V V«|ja n tn kto • • Za pol lata . . • • ZaN«» Yorfcctlekrto e $7. 00 00 7.00 17.00 GLAS NARODA Ths lartwt Skrakn DsSjr ID ths United Šteta«. lisi delavcev y AroerikL and lagal Ho&days, 75,000 TELEFON: OHtlaaa S—1242 Intend as Second dan Mattar Saptembar 50, IMS, at tha Poat Offioa at Haw York, V. Y„ Act at Oongraaa of March 3, 1879. TXLETON: OHalsta S—1241 No. 145. — Stev. 145. NEW YORK, TUESDAY, JUNE 22, 1937-TOREK, 22. JUNIJA 1937 Volume XLV.—Letnik XLV. JEKLARNA JE ZAVRNILA P0C0DB0 S C L 0. POSREDOVALNI ODBOR NAJ PREIŠČE STAVKO IN NAJ 0 VSEH DOGNANJIH POROČA JAVNOSTI i*ewi«ov odbor za indiutrijalno organizacijo je po> zvali predsednika, naj v "božjem imenu" poteze v stavko. — Agitacijo, naj se delavci vrnejo na delo, je treba zaustaviti. — Otvor jen je jeklarn bi imelo za posledico prelivanje krvi. Fašisti prodirajo proti Santandru 0DVEDENKE ŠE NISO NAŠLI YOUNGSTOWN, Ohio, 21. junija. - Vodite-J ji odbora za industrij al no organizacijo (CIO) sc danes pozvali predsednika Roosevelta, naj v "božjem imenu" napravi konec agitaciji, da bi se vrnili jeklarji na delo, in naj začne posredovati v stavki jeklarjev. — Ako bi začele jeklarne sedaj obratovati,—je rečeno v brzojavnem pozivu, — bi bila neizogibna posledica prelivanje krvi; , Pod pozivom so podpisi predsednikov treh CIO unij v Young8townu. V pozivu je zelo značilen na-clednji ostavek: — V sobto sta bila v Johnstownu zopet usmrče-:ia dva naša človeka. V božjem imenu in v imenu pretežne večine jeklarjev vas pozivamo, da v tej kritični uri začnete nemudoma posredovati. Edi-nole na ta način lahko odvrnete nesrečo, katere bi se prebivalstvo države Ohio spominjalo še desetletja in desetletja. Youngstown Sheet and Tube Company ter Republic Steel Coiporation sta začeli z vso vnemo pozivati delavce, naj se vrnejo na delo, dasi je delavska tajnica Miss Perkins pozvala tako jeklarske mogotce kot tudi unijske voditelje, naj mirujejo, dokler zvezni posredovalni odbor ne konča svojega dela. CLEVELAND, Ohio, 21. junija. — Zvezni odbor za posredovanje v velikem jeklarskem Štraj-ku je danes kot prvega zaslišal Toma Girdlerja, predsednika nadzornega odbora Republic Steel Corporation. In Girdler je rekel: — Republic Steel ne bo sklenila nobene ustmene in nobene pismene pogodbe s» to ali ono neodgovorno stranko. Lewisov od-tor za industrijalno organizacijo je pa v svoji današnji obliki v najvišji meri neodgovoren. Predno je stopil Girdler v dvorano, je bilo objavljeno, da bosta Republic Steel in Youngstown f heet and Tube začeli jutri zjutraj ob sedmih ob-Tatovati navzlic vsem dokazom delavske tajnice, da bi to le še poostrilo položaj. Ako bi zvezni posredovalni odbor vpošteval Girdlerjev nasvet ter iz posvetovanja izključil zadevo glede pogodbe, bi se s tem postavil očitno na stran kapitalistov. Po Girdlerjevem mnenju bi odbor le tratil dragocen čas, če bi skušal pobotati obe stranki, zato je pa najbolje, če natančno preišče stavkovni položaj ter nato javnosti natančno poroča. Girdler je priznal delavcem pravico do stavke. — Kdor hoče stavkati, naj stavka, — je dejal. — Jaz mu ne bom branil. Nihče pa nima pravice ovirati pri delu onih, ki hočejo delati. Kdo more braniti Republic Steel, če hoče dati delo in zaslužek 58,000 delavcem in delavkam? Poziv za sklenitev premirja, ki ga je izdala de-kvska tajnica, se končuje z besedami: — Stališče jeklarskih družb je bilo in bo, da takoj začele obratovati, kakorhitro bodo ci-oblaati zajamčile delavcem .varno pot na delo O Mrs. Pailsons ni nika-kega sledu. — Njen mož ni prišel v stik z od-vajalci. — Detektivi 9C prejeli več sto pisem. »STONY BROOK, L. L, 21. junija. — Medtem ko nad 30 zveznih deltektivov iin drugih uradnikov •preiskuje odvedbo Mns. Alice McDonald Parsons, no oblasti uradno sporočile, da odvajale! niso nikdar stopili v stik z njenim možem William-cm H. Parsonom, ali katero drugo osebo. Do sedaj imajo oblasti še edino sled, namreč pismo, ki je •bilo najdeno v avtomobilu na dan odvedbe na Long Meadows Farm in v katerem je bila zahtevana odkupnina 25 tisoč doluarjev. Ves ta čas pa so različne oblaki prejele več sto pisem z (nasveti, kako bi bilo mogoče najti odvedeno žepo. Detektivi priznavajo, da do sedaj še niso našli niti najmanjše sledi, dasi so vpoštevali vsak nasvet, ki jim je bil dan v pismih. Četudi so preiskali vso okolico okoli hiše, niso mogli najti ničesar, kar bi j ill moglo peljati na sled. SPOSOBNOST DEKLET ZA MOŽITEV V devetih državah s e smejo dekleta poročiti z 12. letom. — Dečki se smejo poročiti v starosti 14 let. WASHINGTON, D. C., 21. junija. — Poizvedovanje po celi deželi je dognalo, da se smejo 14 let stari dečki in 12 let .stara dekleta postavno poročiti v devetih državah. Ta sltarostyia meja je po postavi dovoljena v naslednjih državah: Colorado, Florida, Idaho, Maryland, Mississippi, New Jersey, Rhode Island, Tennessee in Washington. Postavna starostna meja za ženitev je v District of Columbia in v 39 državah od 16. do 18. leta pri dečkih in od 14. do 16. leta ipri dekletih. Najvišja starostna meja je v državi New* Hampshire, namreč 20 let pri dečkih in 18 let za dekleta.* Poleg najnižje starosti pa i-majo nekatere države še druge omejitve, katoor n. pr. da morajo dtariši ali pa varuh dovoliti v,zakon do polnoletnosti. Sodnija pa mora dovoliti v državi New fork dekletom pod 16. letom in v državi Vermont dečkom pod 18. letom ter dekletom pod 16. letom, AMERIŠKI RIBIČI SE PRITOŽUJEJO Japonske ribiške ladje se nahajajo blizu Alaske. A_ «»l . »i .v. i . Ameriški ribici se boje velike izgube. PORTLAND, Ore., 20. junija. — Nad 100,000 ljudi ob pacifiškem obrežju se preživlja z ribarstvom. Največjega pomena pa je riba losos (salmon). Ti ljudje sedaj bombardirajo s protesti Washington, ker so japonski ribiči dospeli v vode, ki. so zelo b^«-ate na lososih. Zveza pacifiških ri'bjih indu strijcev je pretekli teden imela zborovanje ter je opozorila predsednika Roosevelta na nevarnost, ki proti ribji industriji v severnem Pacifiku od strani japonskih ribičev. Vlada je takoj odposlal komisijo, da zadevo preišče. Pacifiški ribiči so se pričeli pritoževati že pred dvema letoma, ko je japonska poslanika zbornica dovolila 89,000 je pov za preiskavo ribolova ob obrežju Alaske. Ko je .japonska ladja Tenyo Mani naložila tovor lososov v Bristol zalivu, kjer se nahaja največja množina rdečega lososa na svetu, je senator Lewis B. Schwelienibaoh iz države Washington izrekel svarilo, da delovanje japonskih ribičev grozi miru v Združenih državah. V zmešnjavi pritožb in pro-t ipri tožb je bilo zelo težavno dognati natančno razsežnost japonskega vpada, v ameriške vode. Ker Japonci love losose brez načela ohranitve te dragocene ribe, zatrjujejo ribiške zveze, da more hiti na ta način losos iztrebljcn v petiih ali šestih letih. Toda japonska vlada trdi, da japonske ladje v vodah o-koli Alaske love saimo rake iu da ne ogrožajo lososa. LEON BLUM JERESIGNIRAL Chautemps skuša sestaviti nov kabinet. — Franciji preti nevarnost da bo razglašena splošna stavka. BLUMOVA PREDLOGA PREPADU PARIZ, Francija, 20. junija. —Predloga ministrskega predsednika BHuma o "finančni diktalturi" je bila poražena v senatu, toda poslanska zbornica jo je takoj zopet drugič »prejela. i V senatnem glasovanju ni bila vključena zaupnica vladi, vsled česar Blumov kabinet mi prisiljen odstopiti. Ker je bila predloga v poslanski zbornici že drugič sprejeta, bo moral tudi senat o njej še enkrat glasovati. PARIZ, Francija, 21. junija. — Francija, boječ se delavskih nemirov in še večje škode za frapk, z nestrpnostjo čaka na vest, da je bilo sestavljeno novo ministrstvo, ki bo sledilo ministrstvu koalicije leve fronte Leona Bluma. Nevarnost je, da bodo miljo ni delavcev v jezi, ker je padlo prvo ministrstvo levice, vprizorili .velike demonstracije, ali pa celo razglasiti splošno stavko. Predsednik Albert Lebrun je imel celo noč konference z voditelji raznih strank ter je slednjič ponudil sestavo novega kabineta voditelju radikalnih socijalisrtov Caraile Chau-tempsu, ki je bil državni tajnik v Blumovem kabinetu. Chautemps je šel takoj na delo ter bo skušal sestaviti kabinet koalicije levega centroma. Sam bo najbrže polog ministrskega predsedništva še obdržal notranje ministrstvo, vnanji minister pa ho ostal Y. Delbos ter Edouard Deladinr kot vo,j(ni minister. Najpoglavitnejše vprašanje v Franciji pa je, kaj bo napravilo delavstvo, ko je padel kabinet leve fronte. Delavci so izvedeli, da je Blumov kalbi,net padel, ko so prišli na delo. Blum je odstopil, ker mu senat ni hotel dovoliti posebnih oblasti, da bi razrešil resni finajnčni položaj. Policisti in detektivi straži-jo vladna poslopja in oblasti so pripravljene, da pošljejo o-jačenja na vsak kraj, kjer bi se poj aril kak nemir. PREBIVALSTVOBILBAA JE MORALO IZROČITI FAŠISTOM VSE OROŽJE BILBAO, Španska, 21. junija. — V nedeljo je ves dan fašistično vojaštvo prihajalo v Bilbao. Nekateri oddelki pa so bili takoj poslani dalje za be-žečimi Baski proti Santandru, katero mesto upajo zavzeti v nekaj dneh. ZDRUŽENE NEMŠKIH KMETIJ BERLIN, Nemčija, 20. junija. — Nemška vada je izdala odredbo, po kasteri bodo manjše kmetije združene v nekake kolektivne kmetije. Po tej odredbi, ki sopi v veljavo s 1. januarjem, bo vsak kmet ostal pravi lastnik svoje zemlje. Poglavitni namen tega združenja je večja poljedeljska produkcija. Te kolektivne kmeftije ne bodo združepe po načinu ruskih kolektivnih kmetij, v katerih posamezni kmetje niso lastniki izemlje, temveč bodo samo skupno obdelovane, lastninska pravica pa ostane. Medtem ko so imeli do sedaj kmeitje svoje njive, gozdove in travnike po raznih? zelo fid- Prihajajoče vojake so prebivalci pozdravljali po ulicah in trgih. Fašistom se je tudi podalo nekaj sto baskiških vojakov. Med fašističnimi vojaki in •probivaHsitvom vlada prijaznost in prijateljstvo. Prebivalci zadnje dni niso imeli vode. kajti vodovod je bil odrezan pri Sodupe, zapadno od Bil-baa. Fašističpo poveljstvo je takoj iz San Sebastiana poslalo živež za 200,000 ljudi, ki so ostali v mestu. Tudi iz Vitori-je je bilo poslanih 30 tovornih avtomobilov z živežem. Že od četrtka v mesltu ni bilo kruha. Petek je bil daz Stanovanja škofa dr. Grego-, pa je vlada že iddala prve po-riča Rožma-na. odnp«<'l knlnk- Jnfl/n n 1 miljulrom uinf ni Totn riča Rozmana, odnesel kolek cijo srebrnega jedilnega pribora, vrednega 800 Din. POGUMNA REŠITELJICA SVOJE SESTRE Na vožnji od Todmordena proti Birminghamu se je iztiril zadnji voz nekega1 vlaka. Prekucnil se je in ga je vlak tako vlekel za seboj, dokler se ni ustavil. Nesreča je zahtevala eno smrtno žrtev, šest potnikov pa je bilo težko poškodovanih. 11-letna Dorothy Bentleyeva je stala s svojo 5-letno sestrico Marion na hodniku in otroka sta gledala skozi okno, ko se je zgodila nesreča. Bil je ču- dež, da nista dobila tedaj nobe-zašel v hudourne oblake.^Kljub nih težjih poškodb. Ko se je temu, da ni skoraj nič videl in je bila vanj debela toča, je vztrajal in tako dosegel višino 3000 m. Na letališču je pristal ves potolčen od toče. NESREČA V TOVARNI NA JAVORNIKU DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljiv vo po dnevnem kurzu. f JUGOSLAVIJO ta $ Ul - Din. m 9 I N- Dte. m t m--— »te. m 91U9_ Dte. 1991 T ITALUO «m 9 11» 9 n .m 9 57.99 fU2J9 H9U9 U* 199 Lir M9 Lir 999 lir 1999 Ur 9999 III BM CENE BEDA/ BITKO MENJAJO 80 EAlVEPEEE OEEE PODTSŠENE 8PMEEŠM91 90*1 ALI EOU \ SCOXENIC PUBLISHING COMPANY ^ *GUa M OB, % I 8. junija se je pripetila v tovarni na Javorniku huda nesreča je namreč podiralo v tovarni peč, pri delu pa je zidovje zasulo delavca Franca Kovača, rojenega 1. 1881. in doma iz Slatne va&i ter delavca Antona Pristova, rojenega 1.1914 in doma iz Sp. Gorij. Prvemu je zlomilo nogo ter je dobil tudi poškodbe na glavi, drugi pa je dobil močne poškodbe na glavi in rokah. Oba so z reševalnim avtomobilom prepeljali v ljubljansko bolnišnico. ANT. BELEC — 80-LETNIK Te dni je praznoval osemdesetletnico na svojem domu v Št. Vidfu nad Ljune pijača. Začele so se pač pojavljati posledice pet tednov trajajočega nerednega življenja. V kotu sem se sedel in se krivil v dve gubi in vročina mi je> silila v glavo. Če ;bi takrat stopil predme Martinez z . najlepšo -pohano ?postrvijo, bi je niti ne povohal. Potemtakem si lahko mislite, da je biKir dosti narobe z menoj. iSkrbpa Masletfova Reaa je hotela poslati po doktorja Vickerta, Cenetova Katra ji je pa ugovarjala: — Ah, kaj 'bo Viokert! Po babico pošljite, saj vidiš, da ima že popadke. K sreči pa al bilo treba ne Vickerta ne babice, ampak je samo od sebe prešlo. 1 V nedeljo popoldne me je Frank M^isle potegnil oni Radi ledu ni mogel naizaj in je. Tronda iz svojega srca. | nagovorila. Ake si je drgnil bil v gosteh pri Ragnhildi. Ko Nekega dne se je zgodilo, da lice, povešal je oči in ni si upal je nekoč vstopila kraljica, da1 je Trond stikal po dvorišču o-' pogleda, kaj je z Akejem in s koli. Bilo je tik pred kresom sanmi, je dejala, kako je dobro,' in na kraljevem dvorcu je kar da imajo sani za dve osebi pro-' mrgolelo samih opravkov. Ake štora — in samo za dve. Pri je dokončal sani in jih je bri-tem ga je pogledala in se na- sal in drgnil. Zdaj pa zdaj se smehnila. Ta pogled, ta smeh- je bežno ozrl kvišku in je z mr-ljaj sta užalostila Akeja, saj je kim pogledam oplazil Tronda, vedel, da ne ta ne oni ne velja ki je preklinjaje iskal svojo izvoljeno deklo. Slednjič ga je Trond zapazil in je pobesnel. Nenadoma je stal na1 pragu, na široko je zagatil odprtino vrat njesmu. Saj je bila ona vendar kraljica, a on je bil suženj. A če je takole stala pri njem, v svoji težki obleki blestečih se barv, ki je tako lepo obdajala's telesom, za'stavil je luč in o-njeno zdravo, polno telo, bijholo viprašal: skoraj pozabil na to in dal svo- jim mislim svobodno pot. Ta pogled in ta smehljaj sta bila 'ko potegijaj za uzdo. Ni skoparila z lepimi besedami in pri. jazno pohvalo, ker ni mogla najti dovolj besed, kadar si je ogledovala sami. Celo tako daleč se je spozabila, da mu je rekla, da mu v njegovi umetnosti ni več enakega. Toda njena pohvala ga je začela zdaj <5udno skeleti in peči v prsih. Saj je bilo prav in dobro, da ni bilo več takega kovača in rezbarja. Toda on ni bil Trond iz severne države — Trondu takih pohval ni bilo mar. Kakemu človeku podariš ljubezen, drugega odpraviš s pohvalo in z lepo besedo. Zaželel je, da bi "Kje je Gerd?" Ake ni odgovoril. Brisal je dalje sani in ga je gledal ko psa, ki se iznenada' postavi pred te in te nalaja. Trorid ga je porogljivo pogledal. Ko suženj še vedno ni odgovoril, se je Trondu Zdelo pod častjo, da bi pokazal svojo jezo; zato jo je pogoltnil, rekoč: "Ali si gluh ali rrtutast, suženj V in mu je v obširnem loku pljunil v obraz. Slina je oplazila ASteja pred ušeteom in po licu. Trond mu je pokazal hrbet in je odšel. Ne da bi si vzd toliko časa, da bi si nbrisal pljunek z obraza, je Ake vzel Oblico, ki je slonela na dteni pri vratih in jo Važno za potovanje le namenjen »etevatl v stari kraj ali dobiti toga ei tam. Je petrefcte. 4a Je peulen v vneti »tvareb. Vied nafte detfe-Mm *uAi|Je Vam tamortme dati najboljša pejasnlla in tudi «e da Je potovanje udobne In Utac. «-te ee «*-i aa fM pojasnila. Ml praekfbtee vse, bodla! proftnje » povratna dovoljenja, petal I Me. riteje In aploh vee, kar Je sa potovanje jetnfcue * * pum, ta kar Je glavno, sa najmanjše streftk?. m doH Is W _„ da tadnjega trenutka, ker < povratno dovoljenje. RE ENTRY PERMIT. navodila In potoralL s.. SLOVENJC PUBLISHING COMPANY (TmtbI Bureau) 216 West 18th'Street New York. N. Y. dvigniti jih. Bil je jako rtleč, a videti je bilo, ko da je bolj jezen, kakor da bi se bil kesal: "Zakaj si to storil?" je slednjič vprašala in njen glas je zvenel tiho, skoraj plašno "V Obraz mi je pljunil," je odgovoril Ake, ne da bi se ozrl vanjo. "In zakaj ti je pljunil v obraz!" Glas kraljice Ragnhilde je spfct zvenel ko vedno. Mahoma je imela v srcu abčutek. popolnega miru in zadovoljstva Ake je nekaj časa pomolčal, skilh držav na svoji strani. Brez poljedelskih držav ne morejo nikamor, zato se nanašajo na biuf, in jim je do adaj še vselej uspelo. To je torej vzrok, zakaj jim ie Jugoslavija tako dobrodošla. Če se jim poereči dobiti Jugoslavijo na svojo roko, potem imajo Madžarsko, Bolgarsko in mogoče Romunsko, torej štiri žitarice, ki bi zadoščale za pre-skrbovanje armad in bi bile dobra utež proti ruski in poljski žitnici. Saj se še spominjate, kako je ves svet ljubil Romunijo, "Tako? No, morda bomo o tem še govorili. Po kosilu ise apefc oglasim." Zdravnik je krenil naravnost na pošto in oddal brzojavko:, "Amalija Brukner, Horgau. — Bratu je nevarno zbolel otrok. Potrebujem vas za strežbo. Doktor Eisler." Na večer sledečega dne se je pripeljala Mali s potovskim vozom k Bruknerju. Tudi njej se je poznalo, da je prebila trdo zimo. V skrbeh je preletela s pogledom bratovo hišo, in plašilo jo je, ker ni prišel nihče, ko je voz oibstal. Na dvorišču je srečala moža z zavihanimi srajoni-mi rokavi, ter v modrem predpasniku. Baš je ; stopil iz hiše in imel v roki zložljiv meter, ki ga je zapiral — mojster mizar. "Tako?" je dejal. "Ali -si prišla tolažit brata? Baš sem vzel mero. Malo revše ne potrebuje dollgih desk." "Jezu's!" je zavpila Mali in prebledela. Spustila je svoj .sveženj na tla in stekla v hišo. V izbi je bilo sivo mračno. Kamra iz hiše je bila odprta n isoj sveč je skozi vrata obseval kmeta, ki je sedel na 'klopi ob mizi in držal rokena koJemih. Počasi je dvignil spačeni Obraz. "Ti? Tako? Ti si?" Tudi nenadni sestrin prihod ga ni mogel zbuditi iz njegove tope bolečine. Z roko je pokazal proti kamri. "Poglej, kdo leži tam notri. Kamor stopi moja noga, ne zraste več nobena bilka. Vse vzame isvoj kqnec*" Vedno bolj temno je bilo v hiši in vedno bolj svetlo so žareli v kamri -mala, plešoči zublji sveč. Brat in sestra sta prebedela vso noč, do jutra. Drugi dan popoldne je prišel duhovnik s cerkovnikom. Četrt ure pozneje je bilo vse opravljeno. Tistih par sosedov, ki so šli za malo rak-Vijo na pokopališče, je povabila Mali na sed nino; naročena je bila v točilnici pri Jezercem dvoru. Pogrebci so izasedli ono samo mizo in dobili piva in žganja, kruha in sira. Pri drugih mizah so pili čolnarji in hlapci, ter ,se pri nato je dejal: i tante. "Vprašal me je, kje je Gerd I Misliti pa je treba na plači-in na to mu nisem odgovoril.""]0 [n vrednost plačila1. Nev- "Zalkaj pa nisi odgovoril?" "Ta pateji prašič naj bi si bil sam poiskal svojo psico . . ." Akejev glas je drhtel. Kraljici Ragnhildi je vzelo kar sapo. Ta tako debelo pleten životnilk, edino sužnjevo oblačilo, se je tesno prilegal junaški mladi postavi. Njen pogled je obstal na kipečih mišicah njegovih lakti in meč. ŠeJ daj, ko je mirno stal, je bilo slutiti, kako so mu udje jekleno mehki in gilbčni. Rldečica je zaplala v lica. Oči so se ji zalesketale. Sunkovito je dihala. Dokler se ji ni iznenada posvetilo, da tu ljubezensko o-cenjuje moškega — in da je ta moški — le suženj. Skoraj bi bila na ves g*ias zakričala, vendar se je obvladala. Struimio. in odločno je obrnila sužnju hnbet in je namignila ljudean, ki so se obrali v bližini. Potem se je spet okre-nila k Ake ju: "Ali so sani toliko izgotovljene, da so za vprego?" je vprašala ledeno. Slednjič se je Ake ozrl vanjo. Qd njegovega pogleda je predno je stopila na stran an- oitrali in polnih vrčih malo brigali za smrt, ki so se je oni v tihem kotu spominjali po stari šegi s .pijačo. Toda čim bolj se je večerilo, čim bolj je dim tobaka zastiral motno izpodstropno luč, tembolj živo je postalo tudi pri pogrebci'a: možje so govorili c kupčiji, ženske so se spomnile na lepi "grofovski pogreb" v pretekli je-eni, "Da, če umrje grof, ta ima dobro." trahie države tudi v trgovskih oziriih lahko izgube vojno. Krediti se nakupičijo, poravnave ni in potem pa kar naenkrat trešči odkrit odgovor: "Me no pav" kot se je pripetilo takrat pri sankcijah z Italijo. ODVETNIK Z DVE-MA URAMA Usodna pomota je napravila nekega pariškega odvetnika za roparja. V rani jutranji uri se je vračal s svojo ženo z neke za-)bave. Na cesti pred svojim stanovanjem sta srečala nekega moža, ki je stekel mimo nju-ju in se zadel pri tem ob odvetnika. Odvetnik je segel z roko takoj v žep svojega telovnika in ker tam ni našel svoje zlate ure, je menil, da ga je možakar sunil samo zato, da mu je pri tem lahko pouzmal uro. Steikel je torej za njim, potegnil samokres in zavpil, Molče je sedel Bruckner v tem vedno večjem Šundru in praznil en kozarec za drugim. Z vedno večji skrtijo ga je opazovala .sestra. Ko so minile ure, kolikor jih je iz spodobnosti morala prebiti za ^edminsko mizo, -mu je zašepetala v uho: "Lorenc, pojdiva domov!" S komolcem jo je odrinil. "Zaliti moram. Ah me bo pa ugonobilo." "Lorenc, bodi pameten. Pojdi domov k svojima otrokoma!" "Pusti me! Imeti moram nekaj, kar mi pomiri kri. Ali piti ali tatinsko loviti. Puške se več ne dotakjnem. Bo moralo pomagati pač žganje." Mali je mrtvaško bledega obraza segla vsakemu gostu v roko in s pojemajočim glasom rekla bratu: "Pridi kmalu za menoj, Lorenc, kajne?" Ko je stopila iz točihiiee, ji je udaril zagaten sunek vetra v (lice in se ji zagnal v krilo. V temjnem jezerskem kotlu je zamoklo brundalo in godlo. Jug! Ze je hotela Mali prečkati pristajališče, ko je cula, da je nekdo pristal, in videla, da je stopila iz čolna moška postava s puško in gorsko palico. Prestrašena se je stisnila v temo k prvi čolnarski uti. Zdaj je začula tudi 'lovcev glas, ki je govoril s čolnarjem. Brez potrebe se je bala. Bil je grof Egge, ki se je vračal sam iz lovske koče na HiJbertovo. Mali je stekla čez pristajališče. Še preden je prišla domov, je zabučal vihar z vso silo po dolini. Skodle so letele s streh, v krošnjah brste-čega drevja so pokale trhle veje, v tulež vetra se je mešal ropot padajočih desk in rožljanje odprtih naoknie. Pri Brucknerje-vili so bila vsa okna terana. Mali je stopila v vežo in je v sihiem vetru mogla le s težavo spet zapreti vrata. V lirušču in trušču, ki je bučal okoli hiše, je čula, da joka v zgornjici otrok, vn karajoči glas dekle. Mali je odhitela po stopnicah in stopila v temno izbo. "Toda, čuj vendar. Zakaj si pa v temi z o-trokoma? Zakaj ne prižgeš luči?" Jokajoč je pritekla Mamica k svoji teti in se ji obesila za krilo. "Boli me, teta Mali, tako me boli tu notri." DALJE FRIDE da bo streljal, če mu takoj ne iznova viztrepetalo njeno 9rce,ji2roči ure Mož se je v resnici a to je le utrdilo njen sklep. "So," je tiho odgovoril. "Potem dajte vpreči sani," je rezko ukazala moškim. "In vzemite sužnja, zivežite ga in ga tamle med drevesi počez položite na pot." Možje so koj zgrabili Akeja, A on se jih je otresel in z dvignjeno glavo stal pred njimi in val plavih las mu je trepetal na tilniku. "Ni potrabno, da me zvežejo," je rekel, "sam se bom ulegel tjakaj in bom mirno adržaL" Možje so se oklevaje ozrli v kraljico Ragnhildo. Molče je stal med njimi. Ake ni čakal. Ponosno je stopal do tistega mesta in se s hnbtom ulegel na tiknmi, 627 itnal Vsebina: Smrt Mohamed Črnina; Karavana imrtl; Na begu t O oropa; Droiba En Nasr Cena —----------- PO DEŽELI SKIPETARJET 4 knjige, i lUfcaaL 577 Vsebina: Brata Aladilja; Koča Ob Vardarja 13% t Botnld; Mlrldlt; Cms SATAN IN ISKABIOT 12 kajlc. • rifaMBl. 17M V GOBAH BALKANA 4 knjige, s slikani, 576 strani Vsebina: Kovač filmen; Zaroka s zaprekami: S go!**b-njaku; Mohamedanakl svetnik Gena ________________LH W1NET0? a 12 knjig, s slikami, 1753 strani Vsebina. Prrlkmt na divjem snpadn; Za flvljenjej Nio-čl, lepa IndtJanka; Prokleetvo alata; Za detektiva; Med Komanfel In Apa&; N» nevarnih potih; Wtnnetovov rooair>- Bana Bar; Pri KomaoCih; Wlnnetova smrt; Win* netova oporoka CtM Vsebina: Ineljend; Toma fletar; Na aledn; New noatl naapeotl: Alraaden: V treh delih nvsta: IadaJalec; Na lovo; Spet aa divjem sapada: Beienl milijoni; Dediči t U TI 4 knjige, s sUkastf, Ml Veeblna: Boj a medvedom: Jama draguljev; ino —; Bih, la njegova poslednja pot 0-n Ceoa LM Naročite 2\b 3Jfcst JfithiStreet New York. N. ____o,_____________ £ -'I A_: ••J New York, Tuesday, June 22, 1937 fBB VM&tBT WfflVWWB WJTLT HP WJ. U^L ga mala Veša VA2NO POSVETOVANJE GLEDE TARIFA rmai iz ziyijeua o^o za ^lasiaroda" priredil: i. h. De 3381 i =1(1 Zelo je bila tudi začudena, ko ji pride sobarica povedat, da želi ž njo gospodar govoriti. Gre tedaj v njegovo sobo in ga vpraša, kaj želi. Med zajtrkom ni izrpegovoril nobene besede. Govoriti ni hotel niti s Frido. "Tako svečano!" se skuša žena šaliti. Toda . .-Jka na-daljna beseda ji zastane na ustnicah, ko vidi svojega moža resnega, nepremičnega dbrara stati pred pisalno mizo. "Ndkaj bi rad s te.boj govoril, Otilija, prosim, sedi." Vznmiirjena v svoji notranjosti sledi njegovemh povelju. ••Prosim, na razpolago sem ti." In pri tem ga vprašujoče j>ogleda. "Veš, kako se miidi zadeva glede Deše in nilkakor ne morem priti do miru . . Gos|)a Otilija |>oloži roke na ušt*sa. "In zato me kličtfšf Ali hočeš zopet pričeti, } v]h\m v nervozni razburjenosti. "Da, in sicer sedaj, tako saj upam, da bom dobil jasnost Vedno si povdarjala, da si imela nakit vedno zaprt v šafculji, pa vendar trdiš, da ga je Deša vkradla. Kako je to mogoče? Kajti tudi temu si oporekala, da bi se bili otroci ž njim igrali." "Moj Bog, mogoče pa sem vendarle leda j neprevidno pustila šatiuljo v svoji spalnici. Toda to se ni moglo zgoditi, kadar sem se oblačila — in mogoče me je kdo za kako minuto poklical. Dekle imajo vedno kaj vprašati; saj veš, da posebno kuharica ni popolnoma samostojna." "In ravno takrat je moral biti Došin nakit vkradenf Ne, Deša toga ni nikdar storila!" "Oprosti, Ludvik, dolgočasiš me! Kdo drugi pa bo to naredil?" odvrne in kot navadno, skomigne s svojimi rameni. Ludvik pa jo nepremično gloda v Obraz in s*4 med tem visoko vzravna in s povadignjenim glasom reče: "Ti — ti sama!" Gospa Otilija prebledi in poskoči na noge. "'Kaj ti pride na misel?" "Da, ti, si! Ti sama si skrila nakit v Dešin žep, da bi jo mogla zaznamovati za tatico in da bi jo, ker ti je bila tako zoprna, spravila vz hiše, kar se ti je sedaj tudi popolnoma posrečilo. Jaz, neumnež, pa nieem videl te tvoje podle igre! Verjel sem ti in sem pognal ubogega otroka v obup--" Obrnivši se k vratom in z Vso silo premagujoč svoje razburjenje, pravi gospa Otilija: "Oprodi, toda da bi na ta nespametna sumničenja odgovarjala, je pod mojo častjo! Tvoja oslovska ljubezen za cirkuško drhal že meji na smečnost--" "--kot tvoja zloba in brezsrčnost do nekaj najbolj neverjetnega, da bi mojel otrok moje sestre ostati pri meni! Otroka si pognala v obup, v smrt in si mene obremenila s krivdo, ki mi ne bo nikdar več dovolila v življenju, da bi še kdaj bil vesel." "Meša se ti, Ludviik! Ni res--" Ludvik jo trdo prime za roko. "Ali mloreš priseči?" "Da!" s pogledom jo hoče predreti. "Tudi pri življenju tvojega otroka?" Kako so se njegove oči vpirale v njo! To so oči, katerih pogleda ne more prenesti nikdo, ki je obložen s krivdo — oči, pred katerimi ne more nikdo ubežati. Plaho begajo njene oči okoli. Trese se in divje se pode njene misli, kaj naj reče? Ne, ne sme se potistopiti, ker gre za njeno Frido. — Ko bi šlo samo za njo, bi mirno rekla "da" — toda da bi Frido nizkotno potegnila v to godljo? Ne, to ni mogoče! "Torej?" Preteče, zapovedujoče aveni ta beseda. Vzdih se trese na njenih ustnicah. Ludvik izpusti njeno roko in jo potisne vstran. "Hvaležen ti moram biti, da si priipravljena tudi ta zločin preveeti na svojo vest! Sedaj vem dovolj!" Končno se odloči za odgovor. "»Ne dovolim, da bi me silil s talko nenaravno zahtevo, ki je primerna za slaibo filmsko igro, toda ne tukaj! Tvoje sumuičenje proti meni je tako nesramno, da bom s svojim otrokom za vedno zajiustila hišo!" "Prosim, da varčuješ s svojimi velikimi besedami! Moje prvo vprašanje je odgovorjeno — sedaj pa preidem k iru-gemu vprašanju. V kakih odnošajiih si bila z Gilmanom?" Otilija se prestraši — tega ni pričakovala. Kaj je vedel? Na njegovo vprašanje more slutiti, da je na nekaj prišel. "To vendar veš sam, kaj je bil naši hiši--" "--in še posebno tebi! Sporočilo o njegovi ženit vi ti je šlo zelo k srcu," Zaničevanje se sliši iz njegovih besed. Tedaj pa se je prime divje kljubovanje. Temu človeku, ki je stal pred njo tako hladen in Obenem tako visoko nad njo, bi mogla storiti Sodo ve kaj! Najbolj strupeno sovraštvo jo napolnjuje, in ne da bi se zavedala pomena s-vojih bc6ed, sikne divje in brez vsakega pomisleka: "Vedeti hočeš, kaj mi je bil Gilman? Bil je moja sreča. Mož, ki me je ljuibil, ki sem ga tudi jaz ljubila, ker mi je neznosno Vsakdanjost na tvoji strani napravil vzdržljivo. Tebe — tebe pa sovražim!" Gttofooko dihanje, bliskajočih oči stoji pred njim in z zadoščenjem vidi, katy> ao njene befeede moža globoka zadele. Veseli jo, da ga je tako zelo mogla raniti in skoro zma<-gonefeno govori dalje: "Da, res je! Te(be nisem nikdar ljubila! Tvoje učiteljsko obnašanje, tvoja natančnost mi je bila neonosna —" O, ddbro ji je delo, da mu je moglaf vreči v oibraz vse svoje sovraštvo, ves svoj gnjus do njega. Ludvik jo gleda z velikimi, neverjetinmi očmi, *ot bi jo videl prvikrat. . In to je bila mati njegovih otroL! Vendar ga je zelo zadelo, kar je slišal. Otilija, globoko dihne; "Tako, sedaj veš--" "Da, sedaj vem!" Štiri oči se srdito gledajo. Mrzlo, neprikrivano sovraštvo zre iz njenih oei in obraz ji je spačen v divji razburjenosti. Venidar enkralt nrra je mogla povedati, kar je že tolikokrat ■ mislila — popolnoma pomirilo jo je to. Otilija gre proti Na prvi seji angleške državue konfederacije v St. James palači v Londonu so razpravljali o tarifnem sistemu, ki je bil odobren na konferenci v Ottawi, Kanada, leta 193"J. Govornik je ministrski predsednik Staplev Baldwin. Razne vesti. NEKAJ SPLOSNIH POJASNIL GLEDF, POTOVANJA V STARI KRAJ Iz pisem, ki jih dobimo od rojakov, opazimo, da »o še precej v nejasnosti glede potovanja. Večina onih, ki se hočejo pridružiti temJ ali onemu Izletu, misli, da se morajo z isto grupo tudi vrniti. To ni pravilno. Izlete se pripravi samo za tja in sicer zato, da imajo rojaki priliko potovati skupno tja in imajo s tem vet zabave. Za nazaj si pa vsak sam uredi, kdaj je zanj najbolj pripravno. Vsaka karta vela za dve leti. pa se vrt, te je potrebno. Torej ima vsak izletnik celi dve leti časa za ostati v domovini. Dalje ni potrebno, da bi se vrnil z istim pa mikom, ampak si sam izbere p&rnik, s katerim se hoče vrniti. Če je pa slučajno razlika v eeni, pa seveda dobi povrnjeno ali, obratno, dop'ača, če izbere paruik, na katerem stane vožnja Zahteva se samo. da izbere paraik od iste parobrodne družbe ko* je bil parnik, s katerim je potoval tja. / Ameriški državljani dobe potne lista za dve lfti, nedržavljani pa dol* potni list samo za eno leto, torej se morajo v tem času vrniti Nedržavljani morajo pa obenem imeti tudi povratno dovoljenje, ki se izda tudi samo za eno leto. Pa tudi ti potniki imajo priliko, da si svoje potne liste podaljšajo in ravnotako povratno dovoljenje, če imajo za to zadostne vzroke. Vsi oni, ki so namenjeni letos potovati v atari kraj, naj si takoj zajamčijo prostore, da ne bo prepozno. Za mesec junij hi julij so že skoro vsi prostori oddani. Na pamikih, ki so debelo tiskani, se vrSe izleti v domovino pod vodstvom izkušenega spremljevalca. BRZOVLAK USMRTIL SEDEM DELAVCEV. V bližini Beljaka se je 4. junija pripetila tragična nesreča, ki je terjala sedem delavskih življenj, dočim je osmi delavec v bolnišnici. Skupina delavcev se je nahajala kmalu po 14. uri na terenu in je popravljala tir. Nadzorstvo nad delavci je imel neki Pulkovnik, ki je imel pod seboj dvanajst delavcev. Nekaj jih je poslal po material, ostali pa so delali naprej s krampi in lopatami. Tedajci se je približal po enem izmed tirov tovorni vlak. Prihajal je iz beljašike strani. Delavci so stopili na drugi tir in medtem, ko je tovorni vlak drdral mimo, ni nihče opazil, da se naglo bliža po sosednem t i rtu brzovlak. Prihrumel je z velikansko hitrostjo in ga nihče ni videl. Samo neki 12 letni deček, ki je tedaj vozil na svojem kolesu vštric pro^o, je opalzil nevarnost, a ni mogel nikogar opoKoriti nanjo. Vlak je prihrumel kakor da ga je vrglo iz zemlje, naravnost nad delavce. Možje so ga uzrli, ko je bilo že prepozno na rešitev. Lokomotiva je parkrat ostro napiskala, v naslonjeni trenutku pa je stroj s pošastno fonaki klic prihitela na kraj nesreče, so ostanke ponesrečenem- prepeljali v Beljak. Zdravniška poinoc je, kakor rečeno, bila zaman. Vsi ponesrečenci so bili družinski očetje. Oblast je uvedla preiskavo, s katero pa bo prav malo pomagano ubogim vdovam in sirotam otrokov. PISMONOŠA UMORJEN IN OROPAN VPRIČO 24 LJUDI. Ko so se popotniki osebnega vlada dne 4. junija popoldne vozili proti južno-češki železniški postaji Veselv, je naenkrat zaškripala zasilna zavora in vlak se je ustavil sredi proge. Kakor se je pozneje izkazalo, je zasilno zavoro obenem potegnilo več ljudi naenkrat, ki so se vozili v različnih oddelkih. Ker je bilo vroče, so ljudje stali pri oknih ter gledali ven. Naenkrat so videli na cesti, ki vodi vzporedno z železniško progo, uniformiranega moža, ki se je vozil na kolesu. Takoj za njim pa je iz nekega grmovja skočil drug možak, kateri je ustrelil za prvim ter ga pri tej priči sestrelil s kolesa. Nato je drugi možak planil na cesto ter ubitemu uniformiranemu možu žrtvi, so pa zato orožnikom pomagali, da so morilca in ro- junija: pa rja tem preje prijeli. Po- Queen Mary v Cherbourg potniki so namreč prav natančno lahko opisali storilca. Nesrečni pismonošase je pisal Je-linek iz mesteca Veselv. Ropar pa, ki je Jelineka umoril, in so ga že čez tri ure imeli v rokah orožniki, se piše Kubeš ter je pleskarski pomočnik iz Veselvja. Ko so ga prijeli, je imel pri sebi še ves denar. Ko je morilec videl, da ga zasledujejo, je hotel pobegniti, a so ga obkolili in vjeli. KRETANJtt PAFJN1K0V - SHIP NEWS SMRT SU2NJA (Nadaljevanje z 3. strani.) 20. junija: Uex v Genoa JO junija: Bremen v Bremen Lafayette v Havre K), junija: NORMANDIE v HAVRE AQUITANIA v CHERBOURG Washington t Havre t julija: Conte dl Savola v Genoa Berengaria v Cherbourg Champlaln v H&vre rt. julija: Eurojia v Bremen r. Julija: Queen Mary v Cherbourg lie g« France v Havre 1C. julija: Vnlcanla vzel usnjato torbo, ki jo je no-naglico 1**1 rl vseh sedem mož s;j S0})0j. \.,t0 je ropar naglo in jih povozil do smrti. Glave, na ]i0]0 svoje žrtve ter roke in noge so ležale križem ob progi, posamezne kose trupel je odnesel stroj naravnost do brega roke Drave, ki teče tam mimo. Strojevodja je takoj ustavil Vlak, toda pogled na prizorišče nesreče je bil strašen. Po-/voženi delavci so bili mrtvi, njih trupla raztrgana na kose, sleherna pomoč je bila odveč. Z vlakom, ki je usmrtil delavce in z drezino, ki je na tele- oje se odpeljal s torbo. V tistem hipu so vsi po|>ot-niki naenkrat potegnili zavoro, da se je vlak ustavil. 24 popotnikov je ob enem gledalo ta strašni roparski prizor, ne da bi bil kdo mogel količkaj pomagati nesrečnemu piismonoši, ki je bil iz zasede ustreljen in oropan, ko je v svoji torbi vozil seboj 38,000 čeških kron denarja. Čeprav pa popotniki niso mogli nič pomagati ubogi ZA KRATEK ČAS IN ZABAVO i iPalje pr^otn^i NASLEDNJE KNJIGE TOPLO PRIPOROČAMO LJUBITELJEM ZDRAVEGA HUMORJA DOMAČE ŽIVALI. 72 strani. Cena ....................JJO GODČEVSKI KATEKIZEM. 61 strani. Cena JS5 HUMORESKE iN GROTESKE. 180 strani. Cena .80 Trda vez. Cena 1.— 12 KRATKOČASNIH ZGODBIC. 72 str. Cena M PO STRANI KLOBUK. 159 strani. Ona .... .50 POL LITRA VIPAVCA, spisal Felgel, 136 str. .60 PRKDTRŽANI. PREŠERN IN DRUGI SVETNIKI V GRAMOFONU. 118 strani. Cena .. iS SANJSKA KNJIGA .........!..............................M SLOVENSKI ŠALJIVEC. 90 strani Cena.............40 SPAKE IN SATIRE. 150 strani. Cena ................JO TIK ZA FRONTO. 150 strani. Cena .....................70 TOKRAJ IN ONKRAJ SOTLE. 67 strani Cena .30 TRENUTEK ODDIHA (Knjiga vsebuje tudi fialolgro "Vse naSe"). 189 strani. Cena .............................JI VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA ......L50 ŽENINI NAŠE KOPRNELE. 111 strani Cena .48 TE KNJIGE LAHKO NAROČITE PSI: mrlič. Prav je tako. Zdaj je bilo itak vsega konec, prav je tako. Tronda pa je le še mogel spraviti s sveta. Niti za trenutek mu ni prišlo na misel, da bi prosil milosti. Močni možakarji so vpregi i par divjih žrebcev v sani. Ake je slišal topotanje njih na ostro podkovanih podkev na tr-dem snegu. Ležal je na hrbtu in strmel predse v izginjajoči dan. Čudovito, pomirjajoče vzburjenje se je iz tega trdega topotanja pogrezalo v splošno tišino. Ko sta bila žrebca vprežena, se je kraljica Ragnhilda po-I vzpela na sani in je prijela j za vajeti. Še za trenlutek je ! pridržala žrebca v napetem pričakovanju. Nekaj se ji je v j duši sprlo zoper njen sklep, ne-(ki mehki glas, ki ga ni bila še I nikoli slišala in ki jo je s stra-; hom prešinil. To je trajalo le za utriip srca, nato je zrahljala vajeti, žrebca sta šinia naprej in zdivjala nizdol po poti. !Že čez hip je ležal suženj s strtimi prsi ni zlomljenimi meči 'na poti. j Kraljica Ragnhilda je naglo pridržala žrebca, skočila s sani , vsa vroča in brez sape, vrgla je vajeti hlapcem, ki so pritekli in je zaipovedala, naj iz-p reže jo. konja. Njena vožnja s temi sanmi je bila končana. Mirno jo šla po poti nazaj in ko je dospela na kraj, kjer je ležal Ake in je iz rdeče-kadečega se žrela pljuval kri in pene, je za trenutek obstada. Ozrla se je k njemu. Njegova desnica je bila zmečkana in razcefrana. Kraljica Ragnhilda se je izne-nada spomnila, kako je bila ta roka leipa. Marsikaj je zanjo izrezljala i]j skovala. "Zakaj nisi pazil na svojo roko?" je nejevoljno vprašala. Potem se je obrnila proč od njega in se ozrla v ljudi, ki so bili krog nje. • "jSežgite sani!" je na kratko napovedala in v odgovor na vprašujoče poglede je ledeno dodala: "Ta pa naj leži tu do jutri zjutraj." Potem je mirno odšla čez dvorišče. ▼ Trst 14. julija: Normandle v Havre Aquitania v Cherbourg Manhattan v Havre 17. Rex v Genoa Bremen v Bremen 21. julija: Berengaria v Cherbourg EUROPA v BREMEN 24. julija: Saturnia v Trst Champlain v Havre 28. julija: Washington y Havre Queen Mary v Cherbourg 29. julija: lie de France v Havre 31. julija: Conte dl Savola v Genoa 3. avgusta: Bremen v Bremen 4. avgusta: Aquitania v Cherbourg Normandle v Havre 0. avgusta: De Grasse v Havre 7. avgusta: Rex v Genoa 10. avgusta: Europa v Bremen 11. avgusta: Queen Mar^v Cherbourg 14. avgusta: Vulcania v Trst Champlain v Havre 18. avgusta: Normandle v Havre Aquitania v Cherbourg 19. avgusta: Bremen v Bremen 21. avgusta: Paris v Havre Conte d i Savoia v Genoa Barengaria v Cherbourg ?4. avgusta: Roma v Genoa 25. avgusta: Queen Mary v Cherbourg 20. avgusta: He de France v Havre Europa v Bremen 28. avgusta: Lafayette v Havre Saturnia v Trst Za vsa pojasnila glede potnih listov, cen in drugih podrobnosti se obrnite na POTNIŠKI ODDELEK "GLAS NARODA" 216 W. 18th SU New York Posebno naj hite oni, ki nameravajo potovati meseca junija ali julija, kajti za ta dva meseca so na vseh parnikih skoro i« vse kabine oddane. JSmSSSm VAŽNO ZA NAROČNIKE Poleg naslova Je itivlrtno do fcdaj Iiuate platano naročnico. Prva BtfTita pomeni mesec, druga dan ln tretjs pa «eto. l)a nam prihranke n'-Dotrehnega dela in BtroSkov, Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasne poravnati. PoSljite naročnino jaravnost nam aH Jo pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopikov, kojth imena s». tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj naSih rojakov naseljenih. VEČINA TEH ZASTOPNIKOV IMA V ZALOGI TUDI KOLEDAIWE IN rRATIK«;; ČE NE Jltl PA ZA VAS NAROČE. - ZATO OBIŠČETE ZASTOPNIKA, ČE KAJ POTREBUJETE_ KNJIGARNA "GLAS NARODA Iti WE8T 1Mb STRICT NEW YORK, N. X. X\ROČITE SE NA "GLAS NARODA" NAJSTAREJŠI SLOVENSKI DNEVNIK V AMKKTKT CALIFORNIA: San Francisco, Jacob Laushla COLORADO: Pueblo, Peter Cull*, A. SafUC Walsenburg, M. J. Barak INDIANA: Indianapolis, Fr. Zupaotli. ILLINOIS: Chicago, J. Bevčlč, J. Lukanlcb' Cicero, J. Fabian (Chicago, Ck w ln Illinois) Jotlet, Mary Bamblch La Salle, J. SpeUch Mascoutab, Frank Anguitla North Chicago in Wuukegan, Ma- thias WarSek MARYLAND: KltxmlUer. Fr. Vodoplvte MICHIGAN: Detroit, L. Plankar MINNESOTA: Chlsholm, Frank Gouie Ely. Jos. J. Peshel Eveleth, Louis GonSe Gilbert, Louis Vessel Hibbing, Jota Povie Vlrgfna, Frank Hrriticft Ivana MONTANA: Roundup, M. M. Panlan Washoe, L. Champa NEBRASKA: Omaha, P. Broderlck VEW YORK: Qowanda, Kari Uttn mi«, wrmk OHIO: Barberton, Frank Troon Cleveland, Anton Bobek, Chu. Karl-linger, Jacob Resnlk John Slapnlk Glrard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John K/vaife Toungstown, Anton Klkeij >REGON: Oregon City, Ore- J. Koblat •PENNSYLVANIA: Bessemer, John JevnikaT Brougbton, Anton Ipaveo Conemaugb, J. Brezovee Coverdale In okolica, Mrs. Rupnik Export, Louis Supantii Farrel, Jerry Okorn Forest City, Math Kamln Greensbnrg, Frank Novak Johnstown, John Polantz Krayn, Ant. TauSelj Luzerne, Frank BaUoch Midway, John Žost Pittsburgh in okolica, Philip Progar Philip Progar , , Steel ton, A. Hren Turtle Creek, Fr. Behifrer West Newton. Joseph Joraa WTSCON8IN: Milwaukee, Wert AUis, Fr. A* Sheboygan, Joseph Kakd WYOMING: Rock Springs, Lottls Tanchsr Diamond v llle, Joe RoUch Vsak zastopnik Izda potrdile ta m> ta, katero je preJeL (OTim -OUIft UAKOPA*