanih prilično 5000. Pri navadnem pridelku 30 hl pro ha bi pomenjalo to zgubo 150.000
1     hl vina v povprečpi vrednosti po 50
i kron pro hl, torej škodo 7,500.000 kron. Dasiravno vlada priznava ve-
' likost škode, vendar ne more glede davčnih odpisov storiti več ko je posta vno določeno: kar se pa tiče od-pisa brezobrestnih posojil, pa ie dr-
.    žava Ie po polovici   upnica,   ker je
•     dala drugo polovico dežela, ki sedaj
•     ne more pogrešiti nobene, tuđi naj-
•     manjše vsotice. Kar se pa tiče naku-pa galice, bi bila vlada pripravljena
i    prispevati 130,000 kron (za 5000 h?
121. Stev._______________________                                                     SLOVENSKI   NAROD.                                                                                                Stran 3.
bi bilo treba 4000 q galice, a 63 K -252.000 K), ako da ostalo vsoto de-žela in drugi interesentje.« Ako je to poročilo resnično, in o resničnosti ne bo mnogo dvoma, preti spodnfe-štajerskim vinogradnikom vsled ob-strukcije v štajerskem deželnem zboru velika škoda. Pričakovati je od naših klerikalnih poslancev, da javnost tozadevno pomirijo, oziroma izposljujejo spodnještajerskim vino-gradnikom primenjo odškodnino. Zlasti pa se tiče ta poziv klerikalnih poslancev iz vinorodnih krajev. Mi bodemo seveda ćelo zadevo pazno zasledovali.
Murski Sokol v Ljutomeru priredi dne 16. rožnika 1912. pešizlet k Sv. Miklavžu na dom brata Ed. Si-moniča. Na sporedu je: telovadba članov in naraščaja (s kopji in na orodju): nastop šolskega naraščaja s prostimi vajami in v skupinah; srečolov. kegljanje na dobitke itd. Svira priznano dobra narodna god-ba. Opozarjamo narodna društva okolice na to prireditev ter prosimo, naj se ozirajo na njo.
\z Celja. Občni zbor Zadružne Zveze se vrši v četrtek dne 13. juni ja ob 1<\ dopoldne v tukajšnjem Narodnem domu.
Iz SredtšČa. Vsako leto meseca maja se vozijo uradniki in inženirji štajerske namestnije in deželnega odbora od Maribora ali najčešće od Ptuia doli po Dravi. Pravijo. da se vrše te vožnje, ki vedno stanejo okroglo vsotico do $00 kron, v svrho rečne regulacije, po naši sodbi bo pa /raven več želje po lepent majni-skem zletu. ko po rcsnem delu. Kaj ^2 bodo tu-Ji seJaj vozili po reku ko so vsa regulacijska dela ustavili in vesta le gg. Korošec in \\ ustian, ke-Caj se bodo zopet pričela?
Iz Ormoža. Ormoška Citalnica je r-rejela iz Gradca pismo z naslovom: Slavna čitalnica. Narodni dom, Ptuj. Beseda Ptuj ie nrečrtana s svinčni-kom in mesto nje napisana nemška Priedau (!). Dotični poštni urad-Tiik v Gradcu ali mogoče v Ptuju je to storil gotovo iz zlobnosti; ako pa ne, spada tak ignorant v kraj, kjer mu ne bo treba s prevajaajem pačiti naslovov.
Braslovče. Zveza narodnih dru-štev v Celju priredi v nedeljo dne 2. iuniia v okviriu tukajšnjega Sokola poučno predavanje ob 3. popoidne na Legantu. Ker je tema tega predavanja jako poučna in zanlmiva, vabimo vjjudno vse somišlienike. da se ga obilno udeleže.
V Zgoraji Folskavi prav ugodno mesto za zdravnika. Tuđi distriktno mesto. Treba se hitro pobrigati, ker se hoče Nemec usiliti. Več se izve v • redništvu    Slo\\ Naroda .
Rogaška Slatina. V tej seziji je rlšlo mnogo gostov. da se poslužijo
vilne moči magnezijeve in soine
.___e.  zlasti  vrelca  Stvria   in   Do-
nati. Ni ga izlepa tuđi kraja, ki bi bil takf> oblagodarjen z vsemi naravni-mi lepotami. ka;-r :e ravno ta. vrh-rega je pa še r          1 skrbljeno    za
vsakovrstna razvedrila, izborna zuraviliška goiba. razliJne igre na ; rostcm, citalnica, izposojevalna knjižnica, veliki restavracijski prodori, dunajska kavama. Posebna i ovost je radi je v inhalatorij.
Iforošlio.
Kdo je gospodar Narodne sole« v St. Rupertu pri Veiikovcu? Koli-e znano. • stavila Jo solo Dr^-:.-.u sv. Cirila in Metoda«, ki jo :udi zdr/uie. Gospodarstvo pa si lasti           ni župnik, ki je svoječasno -----     _dul     bivšemu      družbinemu
...li g.Pesku telovadnico za ne-
'TiO narodno igro. Sedaj pa čita-
. da prirede v telovadnici    kleri-
-•ci -u -mladeniški ta bor *,   pri   kate-
rem bodo igrali glavno   vlogo   >Cu-
k? f Kdo je dal dovoljenja? Ciril-Me-
va družba najbrž ne.    Ali so jo
h vpra^ali?
Nesreća na kolodvoru v Žihpo-Iju. V 2ihpolju ie trčila lokomotiva ovornega vlaka od zadaj v osebni lak, ki bi bil moral odpeljati v Celovec. Sunek je bil moćan. Lokomotiva in več voz je poškodovanih, zla-sti je pobitih veliko šip. Več potnikov »e lahko ranjenih.
Konja in voz v Dravi.      Pri Veli-
,vcu sta padla dva vprežena konja
. vozom vred v Dravo. Hlapec je pu-
^tj! konja  brez nadzorstva na cesti.
ja sta bila last posestnika Franca uupe, ki ima okroglo lf*OO K škode. Konj in voza še sedaj nišo dobili.
Požar na vlaku. V Brežah se je
nel voz tovornega vlaka in je popol-
oma zgorel. Voz je bil naložen s fi-
o posodo in je tekel iz Ćeškega v
Ljubfiano.
Natitai hazarski Badporočnik. V okolici Vrat je imel pred kratkim vajo neki manjši husarski oddelek •>od vodstvom nekega huzarskega nadporočnika. Nadporočniku so preskrbeli za prenočišče sobo v do-mači gostilni. Toda nadporočnik s stanovanjem ni bii zadovoljen in je šel od gostiioe do gostilne. Ko ma je
v zadnji gostilni povedal gostilničar, da ima samo še eno sobo, in da v največji stanuje neki gospod iz Ce-lovca je nadporočnik osorno zahte-val, da naj gostilničar tega gosta preseli in njemu da lepšo sobo. Tega seveda gostilničar ni mogel storiti. Nadporočnik je nato poklical 4 hu-zarje, ki so vlomili vrata in vdrli v tujo sobo. Nato je postavil nadporočnik dva huzarja pred sobna in dva pred vezna vrata z nalogo, da niko-gar ne pustita v hišo. Kakor poroča >Karntner Tagblatt^ je gostilničar ćelo zadevo ovadil in se bode o tem nezaslišanem nasilju govorilo tuđi še v zbornici.
S koroško-laške meje. V Pon-tebi so aretirali tehničnega vodjo to-varne Peccon Antona Buericha zaradi vohunstva. Buerich je tuđi poma-gal avstrijskim vojakom uiti čez me-jo. Z nekim prostakom Avstrijcern se je dogovori!, da mu ta preskrbi nacrte več avstrijskih obmejnih trdnjav. Vojak je obvestil o tem dogovoru častnike in jim je povedal, kje in kdaj se z Buerichom snideta. Sel je v dogovorjenem času k meji in res ga je čakal Buerich v spremstvu nekega laškega podčastnika na nekem trav-niku. Ko so prišli skupaj, so jih na-padli v kmete in pastirje nreoblečeni orožniki s samokresi. Buericha so prijeli, laški podčastnik pa je pobeg-ni!. Oddali so za njim več strelov, tcxla brezuspešno.
Primorsko.
Iz Komna. V nedelio. dne 19. t. v.i.  i>nr.                   .    c    vadn»    dru-
štvo »Survui.    svojo redno    ponila-dansko veselico. \ ajeni smo sicer že od prej, da nam nudi »SokoU vedno kaj novega. nedeljska njegova prireditev. prekašala je vsako pričakova-nje. Konstatirali smo zopet velik na-predek in vidi se, da ima komenski ^SokoU  mnogo življertske sile.  Sli-šali smo že ponovno »Sokolov« pev-ški   mešan zbor   in   tuđi   nekatero predstavo burk in šaljivih iger smo že videli. ki so jih predstavljali domaći diletantje ^Sokolovi«, da bi se pa povspeli kdaj do    take visine    v proizvaianju, nismo si upali niti rra-dejati. Castno so nastopili komenski tamburaši! Ali, ugotovili smo še ne-kaj drugega    in  to    je    najgotoveje znak,   da   uživajo   prireditelji   čcdalje večje zaupanje.     Mirne  vesti     lahko trdimo.  da  ni  bilo  pri  nobeni  prire-ditvi v zadnjih letih  resnično toliko ljudstva, kakor pri    tej.    Najjasnejši dokaz, da ljudstvo simnatizuje s ko-menskim    Sokolom-. To pa na] bodri in vspodbuja prireditelje. da ne | ostanejo na tej stopinji, ampak krepko naj korakajo naprej po zacrtani poti, da ob druei prireditvi zopet po-kažejo napredek. — Da! vsakemu je padlo v oči impozantno število ude-ležencev. Iz vse okolice prihite^i  so k  nam.  Bili  so udelczenci  uprav  od periferiie  kofnenskeaja  okraia:    škrbina (Sokola  in    drugi).    Temnica, Lipa. Kostanjevica, Vojščica, Nahre-žina, V el. Dol, ?tanjel in naravno da tuđi bližnja okolica je bila jako dobro zastopana. Tuđi lepo število Ri-henberčanov smo videli pri veselici. Komenske klerikalce so pa  tišti dan zaprli v farovž    in    jih    napajali    z ^žvižgovcem«  voće. haje  i/.  JabolČ-nega ekstrakta in nekaj m \o    slad-korja. ^Fabrikantko^ stane ta pijaca komaj 6 v liter. prodaja jo p.j po 40 v. Lep   profit^ na katoliški p'v'lagi. Ta žvižtrovc^ imenujejo   tuđi   klerikalno vino.    Naši klerikalni    kamnjoni pridno pijejo to reč. »Fant od fare^ iz sodnije naroči te robe kar po ccl liter naenkrat. in se naloka te čvrhe. No! kdo pa bi si ne privoščil   za  20 soldičev kar cei liter mokrote!? Dekan  silno priporoča  to  brezalkohol-no klerikalno vino. Znamenje, da se mu  dopada.     Soobčani!    napravimo mu ob prihodnji trgatvi nekaj veselja. Namesto našega jfrozdja iz kate-retra   pridelujemo   tako   izhoren   te-ran, kateri se pa očividno prečasti-tim gospodom duhovnom v Komnu ne dopada, ker oni pijejo in propagi-rajo rajši    brezalkoholno   klerikalno vino«, napajajo svoje ljubljence a la ^čurk, Hovelja   samo  s    to     žvajso, nalijmo jim v brento vsak po en ška-fič  take  limon^de.  namesto  da     jim dajemo   grozd ja   za   »biro«.     S   tem jim gotovo ugodimo in to njih veselje, ki jim je napravimo nas ne stane nič,    ker    iz    obtlržanega    grozdia napravimo      za      nas        liberalni« teran, ki    ga    lahko    vedno    drago prodamo. To bi bila edina   pametna rešitev kočijivfga  vprašanja  o  »bi-ri". Oospodje Udovoljeni  —  mi  pa še bolj.    S takim klerikalnim vinom napajali so ono nedeljo v farovžu za-prte    klerikalne    bačke.     Oospodje nunci pa so plačevali to godljo. Prav je tako, da    zapirate    bačke!    Ćim manj Ijudje vidijo in čim manj znajo, tem dlje jih bodete imeli na uzdi. Kakor hitro   začnejo    Itudje    misliti    s svojo glavo, otresejo se farovškega jerobstva. Ne malo pripomorejo naša nrosvetna društva k    osamosvo-jitvi naroda s prirejanjem takih ve-
selic, kakršna Je bila prejšnjo nedeljo v Komnu. Predavanja, petja in pred-stave — to so sredstva, katera z go-tovostjo nas privedejo do idealnega cilja: narod otmeti iz farških kremp-ljev.
Sklep šolskega leta na goriški gimnaziji bo letos 6. julija.
Goriška porota. Pri prihodnjem porotnern zasedanju se bodeta vršili dve obravnavi in sicer prva proti predsedniku »Mizarske zadruge« v Solkanu, Rudolfu Konjediču, in druga proti posestniku Frančišku Kraglju od Sv. Lucije, ki je s sekiro ubil svojo družino.
V Trstu so včeraj pokopali urad-nika državne železnice Dragotina T r o s t a. Trost je bil navdušen narodnjak, ki je mnogo žrtvoval za narodne namene. Bil je hišni posestnik in gostilničar na Zabjeku. Kot tak se je aktivno udeleževal narodnega in naprednega gibanja.za kar je izredno mnogo žrtvoval iz svojih sredstev. UsmiJjen in dobrega srca je rado-darno podpiral reveže, ki so v njem imeli pravega očeta. Pred desetimi leti je stopil v železniško službo in je na to služboval po raznih postajah drž. železnice na Kranjskem, Koro-škem in Primorskem. Zadnja leta je služboval pri III. oddelku drž. železnice v Trstu, kjer si je pridobil sploš-ne simpatije. Najbrže radi prenapor-nega dela se je Trostu pred 7 meseci omračii um. Sedaj ga je resila smrt trpljenja. Velika udeležba pri pogrebu je pričala, kako priljubljen je bil pokojnik v vseh slojih. Vrlemu možu bodi  ohranjen  trajen  spomin!
SSavnost razvitia zastave šem-jakobske CUalnicu v Trstu obeta biti nekaj izrednega. Priglašenih je do sedaj 21 društev z 14 zastavami. Dne 2. julija nai, kdor more, pribiti v Trst, k Sv. Jakobu, kjer bijejo Slovenci najhujši boj. »Lega- laske sole in ćelo Salezijani nam raznarodujeio de-co. Podajte torej vsi našim vrlim de-lavcem s svojo udeležbo pri tej slav-nosti moralne in.materi jalne podpore.
Umri Je na Repentabru na Krasu posestnik in župan Ivan Ravbar, v £kednju pri Trstu pa posestnik in starosta škedenjskega Sokola Ivan Godina. Oba sta bila vrla naprednjaka in požrtvovalna delavca na narodno-gospodarskem polju. — N. v m. p.!
Porotno sodlšče v Trstu. Včeraj se je vršila pred tržaško poroto ob-ravnava proti trgovskemu potniku Antonu Berlakoviću. Obtoženec je poneveril tvrdki Greinitz, kot za-stopnik tvrdke za Kranjsko, Dalmacijo in Istro, 26.868 K 27 v, in sicer na ta način, da je sprejemal za tvrdko plačila strank. denar pa je obdržal za se in ga zapravil. Bil je tuđi strasten hazardist. Zaslužil je jako dobro in je imel na mesec več kot 900 K dohod-kov. Obtoženec prizna, da si je denar res pridržal. toda on trdi, da ni imel namena tvrdko goljufati. Ima haje bogato nevesto. ki mu bo pri-nesla v hišo 80.000 K in na to je on računal. Imena neveste sociišču ni hotel povedati. Dognali so tuđi, da je 10.000 kron od poneverjene svote že vrnil. Po daHšem posvetovanju so porotniki potrdili vprašanje glede po-neverbe in sodišče je obsodilo Berla-kovića na 4 mesece težke ježe.
Ponesrečen žepni tat. Aloj. Vek-jet, delavec v Trstu, je prišel v neko k'ostilno, kjer je našel pri mizi neznanca, ki ie spal. Stopil je k njemu in mu hotel ukrasti uro in verižico. Neznanec se je prebudi!. pograbil Čašo in udaril z njo Vekjeta tako silno, da mu je prebi! čelnico. Odpeljali so teiko ranjenepa v bolnico.
Zastrupil se ie v Trstu ziiscbni nastavljencc. 261efni Leo .Iclovšek, doma \t Vrhnike. Izpil je *tcklcnico phenilove kisline. Odpeljali so ga v tržaško bolnico. Vrrok poskušenega samomora ic neznan.
Kmečka vorna. V neki gostilni v okolici IsoJe so se sešli na binkoštno nedeljo kmetje iz dveh vaši, ki se so-vražijo. Nactal je prepir in previđen gostilničar je odslovil kmete iz dajše vaši. Ti so odšli iz gosiilne in poča-kali svoje nasprotnike na cesti, kjer se je vnel v kratkem hud boj. Tepli so se s palicami, kolmi, nozi in tuđi streljali so s samokresi. Po boju so našli na cesti kmeta Gennanisa mrt-vega. Bi! ie dvakrat »istreljen v prsa. Drugi ranienci so pobegnili. Orožniki so aretirali šest kmetov, ki so imeli pri sebi samokrese. Ko so jih peljaii v zapor, je malo manjkalo, da jih razdraženo ljudstvo ni iztrgalo orožnikom iz rok. da bi jih bili linčali. Uvedli so v obeh vaseh preiskavo, toda predno so orvižnik prišli, je že pobegnilo nekaj udeležencev od doma.
Shod priiatnik nastiiljn-cif i Intien danu.
Druitvo »lov. trsovskih sotrnd-nikov, mmMm\^m%k\ odbor sloveti-»kega tncovskeiti drttitva »Merkur«, dm*4vo slovenskih trgovskih poimtkor \m baaCni tai privatei md*
nlki so imeli snoči ob pol 9. v veliki dvorani Mestnega doma shod, da označijo svoje stališče napram predlagani noveli o izboljšanju penzijske-ga zakona iz leta 1906. Privatni na-stavijenci, zlasti trgovski sotrudni-ki po ćeli Avstriji, žele da bodo tuđi oni deležni tega zavarovanja ter so zoper to, da bi se jih priklopilo splos-nemu zavarovanju. Zategadelj na številnih shodih preciziralo svo^e stališče.
Snočni shod, ki bi bil lahko še mnogo bolje obiskan. je otvoril v imenu društva slov. trg. sotrudni-kov njegov predsednik De Ancona ter pozdravil navzoča poslanca d r. Ravni harja in Gostinčarja ter d r. W i n d i s c h e r j a in ime-noval za zapisnikarja gg. Armiča in S v e 11 i č a. Po jedrnatih pojasni-Iih g. S e 1 j a k a je g. Silvester škrbine razpravljal v daljšem govoru o važnosti penzijskega zavarovanja za trgovske nastavljence. Dosedanji zakon je zelo pomanjkljiv zlasti ker ne precizira, kdo mora biti po tem zakonu zavarovan. Izpočetka je pre-vladovalo mnenje, da morajo biti vrsi privatni nastavljenci zavarovani, go-sposka zbornica pa je crtala oni od-stavek, ki zahteva zavarovanje tr-Kovskih nastavijencev in deiovodij. Enako se je izrazilo potem tuđi upravno sodišče. Sedaj, ko je vlada predložila zbornici novelo o preured-bi tega zakona, je čas, da se trg')v— ski sotrudniki pobrigajo, da bodo sprejeti v ta zakon. Kot drugi je go-voril državni poslanec
dr. Ravnihar
ter začetkom svojega govora nabasa! važnost socijalnega gibanja zadnjih 50 let, kateremu mora slediti vsaka politična stranka, če hoče iti z duhom časa naprej. Za vsa ta velika socijalna vprašanja se zanima tuđi narodno-napredna stranka, ki želi okrepiti narod v gospodarskom, ! političnem in kulturnem oziru. V so-cijalno-političnem življenju ^e eno najvažnejših poglavij delovanje za socijalno oskrbo delavcev. Zbornica je resila tozadevno že bolniško zavarovanje in zavarovanje v slučaju nezgod ter se bavi sedaj s starost-nim zavarovanjem. Prvi korak na tem polju pomeni zakon iz leta 19%, toda že takrat so se pokazala na-sprotstva ki so bila deloma : osledi-ca netočnega besedila. Zato je skle-nila vlada predložiti parlamentu no- J velo k temu zakonu, da ga izboljša. Ob enem s penzijskim zavarovaniem i pa je na dnevnem redu tuđi splošno ! starostno zavarovanje. za katero se , posebno zavzemajo socijalni demokrati. K splošnemu zavarovanju hoče pritegniti zakon vse plasti, vsled česar je razumljivo, da ta zakon ne more nuditi vsem plastem. ki olaču-jejo večje rente, onega. kar bi pm nudilo penzijsko zavarovanje. Po-polnoina umljiva je tedal želja rr-govskih nastavljencev po penzij-skem zavarovanju vsled česar ob-Ijublja kot zastopnik Ijubljanskega mesta. da se bo zavzel za zaMeve združenih     privatnih   nastavjjencev.
Ko je govoril še poslanec Go-stinčar, ki je priDoročal spomenico na poslanca dr. Lichta ter se izrekel za nekako zavarovalno godljo t. i. za pomešanje tr^ovskih sotrudnikov med ročne delavce je bila ^ogiasno sprejeta sledča od g. Seljaka predlagana
resolucija.
Visoka državna zbornica na Du-naju!
Združene organizacije trg. in priv. nastavljencev. na stanovskem shodu z dne 28. maja 1912. prosi jo nujno. da se povodom zboljšanja zakona z dne 16. grudna 1906 glede penzijskega zavarovanja v priv. služhah in nekaterih javnih sl«ižbah nastavljenih uslužbencev dolžnost zavarovania obdrži za vse nasiav-Ijence. torej tuđi za prodajalce, sl-Ja-disčnike in da se besedilo § I penz. zav. zak. v smislu nastopnega sklepa na shodu združenih organizacij trg. in priv. nastavljencev določi:
Shod združenih organizacij trg. in priv. nastavljencev zahtevn, z ozirom na to, damnogi priv. nastavljenci po sedanjih določilih § 1 privatno zavarovanjskega zakona nišo deležni starostne preskrbe, sledečo spremembo:
Zavarovanju podvrženi so vsi priv. nastavljenci, ne glede na spol ali prejemke.
Zavarovanju podvrženi pa so tuđi vsi nastavljenci v javnih služ-bah, ki nimajo pravice do kake provizije ali pokojnine.
Kot nastavljence v smislu tega zakona se ne smatrajo one osebe, ki služijo kot obrtniški (tvorniški), rudarski, kmetijski oziroma gozdarski delavci in sluge ali oni, ki opravljajo poselska dela.___________________
Naprednjak!,
prlspevajte xa ■arodnl sklad!
Dnevne vesti.
+    Silno   se    sedaj    širokousti
»Slovenec«, ker je Kregar ušel zasluženi kazni. Toda »Slovencu« to kri-čanje kaj malo pristoja, ko vendar vsa javnost ve, da se ima Kregar samo Erženu zahvaliti, da je utekel ro-ki pravice. Ako bi Eržen v svoji be-di in revščini, v katero ga je pahnil Kregar sam, ne bil zagrešil onih mal-verzacij, živ krst bi gospodu Kregar-ju ne pomagal, da bi ga porotniki ne proglasili za krivega in da bi mu sodišče ne prisodjlo zaslužene kazni! Zato bi bilo od Kregaria in njegove-ga glasila veliko pametnejše, ako bi se sedaj ne ustila preveč o Kregarje-vi nedolžnosti in o veliki krivici, ki se je baje Kregarju zgodiila, da se ga je dolžilo sleparij, ki so v nasprotju z zakonom. Saj je vendar obravnava pokazala dovolj jasno, kako zelo upravičena je bila obdolžitev, da je Kregar pred volitvami v trgovsko zbornico 1. 1909. izvrševal take manipulacije, ki so po zakonu strogo zabranjene. To širokoustenje pa je Še tembolj neokusno, ako se uvažuje,da se imajo Kregar in gotovi njegovi to-variši samo velikodušnosti somišlje-nikov narodno - napredne stranke in narodno - napredni stranki sami zahvaljevati, da nišo bili tako! po vo-litvah 1. 1909. izročeni zaradi volllnih sleparij sodišču in da so ušli kazni samo zategadelj, ker so naprednjak! pustili stvar mirovati in zastarati. Ali ni tako, g. Kregar?
-f Kdo lažnjivo poroča? Včeraj-šnji > Slovenec - se pritožuje, češ, da so napredni listi »lažnjivo in zlobno-zavito« poročali o Kregarjevemu procesu. Nasproti temu lahko z naj-mirnejšo vestjo trdimo, da so napredni lisli, predvsem pa »Slovenski Narod« poročali strogo objektivno samo to, kar so obtoženci in svedoki v resnici izpovedali. Poročali so vse to, kar se nanaša na politično stran ob-ravnave, kratko registrirali pa so one izpovedbe, ki so se tikale zgolj privatnega življenja Erženovega. — >Slovenec« je v tem oziru seveda drugače postopal in je posvetil baš tej plati procesa največjo pozornost. To je njegova stvar, toda očitati naprednim listom »lažnjivo in zlobno-zavito poročanje^ zategadeii, ker leti nišo sledili njemu na to polje, to je drznost in nesramnost. Pač pa mi lahko upravičeno trdimo, da ^Slovenec « o Kregarjevem procesu govori neresnico. Včerajšnji »Slovenec« namreč piše: »Lenarčič je svojo trdi-tev, da bi Kregar vodil te manipulacije, pred sodiščem preklical.« Da pokažemo, kako »resnično« poroča »Slovenec«, priobčujemo tu še en-krat pasus iz obravnave, nanašajoč se na Lenarčičevo izpoved. Evo ga: »D r. Kukovec: Sedaj pa^vas vprašam to - le: Vi pravite, da je Iv. Ktegar popolnoma nedolžen. Kako pa to, da ste nekoč šli s Kregarjem čakat na kolodvor bivšega predseđ-nika trgovske in obrtniške zbornice Lenarčiča, ter ga prosila, da naf radi falsifikaci! ne dela nobenih težav? — Štete: Ne, se ne vem spominjati, pač bila sva na kolodvoru, toda nisva Lenarčiča ničesar prosila, marveč sva samo zahtevala, na! on afero o falsifikacijah javno pojasni. To ie nama obljubil. a ne storil. — D r. Kukovec: SUšite, g. priča, gosp. Le-narčič je včerai prisegel, da ste ga prosili, naj vam ne dela težav. — Dr. Zangger: Er hat dann wider-rufen! — D r. Kukovec: Saj je v zapisniku, naj pa se prečita! — Av-skultant Nendl je nato prečital dotični pasus v zapisniku, ki se glasi: »Da bi ne izvajal konsekvenc in jim ne delal težav I«
(Splošno gibanje, dr. Zangger umolkne!)«
Sedai pa vprašamo »Slovenca«, kaj je gospod Lenarčič preklical?
-1- Socijalni demokratje o Kre-garjevem procesu. »Zarja« priobčuje o Kregarjevem procesu to-le povsem umestno notico: »Kregarjeva afera se zdi klerikalnemu »Slovencu« pri-merna slanina za lov na naivne politične miške, ki naj bi verjele, da je oprostitev obtožencev pred celjsko poroto obenem oprostitev klerikalne stranke in njene politične morale. Ali »Slovenec« bo moral hoditi jako da-leč, če bo hotel naj ti ljudi, ki mu bodo verjeli, zakaj javnost vendar ne sodi le po tem, kar so izrekli porotniki, ampak tuđi po tem, kar je pokazala obravnava. Dejali smo davno in včeraj smo ponovili, da nas zaradi Kregarja prav nič ne boli glava in ne izcedimo ne ene solze, ker se za njim nišo zaprla vrata zapora. AH da so klerikalci organizirali volilno sleparijo, je razprava tako nedvom-no dognala, da ne zataji »Slovenec« tega dejstva z vso jezo do Eržena. Kakor nam ne gre za Kregarja, tako tuđi za Eržena ne, in z vsem klerikalnim rohnenjem se ne bomo dali speljati na osebno polje, kjer ničesar ne iščemo. Zakaj edino, za kar se vpraša pri vsej stvari, je to: Kako vodi klerikalna stranka svoje politične boje? In celjska obravnava ie na
Stran 4.                                                                                           SLOVENSKI   NAROD.                                                                                          I2i stev.
to odgovorila v dokazihrem postopa-iriu: S sJepariJami! — Ne pravimo, da ie to edina metoda klerikalcev; tuđi brutalnost jim je všeč, žuganje z gospodarsko škodo; zloraba oblasti je tuđi sredstvo, katerega se ne branilo. Samo enega momenta ni v klerikalnih volilnih zrnagah: Politične-ga prepričanja volilcev. Če bi hodili klerikalci s tem elementom na voli-šče, bi dobili komaj toliko glasov, da bi se ne pozabila njih eksistenca.«
-*- VI jod no vprašanfe do g. Iva-aa Kregarja v Ljubljani, ako se je morda že sedaj — po obravnavi — spomnil na ime nekega Vinka Bona-čiu takrat za časa sleparskih pred-priprav za predzadnjo volitev v tr-govsko ki obrtno zbornico — brez službe, preje pa trgovskega usluž-benca pri tvrdki Kordtn v eni korar-skih hiš? Ker se pri celjski obravnavi ni spomrtH na to ime, hoćemo mu priti na potTK>č iti mu tuđi povedari pri katerem potku sedaj dotičr.ik služi kot korporal. Ako g. Kregar ne ve za njegov naslov, ga lahko izve v našem uredništvu. Po informacijah pri Booaca bo si morda osvežil spo-min v toKko. da bo vedel. da mu Eržen ni đonašal na. dom imenikov, marvec pravi pravcati obeutski ka-taster.
-1- Radovedni smo, ako bo moraftčoo obsojeni Kregar izvajal konsekvence m odložil svetniški mesti v trgovski zbornici in občrn-skem svetu ter predsedništvo pri obrtno-posDeševalnem u radu.
4- b sodne službe. V pokoj je šel višji dežetnnsodrri svetnik \V. Oanđini iz Novega rnesta. Ganuini se preseli v Oradec.
-r Iz obrtno - bolske službe. Učitelj na državni obrtni soli v Ljubljani Ivan Bernot je prestavljen v IX. činoviM razred.
-f- Iz ljudsko - šolske služfce. V Srednjo vas pri Kočevju je nastavljena namesto obolelega nadučitelja Jurja Erkerja kot suplentinja učiteljica Elizabeta Honigmann. na ljudsko solo v ŠL Petru pri Ljubljani pa priđe kot snplentin.ia names'o učiteljice Marije Levstikove, ki ima zaradi bo-lezni do konca šolskega leta dopust, bivša provrzorična učiteljica v Selcih Marija Habe.
—  RazdetUev    daril    častnikom povodom     tekmovalnega     streljania gorskih pol kov  v  Ljubljani.    Darilo
nadvojvode Frklerika. in sicer zlato tohačnico z začetnicami in 200 K v zlatu je dobH kot najboliši strelec na cesarsko tarčo poročnik W e r I e i n od 17. poika. Darilo ljubljanskih dam, m sicer kip boginje zmage je dobil poročnik G aw a I a t z od 4. pohta, Darili kranjske dežele za domaći polk. in sicer srebrno posodo za kavo, je dobil nadporočnik Lan?er in srebrno šatuljo rnajor Mosti. Darili Ijubljanskega rnesta za častnike do-mače^a polka pa sta dobila stotnik F i n k in poročnik H ii b e 1, darilo Apfahrernovo pa je dobil poročnik Š e š e r k o. Poleg teh je dobilo se več častnikov drugih polkov več častnih darH.
—  Urar! je na svojem posestvu v Stožicah tvomičar salarn in trgovce z delikatesami v Ljubljani gosp. Ivan B u z z o 1 i n i. P. v m.!
—  Pri dijaškem izletu, ki ga priredi ljubljanska podružnica »Avstrij-skega mornariškega društva« oskrni godbo pri obedu in na krovu pešpolk št. 32. Udeležencev#se je  priglasilo tofiko. da so morali naročiti    drugi parnik za 2^0 oseb.
—  Škriatinka naznanila se je v tednu od 19. maja do 25. maja 1912 v mestu štirikrat, vsi ti slučaji so se oddali na infekcijski oddelek deželne bolnišnice. kamor se je prepeljal tuđi en otrok z Dobrove. Med naveden i mi slučaji  sta dva, ki  zadeneta  gojenki uršulinskega internata;    vsled    tega ostanejo vse notranje uršulinske so4e zaprte do vštetega 6. junija.
—  Glas Iz občinstva.   Odstrani-tev klanca in razMrjenje Grubarjeve ceste sicer napreduje, toda prepoča-si za prizadete. Voziti morajo sedaj skozi Hradeckega vas pod Golovcem in po Karlovski cesti in Starem trgu v mesto, kar pa je zaradi klantev na teh cestah in njih ozine zelo težav-no in dostikrat naravnost nemogoce. Zato izrekajo    prizadeti    posestniki nujno željo, da bi se dela pri Grubar-jevi cesti kolikor mogoče pospešila.
—    Prva     slovanska     tovarna igralnih kart v Ljubljani. V industriji napredujemo, zlasti na    slovanskem jlgi počasi. zato s tem večjo radost-}o pozdravljamo vsako   novo   industrijsko nodjetje, o katerem lahko tr-dimo, da je res naše in da se ž njim krepi naša gospodarska sila.    Tako novo podjetje je »Prva sJovanska to-varna Hcrahtili kart v Ljubljani«, ka-tera se je   osnovala in že   deluje   v polnem obfCgu, to je, izdeluje razno-vrstne fgrafcie karte in jih razpošilja širom vsega slovanskega sveta- Te karte so označene s slovanskimi ti-pi, kar lim daje prednost pred nem-ikimi, ualijanskimi    in    franeoskimi kartami.   Danes   samo  opozarjamo sknransko Javnost na te   krasno   v sJov«nskcra doba   izdelane   i^ralne
karte, a vsi slovanski rodoljubi naj
bi se potrudili, da se te naše karte, ki nam vzbujajo spomine na življenje in zgodovino Slovanov, uvedo v javnih lokalih, posebno v kavamah, a tuđi v slovanskih družinah naj bi zavzemale svoje mesto le naše slo-vanske igralne karte. Pripomnimo, da je tvornica pravkar izdala krasen tarok, ki lahko uspešno tekmuje z vsemi enakimi nemškimi, laškimi in franeoskimi proizvodi. O igralnih kartah, ki jih proizvaja ta domaća tvornica, borno se obširneje sprego-vorili.
Toplice nm Dolenisketn: Kopali-ška sezija se je pričela s 1. ma]ni-kom. Dasi je ta mesec letos še izred-no hlađen, vendar je dospelo v toplih dneh precejšnje število gostov izkat si zdravja, ter se iznebit mučnega tr-ganja v gorkem vrelcu. Do zadnjega časa je bilo tukajšnje kopališče malo znano po širnem svetu, a sedaj je tuđi v tem oziru na boljem. Izredna zdravilna moc vrelca je že znana da-leč preko meje domače dežele. To nam dokazujejo gostje, ki v vedno večjem številu prihajajo onstran mej naše države. Nespametno bi bilo to-rej. če bi se lastni deželani posluže-vali drugih oddaljenejših in dražjih kopališč ter tako zanemarjali doma-čo dobroto. — Kdor torej čuti nole-čine, trganje, naj nikar ne odlaša, takoj naj se napoti v dolenjske Toplice, in gotovo mu ne bo žal.
Nočni napad. Pred par leti se je naselil v P<.*istenici Alojzij Dralka, zastopnik dunajske zavarovalne družbe, ki ni rtikier pritinbMv^n. Dne •u i. 1. je pnšct t vraika na Nejeni v Toplice, kjer je ostal pozno v noč in popival po raznih gostilnah. Proti polnoci je bil v Zupančevi gostilni, kjer je bil tuđi nek Anton Pire iz Sela pri Toplicah. Vino in pomladno razpoloženje mu je zašlo v kri in se je skril v temen kot gosttlne, da bi prišel neopažen potem k dekletom. Ta lepi računček mu je prekrižal go-stilničar. ki je bil zapazil Pirea in ga iztiral iz gostiine. Tuđi Dralka je od-šel in se podal še v Sitarjevo gostil-no. kjer pa ni ostal dolgo, kajti ko je ođhajal proti Ptxlturnu. je slišal pred seboj Antona Pirea peti, doiti ga pa ni mogel več, kakor bi ga bil rad, da bi ga vprašal. če bo sel to jutro po les na Rog. Na Podstenico je namreč dobri dve uri hoda in sicer vedno po gozdu. v katerem tuđi medved ni ravno redka prikazen. Ko je prišel Dralka do Pirčeve hiše. je vstopil v njo, da bi zvedel. če se lahko pelie s Pircem. katerega vodi pot na Rog skozi Podstenice. Komaj pa je Pirea nagovoril. mu zažj^a Pire, da mu ho že nomagal. Dralka je kar odšel. toda Pire je pridrvil kakih 200 kora-kov daleč s kolom za njim in ga uda-ril parkrat po glavi ter ga pobil na tla. Dralka je zadobil zelo hud udarec nad desnim očesim. ki rnorda z njim ne bo nikdar več tako dobro videl kakor preje.
Posredovalčevo plaiilo. Dne 5. maja t. 1. sta vozila Janez Pečnik in Janez Virant železniske prage. Pečnik je vozil nanrej, Virant pa je ostal nekoliko zadej. Ko je pripeljal do Pcčnikove hiše na Rasčici, je videl, da imalo Janeza Pečnika na tleh France Žužek in njegova žena F'-an-ca ter .fanez Grebene, njegiva /ena Marija in njun sin Anton. Vsi s*> ne-usmiljeno pretepavali Pečnika. Virant je pristopil, da bi posred val, oziroma miril, pa ie kaj slabo \ ale-tel. Tri je so se zaleteli v njega in ga tako premikastili, da se je zdelo orožnikom preveć in so pretepače ovadili.
Napaden lovski čuvaj. Janjz Po-toenik. lovski čuvaj kneza Auer-sperga. je pil dne 14. aprila t. 1. na Spodnji Straži v gostilni Janeza Čampe. Bil je nekoliko dobre volje in je preveč silil v tam navzoco Tere-zijo Pelo iz Podturna. Janez I »rganc je zaraditega posvaril Potočnika, ki mu seveda ni bil tih. Navzoči fantje so se začeli na sumliv ;n grozeč način zbirati okoli Potr, i. ki je sto-pil zaradi tega na stol in potegnil revolver. Fantje so oclstopili in mu potem nišo prišli več blizu. Ko je pa Potočnik zvečer odhajal proti Brezovi rebri, kjer je doma. je šel po-tihem za njim Janez Okleščan iz Spodnje Straže in je hotel od zadaj napasti Potočnika. Ta je pa OklešČa-na še pravoćasno zapazil. se obrnil in oddal v zrak proti zasledovalcu štiri strele. Okleščan je zbežal in pripovedoval bojda Ijudem, da je hotel Potočnik u vzeti le revolver.
JHodras sa ie pićil. Janez Kralj iz Radeljce se je spravil nad modrase in gade. Ne morda za to, ker so te kace škodljive, ampak ker se dobi za vsako glavo 1 K. Res jih je nad 60 nalovil, ker je bil ztio pogumen na lovu na te kace. Pogumen pa je bil, ker stanuje nedaleč od Radeljce nek človek, ki zna kačji pik zagovoriti. Ko ga je dne 14. maja res picil god, je stekel k zagovarjalcu, da naj mu strup pana. Mož je delal hokus- pokus po vzorcu bivšega župnika s Primskovega. ki je bil zdravil ljudi z blagoslovljenim kruhom, a Kralj bi btl umri, če bi ne bili drugi svet ovali,
da naj pije mnogo Žganja. Zagovar-jalčev recept bodo uporabljali men-da na medicinski fakulteti katoliške-ga vseučilišča v Solnogradu, morda v zvezi z lurško vodo.
Nesreća nikoji ne praznuie. V Sedlarjevi gostilni v 2abjivasi je pil dne 29. aprila v družbi Ane Košele in Alojzije Turk neki trgovec. V gostil-no sta prišla tuđi Anton Bačar in Martin Lenarčič iz Brusnie, ki sta se kmalu začela vtikati v pogovor tr-govčevega omizja, in ništa, ker sta bila vinjena, hotela odnehati, dasi so iima večkrat rekli, da naj se ne vti-kata v njihov pogovor. Nazadnje sta se pograbila Lenarčič in trgovec ter je prvi tako nerodno nadel, da si je zk>mil nogo nad desnim gležnjem. Pravijo, da je padel Lenarčič bolj vsled pijanosti kakor radi kakega šunka.
Vrtalni stroj] pri zgradbi belo-kraniske železnice. Dne 23. maja so pripeljali pred vhod bodočega predo-ra prvi vrtalni stroj, ki obstoji iz dveh popolnoma ločenih delov. En del je motor na bencin, ki je zvezan s transmisijskim jermenom z drugim delom, onstoječim iz sesalke in močnega kotla, v katerega se goni zrak, ki se silno stisne. Ta stisnjen stavijenih ceveh, dolge so nad 100 m zrak je napeljan po hermetično se-Ijenih ceveh, ki so dolge nad 100 m in se lahko še podaljšajo. Na koncu cevi je v cevi samo vijak,nakaterega je pritrjen sveder. Zračni pritisk vrti vijak in goni sveder, ki zvrta v kaj
: kratkem času po en meter dolge luk-
| nje v kamen.
Iz strahu pred kaznijo pobegnil.
!>ele 19 let stari Lojze Podržaj od Sv. Križa pri Trebnjem je sklenil z Marrjo Teran iz Doline pogodbo, da ji bo navozil izgovorjeno množino kamenja. Res ga je navozil, toda ne takšnega, kakršnega je bil obljubil. Marija Teran je zahtevala kamen po-gojene vrste, Podržaj pa ga ni hotel navoziti. Teran ga je tožila in sodi-šče je obsodilo Podržaja, da mora navoziti Mariji Teran ravno tak kamen, kakršnega si je bila Teran izgovorila. Iz jeze, da je pravdo izgubil in da mora plačati stroške, je vrgel Podr/af dne 11. maja t. 1. v pritHČno okno Marije Teran blizo do 3 kg težak kamen rekoč: »Na, ali bo dober takle kamen?« Kamen je razdroMl sipo in okno in padel menda na posteljo Marije Teran tik poleg nje in bi jo bil kmalu dodobra poškodoval. Po činu je Podržaj nenadoma zginil iz domaćega kraja in se nahaja najbrže v novomeski okolici pri zgradbi belokranjske  železrrice.
V znamenja dr. Krekovega noža. Jože Kocevar iz Malin nad Semi-čem je bil izročil svoje posestvo svojemu sinu Janezu Kočevarju. ki se je kmalu na to oženil. Kakor običajno se žena njegova ni mogla razumeti z njegovim očetom. svojim tastom. Dne 21. januarja je skočila v njega in ga zanodila od hiše. Ko je prišel Janez Kocevar domov. je žena poto-žila možu. da jo je njegov oče prete-pal. Zato je sin hitro stopil za očetom, ki je pravkar zapuščal rodno hišo. ga dohitel. vrgel na tla in pre-tepel. Čujemo, da pojde v priznanje praktičnega priznanja dr. Krekove morale tri tedne ričet jest v — Metli-ko. Dober tek!
Nesreća pri zgradbi belokranjske železnice. Pri Crn omi ju je kopal zemljo na nameravanem železnič-nem tiru helokranjske železnice tuđi nek Miško Krajnik, ki ima že malo-dane 70 let. Da bi si kaj dela prihra-nil, je zemljo izpodkopaval, tako da bi se mu morala potem sama zruši-ti navzdol. Delovodja Oregor Misko^ lin ga je opozoril na nevarnost, da ga lahko zasuje izpodkopana plast zemlje. Ko ga je Krajnik vprašal, kje bi ga lahko podsulo, mu je delovodja Miškolin to pokazal. Ko se je pa Krajnik okrenil in ozrl, mu je stopinja izpodletela in je padel navzdol z glavo naprej in sicer na tračnico tako nesrečno, da si je ubil glavo. Prvo pomoč mu je dal okrožni zdravnik dr. Josip Malerič, ki je poslal pone-srečenca, takoj potem. ko ga je ob-vezal, v bolnico usmiljenih bratov v Kandijo. Krajnik se je bojda smrtno-nevarno poškodoval.
Junak z revolverjem. V nedeljo, dne 5. maja t. 1. je našel gostilničar na Selu pri Temenici Anton Kovačič, po domače Sterovčan, ko se je vrnil od nekega posla okoli devetih zvečer domov, v svoji gostilni v nekem kotu skritega siloviteža Mihaela Mah-neta. zidarskega pomoćnika po domače Joškovega iz Temenice, ki bi po svojih dosedanjih izkušnjah s te-peži in sodnijo že lahko malo bolje pozna! paragrafe o tepežih. Kovačič je hotel Mahnetu pokazati, da ga je opazil v kotu. zato ga je pozdravil. Mahne pa, ki je bil nekoliko napit, je takoj osorno vprašal: »Ali se hoćete prečej malo stepsti?« Med pre-rekanjem je prišel zraven tuđi Anton Orabljevec iz Orma in hrnacij Oven iz Radohove vaši. Kmalu nato je Mahne izginil iz gostilne in se skril v temi pred gostilno. Nekoliko po-
zneje sta Šla ven iz gostilne tuđi Anton Orabljevec in Oven. Tedaj je nenadoma ustrelil proti njima Mahne iz revolverja dva oštra strela in je zadel en strel Antona Orabljevca, ki je stal le okoli 10 korakov daleč, v desno stran prs ter ga za življenje nevarno poškodoval. Orabljevca so prepeljali v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandijo.
Nasilna ženska. Iz Črnomlja se nam piše: Jožefa Krusec iz Učako-vac je kaj trmoglava in silovita ženska. Stara je okoli 44 let, omožena pa še ni. Bila je dolžna Miko Mihel-čiču, svojemu so§edu, malenkosten znesek, in si je vtepla v glavo, da MihelčiČ ne bo videl nikoli tega zne-ska. Mihelčič jo je dal zarubiti. Prišel je sodni sluga Janko Weiss, da zaru-bi prašiče, toda Krusec je postavila, ko ga je zagledala, kabljico vode na tla, stekla po gnojne vile, začela mahati proti Weissu in kleti, da bo pre-drla vsakega, ki bi poskušal priti v hlev. Mihelič in nek občinski odbornik, ki so ga poklicali, sta zbežala in tuđi sluga Weiss, če tuđi je izredno močan, je moral odnehati ter se je odpeljal s kolesom po orožnike na Vinico. Ko je prišel orožnik Cernič, se je Zefka Krusec zaprla v hlev in podprla vrata s kolom ter tuđi orož-niku na njegov poziv ni odprla, pač pa je rekla, naj se spravijo vsi stran, da nimajo pri njej nič opraviti, da ona ni nič dolžna, da tuđi v Ćrno-melj zavoljo tistih par kronic ne bo hodila in da vrat ne bo nikomur odprla. Sele z veliko silo in težavo se je posrećilo Mihelčiču, slugi in orož-niku odpreti vrata, pa je Krusec že mahala pri vstopu proti vsem trem z gnojnimi vilami tako da jo je moral orožnik brzdati z bajonetom. Dne 23. maja je dobila Krušec zaradi te javne silovitosti pri okrožni sodniji v Novem mestu 6 mesecev ječe. No, zda] se bo menda spametovala, da ne bo nagajala. k?kor dozdaj, vsem oblastvenim odposlancem, naj so prišli k njej po kakršnem koli oprav-ku in od kateregakoli oblastva iz Črnomlja ali od kod drugod.
Saprdinska morala. Tone in Mi-ca 2eljko, po dom. Anžuljkova iz Ri-polca, sta znana žganjekuharia. Pred par leti sta navidez nehala z obrtjo žganjekuhe in sta prodala vso pripravo, ker jima je bilo preveč plače-vati od žganjekuhe. Skrivaj sta pri-držala cei kotel z vso pripravo vred in kuhala žganje in ga tuđi prodajala. Da sta pa oblastvom zbrisala oči, sta kupila od časa do časa kak Hter sli-vovke in špirita in sta vselej, kadar so dobili pri njima žganje. trdila, da sta ga napravila za delavce s špirita, vode in kupljene slivovke. Vendar pa jima oblasti kar nič nišo zaupale in so finančni pazniki večkrat prišli tam mimo. Lani. malo pred božičem, je prišel mimo Anžuljkovih po službenih opravkih neki finančni organ in je zaduhal, da se je pred kratkem moralo kuhati žganje. Sel je v klet preiskovat in našel tam čeber s hla-dilno vodo, ki je bila še gorka ter kapo od kotla, ki je dišala še po žga-nju. Kotla ni našel, zato je hotel od-vzeti kapo, tedaj sta se pa zaletela vanj oba in vpila, da je sakramenska duša in kaj da misli, da onadva ne smeta kuhati žganja, ter sta ga držala za cev kape, da se je cev odlomila. Na paznikovo pripomnjo, da bo zadevo naznanil, je rekla Anžuljkov-ka: »Sakramenska duša, naznani kamor hoćeš, ali imaš kake priče, ali je kdo kaj videl? — Pri oblastnijah sta se zagovarjala pozneje, da najdena kapa ni kotlova kapa. ampak le ko-rec, s katerim zajemajo vodo, in da hladilna voda ni bila gorka, ampak se je finančnemu pazniku le gorka zdela. ker je prišel z mrzlega v gorko klet. Tuđi sta dejala, da ništa rekla ifnančnemu organu: sakramenska duša, temveč le saprdinska duša. No, cei nastop obeh Anžuljkov in njih be-sede, da naj le naznani, ker ni nihče videl in nima nobene priče, kaže le neko saprdinsko moralo, ki jo je odlikova sodnija pri Tonetu Zeljko z dvema mesecema, in pri njegovi ženi s 1 in pol mesecem zapora.
Pozor pred nekaterimi takozva-nimi agenti. Pred kratkem sta ponu-jala in vsiljevala dva ogrska agenta svete podobe in krucifikse z godbe-nim avtomatom ter sta zahtevala takoj 14 K naplačila. Ko so lahkomišlje-ni naročniki dobili naročeno blago, ni bilo nikjer vračunanih že vplača-nih 14 K, razven tega pa naročena podoba sploh ni čez 14 K vredna. Svarimo pred nakupom takih podob na obroke in navajamo en tak slučaj: Neki železniški-iuvaj Južne železnice je kupil tako^razpelo za 54 K na obroke po 2 K. Ko je plačal 6 K, je enkrat pozabil plačati. Takoj je imel na vratu tožbo, ki je bila vlože-na po advokatu, in je bilo stroškov 14 K. torej je imel že plačati 62 K. Mislil je, da tuđi stroške lahko plača v obrokih po 2 K, takoj je imel na vratu izvršbo in sicer je hotel dati advokat prodati malo posestvo, ki je bilo last čuvajeva. Stroškov je bilo nad 35 K, torej že 97 K. Plačal je stroške ogrskega odvetnika,   potem
je pa zopet zamudil plačati 2 K, in zopet je bil tožen. To ga je vjezilo, da se sploh ni brigal za nobeno reč več. Tožbe in eksekucije so rastle in so mu prodali naposled vse premič-nine, obleko, uro, omare, kuretnino in tuđi kupljeno razpelo, ki je bilo ce-njeno na — pet kron. Vse to je kupil tišti agent, ki je vsilil čuvaju razpelo, za majhen denar. Tako je prišel čuvaj ob kupljeno razpelo, ob 55 K in ob vse premičnine. Nekaj naših ljudij se je zbrihtalo, in če bere kak inse-rat ter vidi, da ima dobiti kaj iz Ogrskega, kar skomigne z rameni in ve, koliko je ura bila. Pri vseh kupčijah z Ogrsko je namreč v pogodbi klav-zula, da se toži na Ogrskem. Naša sodišča takemu zapeljivcu niti pomagati ne morejo, ražen v par slučaiih kupčij na obreko, kjer lahko odre-čejo izvršbo, če priđe nesrečnik in razloži, kako in kaj, predno mu kaj prodajo. — Ogrskim inseratom pa ne damo itak nobene vere.
Stavbna sezona v Idriji ni tako živahna letos kakor je bila prejšnja leta. Zlasti se pozna to pri zasebnikih, ki grade na novo le dve majhni hi-šici in sicer Josipina Likarjeva na stavbišču stavbne in kreditne zadruge in Anton Koler. Nekaj posestnikov bo svoje hiše prezidalo in popravilo. Krepko pa se giblje c. kr. rudniški erar v tem pogledu. Videti je, da odkar je rudnik pod novim ministr-stvom za javna dela, je nastal zanj popoln preporod. Stare naprave se morajo umikati novim modernim, od-govarjajočim najnovejšim tehniškim pridobitvam. S tem se povzdigne pri-dobitno zmožnost dobičkanosnega idrijskega rudnika, skrbi pa se tuđi za zboljšanje higijene delavstvu. Lansko leto se je napravilo več preoblačilnic in umivalnic za delavce in prostore za obedovanje, letos priđe v tem oziru na vrsto Francov jašek in tovarna. Pri Jožefovemu rovu se napravi dvo-stopni zračni stikalnik z električnim obratom. V tovarni bo nova naprava za neprestano odvažanje žgalniških zaostankov, ki bo obstojala iz 360 m dolge ozkotirne železnice z lokomotivo na bencin z 10 HP, galerije za varstvo proge proti rušenju kamenja. Pri Francovem jašku se bo izmenjal star leseni oder z novim železnim prostostoječim in na mesto starega parnega stroja za dviganje rude iz jame se postavi stroj z električno go-nilno močjo. Podere se poslopje za erarično kovačijo, ki se namesti v po-slopju zbiralnice. V interesu mesta bi bilo, da se obratovzlnice prestavijo kolikor mogoče iz sredine mesta. Po-veča se tuđi nidniška elektriška centrala. V žgalnici se je postavila nova peč. Toliko naprav toraj v enem letu, kakor preje ne v desetietjih. Je to z veseljem pozdraviti, da se modernizira državni rudnik tuđi na slovenskem ozemlju. Poleg c. kr. rudnika pa gradi tuđi gozdni erar na starem šolskem trgu novo upravno poslopje in cestni erar razširi državno cesto v Zali. Tem javnim korporacijam se hoče vredno pridružiti tuđi občina, ki marljivo popravlja pota in ceste in zboljšuje kanalizacijo. Ob primožičevi in Trevnovi trgovini se je napravil nov lep trotoar, ki jih Idrija tako nujno pogresa. Za visoko ležeći del mesta „Pront" se je zgradil s precejsnjimi troski nov vodovod, ki bo tuđi za slučaj požara dobro služil. Se več pa bi lahko storila občina, da bi bil že proračun potrjen, ki se vsled klerikalne nagajivosti že mesece zaviačuje. No pa navzlic kleri-kanim zaprekam se Idrija krepko razvija.
Preselitve v Ljubljani. V za-njem selitvenem roku se je v Ljubljani preselilo 347 strank oziroma družin, ki so šteie blizu 1600 oseb. Nanovo je prišlo v Ljubljano 21 strank, izselilo pa se je 16 družin ve-činoma, ker so bile prestavljene v druge kraie. — Pomanjkanje malih in srednjih stanovanj je še vedno ob-čutno.
Zdravstveno stanje mestne ob-čine ljubljanske od 19. majnika do 25. majnika. Novorojenih je bilo 27, . mrtvorojenih 7, umrlo jih je 20 in sicer 10 domačinov in 10 tujcev. Umrli so za jetiko 4 (med njimi 1 tujec), vsled mrtvouda 1 in za razlienimi boleznimi 15. Za infekcijoznimi bo-leznimi jih je obolelo 6 in sicer 5 za škrlatico (eden iz dežele) in 1 za ti-fusom.
Kinematograf »Ideal«. Danes in jutri vidi se še krasna senzacijska drama »Gospodična gospa« pri ve-černih predstavah. Ražen te slike še več komičnih in naravnih posnet-kov. — Spored je jako lep in pripo-ročljiv.
Cirkus Stutzbart. Rokoborbe za mojstrstvo Kranjske se v cirkusu Stutzbart še vedno nadaljujejo. Sno-či so se borili trije pari, med temi domačin Jurman z Christensenom. Borba se je vršila z odmorom 2 minut po 5 minutnem borenju. Borba je ostala neodločena in se konca danes. Borbe se je udeležilo nekaj prav dobrih borilcev.
Elektro - Bioskop v Latterman-novem drevoredu ima do petka sle-deči spored: Pomlad na i talijanskih
121  štcv.                                                                                                      SLOVENSKI   NAROD.                                                                                                         Stran 5.
I jezarife. Vjetfe princezraje Cartouche I v fMffHkih katakomba!*, tlocem si-I na. Polnoćna prikazen. Delo skrnov I v Indiji. Nepričakovan zlat dcž. N>e-I ^ova prva soproga in Kunidunda fc preživahna.
Prve fedBne gobe so danes do-spete na takajšnji trg. Kupčev je bilo mtHJf©> blaga malo, cenc srednje visoke.
Otrtfca popustila je dne 18, t. m. neka neznana ženska ženi železni-škega uslužbenca Mariji Samotorča-novi na Cesti na Loko št. 18. Neznanka }e tam prenocevala ter zjutra! ob 4. šla ven. odkoder se ni već povrnila. Otrok je inoifccga spola tn star kake tri mesece. Neusmiljena mati Je okoli 20 let stara, boli majh-rra, suhega. podofeastega obraza, plavih las, slabih, zgoraj škrba^tih zob ter je imela na glavi belo-rume-no ruto, belo, crno križasto jopo, čr-io krik> in govori v gorenjskem na-rečju. Navedenka }e Samotorčanovi *-ekla. da je prišla z otrokom iz bol-r;usnice. Kdor bi vedel o nji kake podatke, naj fih blagovoli sporočiti mestrri policiji ljubljanski.
Cigava je ura? Na binkostno ne-Jeljo ie prinesel v neko gostilno v Krakovem nek po imenu neznan človek. ki je govoril nemško. srebrno žepnn uro z double verižico ter jo ponud'.l v prodaj nekemu delavcu. Med tem. ko je delavec nesel uro na policijsko stražnico. jo je neznanec neznano kam odkuril, iz česar je su-rniti. da ura z verižico izvira iz nepoštene provenience. Lastnik naj se zglasi zanjo pri policiji.
Klati vitez. Dne 18. t. m. je prisel
star človek, ki je imel crne brke in 'ase ni črn trd klobuk ter se je pod-
Irisal: V. Rvcfilih. inženir iz Prage. Vavedenec ie tam tri dni stanoval in ostat za sobo dolžan 0 K 50 v potem pa neznano kam odšel. Tuđi v neki k'ostilni je ostal na jedi in pijaci 1 K 2Ov dolžan. Baje je odšel proti Trstu. Pozor!
IPifieta vlomflca. Kakor znano je hil od ponedeljka na torek izvršen v Marenčetovo trgovino na Doleni-ski cesti vlom. Policiji se je posrećilo oba vlomilca že včeraj dobiti v past. ki. kakor čujemo, dejanje priznata. Oba sta iz tirvaškega. Več o tem nrihodrn'č.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z »užnega kolodvora odpeljalo v Ame-riko 70 Slovencev in 40 Hrvatov. 9O ffrva tov rn Slovence v je prišlo pa nazaj. 40 Macedoncev je šio na Do-lenjsko.
Izgubila je ga. Marija Vrančrce-
va ziat ščipalrrik. — Neki gospod je
zgubil crno žepno uro z verižico. —
Posestnica Katarina Župan je nasla
zlat uhan.
Kanarćek (tfarcer) ie ušel včeraj v Škofii ulici. Kdor ga je njel. ga 'r^ovoli oddati g. MateJiču tam.
U}et je hil na Rimski cesti ka-narček, katerega dobi lastnik nazaj v Zivičevi gostilni na Tržaški cesti štev. 4.
narodna obramba.
1 mbljanskifn in okoliškim društvom. Viška Ciril - Metodova podružnica priredi dne 14. jufiia t. L veliko vrtno veselico.
V Ilirski Bistrici sia proslavili moška in ženska C M. podružnici Jne 19. t. itl 251etnico z Jepo veselico pri Ribaricu. Za prireditev so se
rTeg odborov posebno trudili    gdč.
Jana B i s a i 1 o v a   in    gg. K u -
ret in Lampret. G. Ktrret je vo-
dil pevski zbor. ki je impozantno na-
stonal ter bil tud* režiser igri »Izbi-
ralkar. ki so jo domaće gdc. in go-
spodje prav srečno pogodili.    Slav-
■vor je ime! potovalni učitelj
— i,eg. Po igri se je razvila živahna zabava s plesom. Skoda te, da ie bil začetek tako pozno ter se ni veselica vršila pozneisi čas na pro-stem, Sicer pa obetate obe marijrvi nodr. postati velika zaslomba glavni družbi. Hvala prirediteljem in so-trudnicam in sotrudnikom, dasi jih ne iMoremo navesti imenoina.
Iz St. Vida pri Vipavi. V nedc-Ijo, dne 12. t. m. priredila je tukajš-nja podružnica sv. Cirila in Metoda veelico, ki je uspela nad vse pričako-vanje sijajno. Dokaz temu je, da je donesla 170 K čistega prebitka. Kdor pozna šentvidske ogrožene razmere, se bo gotovo čudil. da je bil izid veselice tako imeniten. Vprizorili sta se dve igri. Novi pevski zbor pa je na-stopil s tremi Jepimi sklađhami. ter jih izvedel pod spretnim vodstvom g. Onima, prav dobro. Tuđi igralno osobje je častno resilo svojo na!r>go. Iz prijaznosti je sodeloval vrli tamburaški zbor »Tabor« iz Lozic in sicer brezplačno, za kar ga r>ohvalno omenimo. Zahvaliti se pa imamo tuđi vipavski Čitalnici za nakfonie-nost, ker je posodila oder in s tem tuđi prihranila precej strošk^v. i>ra-žestne gospice so s posebno zgo-vornostjo prodajale šopke, narodno Mago m pomagale pri   šaBiv*  pošti.
Vipavska narodna inteligenca se |c kakor ob vsaki te) podobni pnliki, tuđi sedaj odzvala z obilno udelež*>o, ter je z izdatnimi prispevki blagajno znatno ojačila. Njihova udeležba je, kar se je opazilo, vplivala tuđi na priproste narodne mlačneže, ki bi sicer Ie od daleč zijala prodajali. IX>-kaz temu je, da je bil veselični prostor tik pred prihodom Vipavcev še nopolnoma prazen, potem pa naen-krat prenapolnjen. Tuđi zavedni Po-dražani so se polnostevilno udeležili. Novopečeni podravski g. župan *e pa čutil potrebo od daleč opazovati vrvenje udeležnikov. Da se je veselica tako sijajno obnesla. in da se podružnica v zadnji dobi prav u&pcšno razvija, gre glavna zasluga blagajniku, ki je pred veselico č!ane in članice neumorno navduševal za dek) in se pobrigal, kjer mu je Ie pnlika dana. da pridobi novih članov. Oo-stilničar Hizjak je poskrbel, v sploš-no zadovoljnost gostov, da so bili z okusnimi jedili in izvrstno pijaco dobro postreženi. Zeleti bi bilo, da bi se to vrlo narodno gostilno tidi v
Društvena naznanila.
Velika pomladanska veselica, ki
jo je priredilo slovensko delavsko pevsko društvo >Slavec« v nedeljo, dne 26. maja na vrtu in v areni »Na-rodnega doma*, je lepo uspela, samo žal, jelo je proti večeru nagajati vre-me in je odgnalo veliko Število obi-skovalcev. Spored ie bil zelo razno-ličen. Poleg pevskih točk zbora -Slavca ki jih je kakor vedno, pre-ci>no vodil  gosp.  V             ie ik  ila
populna Slovenska k aiikurmoinja« pod vodsUom kapelnika gosp. Teple-ga. Na vrtu so bili postavljeni razni paviljoni, v katerih je dobil vsak vse, kar mu je poželelo srce. V paviljonih pa so stregle obiskovalcm gospodične in gospe, obiskovalke priljubljenih plesnih val ^Slavca«. Postavljeni so bili paviljoni za vino, pivo, slaščičarna, kavama in srečolov. Ne-kaj časa je delovala pnevmatična pošta, a je mogla radi dežja prenehati s svojim delovanjem. V areni pa se je ob zvokih klavirja vrtela mladina. Za večer je bilo pripravljeno za Ljub-Ijančane nekaj novega. ^Lunapark v Ljubljani«, a ker je deževalo, je morala ta noviteta izostati. Vrt sam je bil krasno dekoriran z zastavami in sploh je bilo opažati na tej prireditvi priljubljenega društva, da »Slavec« ni štedil s časom in delom, da bi nudi! njemu naklonjenemu občinstvu nekaj izvan rednega. 2al, se želje vseh, društva in obeinstva, radi neugodnih vremenskih razmer nišo mogle izpolrriti. Med občinstvom je bilo opaziti tuđi več odličnjakov, ki so posetili to res odHčno pomladansko veselico. Želimo priljabljenemu in delavnemu društvu, ki je že toliko-krat pokazalo, da mu je mnogo na dobri zabavi z lepim sporedom. tuđi v prihodnje mnogo uspehov — a ob ugodnejšem vremenu.
Gasilno društvo v Bizovika je imelo občni zbor, na katerem so iz-volili sledeči odbor: načelnik: Josip Verbinc; namestnik Fran Ćerin; blagajnik: Nikolaj Zidan: tajni1: Ivan Brezovar; odborniki: Fran Nalar, Franc Zrimšek in Jožef Babnik; odb. namestnika: Mihael filepš in Ivan Mojšker.
Gasilno društvo v Sodražici je priredilo 5. t. m. svoj prvi r» ajnikov izlet. 35 mož broječa četa i šla na prijazne Bloke. kjer smo se sešli z ondotnimi tovarrši ter si ogledali ondotno gasilsko orodje. Scveda smo se tuđi nekoliko porazveselili. Vsaj je tuđi potrebno, da se sosedna gasilska društva nekoliko bližje spoznajo v svrho skupne organizacije. In ravno pri tej priliki se je rekla marsikatera pametna beseda. Vsaj je znano, da je naša organizacija še vse premalo trdna in razvita, čeprav se je v zadnjem času v tem oziru mar-sikaj napravilo. Vendar je pa v tem oziru še mnogo nedostatkov, tuđi ga-silna društva se morajo prilagoditi času primernim zahtevam. Nasto-piti bi morale v tem oziru predvsem okrajne zveze. Posebno kar se tiče dobrega glasila in pa zdravntške po-moči, smo še na precej nizki stopni. Ravnotako se slišijo od marsikatere-ga vaščana-posestnika zabavljice, kadar imajo gasilci svoje vaje. Drugi zopet nočejo prihajati k vajam, ker ne vedo, da se mora tuđi gasilec kakor vojak izvežbati. Upajmo torej in delujmo na to, da se bodo razme-re v tem oziru temeljito izpreme-nile.
Prostrta.
E, Ganglovo dramo »Sin« uprizori društvo »Bratstvo«, kakor smo /e poročali, v soboto. dne 1. junija v areal »Narodnega doma«.    Potrebne rekvizite  bo  posodil Prvi slovenski pogrebni zavod gosp. Josipa Tlirka. | Po predstavi  ples in prosta  zabava. | Desio Ijubljanskega  občinstva bodi: . v soboto vri v areno »Narodnega do-
Rijižmost.
—  »Slovenske narodne pesral za cttre in pet)e«. E, tuđi včasih je bilo lepo na svetu! Citre, za tri ali Štiri »cvanegarce«, delo    domaćih    moj-strov, so se nahajale skoro v   vsaki gorski vasici. Cttrarji, mladi in stari so brenkali poskočnice, pa tuđi pes-mi, n, pr.:  »Od Nebeske ohceti,« od »Velikega smarna« itd. Pravo umet-no citranje pa je prišlo v večjo velja-vo, ko je tuđi pokojna cesarica Elizabeta igrala    na citre.    Melodije za citre so splošno nemške.    V    novej-šem Času so prišli nekateri gg. (Ko-željski, Mešiček, Petrič  itd.) na dobro misel, da so pričeli uporabljati za citre tuđi slovenske melodije. Ako pa v družini kdo citra, zakaj   bi   drugi samo poslušali? Naj raje pojo! Seve-da, besedila ni vselej pri rokah! Za-pazil sem to vrzel, pa sem  priredi! za cifre in petje tri zvezke    po    22 pesmi. skupaj 66 pesmi z besedilom po več kitic. Zbirati narodno besedi-lo pa ni prav lahko delo. Isto pesem v raznih krajih koiikor toliko različ-no pojo in tuđi izgovarjajo.    Vrinilo se je tuđi nekaj ptujk,   laških    »adi-jev    nemških  > troškov«  itd.    Čemu valiti kukavičja jajca, ko imamo toliko res narodnega besedila! — Pesmi prvih tren zvezkov so za vsako družbo, za splošno občinstvo. Nekateri smatrajo narodne pesmi, katere v soli pojo za šolske, — otročje pesmi. To pa ni res. Vsaka narodna pesem je lepa. Ako jo v soli pojo, je in ostane še vedno narodna pesem, katere se ni treba sramovati ne v go-sposki hiši, ne v revni kočici. Ml;* ljudje navadno    premalo cenijo    narodne pesmi. Ko me je pokojna mamica še pestovala, pela mi je narodne pesmi, katerih je    znala    mnogo. Žal pa mi je,    da v mladosti    nisem bolj  cenil narodne    pesmi.    Umetne pesmi so mi bile Ijubše. Sedaj pa se je to obrnilo. Slovenske narodne pesmi imajo to posebnost, da je II. glas vodilni glas. I. glas pa poje terco više ali čez. Skoda, da se je ta posebnost jela opuščati. V tem smislu sem tuđi za citre priredil nekatere    pesmice. Nekaterim so napevi previsoki. Ozi-ral sem   se na to, da   imajo   mnogi elegie ali pa koneertne citre, ki so daljše in    nižje ubrane.    Vzel    sem srednjo pot. Drugi bi zopet radi kaj za homo srce. Mogoče, da tuđi za te bolnike kaj izdam, ako —    ako    — pojde dosedanja zaloga kmalu v de-nar.  Nekaterim so  pesmi   predrage. No, za 6 K ali   ćelo za 5 K 66   pesmi za citre z besedilom po več kitic. to ni drago. Še po    groši« ne pridejo. Niti prepisovati se ne izpkiča. Splošno pa je kritika prav    ugodna.    Če, Uršulinke v Skofji Loki, ki se razu-mejo na citre so mi pisale: *Z veseljem pozdravljamo Vaše    Slovenske
narodne pesmi za citre in petje-------
—. Pošljite nam jih še itd. Č. Uršulinke v Ljubljani so mi pisale:    ^Vaše Slovenske narodne pesmi za citre in petje nam prav ugaiajo, Pošljite nam jih še itd. — Neka gospodična iz Pri-morskega  mi   piše:   ^Poslanih   Slov. nar. pesmi sem prav vesela, posebno radi pet ja! Ako boste še kaj izdali, kar pošljite mi! — Zadovoljni so s Vi Nmicami naročniki v Trstu, Banjaluku v Sarajevu itd. — Pesmice pa lahko vporabljajo tuđi oni. ki igrajo na kitaro. Kompozicija je lahka, ker narodne pesmi morajo biti lahke, pri-stopne širjemu ohčinstvn. — Godba in petje blaži srce in ugodno vpliva na naše zdrav je. Pesem, spremi jana z citrami. pomiri razburjenost.razvedri otožnost, odganja  skrt»i. uspava male kričače, ter zdravi bolno srce holj nego srčne kapljice. — Slovenski citrarji. požurite se in naročite si vse tri zvezke! Dobite jih v knjigar-nah in pri meni.    Pošljite mi    denar naprei,    pa dobite    pesmi    poštnine prosto.    Dijakom    pošljem    vse    tri zvezke za 5 K. —   rv. K i f e r I e   v Ljubljani. Ltolenjska cesta 21.
—    PoHtično-sociofoška knjižnica, zv. 2.: Dr. Karei Slane, Av s i r i j-skiJugoslovani    in    morje. (Predgovor napisal urednik Vladimir Knaflič.  Str.  Tisama  A.  Gaberšček. Gorica.    Dobiva se v Narodni knji-garni.) — Duhoviti esej. analizira gospodarski in kulturni razvoj Sloven-cev v okvirju evropskega    razvoja, govori o naši industrijalizaciji, o kolonizaciji, izseljevanju,    meščanstvu, kmetu, obrtniku,   plemstvu,   duhov-stvu, o zadružništvu; nič manj o po-pulacionistiki,    o    avstrijskem    problemu, o psihologiji rase in posamez-nika. V tem kratkem spisu so načeti vsi  problemi  našega  narodnega  življenja    ob    merilu    velikega    sveta. Znanstveniki sveta    govore    narav-nost Slovencem. Oni dajejo odgovor na vprašanje, koliko    je    socializmu vredno    podjetnikovo delo in dajejo ta odgovor s posebnim ozirom na Ju-goslovane.     Ta spis govori mnogo več, nego pove njegov naslov.     Ne pripoveduie Ie o pomenu   morja   za Jugoslovane, pripoveduie tuđi o razmahu   našega   gospodarstva,   naše kulture, in spravlja smeri razvoja in pribodnjosti v relacije s pretek lostjo
našega in drugih narodov. V luči sve-tovnega problema vidimo naš jugo-slovanski problem in stvari, ki so nam bile doslej brezpomembne — dalmatinski mornar in gorenjski pre-kupec — dobe za nas realno vred-nost: razumemo, da je treba v raču-nih o narodovi prihodnjosti gledati delj ko za eno stoletje... (Iz predgovora.) — Spis se vredno postavlja ob stran dr. M. Tumovem »Jugoslo-vanska ideja in Slovenci« in dr. Lon-čarjevim spisom, ter je tako važen donesek k literaturi o našem narod-nem preporodu, da ne bi smel manjkati v knjižnici nobenega slovenske-ga inteligenta. Končuje z besedami: »Ce smo kaj vredni, v boj za nadvla-do ob jadranski obali in na morju!«
Izpred sodičča.
Kazenske   obrarnave   pred  deželnim sodiščem.
Nasilni dninar. Mestnemu straž-niku se je v Petercevi žganjarni dninar Lah zdel sumljiv in zato je zahte-val od njega legitimacijo. Lah se ni hotel izkazati, marveč je, ko mu je stražnik napovedal aretacijo. je stražnika osuval, ga udaril po obrazu in mu zagrozil, da ga na drobne kose razseka, če mu priđe na samem v pest. Končno so obdolženca areto-vali, a na osredni stražnici zopet iz-pustili. Nato je bil Lah pred topni-čarsko vojašnico zopet prijet, a se je s tako silo aretaciji uprl, da ga je moral stražnik izpustiti. Ko mu je stražnik sledil, pobral je Lah kamen in mu zagrozil, da mu čelusti razbije, tedaj 1 ' i primoran stražnik potegniti sabljo, obdolženec je pa pobegnil. Lah, ki neče ničesar priznati, je bil obsojcn na 7 mesecev težke ječe.
Neskrbna mati. Antonija Jane-žič, delavca žena iz Tomišlja je dne 11. marca t. 1. zakurila v peči. svojo triletno hčerko. Marijo je pa posadila na prizidek. in šla na to na pod-strešje po seno, ne da bi peč s pokrovom zadelala. Deklica je prišla v dotiko z ognjem, vnela se ji je oble-ka ter se tako opekla, da je dan kas-neje umrla. Obdolženka ne more drugega navesti v svojo obrambo, kakor to, da je revna ter si zato ne more držati pesiunje. Obsojena ie bila na 1 teden strogega zapora.
Harmonika se mu je dopadla. Janez Jovan, delavec v Gameljnah je dne 14. aprila t. I. po noći odprl okno kantine pri Gameljski opekar-ni, zlezel je v zaklenjeno sobo. ter izmakni! 70 K vredno harmoniko in pobegnil. Blizu Celja ie harmoniko prodal nekemu fantti za 30 K. Obso-jen je bil na 7 mesecev težke ječe.
Železniški tat Dušan Štefanović.
Izpred      celiskega      porot-nega sodišča.
Včeraj se je začela porotna ob-ravnava proti železniškemu tatu Dušanu Stefanoviću, članu večje tatin-ske in roparske družbe, ki je na progi Zagreb-Celje izvršila v preteklem letu več tatvin. Dušan ^tefanović, 24 let star. pristojen v Belgrad, čevljar, baje tipograf, je obtožen, da je v noči na 3. juli] med vožnjo Zagreb-Zidan most ukradel Nikolaju Gerčiču de-narnico in 400 kron goto\ine. na kolodvoru v Zidanem mostu Mariji Ko-kalj denarrtico in 220 K gotovine. Po-skusil je okrasti 7. septembra 1911 med vožnjo Celje-Zidan most Prokopa Hrastnika. Razentega je pa obtožen tuđi. ker se je napačno prijavil v hotelu »PosU v Celju in zaradi vagabund aze.
Na progi Zagreb-Zidan most in Celje-Ljubljana je poleti leta 1911 neka tatinska družba izvršila več večjih in manjših tatvin. Okradla je potnike pri železniških blagajnah, pri vstopu in izstopu iz vlakov, pa tuđi med potjo. Iz vsega se da sklepati, da je imela ta tatinska družba svoj sedež v Zagrebu. V noči na 7. september leta 1911. so hoteli na progi Celje-Zidan most okrasti izseljenca Prokopa Hrasinka, ki je spal. Hrasinko se je zbudil. ko mu je nekdo segel v žep, kjer je imel denar. Kmalu nato je sprevodnik prijel dva mlajša moška, ki sta se vozila brez voznega lista. V Laškem trgu sta poskušala obadva pobegniti. Enemu se je beg posrečil, dočim so drugega, ki je hotel okrasti Hrasinka, prijeli ter ga oddali orožništvu v Zidanem mostu, ki ga je ockdalo sodišču. Aretovanoc se je nazivat Franc Egedic. Tatvino je se-veda tajil in trdil, da ie zaspal in da mu je klobuk padel pri tem na sosed-njo klop, kjer je spal Hrasinko. Ko se je stegnH za klobukom, se je dotaknil Hrasinka. V njegov žep pa ni segel. O svojem tovarišu začetkoma ni drugega vedel, nego da se imenuje Slavko in da sta se slučajno sestala v Zidanem mostu. Oba sta se peljala 3. septembra 1911 v Celje, on, da obišče svojo teto Slavo Egedić, Slavko pa, da obišče svojo sestro, ki sta obe služili v Celju. Se Ie pozneje, ko je spoznal, da ne more več tajiti, je priznal, da se imenuje Jožef Mikuš in da pozna svojega   spremijevalca,
Slavka Nikolića, še iz Zagreba. Ta se je peljal v Celje, da obišče tam svojo ljubico, neko Marijo Poljak, ki je baje služila pri neketn majorju. Policija je dognala, da se imenuje ona ljubica Marija Stergar, ki je priznala, da se njeni ljubimec pravzaprav imenuje Dušan Štefanović. Tuđi Marija Stergar je sokriva tatvin. Dne 3. ju-lija 1911 ji je neki Milan Tomić naka-zal iz Sevnice 200 K. Ta denar ji ie poslal Štefanović. Dne 3. julija 1911 ponoči je bilo v vlaku, ki prihaja ob polnoči iz Zagreba v Brezice, ukradeno Nikolaju Gerčiću 400 K. Ko je Marija Kokalj iz Škofje Loke hotela dne 3. julija 1911 na vožnji iz Zidane-ga mosta v Zagreb pokazati spre-vodniku svoj vozni listek, je pogre-šila svoj denar in vozni listek, ki so ga pozneje našli v stranišču. Dušan Štefanovič taji tatvino, vendar je pa prišel pri izpovedi v razna protislov-ja. Priznal pa je, da je bil že delj časa brez zaslužka in da je živel samo od goljufij pri igri. Igral je pa v tujini. Toliko obtožnica.
♦
Bog hoče. Pred graškim sodi-Ščem bi se morala vršiti včeraj ob-ravnava proti bivši blagajničarki Mariji Sturmovi iz Ljubljane. Štur-mova je ukradla nekemu gospodu v veliki graški gostilni srebrno tobač-nico, vredno 50 K. Na pokrov tobač-nice je dala gTavirati »Komtesa Irma pl. Florenz - Felsenstein« in spodaj svoj moto: »Bog hoče.« V preiskavi je Šturmova vse tajila, končno pa ie priznala, da je bila že kaznovana zaradi tatvine in zaradi odpravljenja ploda in tuđi da je tobačnico ukradla. Ko je njen ljubimec izvedel, da je to-bačnica ukradena, io je vrnil lastni-ku. Sodišče je njega oprostilo, obrav-navo proti Sturmovi pa je preložilo, ker je Sturmova odpotovala.
Razne stvari.
*   Nesreća na morju.    Iz Odese poročajo: Vsled viharja se je prevr-nil na morju večji čoln. Deset oseb je utonilo.
* Samomor inorilca. Iz Prage poročajo: V kaznilnici v Pankracu si je včeraj ponoči prerezal vrat dvajset-letni Karei Srb, ki je umoril trafikan-tinjo Barto.
*   Obupen čin matere. \z Prage poročajo: Vdova Kotikova, ki ie bila neozdravljivo    bolna,    ie    privezala svoja dva otroka naše ter skočila v Vltavo. Vsi tri je so utonili.
*  Umor in samoraor   dveh   za-Ijubljencev. Iz  Pariza  poročajo:    V Rue de Tivoli   je   26. t. m.    ponoći ustrelil 381etni težak Thesaris svojo ljubico, 261etno učiteljico Zueber in nato samega sebe.
*  Nemški    cesar    za    delavske otroke. Iz Berolina poročajo:  Cesar namerava zgraditi ob obrežju Vzhod« ne ga morja zdravilišče za revne delavske otroke. Zavod bo vodila hči sedanjega  berolinskega    nadžupana, Matilda Kirsclmeneva. V zavodu bo prostora za 700 do 800 otrok.
*  Grozen čin matere. Iz Kladna poročajo:  2ena okrajnega komisarja dr.  Zikude je predvčerajšnjim    zve-čer. ko je bil njen soprog    odsoten, ustrelila svojega osemletnega in svojega šestletnega sina.    Nato je sama sebe nevarno ranila. Ta grozen čin ie izvršila v hipni blaznosti.
*   Mednaroden goijuf prijet.    \z Berolina poročajo:  V soboto je  dail neki grof della Bessa ra\matelju hotela »Espanadeiioc v Hamburgu za 10 tisoč mark briljantov, da jih proda, Izkazalo se je, da je *grof < mednaroden hotelski slepar z imenom Boh* mer - Gubatto, ki ga zasledujejo s ti-ralico, ker je izvršil že več   velikih tatvin juvelov. Gtibatta so aretirali.
*  Največji paniik na svetu.  Kakor smo že poročali. so 23. t. m. spustili v morje največji parnik na sve-tu. »Imperatorja-, ki je    last    Hamburg - Amerika - proge.    Parnik |e dolg 268 metrov. Spomladi 1. 1913 bo ta veHkanska ladja prvič    preplula Ocean. Moštvo bo 1100 mož. Prostora bo pa za 4000 pasažirjev. Priznati pa moramo, da ima ta ladja dovolj varnostnih priprav    in    da    družba Hamburg - Amerika - proge ne bo tako lahkomiselno postopala kot    $e postopala     Withe - Stear - Line     s svojim nesrečnim  »Titanicom«.
*  O špargljih. Da so šparglji dobra in zdrava jed, ve inarsikdo.    Že stari Rimljani in Egipćani so jih radi jedli. Ko so zidali piramide, ko so vla- . dali v Egiptu Hegos ali Hutu. Hafra in Menkera, so že jedli šparglje. Stari rimski pisatelj Cato Censorius, ki je vedno kričal v rimskein   starešin-stvu: »Ceterum conseo Carthaginem esse delendam,« je dal v svoji knjigi >^de re rustica^ ćelo navodHo,   kako naj se šparglji goje. Strogi mož jih je prav rad jedel. Tuđi starejšernu Pli-niju, ki se je ponesrečil pri izbruhu Vezuva leta 69. p. Kr., so zelo ugaja-li.  Dobroto    špargljev    hvalijo  tndi Vergil, Martial, Juvenal,    Columella in Athenaeus.
*  Velik požar kinematografične* ga gledaKšČa. Iz Madrida poročajo: V   kioematograiičoem   gleda#šč« y4
Stratl 6-_______                                                                                  SLOVENSKI   NAROD._______________________________________________121 štev.
ViBareaKj je tzbruhnil ogenj. Osem-deset oseb je bilo usmrćenih, več sto oseb pa ranjenih. Cfledališće je bilo do zadnjega kotička zasedeno in si-cer večiiioaia od žeirsk in otrok. Le-seno gieđaKšče je imelo samo en iz-hod. Kntfkor se je dozdaj dognalo, }e ogenj rzbrahnH v prostoru za filme. Ko so začeli vpiti: »Ogenf! Gori!« je nastala vetikaitska panika. Vse je ho-telo prrti do izhoda. kjer so se odigravali grozni prizori. Odrasli so otroke brezobzirno pohodili. Vsled tega so ponesrećenci večinoma otroei. Kmalu je začela gorett lesena koliba. Gleda-lišče je popolnoma zgorelo. Izpod razvahn so potegnili vec težko ranjenih.
* * Kinematograf in katoliška cer-ter. »Beriiner Zmung am Mittag- je dobila iz Milana brzojavko, da je Vatikan dovolil kinematografične predstave po katoliških cerkvah. To do-vofjenje je dal Vatikan na zahtevo lurtotiškiti izobraževalnih đruštev. ki hoĆejo kinerratograiično ilustrirati sveto zgodovino in pa katekizem. Papež je pa dal to dovoljenje samo pod sledečimi pogofi: Pri kino»ato-graficnih predstavah se mora poprej vl cerkve odstraniti sakrament, mo-ski in ženske morajo posebe scdeti. 2upniki morajo gledati na to. da je cerkev v odmorih dobro razsvetlje-na, Razentega mora dati pa za take predstave škoi posebno dovoJienje. Ta ideja kinematografi^nih prcdstav se je porodila v Ameriki. Nekatere tovarne kinematogratičnih filmov so prosile papeža. naj se da fotografi-ratu toda ta tega ni hotel storiti.
*  Velfkanski »alrvi  v   Krakovu. Iz                                                  .\;: ,: nali\ tu 5t *. ju. u m. ć\ ukrat utrgal oblak. Dež je napravit v celem me-mu veliko škodo. Ceste so bile nekaj časa popobioma pre; "      ::ne. Na r*e-katerili mestih so se v..>*u udrle. Vec su terenskih lokalov in    kleti je    pod vodo. Požarna bramba ie intervenirala ponoći v ve"   ■     o 50 slnčajih. Dve osebi ste utc          * išla je stopila čez bregove in napravila velikansko škodo. Ob cesti    proti \Vieliczki    je voda podrla đel '      -:*     - -asina in zemlja je zasu _.             -   . . >. Le z največjim trudom sta se voznik in pasažir resila. Voznik je odrezal konja od voza in ie pustil voz. Cesto so mora!? zaprcti za promet.     Tuđi    iz vseh drugih okrajev zahodne Galicije poročajo o velik?to škodah, ki so jih napravili nalrvi.
*  Vstaja zamorcev na Kubi. Situacija na Kubi se je pooštrila. Vojno ministrstvo je određikh da    naj    bo 5000 mož in    več vojnih    ladij    pripravljenih.    Zamorci    so    opustošili plantaže, kar je dalo kubanski vladi povod, da je začela takoj klicati pod orožje    novince ter    sprejema    vse brcz ozira na starost in zdravje. Na Havani so    odkrili    zaroto    črncev. Predsednik Oottk- v-~r>?avija. da je poskusil vsrajo 7           lm vjeti voditelje zarote. Ti pa so bili od sodi-šča oproščeni. ker je javno mnenfe — Prezident Gomez je poslal pred-proti tak;m oreventivnim sredstvom. sedniku Taftu prijazno, pa    odločno brzojavko, v kateri  fr         >a  proti posredovanju   severoa: ,^;,  <e    vojske. Pri Baralu je prišlo med vladni-mi četami in vstasi do hudesra spopada, pri čemur so imeli vstr "   ---voda so    vstasi    proglasili    v>...     _«{a da so vstasi    proglsasili    vstaškega vodHelja za predsednika. —  Morna-riški transportni parnik   »Prairie^  s 7W vojaku tonovi in strelivom je od-phil v soboto proti Kubi.
*   Stavka transportnih delavcev tta Angfteškeni. Na velik em shotiu so \oditclji stavkujoćih traitsportnih delavcev izjavili, da v kratkem izbruh-ne generalna stavka vseh angleških transportnih delavcev.    Vsled    tega zapuščajo ladje londonsko    pristani-šče, ker se boje, da bi ne mogle izkr-cati svojega blaga. Drugi delavci pa hočeio tuđi stajati iz simpatije    do transportnih delavcev. Ta stavka bo najbnae povzročila veliko škodo. Ko-likor se je dozdaj dognalo, imajo ladje v londonskom pristanišnu na krovu: 300j000 kosov zmrznjenega mesa iz Nove  Zelandije. Avstralije  in  Ar-gentmiie, OO.IJIJO zabojev sira, 1 OJ 100 za bojev jaje, 45.000 zabojev surove* ga masla, 20.000 zabojev tomat. 10 ti-soč kosov prekajene slanine; razentega je na ladji več tisoć vreč riža, ovsa, sladkorja in moke.    Na    ladji »Kingsgatee je 1500 vreč moke, 1000 vreč ovsa, 4000 vreč riža in  14.000 vreč sladkoria.    Od dne do dne pa prihajajo druge ladje. Težaki na lofi-dorrskem trgu za sađje in sočivje so v ponedeljek prenehali z delom. Neorganizirani delavci nadaljujejo z delom, vendar pa delajo zastopniki de-lavskih  strokovnih zvez na to,    da pritiobe tuđi te za stavko. I^ondonski stavkarski komite je pozval medna-rodno zvezo transportnih    delavcev kakor tuđi vse angleške    strokovne zveze v posehnem manifestu, naj pre-prećHo,   da bi ladje,   ki prihajajo iz landonskih pristanišč, izkrcale svoje blago. V Londonu je bil vćeraj mir. Trgi so vsi odprti, zaloge pa mnogo maojic. Povsod so stavkujoči posta-
\ili posebne straže, da pridobe zase transportne delavce in prevoznike. Trgovci in kupci morajo sami pomagati pri izlaganju blaga. Tuđi donaše-valci so se pridružili stavkujočim. Vodstvo stavke je poslalo vladi ultimatum, v katerem se pravi: »Mi svarimo vlado, če bo še nadalje ogroža-!a s policijo in vojastvom mirni potek stavke. Mi svarimo vlado, ker bi tak pritisk dovedel razburjeno delavstvo do ekstremnih dejanj, ker morajo braniti svojo eksistenco in svoje družine. — Vse garnizije so pripravljene. Ni izključeno, da se bo vse delavstvo na Angleškem pridružilo stav-karjem. V par dneh bodo začeli stav-kati na Skotskem in lrskem. Najbrže bodo začeli stavkati tuđi v tem ah onem mestu kontinenta.
* Velike povodnji na Ogrskem. V cefem lugoškem komitatu so vsled vednega deževja velike poplave. V Resiczabanya je 500 hiš pod vodo. Kn del teh hiš se je že podrl. Szakul je popolnoma pod vodo. Reka Te-mes je odnesla v Lugosu most. Tuđi veliki železniski most je v nevarno-sti. V Feraczfalvi in Brazovi se je voda razlila čez bregove ter poplavila oba kraja. V ponedeljek ob treh ponoći je reka Berzawa izstopila čez bregove. Voda je poplavila ceste ter deloma odnesla železniški nasip. Več hiš se je že podrlo. Velike množine lesa je voda odnesla. Okolica Resi-cze »e podobna morju. Vse je pod vodo. Na polju je vse uničeno. Ob sedmih zvečer je voda zopet začela na-raščati. Škoda znaša več milijonov kron. V Lugosu je voda poplavila tuđi eJektrarno. vsled česar nimajo v i;;cmu ru.>\ _-:iiavc. l>u -edaj je smrtno ponesrečilo pet oseb. Potok Ergeg>- je izstonil čez bregove. Vsi kraji od Felso-Egrg>ia da Zsiba so popolnoma pod vodo. !>koda. ki jo je napravila voda na poslopjih, tovarni-Ških nanravah in polju, je velikanska. Zdezniški nasip je na več krajih po-rr"'»". vsled česar je tuđi ondotni želi            promet oviran. Med potokom Fgrevgv m potokom Almos je vsa dolina v obsegu 25 kvadratnih kilo-metrov porolnoma pod vodo. Tuđi reka Szamos je izstopila čez bregove. V Nagv-Iklodu je voda poplavila deželno cesto. Dohod do kolodvora je poplavljen. Grad barona Banffvja v Valaszut je okoli in okoli poplavljen. V Hesdatu je voda odnesla železniški most. V Szamos-Njevarju si je reka Szamos napravila novo stru-go skozi mesto. Več čest ie pod vodo. Vciaki in ogr.iegasci pomagajo pri rešilni akciji. Hiše se podirajo. Kraji Kaczko. Alor, Dees in Deesakno so pod vodo. Tuđi v temesvarskem komitatu je napravila povodenj velikansko škodo. V Gataii je voda odnesla betonski most. V občni Varadia je voda razrušila 150 hiš. V Gattaii ste utonili neka stara žena in neka mlada deklica. Reka femes je poplavila tuđi Esebze in Mavedono. Mnogo hiš se je podrlo. Vaši Rudna grozi največja nevarnost. Povodnii v ma-roškem okolišu so tako velikanske, kakoršnih ne pomnijo niti naistarejši Ijudje. Več vaši je pod vodo. V Aba-fri in Nagy-Ernye je voda pridrla v hiše in stanovanja, ko so bili Ijudje še notri. Ljudi še nišo mogli resiti. V okolici Maros-Vasarhelvja ko poto-nile ćele čede živine. Tri stotnije pi-jonirjev so šle na pomoč. Voja vo dela ćele noći. Promet je ustav..en. \ čeraj so potegnili štiri mrt veće iz reke Maros, med temi enega lo-jenčka.
Telefonska in brzojavna poročila.
Proti češkim procesijatru
Dunaj, 29. maja. Okrajni zastop XIII. okraja je sklenil,   da    prepove češko službo božjo in češke procesije skozi okraj proti Marija Celju. Berofinskf mestni zastop na Dunaiu.
Dtinaj, 29. maja. Berohnski mestni zastop je dospel danes zjut-raj na Punaj.
DržavftozborsJte nadomestne volitve.
Dunai, 29. maja. I »ržavnozbor-ske nadomestne volitve po umrlem poslancu Ulrichu so raznisane za 21. september, one za noslancem Silbe-rcriem pa za 24. september.
Avtomohilska nesreća.
Dunai, 29. maja. Včeraj ob 8. zvečer je trči! avtomobil srbskega poslanika VasiJjevića, v katerem sta se peljala 601etni poslanik in njegova hčerka, v avtomobil požarne bram-be, ter je bil poslanik težko ranjen. Avtomobil je ponolnoma razdejan. Goliufivi duhovnik.
Praga, 29. maja. Pred kratkim je umri tu v asilu Karla Boromeja neki gozdar Tuha, ki je zapustil v oporo-ki okroglo 1,600.000 K zavetišču za zanemarjene otroke na Dunaju. Hra-nilnične knjižice pa ni bilo mogoče najti ter so končno konstatirali, da je hranilno knjižico s 42.000 kronami neki duhovnik oddal praškemu boni-faciievemu društvu. Preiskava se nadaljuje.
284Melaica Ivovskega vseućelišča.
Lvov, 29. maja. Povodom 250-letnice tvovskega vseučelišča je ćelo mesto v zastavah. V mestu se boje, da priđe do spopadov med Poljaki in Rusini vsled česar je bila policija pomnožena, poklicano orožništvo v mesto in je vojaštvo pripravljeno.
Politična situacija na Ogrskem.
Budimpešta, 29. maja. Politična situacija je zelo neugodna vsled opozicije proti volilni reformi. Ministrski predsednik Lukacs želi, da se prično mirovna pogajanja med strankami obenem z debato o brambni reformi. Avtomobftska nezgoda bolgarskega prestolonaslednika in njegove rodbine.
Đukarešta, 29. maja. Tu krožijo vesti, da se je ponesrečil pri avto-mobilski vožnji bolgarski prestok)-naslednik herdinand s svojimi otro-ci, in da je bil prestolonaslednik lah-ko, otroci pa težko ranjeni. V^st se do sedaj še ne potrjuje.
Atentat na bolgarskega kralja.
Sofiia, 29. maja. Na večer, pred-no se je odpclja! kralj Ferdinand bol-garski na t>unaj, se je posrećilo policiji, vjeti nevarnega bolgarskega anarhista, Popnajdeneva, ki je stre-gel že tri leta kralju po življenju. 2e pred tremi leti je bil obsojen zaradi priprav k atentatu na kralja na 6 let ječe, pa je pobegnil. Te dni je prišel v Varno k turškemu konzulu ter ga prosil za podporo, da lahko izvrši svojo namero. Konzul je o tem obve-stil orožništvo, nakar je to aretiralo Ponnakieneva in enega njegovih po-magačev.
Stavka na Angleškem.
London, 29. maja. Transportnim delavcem so se pridružili sedaj tuđi nekateri drugi delavci, ter je prišlo že do krvavih spopadov s policijo. Sedaj stavka nad 150.000 transportnih deiavcev.
Albanija.
Solun, 29. maja. Komisija, ki io je vlada odposlala k vstašem, je dobro opravila samo pri neakterih vsta-Ških voditeljih. Večina arnavtskih vo-diteljev vztraja na svojih prvotnih zahtevah. Kljub temu prosi komisija vlado, da naj počaka š? 24 ur, predno posije vojake proti vstašem, ker se še nišo zrušila vsa upanja. Vojaštvo, ki stoji pod Fadil pašo, je pripravljeno, da odkoraka.
Pariz, 29. maja. Poročila iz Fe-za vedo, da je situacija za Evropejce skrajno nevarna. Francoska nosadka v Fezu je izgubila 200 mož. Oborože-ni domačini so v dru^ič zasedli mesto. ter jih je nad 20.000. dočim šteje francoska  posadka samo 4000 mož.
ITALUANSKO - TURSKA  VOJNA.
V Arhipelu.
Atene, 29. maja. Admiral Pres-bvtero je odgovril občinskemu svetu v Kalvmnosu dogovorno z italijan-sko viado. da morajo ladje otokov. ki so jih Italijani zasedh, voziti pod italijansko zastavo in tuđi postne znamke za pošiljatve in pisma v inozemstvo morajo biti laske. Za pismeni promet med zasedenimi otoki bo veljal občinski pečat za znamko. Glede uvoza blaga se določi za tursko blago 11r; carina, grško blago pa ima prost uvoz.
Zahteve   ttaltjanskih    ministrov.
Rim, 29. maja. Vojni ininister za-hteva za napravo novih pušk 60 milijonov lir. mornariški minister zahte-va 21 milijonov lir za nove torpedov-ke in za ojačenje italijanske mornarice.
Gospodarstvo.
—    Državna darila za kobile in žrebce in sicer: a) za kobile z žre-betom, ki še sesa ali je že od stavljeno;  b) za mlade zaskočne kobile in c) za žrebiče se bodo delila    v    na-slednjih   11.   konkurenčnih   postajah: dne  18. jun i ja  1912 ob 8. dop.    v Št. Petru za konje žrebčarskega plemena;  dne  10. junija  1912 ob S. uri dop. na Vrhniki za konje mrzlokrvnih plemen; dne 2(1. junija 1912 ob 2. pop. v Mengšu za konje mrzlokrvnih plemen; dne 24. junija 1912 ob 9. dop. v Bohiniski  Bistrici  za konje    mrzlokrvnih plemen; dne 25. junija ob 8. dopoldne v Lescah za konje    mrzlokrvnih plemen; dne 2n. junija 1912 ob 8. dop. v Kranju za konje mrzlokrvnih plemen; dne 2. julija 1912 ob 8. dop. v Št. Jerneju za konje žrebčar— škega    plemena;    dne 8. julija  1912 ob 9. dop. v Mokronogu    za    konje žrebčarskega plemena;  dne 9. julija 1912 ob 1. popoldne v Kočevju za konje   žrebčarskega   plemena;   dne   10. julija 1912 ob 9. dopoldne v Velikem Gabru za konje žrebčarskega plemena: dne 11. julija 1912 ob 8. dopoldne v Škofefci   za   konje   žrebčarškega in mrzlokrvnega plemena. Razdelilo se bo v denarju 5970 K in vrh tega 110 svetinj.
—  Zatiranje hroščev.   Dež. odbor kranjski je naročil vsem župan-stvom skrbeti za to, da se pridno za-tira rjavi hrošč.    Kako je   postopati pri zatiranju, je podrobno obrazloženo v uradni okrožnici dež. odbora z dne 18. marca 1912 št. 4782. Mnoge
občine se ne ravnajo po teh navodi-lih, ampak sklenile so drugačno po-stopanje, ki pa ne obeta mnogo uspe-hov. Slišijo se številne pritožbe, da se po nekaterih občinah hrošč, sploh ne zatira po drugih pa le nezadost-no. Županstva se opozarjajo na ne-izmerno škodo, ki jo je črv napravil zadnja leta po vseh nasadili, njivah, travnikih, trtovih in vinogradih. V živo korist prebivalstva je, da kar najpridneje pokončuje škodljivca. Zategadelj se županstvom najnujneje priporoča, da postopa natančno po navodilih uradne okrožnice dež. odbora. Ljudstvo pa, bodisi odrasli ali pa otroci, naj pridno podpira župan-stva pri zatiranju hroščev.
—  Gozdarski   tečaj   na  Grmu. Kmetijska Šola na Grmu    priredi   v ponedeljek dne 10. in v torek dne 11. junija gozdarski tečaj s sledečim spo-redom: V ponedeljek od 1. do 3. popoldne:    Pomlajevanje in   oskrbova nje gozdov. Od 3. do 7. ure popoldne poučni izlet v gozdno drevesnico v Bršljinu in v mestni gozd s praktič-nimi  demonstracijami  o  pomlajeva-nju gozdov. V torek od 6. zjutraj do 4. popolJne poučni    izlet    v    šolska Kczda na Vrhovskem in v Podljub-nem, kjer se vrše praktične demonstracije o oskrbovanju    gozdov.    — Kdor se želi tega tečaja udeležiti, naj se priglasi po dopisnici pri ravnateljstvu kmetijske sole na Ormu pri No-vem mestu (pošta Kandija) do 4. ]u-iiija t. 1. Oddaljenim in podpore potrebnim  udeležencem iz Kranjskega se dovoli povrnitev potnih stroškov do Vove;/a ini.---.Ta in pudpora zli prehrano po 2 K na dan.   Podporo dobi pa le, kdor za njo pravočasno prosi in se mu podpGra izrecno dovoli.
—  Vinogradniški tečai na Grmu.
Kmetijska šoia na Grmu priredi v petek, dne 14. juniia in v soboto dne 15. junija vinogradniški tečaj s sledečim sporedom: V petek od 2, do 5. popoldne: Najvažnejša dela v vinogradu. Trtni škodljivci in bolezni. V soboto od 8. do 11. ure dopoldne: zeleno cepljenje in ravnanje s cepljeni-nii trtami. Izbira gumijevih trakov. Praktično razkazovanje zelenega cepljenja. Popoldne od 2. do 5. ure: Praktične vaje v poletnih deHh v solskem vinogradu v Cerov^cih. Razkazovanje škropilnic in žveplalni-kov. Vaje v zelenem cepljenju. Kdor se želi udeležiti tega tečaja, naj se priglasi po dopisnici pri ravnateljstvu kmetijske sole na Grmu pri No-vem mestu (oošta Kandija) do 6. junija t. 1. Oddaljenim in podpore potrebnim udeležencem s Kranjskega se dovoli povrnitev potnih stroškov do Novega mesta in podpora za prehrano po 2 K na dan. Podporo dobi pa le, kdor za njo pravočasno prosi in se mu podpora izrecno dovoli.
—  Vinogradniški    tecaji.   C. kr.
vinarski nadzornik za Kranjsko, g. B. Skalicky, priredi tekom tega po-letja več praktičnih poučnih tečaiev za vinogradnike, pri katerih bode poučeval o zelenem cepljenju in po-letnem obdelovanju trt. zatiranju trt-nili škodljivcev. zlasti pa peronospe-re po najnovejših izkušnjah in bo odgovarjal na vsakovrstna strokov-na viirašanja. Tecaji se vršijo na prostem. v vinogradih in zato le ob ugodnem vremenu. Taki tecaji se bodo vršili: 1. v sredo, dne 29. majni-ka ob 8. zjutraj na Slapu pri Vipavi, 2. isti dan popoldne ob 3. na Vrhpo-lju pri Vipavi, 3. v četrtek, dne 30. maja ob 8. zjutraj v Sturju pri Vipavi. 4. v nedeljo dne 2. junija ob 8. zjutraj v St. Rupcrtu na Dolcnjskem, 5. isti dan ob 3. popoldne v Tržišču na Dolenjskem, 6. v torek, dne 4. junija ob 8. zjutraj v Dolžu na Dolenjskem, 7. v sredo, dne 5. junija ob 9. zjutraj na Riglju pri Toplicah, 8. v četrtek, dne 6. junija ob 3. popoldne v Jmarjeti. 9. v petek, dne 7. juniia ob 2. popoldne na Dvoru pri Soteski, 10. v soboto, dne 8. junija ob 8. zju-
traj v Doberničah, 11. isti dan ob 3. popoldne v Golobinjku pri Mirni peči, 12. v nedeljo, dne 9. junija ob 3. popoldne v Orehovici, 13. v torek, dne 11. junija ob 8. zjutraj v Rudolfo-vem, 14. v sredo, dne 12. junija ob 9. zjutraj v Veliki Plešivici pri Adle-šičah, 15. v četrtek, dne 13. zjutraj ob 8. v Tančigori, 16. isti dan popoldne ob 3. na Maverlah pri Črnomlju, 17. v petek, dne 14. junija ob 3. popoldne na Rodinah pri Črnomlju, 18. v soboto, dne 15. junija ob 8. zjutraj v Starem Ljubnu, 19. v nedeljo, dne 16. junija    ob 3. popoldne    v Prečni,
20.  v torek, dne 18. juniia ob 8. zjutraj v Škocijanu, 21. v torek, dne 18. junija ob 3. popoldne na Raki,   22. v sredo, dne 19. junija ob 8. zjutraj na Studencu   pri Krškem,   23. v sredo, dne 19. juniia   ob 3. popoldne v Bo-stanju,    24. v četrtek, dne 20. juniia ob    8. zjutraj v Radečah    pri Z. M., 25. v četrtek, dne 20. junija ob 3. popoldne na Polšniku   pri Litiji,   26. v petek,   dne 21. junija ob 8. zjutraj v Jazbeni pri Litiji, 27. v petek,    dne
21.  junija ob 3. popoldne v Temenici pri Litiji. N^tančni kraj pouka (gorico, vinograd, zbirališče itd.),    kakor tuđi morebitne spremembe sporeda, zvedo vinogradniki    po    oklicih    od strani občinskih uradov. Ker je pouk za vinogradnike velike vrednosti, se priporoča,   da   se ga v obilni   meri udeležujejo.
Darifa.
Upravi naših listov sta po* slala:
Za Ciril - Metodovo družbo: Gospod dr. Fran Jurtela v Ptuju 12 K, ker se ni mogel udeležiti pogreba kolege dr. Alojzija Brerčiča v Celju in gr-sp. Sajovic 4 K, kot izgubljeno stavo Gabrenja kontra Masnec. — Skupaj 16 K.
Živela darovalca!
Današnji list obsega 8 strani.
#   Izdajatelj   in  odgovorni   urednik:
Rasto Pustoslemšek. Lastnma in tisk »Narodne tiskarne«.
Borana   poročila.
Lfnblfanska
„Kreditna banka v Ljubljani \
Undc' kani tfaoajske bone  29. maja !912
liltllenl t»«»lrjl.         ij  ^«'   |   Blae^
4° - majeva renta     .   .    . *.       8940!     89*60
42° o siebrna renta ....       9205       9225
4»'. avstr. kronska renta   .   .       8935'     &9*55
A*\ ogr.        fi          „       .    .       »«-951     8915
4«'o kranjsko deželno posojllo i     9225 j     93-25
4o/o k.o. češke dež. banke    .       9160i     92 60
Srefik«.                          |
Srečkc Iz !. 1860 V',     .    .    .    440 — i   452 —
„     „   „1864.....    602—    614—
„     tlske......    290-50     &)2 50
„     zemefjske  !.izdaje    .     300—312-
H.      „        .     259 75-   27175
„      ogrske hlpotečne  .    .     243*50 I   251 50
dan. komunalne      .         495'—     507-—
„     avstr. kreditne  .   .    .     489—     501 -
„     ljubljanske   ....       71"—;     77 —
.,      avjtr. rdeč. križa    .    .       56 75 i     62 75
,     ogr        M       „       .    .       36-50       42-50
,     bfiziHka.....j    29-50       33 5C
n     tniike ......     24090     24393
Ljubljanske kreditne banke  .     452— j   454 -
Avstr. kreditnega zavoda .    .     638 75 j   639*75
Danajske benčne družbe .    .     530 75 |   53175
Južne železntee.....     10375 |   10475
Državne železnlce   ....     732—     733 —
Aiplne-Montan.....I 97575 j   97675
Češke siadkorne družbe   .    .     369*60 j   37C 60
Zlvnostenske banke.    .   .    .     279*75     28075
Valate.                               !
CeHnl.....;   .    .       11-40]     1142
Marke........11790;   118*10
FranU........      9570;     9585
Lire.........f.    9460      94 85
Robiji.........1 254      |   255*~
Žitne cene v Budimpešti,
Dne 29   maja 1912. Termin.
Pšenica za oktober 1912.       za 50 kg  11 56
Rž za oktober 1912        .   .    za 50 kg    9 63
Oves za oktober   1912    .   .   za 50 kg    9 H
Koruza za julij 1912 .   .   .   za 50 kg   908
Karol  Trost
vrađnik pri dri. železnici v Trsta
je po dolgi in mučni bolezni v 43. letu svoje starosti, previđen s svetotajstvi, dne 26. maja ob 6. zjutraj v Gospodu zaspal.
Žalujoča rodbina naznanja to prežalostno vest vsem sorodni-kom in prijateljem.
Pogreb predragega pokojnika se je vršil v torek, dne 23. t m. ob 10. dopoldne iz norišnice na Vrdeli pri Sv. Ivanu naravnost na pokopahšče k Sv. Ani.
Svete maše zadužnice se bodo služile v Župni cerkvi sv. Jakoba in v Trnovem v Ljubljani.
V LinblianJ, dne 29. maja 1912.
1962                                Žalujoča rodbina«
\i-----------------------------------------^
12'   »e»-_______________________________________                             SLOVENSKI   NAROD.                                                                                                    Stran 7.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 23. maa: Marila Cerne, po-^stnikova hči, 6 let, Klavlezna urica
;. 6.
Dne 24. maja:    Marija Dougan, delovodie, 10 dni, Jenkova ulica 5. — Ivana Pfrmam. bivša kuharica, 5 let, Radeckega cesta 11.
Dne 27. maja: Ivan Buzzoiini, tr-c, 57 let, Elžzabetna cesta 2. — na Spetič, zasebrtica. 65 let, Ra--.cga cesta  II. — Štefan Gerde-_ i rivski pomoćnik, 50 let, Sv. Marna cesta  14. — Antonija    Plevnik, Islikarskega  pomoćnika,   16  me-_j\\ Karolinška žemlja 35. V deželni bolnici: llne 21. maja: Uršula Petančič. :'avčeva    žena.   60    let. — Janez 1-2T. kočarfev sin, 18 let.
Pne 24. maja:    Valentin Oblak, cc, 15 let
(>ne 25. maja: Terezi ja Erjavec, <a strežnica.
!>ne 26. maja:     Marija    Ljubič, <:na uboga. 72 let.
f>ne 27.  maja:   Alojzija    Režck,
.-..kinja, 21  let — Marko PeriČnik,
<ocar, 51 let.______________________
C€M <—aća atfraTfl«. Za unvnavo n -'-n'tcv tiobrega prebavljanja se pctpovoČa -■■ i  -nogo JescSdetjidobf© znaae^a. prtefcaega
|jfoil«v«fa SalaVta-pnika", ki se dobi i ~:lio etno,   in kateri vpiiva najboij trajno -! v«c težkoče pribavljanja   Originalna šfcatljica !f. Po pucati povzetn   r*zpo£ilja ta praiek dan   ttmi A. Moli,  c ia kr. dvomi
j       BBBV     BBP^^B^BBBBBPBBBJ      V BBhB^BBBBBB^BBBBV^BPBBK-     BBBjr         W        »»
ia dežefi je izrceno zabtcvati MdHot zazBaaaovan z vvstveiio ziuniko in
.-.      -HL                                                            1       19
^^JBBB^      ^
"SS
,^-|^^   .        -J*A---------------------------
^^^M^             25                   ft
manofaktumo trgovino  I J. Ciuha I
Stari trg šl 1     I ! „Nuisol",
od
Berfmanna i Co. Dečin o 1.
: m ostane pfej ko slej aeto-
?ljivo   v   svojea.  pnfinl—■
ravmem banrasje las ia brade
I               V zalogi  v  plavi,  rjavi   in
1;       "mi   barvi   —  Cena   steklenici
Mi       K 250-   Dobiva se pri A   Kane,
mi        rrogerija   in    iris.    O.    Fettich.
H       Frankhe«.                         €85
|f i empel ^v55ww.° m
KJ             '         t» t—eno — ovi     _______      ^B
Hh                                                 ^BflABt    tBBBBBBBBmaBV4#^BBi    ^^^1^^«               BBBBJ
m     Ulflla     ™Smm  timUmnK #*m      ■
I                       Ufc »otemfti.k ■ i ■ rta dftaiaih      ■
1                  <mwf.__________     S
■^                          Zšr%*mmm     wrw*mc    najvećje     ^f    '
lm  n         ■•    y»«»*«» •»•*• "**•    z.i n    ^V
IM   lutnOTI     ■!»*»*>••     f«      kromli.-«    V
il uonau gsasss*^ #
■iV'Vli ntiHfMTnJffiB I Heteoralo$ieno porocflo.
I   9W1^   m^m     I«     VeUori        Nebo
I   - pop.  735*7       183   at  fTzh   del. jasno ■   r zv. | 73*9      15*6    ar. jadi    pol obUd
i-   7. Zj.    734-5      14-4   brezvetr   del. jasno
I          n;a    včerajšnja   temperatura    15*1 •,
I       : .ti'   Padavina v 24 «rah OD mm.
knjlgovodla
ražen slovenskoga,  tuđi  nemlftcefa, laikega in franeoskega jezika zmožen,
želi spremeniti službo.
Cenj. ponudbe pod šifro »Samostojno mesto« po§tno Ie2eče Ljubljana           1957
Kupi se Mro itmina stalOii
2O—25 HP.        i«
Pcnndbe  pod „Tmtuh UkMMMla"
na  upravništTO  »Slovenskega  Naroda«.
Proti prahaiem, lnskinam in ispadanju las
TasDO-ctiiiiiD Mtira
sa. laso
katera     ehrepftuje     la«l*ć«.     odatran|u|« luske   n pr©preču|e  Upadan)* las.
t »telklenlm» »•*•«!•■• I kr«N«.
Raxpoiil)»   se z   obratno požto   ne   mani  kot dve «tek)enici.
Zaloga   vsah    pr*4zku£*nlh    zdravil, me^ic.   rril,  rrođicinal. vln,  &peol)aii t*t( najf nejftih parfumov,  klrurgiftklh obv«z. svaiih  mineralnih vod itd.
Dež. iekDrno n\\m UDSteko
iLMrtiiaii! Rul;iva cista i\, L
poleg noroagrai enega Kran  foicfoveg*
ub!i. mostu                     17
V t€i lekarai dobivalo sdravila tndl 6Uml tolrt&kll! blagatn Jalne teleulee, C fcr. totoatne tovarne in okx. fcolaUske
ff/Cocn/ salon.
]
\S<2Jtitttn camatn pttpcvcča
Sca  Skoć-^sajte/l
i!                   ^                              |
■^              c^ch?   Sicinco*                      j
i|                                                    .                                           ;
1z?atni 6{o6ufi% vecno ptt-pt<%vlf<ent. čJa&e luci venet    i' ^ {taficvt in ta »ne cveiitce
PrmhHvoL
Nov ImMbSMTi samo 6kxat voženo r njim ter to4M|ft se prodaš ta, ker se
opusti hlev.                 i96o
Ed. Sappaoz, Pristova, Sp. Štajerska.
h   ^^■SnRlafMsElllHBaaaaV   S    i
*c   BBBBBBBK^m2Ua\aa^^aHUaaHBaaaaal   ££.   i
g^   aa^B^B^B^B^BBa^^^^^^^P^^^^^^Ba^B^B^B^Bfl     ^^    I
I gjsBlnlrfreksrraKro!^ '
t«   ^H^^^V^^^HIIa^^^l^BBaVa^llasa^H   "^ h.   BM   Pa\aj ■ ft 1 i 1  ■ ^b^^^^|   v>
o    'l^lHfBRMa^9[a3BV^^^'!^lo.^4^i9NB9^B^Bf   v»*
PfilliiDi prastsri
in stanovanje
¥ hiftl ▼ tidovshl stezi št 4 se m prvim avgnstom oddajo
za izvrševanje kavarn-šlce, gostilniŠke ali kake druge obrti pripravni pritlični prostori z obsežnimi kletmi in stanovanjem v prvem nadstropju s pritikli-nami vred — Ta hi£a se tuđi pod u^odnimi pokoji proda.— Vprai^nja na:
cje>sp. leon Levlcki, Oorupova ■lica »tev. 4, I. madstropi«.    1956
Slavn.  občinstvu   se   vljudno   naznanja, da  se  priredi                  1954
A A pri !sp vremenu
koncert
„Slovenske filharmonije"
v hotelu Lloyd.
Začetek ob 8. zvečer. — Vstopnina 40 vin.
Za mnogobrojni   obisk se priporoča
Tanses Karei, botelir.
Že desetletja preizkušen                 a                  zaupanja vreden izdelek
^ Juri Draile /^gN\PoilĐi(iHiiLL'^^
1 Dralle\ S^d    voda    M
ra/?//e /o pr/ izpadanju /as in prhljaju
--------------    s presenetljivim uspehom.    -------------
Foakaaltel "99    Dobiva se v lekarnah, droRtrijah, parfumerijah in boljSih brivnicah.
eventualno  prodajalke,  papirnate  in  galan-terijske stroke
: Išče gospodična:
z   daljSo   prakso.  —   Ponudbe  pod  »Daljša praksa« na uprav. »Slov   Naroda«         1058
: ■■• v    i pripravna za zdravnika
{ J J ■ ^| tflfe     ki hoće izvrSevati svoj I  Bfl I ■* ^ M    poklič in imeti lekarno
ni\nse ^v ^i^-
■IliflU Vhjši sobiii nad rjrMet
IMIHBI      vedrvo zdravniki.   Kraj ^ar ^r^     je prijazen, ob železnici
Kje, pove  upravništvo  »Slov. Naroda«.
Popolnoma nov
plsaioi stroj
„ Rhemington"
se po ceai pod roko proda«
Ogleda  se  ga   lahko   v  izložbi    gg.  Maček & Komp , Ljubljana, Franca JoŽefa cesta, kjer se izve tuđi cena.                1955
SWWWWWM H     loden in modno blago I I I^B m  mM       r* gospode in dame racpoiilja
ililif i*   Kare! Kocian. ii <£ * «* 1 1 k~£ ■ ■■■■■■I     tvornica sukna v Ilumpolca ^^BJ III II B a ^BT BI ■ BI BI BI BI V Vsorci trmnko. TvornUke cese
BJBjBJBlBaHBflB^Bi^B^Ba^B^^B^Ba^^^^^^^Siaa^3^B!^SE3B^3B^S^^SBi najfinejše   kakovosti         1926
se dobi vsaki dan
sveže   zjutraj   in   zvečer
v špecerijski trgoirtni
Vlake lm, timska cesta stev. li.
Priporoča tuđi
čafno maslo- vsahe vrste o!fa in drugo v to obrt spađ&joče sveto =   blago.                  —
Razgias.
Dne 4. junija 1.1. ob 10. dop.
se proda v Metliki
na prostovoljni javni dražbi
enonadstropna
hiša št. 125
z vsemi gospodatskimi   poslopji  in le-pim  vrtom
uekdaala „Peidirčeva gosfilaa".
V hiši, kjer se lzvršuje že veliko let gostilniška obrt, je novo urejena ledenica — in zlasti sedaj, ko se gradi belokranjska železnica, bo imela gostilna najlepšo prihodnjost. — Kdor želi natančnejša pojasnila, naj se obrne na lastnico                     1928
Knilif io pesoiiisKa 1 Semitu.
Vino, jabolčnik
3van JVJalus na jizeljskenu
Cene primeroma nizke, ker so vina izborna.
K Seet-Vidu nad Liubllano je namatii
•
z gospodarskim poslopjem in vrtom, ▼ sredini vaši ob glavni cesti. — Naslov pove uprav. »Slov. Naroda.«          1894
s 4—5 sobami  in  pripadki    1947
se le 2a lakoj at! vsaj za avgost.
Najraje v kolodvorskem okraju. —• Ponudbe na upravništvo »Slovenskega
Naroda«  pod  „Stanovanje  takoi".
Ravclie zilna oseba
se išče takoj      192° za modno in konfekcljsko
trgovino v komisiji.
Zasiguran dober zaslužek.
Naslov  pove upravništvo  »SI. Naroda«.
U mno rili predmet,
ki se lahko razpeča, i&Čem
aaaaaaT   .^aaak      .^BatBt B^^aav   .^bbbl   bbb^bb^   csbIbbb^  aaaa]      ^l bbbbv    .^aaaai      b^
proti visoki proviziji. Cenj. ponudbe pod „Emona" Jesen ice na Dolenjskem,
Prva  avstr. zavarovalnica  proti
tatinskenm   vlomti   v   Ljabliani,
Wolfova ulica st 6,
kat era zavaruje : na življenje, proti tat-vini, požaru,   nezgodam itd.
sprejme več zanesljivili
i             1              1S95
s pod lelo ugodnim! pogojL u
J. Zamljen
čevljarski  mojster
v Lfnbliani, Gradišće 4
izvrŠuje vsa čevljarska dela do najfinejše izvršitve in priporoča svojo zalogo
storjenih čevljev.
Izdeln]e   tuđi   prave    gorske   in ftelovadske čevlje.
Za   naročita  z  dežete   zadostuje   kot  mera iprposlan čevelj.                  245
Samo kratak čas!
tak M nti\ 9k po! 1 iri:
elitna predstava
lb ["trtkiti, Rrttijal ii pranikil
2 vcl. predstavi
il 4. poiiitiite iq ii Hl 9- znto
1909                   ••prftltkaam.
BaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaVaaaaaaaaaaaaaal
CIRKUS
M. Schmidt.
JUjmje, Mjkrasicjit hi lajzaHŽBcjsc ptijftjc )lntrf-O|rskc
ijiUjin. litlraom hini
BBBBBBBBBBBBaaBBaBBBBBBBBBBaaaaaaaaaBBaaaBBiBH
Sobotol.junljatL
Otforitvena predstava.
Cene prostorom:
Loža za 5 oseb K 15*—; zaklopni sedež 1. vrste K 3- ; zaklopni sedež 2. vrste K 240; 1. prostor 3. do 4. vrsta K 1 60; 2. prostor 5. do 6. vrsta K 1-20; 3. prostor 7. vrsta K 1 •—; galerija K —-40. Otroci pod 10 leti in vojaki imajo znižano ceno na vseh prostorih razven ložnih in zaklopnih sedežev 1. vrste. Fi adpi %m\m\m rmtmmmic r tralikl
A.   Sesarkofi  ?  Šelenburgovi   ulici.
I Pristno brnsko blago. I
■       Spomlađanska in poletna sezija 1912.      I
1 [flkipn 3*11 idoli za f1 kupon  7 ^011 I
■                                   1   kupon 10   kron   I
■   kOBplef7!B SlOŠkO ObiekO     i   kupon 1S   kron   I
■   (suknja, hlače, in     1   kupon 17   kron  I
■   telovnik)stane saao     1   kupon 20  kron   I
BJ    Kupon  sa crno  salonsko  saknjo  20  K,   dalje  blago    I
H    ra porr&mke itiristOT»ki loden,   srilnate  katugarne    ■
BJ    iid.   i ■■[!!ililjii   po   tvorniUcih   ceoah   xa   solidno   in    I
BJ          reelno dobro mana tvornilka nloga sskna          ■
I Siegel-Imhof v Brnu. I
■                   Tkonl sratU In tranh«             Mi   ■
■                _                            ■ BJ   PN^Basil.   ki   }ih   imajo   privatni   odiemalci,   ako   H BJ    blago   naroćajo  nanvwwt  pri   firmi   BMiHmhal   ■ BJ   na kraj« tvornic«, so velike.  Stela« mBtB&f* ••■•.   I H    ▼•Mka isMra. Tuđi na^iuaajla narobila se isvrfte a    H BJ    popolnoma   sveli m   blagom   natmnčno   po    vrorcu.    H
PDflNfflllP KABPII J^^J^^^^E^^^L^^t □ INDIKACIJE: CD
I    I«   ■■■■I    lllll       ■MlIaaaTaf     ■    I      i  i    i      .' '       -—-......•    — -        —-     --   ■■         i , mi #
I     Im   ■■  I   IL1J W 1^        ■Amaf Bt      BWBaUM                  ______________   pMMUNte   ———^__        ■    "         BBBlBllf m*iU bledjfcaot,   jfcrohJo«,  mdieir-a otro*«,, bok««,   mito-,  Pfti«.
t,**——!-—————-—--———! tom nttn OHHtiii ■ Ittbeft taUti a BtM laici jgjg^^^^1-^11^^                  ^^ *—»* ~~
gii: I ■» a a aBBiai ■ IfBl: 1 aam a aairt  :.*rm: ?;rrrrZ275Z^~.!Trn\*r?'.ru riz^E^^I^^^""^^^^   **+*~ u^2
Stran 8.                                                                                               SLOVENSKI   NAROD.                                                                                              121 štev.
I   Priporocamo našim    J^jpt   I/fkl IitlCIffk    f Ilf fIDI Ifl   *PIHr*-    iz edine slovenskes I   n   gospodinjam   u   j^jj IVULIIlI JlVU    LlIVUKIJUjr^g   tovarne y Ljubljani   |
S t as- li; i ^ Hi£  #-*MR^ ^ ml = *■ ,JM Ili l'ii - ■ltillTl| ...«rff
flM                         priznano najbolj-
^H_______^^   še kakovosti pri-
iinnn ^^k
■ llJIlU Zag°ne ob Savi-
H^                               1801
Vodne elevatorje       —>
^fl^^                    irpalnike na          ^ttHS^-\
fcj^ f                         kikor  tihi-         F  ^^^BB-_
H ^K^M                  sa vodu.  roTsi n.   f^mHJ^HI^^S^h
■ ^^bJL                   strojni obrat,       j^^H^^Sd^EE
M Bb      ^B  ■i'- ve!-'r. ''t11 ^hjkbkIPIB
^V     ^^Q                 trak, plin, petru    ^B^^^k£t^|
I         ^^3               lidemjc najtci<      ^PJ   ^HW B.'
^^"^^                 t kr. im. aL ? Hzn«
Tapetnlk
Dragotin Puc
LjiiiHiana, manje Tim cssta štev. u
na dvorišču,   levo            3856
se priporoČa za vsa v to stroko spada-
,o^a dela Velika izber zgotovljenih
: dšvanotf :
otomanov in modrocev.
p qj  o>       ■ p|
i ^   .s - se ,j
]   Ct»i1®|i]
e       ■■■■■      ^              a
flimiiiiiiJr             _     £ I
Z3i.is?.33Q.č;era.o   pristiže
slivovke
s: iropinovec  ::
hrušovec
brinjevec
vinsko iganje
se dobi v množinah od 25 ^ naprej  pri
▼elelfjuiiarni sadi a      1199
Hl. Xow I U.
LjDtHiana. peleg puovame .Union'.
Tople in Iu?n2 Kopell
kopalisce Sltihira
na Hrvaškem.
:: Postaja Zabok in postajaiišče ::
(Za^orjanske žel. kopališče Stubica S«si|a   od   1.   ana|a   do  30   okt.
Topli vrelci 53° C toplote in luine kopeli so pripaavn« posebno sa zdravljenje protina, revmatizma, ischias, dalje tensldh bolesni, kroničnih katarjev, eksudatov, živčnth bol em i, kožnih bolesni, prr bolesti. NajboljSa poraba vrelskega mahovja, enakega onemu v Francovih varih Kopališki tdravnik. ZdraviliSka godka. Prekrasen gozdni park, oajlep£a okolica. Najcenejša brerkonku-::        renčna, prav dobra prehrana in stanovanje.       "
RaiftioaktivHeta.
Soba od K i- taprej. —Pojasnila in prospekte daje uprava kopali&ča Stubica na Hrvaškem. Pošta. Zabok. Brzojavka postaja Stubica. — Postaja n interurbani telelon    Avtomobilna zveza pri vlakih ob 8. uri 5' ra.
dopoldne na postaji   Zabok;   12 uri 21 m.   in 6.  uri 5.
minut popo'dne  na  postaji   Stubičke Toplice.         1773
^r^--------:—;-------------1
tepA »nuvateliH idlikovue sd Ka VlnC mC^aniCS
prva ljubljanske ueleprežarno za \<javo,        I
3Dbivajo se v pražarni na vogaln Sunajskc ceste — So3ne    yjj u\ht m v moli irgovini s specerijskim blagom Dutnjska c 6- ^^ŽS)
§   Modni salon    Jj||\
j     ^_^^^             priporoča svojo bogato zalogo vseh vrst             ™—-^
slamniKov iii tepii zaradi poie seziie po znatno znižanib imi
I               ^
I               ZalnS   kiohuki   vedno   v   zalogi-
I      Popravila se točno  šzvršujejo.        2306      Cene brez konkurence!
j Oči mu veselja žarijo                    i
|                in zadovoljno se smehlja  j
I                 na§   papa   pri   vživanju   Škodelice   kave,   naprav-                 |
j               ljenc \t Franekove Perl-rži, znamke ;Perlo;.               |
I                 Slastni vonj   vabi k vživanju. Izborna je kava za zajutrek    |
Iirt  malico, napravljena  z najboljšo,   zrnatej kavi po okusu najbolj    j
slično rženo kavo   : Perlo :•                                                     | |                Mala  primes   „gsrave^a  : Fraackovega :   kavinega
a     pridatka" napravi  taleo kavo še  močnejšo in jačjo.            708—I.
Priporoča  se  domaća  najnovejša 9
konfekcijska trgovina     I
Maček & Komp.
i           Franca Jožefa cesta 3.
■ ■■
Spreiemajo se naročila po meri, ter se izvrše točno in solidno.
Založniki c. kr. priv. juž.   žel.
■ ■■
Solidna postrežba.                         Najnižje cene.
V             ..           . .     . _J
Bjf^gHURH  .... TEHN1ČN1 BIRO IN STAVBNO PODJETJE ::
S8i^ j* Jl8K€      JUMjeva cesta. it. 26 (poleg pliname)                                IZDELUJE:                                Jtesljeva cetta H. 26 {poUg pliuamej
^jrg^^SjfcSPJI^M    Beton * železobeton        Strokoitia izvrHifev        Vodovodi   *   elek-        moderne   apnenice.
jSg?KT>J38yEfi    * moHt<n?e * strope *        vaeh vrst naćrtov *         trične centrale * tur-                   * * *
fllfi^^KgfJi    dvorane * zazidke         prevzetje   zgradb *       bine * mlini ♦ zage *       Obisk   strokovnih
ma LJUB U ANA W§jl    .viv      turbin,      :::::         : tehmična mnenja.        :::; opekarne iu  ;:;:        inženirjev na željo.