93. številka. Ljubljana, v torek 26. aprila. XX. leto, 1887. Izhaja Tbak dan zvečer, izimšt nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a v s t r i j s ko-og e rak e dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld.. za čotrt leta 3 gld. 30 kr.. z:t jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa Be po 10 kr. za meec, po 80 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., Če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., Če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali veekrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Drednifitvo in upravniSvo je v Rudolfa Kirbiša hiSi, .(ilod.diska stolna". U p r a v u i Stv n naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 „ 50 „ Četrt leta........3 ., 30 „ „ jeden mesec...... . I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto ... . . . . |5 gld. — kr. „ pol leta........8 „ — „ „ četrt leta........4 „ — „ h jeden mesec.......I „ 40 „ HT Naročuje se lahko z vsakim dnevom, a h k ratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. UpravnJMvo ,,$lov. Narofla*6. „Naša nadepolna mladina". —p.— Zadnje dni objavljalo se je po slovenskih novinab, da je c. kr. državna tiskarna izdala dokaj obširno zbirko sodnih tiskovin v slovenskem jeziku ter strokovnjak nam je razjasnil njih dobroto in pomankljivost pa poudarjal pred vsem njih važnost za rabo slovenščine po naših sodnih uradih. V tem sestavku izreka se prepričanje, da sedaj pač nekaterim zastarelim uradnikom odpadejo puhli izgovori, po katerih jim je bilo težavno ali celo ne-možno uradovati v slovenskem jeziku, izreka se nada, da odslej odpadejo vse težave. Ko smo čitali te vesele besede, zibali smo se mej pomladnim upom in ledeno nezaupnostjo, kajti vedeli smo za vsa ona vratica in špranje, skozi koja nam vodijo nespremenljivi stareji pa tudi mlajši uradniki „po mož nosti" (nach Moglichkeit) nerazumljiv jezik mej slo venske naše stranke. V tem dvomu pa nam je velik del našega upa podrla neka grenka istina, ki je ne smemo zamolčati. Pred tremi leti namreč je opomnil justični minister deželno nadsodišče v Grailci, da se po obstoječih zakonih sodni izpit sme pola gati doloma tudi v slovenskem jeziku. Mi smo dotično naredbo oznanili in veselili smo se je, kakor se moremo in moramo sploh veseliti vsake važnejše pridobitve. Mislili smo, da se bodejo mladi naši pravniki odzvali brez izjeme temu pozivu, kajti preverjeni smo bili, da izprevidijo nje pomen sam ob sebi in da so jim jasni zaključki in nasledki, katere bi mogli Slovenci iz tega pridobitka izvajati. Nu, pretekla so tri leto, mej tem je delalo sodni izpit gotovo do 30 kandidatov naše narodnosti, mnogo odličnih narodnjakov, in koliko jili je de lalo izpit tudi v slovenskem jeziku? Nič jili ni delalo — kajti delal ga je jeden sam!! — Razumno je in obče je znano, kaki odnošaji so še vedno na dotičnem mestu v Gradci ter prav gotovo je, da bi se kandidati, ki bi se posluževali te pravice ne vsprejemali ravno z milostljivo prijaznostjo, a v naše kandidate imamo toliko zaupanja, ker vemo, da ne zahtevajo nič druzega kot pravičnega razsodila o njih izpitu. Ta pa bi jim gotovo tudi bil; kajti živa je resnica, da se pred odločnim moštvom in pred pošteno zavestjo klanja vsak človek, toliko bolj sodnik. Ko bi se redno oglašali VBi slo venski pravniki za slovenski sodni izpit, bi se na ta faktum gospoda v Gradci čisto privadila in s čusom zginili bi vsi predsodki, ki se ustavljajo našemu jeziku na tem mestu. Slovenski kandidatje bi že jedino s svojim izpitom mnogo uplivali na sestavo, pred vsem na narodnost izpitnih komisij, kajti kedor nema našega jezika popolno v oblasti, tudi ne more izpraševati pri toliko važnem in natančnem izpitu; tak komisar ima v oblasti slovenski jezik tudi v pisavi, in ako je več takih, pridemo v teku let vender do tega, da bodo tudi od deželnega nadsodišča dobivale slovenske stranke slovenske rešitve. Poglejmo v kulturno povestuico druzih avstrijskih narodov, posebno češkega in jasno nam bode, kako so se iz posamnih, navidezno malih pridobitkov razvile naravno odločilne posledice, katerim se ni mogla ustavljati jeklena moč vsega biro-kratstva. Jeden iz tacih pridobitkov, ki je nekak kit mej naše dosedanje na pravnem polji, je zgoraj omenjeni in res v srce nas je dirnulo, ko smo povzeli, da se naš mladi rod ne briga zanj. Res, če v mladem srci ni toliko poguma in naudušenja za svoj jezik in rod, da preskoči take, bolj dozdevne nego resnične ovire, potem položimo naša peresa, vrzimo naše orožje v stran in ulezimo se, da nas poteptajo tuja kopita! Rod, ki ne spoštuje svojih pravic je slaboten in ne preživi sedanje resne dobe dela in boja. vrhu njegovega groba pa bode slišati glasno zasmehovanje. In res, tako imamo že v našem slučaji. Kakor namreč dobro vemo, prišlo je nedavno z višjega mesta vprašanje, kako to, da se je v treh letih oglasil jeden jedini za izpit v. slovenskem jeziku, kar da je pač obžalovanja vredno. To je res, pa zapišite si mladi naši pravniki na svoj rovaš! Mi imamo večino naše mladine previsoko v čislih, da bi mislili, kakor da je hotela s svojo dosedanjo abstinenco obči našej stvari delati morda v kvar; mi smo prepričani, da so jo ustavljali zgoraj navedeni, ne pogumni pomisleki, katere bode brez dvoma odslej vrgla mej otročje strahove, ker so nčevi. Nečemo se spuščati v daljna premišljevanja, pa vzemimo le še, da naši poslanci zopet kedaj po pravici zahtevajo vsaj na (iraškem vseučilišči slovenska predavauja za slovenske pravnike : nasprotniki in vlada pokažejo na uspehe danes že večkrat imenovane naredbe pravnega ministra in našim poslancem skrčijo se usta! To so greuke misli, ki smo jih imeli pri tistem ugibanji, kako botlo stareji uradniki po novih tiskovinah rabili slovenski jezik, kajti če — mladina tako razumevo, — pa rajši molčimo! Še jeden up imamo v našem dvomu in ta je, da naša mladina vender le v prihodnje vedno bolj pokaže svoje gotovo slovansko prepričanje pa tudi trdno znanost v dejanji in v delu svoje stroke, tako, da bode v resnici nadepolna in nadebudna, ki bode zbudila tudi sta reje svoje tovariše iz privajene otrp-uenosti, da jim bode lahko slovensko uradovati, če tudi brez slovenskih t skovin — ker to je njih dolžnost. Politični razgled. No t rti nje dežele. V Ljubljani 20. aprila. V državnem zboru začne se danes bud-getna debata. Kakor se misli, bodo za generalno LISTEK. Mabel Vaughan. (Roman. V angleškem spisala Marija S. Cummins, poslovenil J. P—ski.) Deveto poglavje. (Dalje.) Leta in leta sta ohranila papiga svojo dostojnost, pomorščak pa svojo veselost, vender ta hvalevredna stanovitnost ni bila privabila nobenega kupca. Obe leseni podobi sta občinstvu sploh bili imenitni znamenji. A neposrednim bližjim sosedom je bilo nasprotno in olepšano okno dosta pomenlji-više in zanimiviše, kajti tu je vedno stal naslonjač z ročaji; v tem pa je sedel bolni otrok s kumer-nim obrazom, katerega so vsi po ozki ulici poznali kot beli dan. Malo bilo jih je toli mrzlih, toli brezmiselnih in pustih ali toli naglih, da bi bili šli mimo vdovine prodajalnice in ne bi bili prijazno pogledali deklice, katero so vsi ljubili in jo močno pomilovali. Hodeč v šolo so mali otroci za trenotek obstajali ter smeh- ljali se ozirali v dobro jim znano okno, ker gotovi smehljajočega odzdrava. Stare ženske so obraz pritiskale k oknicu ter prijateljsko ž njo govorile ali jo povpraševale; celo možje z razoranim trdim obličjem so se nekako omečili, če so z Rozo prijazno znamenje menjavali. Će je naslonjač, kar se je časih zgodilo, prazen stal ves dan, pogrešalo je marsikatero oko bolnico na navadnem mestu ter je skrbno se oziralo v bližnjo sobo, kot bi hotelo vprašati, kako se godi otroku? Tako je nastalo in vladalo najboljše pornzum ljenje mej Rozo in skromnimi nje sosedi. Kdo bi razmeril necenljivo vrednost dolge vrste ljubih, če prav večkrat neizrečenih prijateljev, katere je moč človeškega usmiljenja in sočutja iz okornega gradiva kupčijskega življenja napravila? Mnogobrojniše nego navadno so znamenja veselja in udanosti pozdravljala ubogo Rozo ono jutro po prvem snegu. Že nekaj dni je ni bilo pri oknu, kajti ležala je v postelji v mali sobi za prodajal nico. A to lepo jutro počutila se je bolje in pokazala se je zopet pri oknu, kjer so jo s splošnim sočutjem pozdravljali. Možje, sneg kidajoči, so sedaj pa sedaj pre- nehali ter na lopate oprti zrli tja gori, kot bi pričakovali, da bi njih delo pohvalila. Ko so ženske, z vrči po mleko hodivši, toli priljubljeni obraz zagledale , primigavale so jej prijazno dobro jutro. Vkljubu nekaj Čmernemu obrazu je celo mlekarče opustilo navadno klicanje, došedši k prodajalnici: mirno je čakalo, žvižgalo pred se in blagosrčuo oziralo se tja gori k Rozi tor z rokami zaradi mraza semtertja mahalo. Čakalo je, dokler ni prišla vdova. Te in druge jednake pozdrave odzdravljala je Roza z navadnimi ganečimi smehljaji; časih pa je tudi neznaten slučaj izgubil jej večo živahnost in prisrčnišo radost. Mej temi je bil dohod malega gluhonemega otroka, ki je vsaki dan k nje oknu prihajal, trkal na oknice, da je nje pozornost nase obračal, ter se potem silno radostno kretal in vedel, če se je Roza kazala vso začudeno, da je dečka tako nenadoma zagledula. Ta dan pa je njegova sreča dospela do vrhunca; kajti poklicala ga je k sebi ter mu izročila košček rujavega ledenen, katerega je bila od matere zanj izprosila. Majhni dečko je bil jeden najzvestejših Rozinih prijateljev; in mej onimi, s katerimi ni bila nikdar besedice debato zadostovale štiri seje. — O isek gospodske zbornice začne jutri svoja posvetovanja o Schmer-lingovem predlogu. Kakor nek Dunajski konservativni list sodi, se bode nemškim liberalcem posrečilo v odseku dobiti večino proti Pražakovej jezikovni naredbi ker bode nekila tudf srednja stranka potegnila z levičarji. V plenumu l>ode pa vlada go-' tovo dobila večino. Če se proroknvanje omenjenega lista spolni, bode pač to le jedan dokaz več, da Slovani tudi od tako imenovanih zmernih Nemcev nemarno pravičnosti pričakovati. „Politik4 pa misli, da ni dvojbe, da bode že odsek zavrnil Scbmer-lingov predlog, ker srednja stranka pač ne bode glasovala* proti vladi. Km«'tij*l4o miiiislersl \ o je zaukazalo, da kandidati za učiteljstvo na kmetijskih šolah s češkim učnim jezikom morajo napraviti tudi izpit iz češčine in pri izpitu dokazati, da so zmožni predavati v češčini. Mej ogerskimi delavci zlasti v Budimpešti je anarhizem že jako razširjen. Oblastva so že dalj časa zasledovala anarhistično propagando, toda so stvar prikrivala, da bi se prebivalstvo preveč ne vznemirjalo Tako se je namerjal anarhistični atentat pri otvorjenji kraljeve opere, toda dosedaj se o tem ni nič zvedelo. Policija je večkrat preiskovala hiše in pri sumuih delavcih našla anarhistične tiskovine in razstrelila. Ker se sodi, da so anarhisti skušali zažgati Haggenmacherjev mlin, začela jim je policija bolj strogo gledati na prste in jih je že več iztirala iz Ogerske. V u a u. j 4* države. Kakor je občno znano l»ol£rur*ki regentje neso baš priljubljeni pri narodu. Že davno bi bili morali odstopiti, ko bi jih ne podpirale skrivaj nekatere velevlasti. Doma se opirajo samo na vojsko in nekatere uradnike, katerim sedanji nered ugaja, ker si lahko polnijo žepe. Ker pa vender slutijo, da sn tako ne bodo mogli več dolgo obdržati, odšla sta Stambulov in Mutkurov v "Vzhodno Rumelijo in potujeta po deželi ter delata zase propagando. Plačani časnikarski dopisniki pa trobijo mej svet, kako jo povsod narod naudušeno pozdravlja, četud' se v vsakem mestu zbere le nekaj radovednežev ter klečeplazov, kateri bi bili ravno tako naudušcni za Carkova ali koga druzega, ko bi postal regent f'i minister. Mutkurov in Stambulov skušata na potovanji poizvedeti, na katere uradnike se sme vlada zanašati. Kakor .se sodi, bode bolgarska vlada v kratkem odstavila več uradnikov, o katerih misli, da jej neso udani in jih nadomestila s svojimi krea turami. Ovaduški odbori po deželi ne morejo še dovolj utrditi stanja regentstvu, zategadelj še treba prememb v uradniškem osobji, tako da bodo na vseh javnih mestih v Bolgariji samo vladni mameluki. Pa tudi to bode težko za dolgo časa pomagalo. Mera potrpežljivosti narodove se bode napolnila in prebivalstvo bode vse sile napelo, da se otrese sedanjih zatiralcev. Vlada je pa tudi v vednem strahu. V Silistriji so velikonočne praznike hodile močne vojaške straže po mestu, ker je bila vlada zvedela, da se pripravlja nov ustanek. Po vojašnicah so bili vojaki pripravljeni. Že zjutraj se je na velikonočno nedeljo objavi o, da bodo zaprli vsacega, kogar bi dobili po 9. uri zvečer na ulicah. Prazniki so tako v Silistriji m noli brez vsacih nemirov. V Silistriji so zopet obsodili dva odvetnika v petnajstletno ječo. — Kakor se „Agence Havas" poroča iz Sofije, se je bolgarskemu regentstvu [osrečilo v Londonu dobiti 25 milijonov frankov na posodo. Ta vest se pa nam ne zdi prav verojetna, in čez nekaj dni bomo že videli, če se potrdi. — Kksplozija v Sofiji je že pojasnjena. Nekdo je vrgel bombo proti hiši vojaškega poveljnika Popova. Bomba ni napra\ila nobene škode. Policija je že zapria več osob. Kakor je „Kreuzzeitungu izvedela, ni res, da bi bil Nrl>.«ki kralj obiskal ruskega zastopnika in spregovorila, bil je le še jeden, ki je tudi uje po- J polno ljubezen užival. To je bil brhek mladenič ru-dečih lic, voznik velikega in težkega voza, ki je redoma isti trenotek prihajal iz nasprotne veže. Ta dan je bila pot toli zametena s snegom, da je Roza dvomila, ali se mladi voznik ne prestraši in vsakdanjega svojega opravila ne opusti. A ne! Ko prav je ura bila osem, prišel je živahni vnanji konj, stresel je sneg kot prah s kopit ter je potresal z veliko grivo, kakor bi hotel vsem oviram in težavam kljubovati. Solnce ni nikdar sijalo v tej ulici na Kozino stran; takrat so pa bliščeče njegove žarke odsevali kovinasti gumbi, ki so komat in uzdo plemenite živali lepšali ter močno zlikani se svetili in bliščeli kot urna verižica novo-šeguega gizdalina. Nič manj ponosna ni bila hoja in vedenje zadnjega konja, ki je prav toli velik in tako lepo rasten kot unanji konj; oba sta bila za res živo nasprotje napolsestradanim in pregnanim kljusam, ki so navadno blago v mestu prevaževale. Rozo je bila nju dohod uže toliko dni iu mesecev opazovala in pozdravljala, da se jej je zdelo, da ima nekako pravico do lepega para. Ta čut je morebiti ovijal sočutno vez krog nje in zalega mladega voznika, ki se je, kot je bila podpb.a, ■/. njiiino lepo se sploh Srbija nikakor ne misli približati Rusiji. — Druga poročila iz Belega grada pa nasprotno trdijo in temu pohodu veliko važnost pripisujejo. — Mej srbskimi ministri ni pr ve jedinosti. Finančni minister boče odstopiti, če tudi se je kralj izjavil, da želi, da vsi tedanji ministri ostanejo. Vlada je v velicib zadregah, denarja, piimankuje, na posodo ga pa ni moč dobiti Pa tudi sedanji naučni minister Kujundžič se je naveliča) ministrovanja. Velike težave ima z akademijo znanosti. Tako dolgo si je prizadeval, da je zatrl prejšnje . „UĆeno društvo*, katerega vodje so bili . večinoma opozicijonalci in osnoval akademijo /.naimati, v katere; naj bi vlada imela odločilno besedo. Sedjij pa noben boljših srbskih učenjakov neče biti član akademije. V političnih krofih se Že imenujejo kandidati za novo mi-nisterstvo, ko bi sedanje odstopilo. Mej druzimi se imenujejo Belgrajski župan Svetozar Nikolajevič, bivši BelgraJBki mestui prefekt Blaznovac, Pera To dorovič in dr. Lazar Dokič. To so vse še samo kombinacije, kajti najbrž se bode še kralju posrečilo pregovoriti sedanje ministre da še ostanejo, k večjemu če bi se ministerstvo malo prenovilo. Preiskava ncniMkili oblastev je pokazala, da je fr»ii4*owlti policijski komisar Schnaebele prijet na nemškej zemlji, tedaj je njen rezultat nasproten preiskavi francoskih oblastev. Pa vzlic temu se nadejajo v Parizu, da se bode stvar kmalu mirno poravnala in bodo Nemci francoskega policijskega komisarja izpustili. Francoska vlada poslala je v Berolin kopiji dveh pisem, iz katerim se jasno razvidi, da je nemški komisar Gautsch z zvijačo izvabil Schaebele-a čez mejo da ga tedaj nemška policijska oblast ni prijela na pošten način, ko bi se to tudi bilo zgodilo na nemškej zemlji. Nemški zastopnik v Parizu je izrazil francoskej vladi obžalovanje kneza Bismurcka, da je državno sodišče ukazalo zapreti Schaebele-a ne da bi bilo Bismarcka kaj poučilo o tem. Ta stvar se pa utegne še na dolgo vleči in Bismarck bode ž njo pritiskal na državni zbor, da bode rajši dovolil dopolnilni kredit za vojsko. Sicer so pa odnošaji mej Nemčijo in Francijo precej kritični, kar jasno dokazuje to, da nemški general VValdersee ogleduje baš sedaj po Alza-ciji in Loreni strategično važne železnice in poizveduje, kako hitro bi mogle prevažati vojake. V Parizu je prebivalstvo močno razburjeno baš zaradi Schnaebelove afere. Vlada je morala močno zastra-žiti nemško veleposlaništvo, sicer bi prebivalci utegnili potrgati nemške grbo. Pri tacih razmerah se neuadonia lahko kaj prigodi, kar bi dalo povod vojni špuiijski vojni minister general Gassala je zbornicama predložil načrt zakona, da se upelje občna vojaška dolžnost. Liberalcem načrt močno ugaja, konservativci so mu pa odločno protivni. Kako se Ircem godi pod aiigleftklm gospodstvom, je nedavno dobro naslikal v nekem govoru bivši minister sir VVilliam Harcourt. Navajal je mej družim, da je, od kar vlada kraljica Viktorija, i1/, milijona Ircev glada pomrlo, 3Va milijona so jih iz tirali lastniki posestev, 4 milijone se jih je pa izselilo. AfgaiiMlii ustaj ni U i so pri Kelati Ghizai otepli emirove čete, ki so zgubile 100 mrtvih. Položaj v Afganistanu je resen, v Srednji Aziji je pri • čakovati važnih dogodkov. V Egiptu je sedaj 1662 Evropcev v državnih službah, mej njimi je 511 Italijanov, 427 Angležev, 319 Francozov. Odkar so Angleži zaseli Egipet se število evropskih državnih uradnikov jako hitro množi. Da prebivalstvu to ni popolnem po volji, si lahko mislimo, ker so le fivropci v višjih službah. Dopisi. ■z ttorlce 23. apriln. („Tukaj!K — Veselica v Solkanu dne 8. maja. — Vinska postavo, iijijino gladko kožo in njijino popolno vajo J precej ponašal. Ves voz je kazal nekaj zdravega in radostnega, sosebno pa rudeči obraz voznika, ki je po konci in trdo se držeč iz veže prihajal, prav obraz poštenega delavca, ki na dnevno delo hodi. Konja sta polagoma in ponosno stopala iz veže; ko sta prišla na ulico, počil je brhki dečko z bičem, da je po vsej soseščini odmevalo. A bilo je to le znamenje Rozi namenjeno, če bi tako smeli soditi, ker se je proti njenemu oknu radostno smehljal in z roko prijazno migal; ker sta konja le redkoma trpela pod bičem, nastavljala sta pri sedanjem poku le ušesnice, kot bi godbo poslušala, in sama od sebe sta jela veselo dirkati. Roza ni imela nikdar prilike, da bi bila opazovala dragocene kočije, ki so se v širokih mestnih ulicah dr vile in one uljudne pozdrave, s katerimi so se novošegni ljudje mej seboj pozdravljali, zato tudi ni poznala nič imenit-nišega, nego je bilo vedenje teh delavnih konj, poznala ni nič prijaznišega in uljudnišega, nego je bilo obnašanje dobrega jej prijatelja, zdravega iu močnega voznika. Ker so se taki težki vozovi kljubu snegu na kolih vozili, pokvarili so kmalu čistoto in belobo ulic v tem najbolj obrtnem delu mesta in zato se ljudem neso videle tako lepe kot navadno. razstava v Dornbergu.) Koliko hrupa je bil vzbudil „tukaj" poslanca Nabergoj-a v Tržaški zbornici, kjer se gospodje Židi sedaj strastno upirajo slovenskemu napisu na novi postaji Hrpeljske železnice v Trstu. Laški listi so zmagonosno že trobili v svet, da se je ministerstvo zidom udalo in napis odstranilo. Zdi.^e, da to ni istina, a ko bi se kaj jednacega pripetilo, da bi se tudr vender slovenske občine na progi Hrpeljske železnice ohrabrile fr odločno zahtevale, da se morajo laški napisi in laška oznanila na dotičnih povsem slovenskih občinah odstraniti. Če ne smejo biti v Trstu, kjer biva toliko tisoč Slovencev, slovenski napisi, čemu smejo biti na slovenskih tleh laški ? Klin s klinom! Toda pustimo v miru Tržaške žide, pride čas tudi zanje, in oglejmo si zopet naše, ki so prvim podobni kakor jajce jajcu. Pri porotnih sodnijah v Gorici, kjer se vršijo obravnave s popolnoma slovenskimi strankami v italijanskem jeziku, izžrebanih je bilo pri zadnji obravnavi tudi 12 Slovencev, ki so odgovarjali na poziv, so-li nazočni z običajnim „tukaj". Gospod K. je bil tudi mej porotniki, tudi on je odgovoril: „tukaj". To je predsednika napotilo k opazki, je-li g. K. italijanščino že zabil, na kar je dotični gospod molčal. Bolj prav bi bilo se ve da, ko bi bil on gospoda predsednika poprašal, kedaj se je pa on ni slovenščine navadil, kar bi mu zelo potrebno bilo v provinciji, kjer biva velika večina Slovencev. Saj je vender nečuveno, da predsednik okrožne sodnije v Gorici ne razumi jezika, katerega govori velika večina prebivalcev v njegovem delokrogu. To nepotrebno opazko predsednikovo uporabilo je glasilo tukajšnjih žido-libe-ralcev „CorriereK, ki ima ukaz ščuvati proti Slovencem, da je nekako okanilo gospoda K., kako se more drzniti v Gorici odgovarjati s „tukaj", ko so vender vsi drugi pri čitanji svojih imen odgovorili „presente". To niti res ni, vsi Slovenci ho odgovarjali „tukaj *, a jedini odgovor na to izzivanje od jedne in druge strani mora biti to, da naši poslanci odločnejše nego do sedaj zahtevajo, da morajo biti porotne obravnave za slovenske stranke slovenske, kar bi bilo v interesu domačega miru in pravice. A s tem pokazal bi „Corrierea še premalo svoje sovraštvo do Slovencev, zato je takoj za to notico natisnil drugo, ki pravi, da je dala nadsodnija v Trstu tukajšnji okrožni sodniji nalog, da naj prireja za slovenske kraje vabila v slovenskem jeziku, ter dostavlja, da je to naredilo jako slab utis. To imate Žida v svoji polni nagoti! Je-Ii mogoče, da bi se katerikoli človek na svetu, ki ima le trohico pravicoljubja v sebi, spodtikal na tem, da se vabi slovenskega kmeta k sodniji v istem jeziku, katerega govori ? Ne! a svet se čudi, da se širi antisemitizem! Dne 8. maja praznovala bode Solkanska Čitalnica dvajsetletnico svojega obstanka. Ob tej priliki spolnile se bodo vender želje goriških Slovencev, da jih pohodijo Tržaški Slovenci v večjem številu. Že večkrat projektovan je bil ta pohod, a vedno so bile zapreke take, da je moral izostati. Lani je celo kolera protivila se temu shodu. Nadejamo se, da se letos vender izpelje, kar je bile že davno namenjeno, ter da bode vsprejem in pozdrav Tržaških bratov, ki trpijo pod istimi nadlogami kakor mi, Že se je bližal poldan. Roza je za hipec za-tisnila oči, po snegu oslepene in po prejšnjem bdenji vse utrujene, ter zadremala. Kar jo je prebudil ropot, poleg katerega je zaslišala še močno zvončkanje in nenadne vsklike hudega strahu. Trenotek pozneje pridrla sta sem doli po ulici kot besna dva neukrotna konja, ki sta lehke a bogato olepšane sani za seboj vlekla. Pisana olepšava in bogato oblačilo v saneh sedečih ljudi j morali sta vsakega opazovalca v oči bosti. Spretni kočijaž je zaman skušal brzdati in ukrotiti splašena konja. Divila sta dalje v neomejnem strahu ter sta vsej družbi pretila s poginom. Ko sta se prodajalnici znane nam udove približavala, skusil je kočijaž zadnjikrat ustaviti ju, h kratu okrenivši ju proti nasprotni veži. A poskus se mu ni posrečil. Konja sta skočila v strau ter sta potegnila jeden saninek na kup opeke, ki je ležal prav tik prehodnega tlaku ter bil s snegom zameten. Sani so se precej zvrnile. Razen kočijaža, še zmeraj vajete držećega, pali so na srečo vsi na mehki zamet snega pred prodajal-ničnimi vrati ter se neso prav nič poškodovali. Mlada gospa, prava sama Mabel, skočila je hipoma po konci, ne da bi se bila mudila in sneg z obleke otresala, ampak tekla je precej v pomoč prav prijazen in srčen. Naši gostje se izognejo mestu in odidejo naravnost v Solkan in nekateri tudi pa sv. Goro, kjer bodo pevci iz Trsta peli pri peti maši. S tem bodo vendarle tudi Corrierjevci zadovoljni, mi tudi in — vsaj upamo — Solkanski krčmar ji tudi. Že sedaj kličemo pa Tržaškim bratom: dobro došli! Vsako leto priredi Dornberg prvo nedeljo v maji vinsko razstavo. Tudi letos bode 1. maja tam taka razstava, ki se stalno bolje obnese nego lani, ko je bila vinska letina v vsakem oziru prav slaba. Iz Gorice pelje se vsako leto mnogo gospode pri tej priliki v Dornberg, jako prijazno vas z divno lego na bregih Vipave, če bode vreme ugodno, nadejati se je tudi letos, da bode v Dornbergu ren-dezvoux za vso slovensko inteligenco iz Vipavske doline. Iz Metlike 23. aprila. [Izv dop.] Menda vam je znano, da je tukaj mesto občinskega zdravnika razpisano in da se imajo prošnje za to mesto do konca tega meseca pri okrajnem glavarstvu v Črnomlji uložiti. Za one gospode doktorje, ki mislijo za to mesto prositi, se opozarja, da je mesto tukajšnjega zdravnika jako priporočbe vredno, kajti poleg stalne letne plače 600 gld., tako imenovana praksa še več kot dvakrat toliko nosi. Razen sodnijskega metliškega okraja s 14.000 prebivalci, se mora prišteti žumberška granica z 11.000 in civilna bližnja Hrvatska, katerej v Metliki zdravniško pomoč rabi vsaj za 10.000 prebivalcev. Vsa ta množina prebivalcev imela je že veliko let samo jednega zdravnika in ta je samo ranocelnik stareje dobe, vender je slednji na leto več kot 6000 receptov zapisal je poleg tega vsak dan na vozu k bolnikom. Iz tega je očividno, da bode novi zdravnik tukaj, ako se bode le nekoliko potruditi hotel, prav dobro izhajal in ne bode se nikdar kosal, da je mesto tukajšnjega zdravnika prevzel. Domače stvari. — (Budgetna debata) v državnem zboru trajala bode 26 dnij, generalna debata štiri dni. Kot govornika v generalnej debati oglasila sta se izmej slovenskih poslancev gg V o š n j a k in Š u k 1 j e. — (Mestna občina Ljubljanska) Čestitala je včeraj po deželnem predsedstvu nadvojvodi Albrechtu na šestdesetletnici njegovega vojaškega službovanja. — (Novomeški zastop) odposlal je včeraj povodom šestdesetletnice nadvojvodi Albrechtu čestitko. — (Gospod d r. F r a n F u x ,) primari j v deželni bolnici, imenovan je cesarskim svetnikom. — (Konfiskacija.) Sobotni „Laibacher Wochenblatt" zaplenilo je državno pravdništvo. Danes dobili smo drugo izdanje, a v njem nesmo našli, zakaj je bila sobotno številka zaplenjena. — (Pometajte pred svojim pragom!) „Laibacher Wochenblatt" in „Deutsche "VVacht" mnogokrat svojim vernim pripovedujeta, kako počasno napredujejo naša podjetja, celo glede razpe-čavanja Jurčičevih del ni mogel „Wochenblatttt zakriti svoje škodoželjnosti. Ali dotični gospodje ne vedo, da je pri njih mizerija še večja. V vsej ogromni, mogočni in bogati Nemčiji bilo je za „Allg. deu- tschen Schulverein" preteklo leto samo 15.0 0 0 gl. dohodkov. Ker ima Nemčija 45 milijonov prebivalcev, naj si pri rečenih listih delujoči gospodje sami izračunijo. kolik bi bil donesek za vsacega posamičnega člana velike in mogočne Nemčije. — („Rogača") izšla je včeraj 8. številka. Razen dovtipnih „ Postopačevih pesnij" in komičnega govora „Ženske sraodke" ima še mnogo drob-nejega šaljivega berila. — (Slovenska predstava.) Na splošno zahtevanje priredi dramatičnega društva odbor v soboto dne 30. aprila t. 1. še jedno predstavo v prostorih tukajšnje Čitalnice. Ponavljala se bode opereta „Pijerot in Vijoleta", v začetku večera pa se bode predstavljala „Popolna žena", najnovejša veseloigra — prvikrat. Omenjena igra pridobila si je po vseh večjih in manjih odrih toliko uspeha, da ne dvomimo, da bode tudi slovenskemu občinstvu ugajala. — V nedeljo dne 1. maja odpotuje igralno osobje v Kamnik, kjer se prične letno-potovalna sezona dramatičnega društva. Vrlim domoljubom v Kamniku, v prvej vrsti pa slavnemu čitalničnemu odboru, ki je tako hitro poklical igralce h gostovanju v svojo čitalnico, kličemo: Slava! Predstava vršila se bode na korist »Dramatičnemu društvu" v Ljubljani. Igralo se bode: „Popolna žena", spisal Gorlitz, preložil ,Ponesrečena glavna skušnja", priredil Ig. Borštnik. „Gringoire", spisal Th. Ban-ville, poslovenil Iv. Kalan Razen navedenih treh iger namenjene so do zdaj za gostovanje sledeče: „Ne kliči vraga!" Poslovenil dr. K. Bleivveis. „Fran-cosko-pruska vojska." Spisal Trifkovič, preložil M. M. in „Njegova gospa se brije". Spisal Bohm, preložil Ig. Borštnik. — (Iz Maribora) se nam piše: („Agitator Ros s a s.") Dostikrat ste ga že imeli v Va šem listu. „Sildst. Post" pisala je v soboto v podlistku o njem. Porodil se je prav za prav ta Rossas nekje ua nemškem Štajerji in se pred par leti s trebuhom za kruhom preselil na slovenska tla zaradi tega, da bi pred svojimi sošolci avansoval. Po sročilo se mu je. Postavili so tačas še skromnega mladeniča v službo v slovenski trg blizu južne železnice na Spodnjem Štajeiji, kjer se s Slovenko bogato oženi. Ker ni bilo niti jednega Nemca, ki bi se v tem trgu hotel potegniti za „Nemški šulverein" vzbudila se je politična žila našemu agitatorju. Imenovali so ga nekekrati v časniku in zdaj si je do-mišljeval, da je velik mož. To kaže posebno v mestu ob Dravi, kamor ga je zanesla usoda v znak velikih zaslug, ki si jih je nabral. Kdor ga še ne pozna, naj prečita podlistek št. 32. „Sudst. Post" z dne 23. aprila t. 1. — („Oberamgauer Passionsspiele") našli so posnemovalce v Slovencih. Kakor čitamo v „Miru", so na Cvetno nedeljo v Gozdanjih na nekem skednji predstavljali ti pijenje Kristovo. Predstojnik družbi je Filip Tepan v Trešcah, Silvester Tepan predstavlja Krista, Marija Tepan Marijo, Jak. Lepušić Pilatuža, Jurij Lepužič pa Judeža. Govorilo in pelo se je vse le slovenski in nekda jako dobro. Poslušalcev in gledalcev bilo je na stotine, mnogo gospode iz Celovca, mej njimi tudi deželni predsednik Schmid s soprogo. — (Nova knjižica) izšla je pod naslovom „Zabaviš če slovenskim otrokom. Spisa! Murravu, ki je, na pol v snegu zakopan, hudo kričal, a nikakor ni skušal ustati. Alik je že od prvega tre no tka kazal zares možato pogu urnost in veliko mirnost; sedaj je nagloma otresel sneg z obleke ter je stekel po Mabelin šticelj, ki je bil precej daleč odletel, potem pa brzo tekel za nojevim peresom, ki je bilo z Murravevega klobuka padlo; piš ga je nagloma nesel tja doli po ulici. „Kaj ne, Murrav? kako krasno smo padli in kako lepo smo se v sneg zavalili!" vzkliknila je Mabel, ki je z radostnim glasom mladega sestrica skušala pomiriti ter ga je iz mehkega ležišča na tlak hodnik postavila. Ker pa je še dalje preglasno vekal, zbrala se je na mestu nesreče nagloma ne-brojna množica. V zadregi je Mabel nagloma prijela kljuko pri vratih v prodajalnico vdove Hopove, a obotavljala se je, ali bi ubežala noter ali ne. Isti trenotek je zagledala Rozo, ki je radovedna pri oknu ven gledala ter migala, kakor bi jih hotela povabiti, naj ustopijo. To gostoljubno znamenje jo je določilo. Murraya je peljala za roko, Aliku pa je ukazala, naj jej sledi, ter je nagloma stopila v prodajalnico. Celo* prenaglo je stopila, kajti v naglici ni bila zapazila nizke stopnjice, ki je s tlaka hodnika tja doli držala. In res bila bi padla, ko bi se ne bila za kljuko držala; Murrav pa ves pre strašen preglasnega zvončkanja nad prodajalničnimi durmi je spotaknil se prek stopnice ter je skoro na glavo padel. Ta nesrečni ustop je vznemiril vdovo Hopovo, ki se je polagoma pokazala na pri zorišči, kjer bo z največo hvaležnostjo sprejeli nje ponujeno pomoč. Vkljubu rešitve iz velike nevarnosti je bila mala družba v precej žalostnem stanu. Murrav se je drugopot padši nekoliko poškodoval. Res, da skoro glasneje ni mogel vekati, nego je prej vekal. a vender je toliko kričal, da je Mabel imela črez mero ž njim opraviti. Zadnja se je skoro nevedoma dala izsneti plašč, na katerem je sneg naglo se to pil, tako da je od njega kar kapalo. Ko je bila otroka vsaj nekoliko utišila, spomnila se je tudi, da bi izsnela lične rokavice, ki so bile vse premočene ter na pol zmrznenih prstih kot prilepnene. Tudi nje klobuk je bil toli zmečkan, da ni bil nikomur podoben. Murrav je bil izgubil jeden črevelj, Alik pa se je bil v padu tlaka nekoliko zadel ter se je koleno malo poškodoval, vender ni nič tožil. Dalje prib.: Anton Funtek. V Ljubljani. Izdala in založila Narodna šola". 1887. Natisnila Klein in Kovač. 55 str. Knjižica bode mladini, posebno pa otroškim vrtom jako dobro došla. Vsebina so jej namreč: „Jutranje in uvodne pesmi. Koračne pelini. Igre s hojo, skačkanjera, tekanjem. Igre v.krogu. Nazorne igre. Igre s prsti in rokami. Igre z žogo. Igre s krogljo. Pesem za stavljenje. Sklepne pesmi. Raznotere pesmi. Tisk in vnanja oblika sta jako lična, knjižica pa priporočila vredna. Cena 25 kr. — (Vabilo.) BPedagogiško društvo* za učitelje in šolske prijatelje bode zborovalo v zvezi z „Brežko-Sevniškim učiteljskim društvom" dne 5. maja t. I. v Se v n ici ob 11. uri dopoludne v ondotni ljudski šoli. Spored: 1. Zapisnika in dopisi. 2. Sverižostezni vrt vzgoje; g. F. Jamšek. Eveut. „o vzgoji"; g. J. Kunstič. 3. O naših učiteljskih društvih; g. Fr. Gabršek. 4. Učitelj kot meteorolog; g. J. Lapajue. 5. Nasveti. Z ozirom na imenitnost tega zborovanja se vabijo učitelji in šolski prijatelji k mnogobrojni udeležbi. — (Učiteljsko društvo Sežanskega okraja) zboruje dne 5. maja t. 1. ob 9. uri v jutro v prostorih narodne šole v Divači s tem le dnevnim redom: 1. Verifikovanje zapisnikovo zadnjega zborovanja. 2. Kmetijstvo v nadalj. tečaji. 3. Kritika o „Fran KuhaČevej pjevanki". 4. Poročilo taj-nikovo, blagajnikovo iu pevovodjo. 5. Volitev pre-gledovalcev računov. 6. Volitev društvenega vodstva. 7. Razni nasveti. 8. Izlet v krasno na novo odprto vilenico Divaško. K obilnej udeležitvi uljudno vabi odbor. — (Delavsko p o d p o r u o društvo v Trstu.) Pri zadnjem občnem zboru bili so izvoljeni gg. : Viktor Do le ne c, predsednikom, Matija K a t a 1 a n prvim, Franjo Prebil drugim tajnikom, Dragotin Schmid t denarničarjem. Kot odborniki pa: Mate Mandič, Matija Živic, Valentin Kosovel, Franjo Žitko, Štefan Prele, Josip ItenČel, Ivan Kra-pež, Franjo Fabijan, Anton Hrast, Jarnej Celan, Franjo Kobal, Anton Škabar, Andrej Bencina, Andrej Ferluga, Jakob Perhavc, Anton Jeruejčič, Ivan Pirih, Franjo Lovišček. Izmej teh odbornikov izbran je pro • fesor Mate Mandič 1. podpredsednikom, M. V. Živic 2. podpredsednikom, A. Škabar knjigovodjo, J. Perhavec knjižničarjem, V. Kosovel predsednikom veseličnega odseka. Odbor ženskega oddelka izvolil je gospo Marijo Schmidtovo načelnico. — (VII. izkaz.) Za Erjavčev spomenik in ustanovo došli so Goriškemu odboru še sledeči doneski: Bavčar France, mizar v Selu, 50 kr.; Nekdo iz Št. Petra na Kranjskem 1 gld. 60 kr.; Dva Ljubljančana s Poljan svojemu prijatelju izza mladih let 10 gld.; Jos. Tomšič, vikar v Levpi, 3 gld.; Keršič Josip, župnik na Gorenjskem, 5 gld.; Rodoljub pri Sv. Tomaži na Vipavskem 2 gld.; Dr. Zu« panec Jarnej, c. kr. notar v Ljubljani, 5 gld.; Vuga Janez, kaplan v Biljah, 1 gld. 50 kr.; „Pi-sateljsko društvo v Ljubljani" čisti dohodek predavanja prof. Levca 62 gld. 60 kr.; Ustopnina in preplače pri veselici v Vipavski Čitalnici 71 gld.; Habe Štefan in sinova na Gočah 5 gld.; Koder Matej, župnik na Slapu, 3 gld.; Skvarča Ivan, župnik v Budan j ah, 2 gld.; Hrovatin Anton, župan v Vipavi, 2 gld.; Žvanut na Lozicah 1 gld. — Znesek 175 gld. 20 kr. Vsled prejšnjih izkazov 2208 gld. 14Va kr. — Skupaj 2383 gld. 34l/a kr. — V Gorici, dne 23. aprila 1887. Odbor. — (Razpisani sta mesti) okrajnih sodnikov v Paternjonu in v Št. Lenartu na Korošknm, eventuvalno pri kaki drugi okrajni sodniji. Prošnje do 8. maja t. 1. Telegrami „Slovenskomu Narodu"; Buzet 26. aprila. Uspeh volitev v Buzetu za tretji razred: hrvatska stranka 544 glasov, italijanska 152. Tedaj naša večina velikanska. Volitev za drugi razred se danes začne. JDunaj 26. aprila. Velika parada na „Schmelz" bila jako sijajna. Koje cesar, spremljan po Albrehtu, nadvojvodah, in mnogobrojnim spremstvom ogledal vojaštvo, derilovali so posamični oddelki, kar je jedno uro trajalo. Cesar ponavljaje izrazil svojo zadovoljnost. Parada bila ob i O1/* uri končaua. Mnogobrojno občinstvo cesarja in Albrehta pri prihodu in pri odhodu živahno pozdravljalo. Dunaj 25. aprila. Vojaških godb sere-nada pred nadvojvode Albrehta palačo kljubu slabemu vremenu sijajna. Ogromno okolu palače zbrano občinstvo ponavljaje burno „hoch!' klicalo. Cesar stopil z nadvojvodo k oknu in pokazal na jubilanta, kar je vzbudilo veliko naudušenost. Razne vesti. * (Avtomati prodajalci.) Pred kakimi 18 meseci vzbujali so v Londonskem gledališči Con-vent-Garden štirje v cvetličnjaku nastavljeni mali zaboji splošno pozornost. Napis na zabojih vabil je mimoidoče, naj vržejo „pennyu skozi posebno špra-njico v zaboj. Ako se je potem pritisnilo na gumb, pomolila se je iz zaboja dobra smodka. To je bil prvi poskus s samostalnim prodajalcem. Notranja oprava teh prodajalnih strojev se je mej tem mnogo prenaredila in zboljšala. Sedaj je vse jako jednostavno in deluje zelo točno in gotovo. Pri najnovejših aparatih zadostuje, da se denar va-nje vrže. Denar sproži stroj, ki takoj zaželjeno smodko kupcu iz zaboja potisne. Stroj je tako izvrstno napravljen, da kadar je oddana zadnja smodka in blagajnica polna, se špranja sama zapre in prikaže se napis »polno". Po vseh Londonskih kolodvorih, v klubih, pri vratih hotelov, v krčmah in kavarnah nastavljeni so ti ličai zaboji v raznih oblikah. Dosedaj jih deluje že 7000, v kratkem se bode to število še pomnožilo. Za lanske razstave v Sonth-Kensing-tonu je jeden tak zaboj po 1000 smodk na dan prodal. V zadnji čas so praktični Angleži ta stroj priredili tudi za druge predmete. Taki stroji pro dajajo žveplenke, čokolado, poštne karte itd. Namerava se celo na pošti nastaviti take stroje, da bodo prodajali poštne znamke. Nlicurno idruvllen nspeh. Vsem, kateri trpe v sled zapretja aH slabega prebavljenja, napenjanja, tiščanja v prsih, glavobolja in drugih slabostij. pomaga gotovo pri* stni ,MB*l Laitsch iz Frankobroda. — Smrekar iz Monakova. — Mathauschek, pl. Krotozv, Stagle, Roschina-yer, Weiss, Bloch z Dunaja. — Taussig iz Linca. — Hie-be', Schwarz iz Gradca. — ,Zerkowitz iz Kaniže. — Can-toni iz Brežic. — Kemc iz Cemšenika — Tavčar od sv. -vriža. — Mnjdič z Gorenjskega. — Dr. Porlitz iz Trsta. — Herman iz Reke. — Matjašić iz Ptilja. — Schmidt, Ondrian i a Gorice. Pri Mf»ll#li Gerstl, Morowitz z Dunaja. — Hocnik, Duba iz Gradca — Medic z Goric. — Ledner iz Kaniže. — Kramer iz Kočevja — pl. Vesteneck iz Rudolfovega — Zazule iz Idrije. — Felle z Dunaja. — Mlekuž iz Starega trga. — Zenon iz TrBta. — Titz iz Gorice Pri Vfruntu: Raiz iz Gradca. — Peharz, Storier iz Celovca. — Mali iz Idrije — Fortuna iz Zatičine — Hočevar iz Podloga. — Modic iz Lahovega. Pri MVMtri JMlteui eesarjl: Dobrin iz Loke. — Šapla iz Ajdovščine. Pri južnem kolodvoru: Nilsen. Abraham, Kahlen-berg, Lehman, van Oss iz Stutgarta. — Freund z Dunaja. — Kosi ere S iz Litije. Pri bavarskem dvoru: Gebauer z Dunaja. — Hauška iz Kranja. — Fritz iz Pulja. Umrli so v JJiil>IJ»iBf!: 1"). aprila: Fran Hubmayer, ćrevljarjev sin, 5 let, Florijanske ulice št. 27, za jetiko. V deželnej bolnici: 24. aprila: Reza Tome, delavka, 23 let, za jetiko. — J era Ovjač, gostija, 62 let, za edemom na možganih. Meteorologično poročilo. 1 s i Q Čas opa-zovauja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokri na v mm. ' J5 1 1 j cs 1 *?š 1 TI 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 733-38 mm. 733 11 mm. 734 97 mm. 12 2 C 204 C U-2<> C si. svz.l ■1.1«. sl.jz. 1 jas. d.jas. jan. 0-00 mm. Srednja temperatura liWiu, za Trii" nad uonnuloin. JDimaJslcsi "borza. dne 26. aprila t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj — danes Papirna renta.....gld. 81'20 — gld. 81*20 Srebrna renta.....„ 8285 — „ 8245 Zlata renta......„ 112-60 — , 112 20 5% marčna renta .... „ 97*75 — „ 978") Akcije narodne banke . . , 877'— — B 875*— Kreditne akcije.....„ 282 10 — „ 282-— London........„ 12710 — „ 12710 Srebro........n —•— — „-- Napol.........„ 10 0.=.«/, — „ 10 05«', C kr. cekini......„ 599 — „ ti"— Nemško marke...... 62-32-/, — „ 62'35 4%, državne srečke iz 1. 1854 250 gld. 128 gld. 25 kr Državne srečke iz 1. 1864 100 „ 165 , 50 Ogerska zlata renta 4%...... 101 „ — „ OgerBka papirna renta 5' „..... 88 „ 25 n 5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . 105 „50 „ Dunava reg. srečke 5°/0 . . 1U0 gld. 116 „ 50 „ Zemlj. obč. avstr. 47,"/,, zlati zast. listi . 125 »75 „ Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice — „ — , Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 100 „60 , Kreditne srečke.....100 gld. 178 „75 „ Rudolfove srečke.....10 18 „ 50 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ 104 „50 „ Trauunway-društ. ve\}. 170 gld. a. v. . 231 „ — „ Za mnogobrojne in sijajne pojave najblažjega sočutja povodom smrti in pogreba naše ijube matere, oziroma stare matere, gospe MARIJE STEGNAR, za obile dragocene, na krsto nepozabljive ranjce položene vence, za požrtvovalno udeležbo slavnega deavskega pevskega društva .Slavec" in za mnoga ustna in pismena tolažila izrekajo ginje-nega srca svojo najtoplejšo zahvalo (297) žalujoči sorodniki. Jako lahek Landauer in (296—1) več izvoženih voz se po ceni proda v Igriških ulicah št. 8. še ne Btara dvajset let, vajena v trgovini in v vBeh ženskih ročnih in domaćih delih, želi ust opi t i v primerno službo. Kdor želi natančneje izvedeti, naj vpraša z naslovom: K. K. poste restmite št. Vid nad Vipavo. (216 — 2) Dva jati lega v nekem mestu na diorenJNkem, na juko dobro obi-skovanem kraji, pripravna za vsako podjetje, oziroma tudi z magacini in stanovanjem, oddnsta hi- v najem. Ponudbe naj se pošiljajo pod .,K. K. 50«* Frana MUUer-ja Annoucen-Bureau-u v Ljubljani. (277—3) Roks & Drops, metinlce (melisence) in vse druge trgovinske in fine sladčice FRANC ŠUMI, Kongresni trg št. 18 (pri Fischerji) v Ljubljani. (292—1) ZbTa.zzxa.Z3.llo. Trda in mehka sobna tla maie in voieeat in ja tudi snha voieeni s krtačo za 30 kr. in višje Jurij Hihrl;inili srečk na obročna plač la in to jako lahko, brei kapitala in brus ristke. Ponudbe naj se pošiljajo v nemščini na Hauptslttdtiselie Weeh« selstuben-Oeaellsehaft Adler A «'«>., Buda-pest. (188- CACA0| ČOKOLADA V S CHMIDT & SOHNE ki sta pri prvej DunaJBkej razstavi kulmrske umetnosti bili odlikovani z najvišjo odliko, častnim diplomom, sta pristni Batno, če imata našo uradno regiatrovano varstveno znamko in firmo. (856—107) Uulliva **e pri vseh boljših trgovcih in prodajalcih de-likatea, v Id ubijani pri g. Petni IjitNNiilk-ii. Razpošilja ae v provincije proti poštnemu povzetju. VICTOR SCHMIDT & SOHNE, c. kr. dež. opr. tovarnarji. Tovarna in centr. razpošiljalnica Dunaj, IV., Allegasse Nr. 48 (poleg juž. kolodvora). V1Z1TNICE priporoča „Narodna Tiskarna". prodajata najboljše in najcenejšo oljzxate ba^@„ lafe© £a& lastnega Izdelka, na debelo in drobno, nadalje prstene in kemične barve in čopiče ter vse v njijino stroko spadajoče blago. (87-58) , LJUBLJANA. goNpoda J. Vllbar-ja hi*. ntev. t. LJUBLJANA., Otvorenje gostilne na Giincah. Usojam si s tem naznanjati, da bodem s 1. majem (v nedeljo) prevzel in otvorll gospoda Josipa Tribuč-u Za dobro vino in pivo, potem za «lobra gorka in mrzla jedila in za hitro postrežbo bode skrbljuno. Za mnogobiojni obisk ae priporoča .1^ 1**1,11 j o IF*olj«al*, (295—1) g-ostilxi.ič:ar. A3A Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne". F5