GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZF ISKRA - INDl) STRIJE ZA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE ELEKTRONIKO, AVTOMATIKO IN ELEMENTE, KRANJ
Komunisti so aktivni uresničevalci samoupravne prakse
V četrtek, 27. aprila 1967 je bila v prostorih Delavskega doma v Kranju redna letna konferenca komunistov Eiek-tromehanike Kranj, ki so se je udeležili tudi povabljeni gostje: sekretar občinskega komiteja Kranj, tov. Aci Puhar, namesto generalnega direktorja, ki je bil ta dan v Makedoniji — inž. Franc Vršnak, predstavnik komunistov tovarne »Sava« tov. Pintar in drugi.
Z enega izmed zasedanj upravnega odbora združenega podjetja ISKRA
Poročilo tovarniškega ko- v letu 1966 ter o predstoječih mite j a je prebral njegov do- nalogah v tekočem letu ter sedanji sekretar tov. Pavle pozval vse komuniste in vise Kink. Poročilo je govorilo o delovne ljudi tovarne, da se stališčih komiteja in^-komiu- maksimalno založijo za izvr-nistov »Elektromehanike« do šitev proizvodnega plana to-organizaoijekih in poslovnih vame tudi kot sanacijskega in, problemov, ki so zadnji dve seveda finančnega, pri čemer leti pretresali tako tovarno ne smemo pozabiti na kvali--kot tudi naše podjetje teto naših izdelkov, kajti
0 delu UO združenega podjetja v pretekli mandatni dobi
ISKRA.
Nato je govoril tov. inž. Gaber o reorganizaciji ZKS in novem sestavu tovarniškega komiteja, ki ga bodo odslej sestavljali sekretarji osnovnih organizacij tovarne, tov. inž. F. Vršnak pa je vse navzoče pozdravil v imenu generalnega direktorja tov. Vladimirja Logarja ter govoril o problemih našega združenega podjetja, o naši ■integraciji ter. o
tržišča, ker se nam prav lahko zgodi, proizvajali za skladišče na-^ mesto za prodajo. Naš cilj solidarnem “a biti: vsako leto pove-pokrivanju izgube v okviru cevati nas dohodek m s tem ZP, o čemer smo dali pred- OD, obenem moramo skrbeh log Zvezni skupščini za za poravnavo vseh naših ob-ustrezni popravek temeljne- vernosti, pri čemer pa mka-ga zakona o podjetjih. K be- Lor ne smemo zanemariti sedi se je priglasil tudi di- vlaganja finančnih sredstev v rektor tovarne »Eicktromelia- sklade tovarne. Če bom -kraka« 'Kranj tov. Boris Kry- z?o?m^nh,*je . vprašanje, & .štufek, ki je govoril o go- bomo lahko sploh se ekststi-
spodarskih problemih tovar- Bji -	-	,
ne.' pri čemer je nanizal: te- „Nato je konferenco pozdra-žave. ki jih je imela tovarna vil tov. Pintar v imenu ko-v letu 1965 ko je poslovno munistov tovarne gumijevih leto zaključila s pri manj kij a- izdelkov »Sava« Kranj, sekre-jem, o sanacijskih ukrepih (Dalje na 3. strani)
—	vsak dan je vse težje- s © Upravni odbor
prodajo izdelkov,	nega podjetja je bil izvoljen
—	vse težje prihajamo do na 1. zasedanju delavskega realizacije prodanih izdelkov, sveta ZP dne 12. 5. 1966.
—	vse večja je konkurenca Konstruiral se je na svoji. 1.
in pritisk posebno inozemske- 'Sell:	26. 5. 1966. ■
ske konkurence. V '	.	UO ZP šteje 11 članov, od	.	.	.	■
iT V .	, .	_ katerih iV 6 inžemiriev 1 di- ra, kr jo je imel letošnji litike samupravmh organov
¿tSSS ."Jf eComisU efo- bpravni odbor; se je ugodno ZP. Skrb za izdelavo tega
združe- 'odbora ZP. Pri tem ne gre ranih sklepov. Zato je UO za to, da bi samoupravna or- ZP na svoji 1. seji izrazil gani omeli značaj predstav- zahtevo' po izdelavi programčkih organov, ampak za ma dela samoupravnih orga-čimbolj demokratičen način nov za obstoječo mandatno sprejemanja sklepov.	dobo, ki bi zagotovil’ konti-
Visoka kadrovska struktu- nuiteto dela in poslovne po-
nomist, 3 tehniki. V seda- odrazila .tudi pri,. njegovem programa je prevzela sindi-da bomo njem mandatnem' obdobju delu, saj na delo in sklepe kalna organizacija ZP. Pri ua ooi ^ v jjq zastopane upravnega odbora ni bdijo izdelavi plana se je pokaza-naslednje organizacije: Apa-'pripomb s strani DS ZP in la ponovno že večkrat ome-rati, Avtoizdelki, Avtomati- delavskih svetov organizacij njena pomanjkljivost, da ka,' Elektromehanika, Elek- združenega podjetja. Zato strokovne službe ZP nimajo tromoitorji, Elektronika, Elak- priporočam, da se takšna- svojega delovnega programa,
praksa nadaljuje, vendar bi 'ki bi služil kot osnova , za
tronske naprave, Kondenza- .	.	.	,
torji, Polprevodniki, PSO in bilo primerno, da bi bil ka- program samoupravnih
strokovne' službe ZP Ponovno je bil izvoljen samo predstavnik iz Avtoizdelkov.
Ker v upravnem odboru ZP ne morejo biti zastopane vse organizacije, je bilo na predlog sindikalnega ' odbora zastopanje" organizaciji' v upravljanje podjetja no s primernim njem v komisije
kandidira-
upravnega
ar-
drovski sestav upravnega od- ganov. Program za to man-bora ZP bolje zastopan z datno obdobje je bil sprejet ekonomisti.	na 3. zasedanju DS ZP dna
Ker je v letošnji upravna 5. 8. 1966. . odbor, izvoljen samo en član Nadalje podajam poročilo starega upravnega odbora, je po posameznih poglavjih prebila kontinuiteta dela ogri> grama:
„ žena. Da bi se novoizvoljeni	@ UVELJAVLJANJE
izvede- 61ajii čamprej seznanili s po-	jjoLOčIL STATUTA ZP
slovenjem združenega pod- Sedanji, statut ZP sicer.; na jetja in -lahko tehtno _ odlo- predstavlja doslednega orga-čali, je-bil v mesecu J1®1!.11 mizacijskega j in poslovnega organiziran seminar za člane koncepta ZP, kar je z decan-UO ZP,-kjer smo se šema», -traliz-aM)6 upravljanj a in vo-ruli Z gjspodaaskim planom, danja decentraliziral tudi finančno politiko, proizvod	ža razširjeno re-
njo, z delom razvoja, pro- pj-o^tcijo in s tem tudi vo-daje, nabave in investicijsko danje .perspektivne politika politiko ZP,. in z dosedanjo zp> vf?ildar Mjub temu ob vlogo in delam samouprav- dosiednem izvajanju določil n ih organov v združenem ottlogoča uspešno vodenje in podjetju.	'
V pretekli mandatni dobi je imel UO ZP 25 sej, ki so
upravljanje na nivoju združenega podjetja. Osnova za to je lahko edino strokovna
bile večinoma v popoldan- avtoritciaj ti bi si jo štro-
skem času. Zasedba je bala 75 %-na.' Obravnavane problematike ne bi posebej navajal, ker je razvidna iz naslednjega poglavja.
© IZVAJANJE PROGRAMA SAMOUPRAVNIH ORGANOV
Iz dela samoupravnih or-
Pogled na našo tovarno polprevodnikov v Trbovljah
.kovne' .službe, razširjeni kolegij . ih centralni: samoupravni organi lahko pridobili s svojim delom, predlogi ih sklepi. ' i žal smo v praksi , zaradi nizkega strokovnega i nivoja delali kompromise S sedanjimi določili statuta in s tern le počasi odpravljali slabosti ganov ZP v predhodnem ob- prejšnje organizacije podjet-dobju je ostalo vrsta neteče- ja. Opozoril bi na počasno ndh problemov in nerealna-	(Dalje na 2. strani)
SAP Ljubljana
v sodelovanju s
Počitniško skupnostjo
Iskra
vam nudi prijetne počitnice v naslednjih turističnih centrih
KRANJSKA GORA
je poznano zimsko športno središče Slovenije in klimatsko okrevališče,, ki leži v dolini med Karavankami in Julijskimi Alpami, na sotočju Save in Pišnice, v neposredni bližini avstrijske in italijanske državne meje.
Hotel »Porentov dom« lep 10 minut od centra Kranjske gore (avtobusna postaja). Hotel ima sobe z 1 do 4 ležišči — skupna kapaciteta 70 ležišč — S toplo in mrzlo vodo;; etažne kopalnice in sanitarije. V hotelu je restavracija s teraso, bar, TV. Pred hotelom so športna igrišča im možnost za sončenje.
V	poletnem času sprehodi na obronke Julijskih Alp in Karavank: Krnica* Vršič, Srednji Vrh, Korensko
sedlo, dolina Planice_V zimskem času 15 minut
do smučarskih terenov — žičnice in vlečnic na Vi-trancu ter možnost drsanja na drsališču.
Oskrbni dan od 20 do 30 N din.
IZLAKE
Medijske Toplice v Izlakah, so v neposredni bližini Trojan. Termalni vrelec ima- 26° C, zelo ugodno vpliva na živčni sistem in pospešuje celjenje ran in izpuščajev. Kapaciteta toplic je 30 ledišč. Sobe. so z 1 do 3 ležišči in imajo tekočo vodo. Restavracija ima 160 sedežev. Naravno topla voda iz podzemnega vrelca omogoča v olimpijskem in otroškem bazenu kopanje od zgodnje pomladi do pozne jeseni. Obširni gozdovi v okolici toplic nudijo gostom prijetne krajše in daljše izlete. Restavracijski vrt pa nudi počitek po kopanju.
Oskrbni dan 40 N din.
FIESA
Fiesa je letoviški kraj na severovzhodnem delu Piranskega polotoka, znana po sladkovodnem jezeru. Tik nad samim kopališčem stoji hotel »Jezero«, ki ima 60 ležišč v 2-, 3- in 4-posteljnih sobah. V sobah je tekoča voda. Hotel ima restavracijo s 150 sedeži, točilnico in vrt. Kopališče je zelo primemo za otroke. V bližini ob jezeru je park s pogledom na Trst in Gradež.
Možnost izletov: Piran* Portorož, Izola, Koper ... Obstaja večkratna avtobusna zveza Ljubljana—Fiesa.
V	sezoni ples na vrtu.
Oskrbni dan od 21 do 36 N. din.
VOLPARIJA
»Vila SAP« v Savudriji z 2. depandansama je v senci borovega gozda. Kapaciteta doma je 160 ležišč v sobah z 2—4 IežiščL V sobah je tekoča voda, tuši so v zgradbah in na vrtu. Na vrtu v sezoni stalno ples. Lastno kopališče; je oddaljeno 10 minut.
Možnost izletov:, Umag,, Buje, Motovun, Grožnjan (mesto mnetnikov)!, Poreč,..
Oskrbni dani od 19,50 do 28. N din,
SAVUDRIJA
Otroški počitniški dom v Savudriji, leži tik ob morju in je sodobno urejen za letovanje 120; otrok. Za nadzor skrbe pedagogi in zdravnik.
Cena je 21 Ndikr. Prevoz bo organiziran- iz Ljubljane skupinsko- in obračunan posebej-.
(Dalje na 3t strani)
0 delu UO združenega podjetja...
. (Nadaljevanje s 1. strani)
izvajanje oz. neizvajanje nekaterih določil:
—	Skupna politika programiranja im specializacije se izvaja bolj na nivoju organizacij kakor podjetja (torej ni skupna).
—	Skupno izkoriščanje teh-| noloških in tehničnih dosežkov počasi napreduje (stan-
| dardizacija, tipizacija, modema tehnologija).
—	Pojavlja se neenotno nastopanje na področjih poslovanja (prodaja, nabava, zbiranje poslovnih partnerjev, zlasti inozemskih)}.
—	Določilo o razvijanju socialističnih odnosov solidarnosti, medsebojne pomoči, humanosti in s tem osebnosti proizvajalca se je pokazalo zaradi pomanjkanja, primernih, ekonomskih osnov kot deklaracija.
—	Na področju tržnih raziskav, sodobnega '' oblikovanja, | dviganja kvalitete im vključevanja na zunanji in domač: trg smo razmeroma počasni (neagresivni in zaradi tega- neučinkoviti). ..
—	Sklepi samoupravnih organov se, izvajajo površno ali z zamudo, čeprav so bili sprejeti s- soglasjem izvajalcev, tako glede vsebine kakor roka. Zato izgubljajo svoj namen in učinkovitost. Takšna praksa je škodljiva
■ in je povzročila po eni' strani malodušje med. člani samoupravnih organov, po dragi pa se postavlja vprašanjih smiselnosti upravljanja- na nivoju podjetja zaradi zar ostajanja za dogajanji. Kolektiv. pričakuje od nas učinkovitih ukrepov za iz-, boljšam j e gospodarjenja- posameznih- organizacij, ne pa ■kompromisnih in zakasnelih, odločitev.
—	V letu 1966 ni bil formiran noben- skupini, sklad.
—	V medsebojnih poslovnih odnosih smo bolj neposlovni kot do zunanjih partnerjev; Tako' stanje je v veliki meri;. posledica neobjektivne presoje lastnih finančnih in proizvodnih ter prodajnih možnosti. Zaradi tega prihaja do kompromisov, prelivanja sredstev* slabih odnosov, kar ima za' posledico težnje po avtarkiji..
—	Strokovne sMbe so . vrsto | nalog kljub jasnim
definicijam v statutu površno izpolnjevale ali pa sptoh ne: problematika modernizacije;: problematika razvoja, proizvodnje in prodaje; oblikovanje osnov finančne politike; znanstveno- 'proučevanje' poslovnih, informacij, kot osnova za planiranje in izvav janje poslovne poktike; izpolnjevanje organizacijske strukture ZP; uvajanje sodobnih m- racionalnih metod poslovanja, enotnih shemi ih metod zbiranja -poslovnih podatkov.
..'— Roki za izdelavo proizvodnih, prodajnih, in gospodarskih planov so ponovno izredno prekoračeni; ' -kar kaže ria nesposobnost uvajanja sodobnejših metod' planiranja, ki jih uvajamo- že od leta 1964.
Če bi iskali razloge za tako- počasno uveljavljanje do<-ločil statuta, ki jie vpeljal-, ekonomiko v vsa področja poslovnega življenja in medsebojnih odnosov, lahko rečem* da je temu krivo premalo- strokovno- in nesistematično delo odgovornih strokovnih služb ZP in organizaciji, saj je sedaj; glavno vodilo pri vsakem reševanju' problemov rutiners-tvo in- neuporaba rezultatov strokov-
Pojasnilo
nih analiz in znanstvenih metod delà.
@ FINANČNO
POSLOVANJE
Na tem področju je bil in še vedno, obstaja osnovni razlog za slabe odnose med organizacijami ter med organizacijami in strokovnimi službami ZP. V letu 1966 je. bil dosežen velik napredek zaradi- uspešnega,, vzdrževanja likvidnosti organizacij, za kar gre priznanje . direktorju finančno-računovodske-ga področja ZP, PSQ in. ne nazadnje razumevanju naših bank. Vendar je imelo to tudi slabo stran, saj je ta Likvidnost navidezna in- ne temelji. na likvidnosti kot posledici dobrega gospodarjenja vseh organizacij. Zato je ña področju poravnavanja obveznosti med organizacijami ZP prišlo do velikih terjatev im. obveznosti, kar v precejšnji metri ovira razvoj zlasti poslovno- uspešnih organizacij. Na ta. 'način-'je bilo tudi možno preffirvamje sredstev brez odločitev samoupravnih organov, saj. se je vršilo v okviru. PSO, NO in finainčno-račiuiBOVodskieiga področjat (obveze podjetja do starega žiro računa in zunanjih partnerjev),..
O likvidaciji starega žiro računa in izvajanju sanacijskega programa ne bi posebej govoril, -saj smo to problematiko- redno zasledovali.: Ustavil bi se edino pri izvajanju sanacijskega plana, kar je. bilo popolnoma prepuščeno- organizacijam. Samo- dobra volja na eni. in graja na dragi strani, pa sta za izvajanje takšne sanacijo premalo. V sedanjih razmerah je možna sanacija samo s trajnim delom na ■ skrajševanju proizvodnih ciklov, s točnim terminskim planiranjem;. in- urejeno- organizacijo celotnega poáovamjia. če bi odgovorne službe analizirale
V	nedeljski številki- »DELA« z dne 7. 5. 1967 je bil- na zadnji strani objavljen članek pod naslovom ' »Kolektiv obrata ISKRA v Šentjerneju za osamosvojitev«. Ker bi nepoučenega bralca ta članek zavedel v zmoto, dajemo k temu članku naslednje pojasnilo:
Obrat »UPORI« Šentjernej je v sestavu organizacije; »ISKRA« Tovarna elementov za elektroniko, Ljubljana. Delavski svet obrata »UPORI« Šentjernej je sprejel sklep, da se predlaga * organom upravljanja združenega podjetja »ISKRA« KRANJ postopek za izločitev tega obrata iz organizacije Tovarne elementov za elektroniko» — in da še ta obrat organizira kot organizacija: Tovarna uporov Šentjernej, v sestavu združenega podjetja ISKRA KRANJ.
V	skladu s statutom združenega podjetja mora- biti za tak predlog podan tudi predlog zbora delovne skupnosti, zato je delavski svet obrata razpisal glasovanje o tam predlogu. V soboto, 6. maja,'
se je to glasovanje izvedlo; po podatkih zapisnika komisije za izvedbo tega glasovanja pa je izid naslednji'
V imeniku upravičencev za glasovanje je bilo vpisanih. 642 članov, od katerih se je glasovanja udeležilo 590 Članov. Od tega števila je: 538. članov glasovalo za . osreno-svojitev tega obrata v organizacijo v sestavu združenega podjetja* proti, je glasovalo-30; članov, neveljavnih glasov pa je bilo 22.
Postopek za ustanovitev organizacije seveda s tem še ni končan; ker mora k temu izreči svoje' mnenje delavski svet Tovarne elementov, v skladu s statutom združenega podjetja »ISKRA« KRANJ pa morajo dati predlog za ustanovitev te organizacije-še strokovne službe združenega podjetju
Dokončno pa seveda o tem odloča DS Združenega podjetja v skladu s. statutom ZP, kjer so navedeni pogoji, kdaj se lahko- ustanovi organizacija v sestavu združenega podjetja ISKRA.
vzroke za -neizvajanje sanacije tudi s tega stališča* bi .gotovo! laže ugotovili, zakaj, so takšne razlike v izvajanju .sanacije med! organizacijami. Samoupravni organi organizacij pa bi laže ukrepali ¡proti odgovornim osebam.
© INVESTICIJSKA
POLITIKA
Investicij©' so v zadri j ih fazah in njih izvrševanje v pristojnosti organizacij. Prvotni elaborati so do danes doživeli vrsto sprememb* ki so -bile potrebne zaradi počasnega izpolnjevanja obveznosti s strani bank in s tem zaatarevanja prvotnih - tehničnih in tehnoloških zamisli. Zaradi tega združeno- podjetje ne bo doseglo zaradi investicij predvidene akumulacije in bo- marsikje nastopil, problem izplačevanja anuitet, O- najbolj- problem at ičnih investicijah (orodjarna, Mikron, Polprevodniki) bodo samoupravni organi . ZP . na osnovi zahtevanih analiz razpravljali v prihodnjem mesecu.
(Dalje prihodnjič)
Sestanek uporabnikov elektronskih računalnikov ZI1SE in ISKRA v Ljubljani dne 25.4.1967
Ze dalj časa smo pogrešali sestanek; vseh uporabnikov računalnikov ISKRA Z-23 v Jugoslaviji,, k-er so se pojavljali pri uporabi in vzdrževanju različni problemi, ki so pi reševali posamično, a ne vedno uspešno.
.Sestanka so se udeležili predstavniki računskega centra: Nuklearni institut »B. Kidrič« Vinča, NIJS — Ljubljana, Institut za prostorsko tehniko — Beograd, ZPZ Računski center — Zagreb, Energoinvest — Sarajevo.
V začetku je razprava, tekla v smislu medsebojne zamenjave programov. Tov. Kfrakovčič iz Zagreba je poročal o meddržavni sodelavi s Cehi, kjer z računskimi centri uspešno menjavajo programe z vseh področij. Enaka menjava programov bo v bodoče tudi s centri v Jugoslaviji.
Za boljšo informiranost dejavnosti centrov bomo v organizaciji našega Zavoda izdaj ali informativni bilten.
Inž. Tosič iz Beograda je obširneje pojasnil, kakšne «o prednosti njihove garniture sedaj, ko je bila ta garnitura razširjena z dodatnim feritnim pomnilnikom 4096-besed. Vsem prisotnim je s .priime-rcm pokazal, da se s to razširitvijo doseže pri gotovih programih tudi do 10-krat hitrejše delo na računalniku. Kot eden najstarejših centrov z garnituro nimajo nobenih težav. Z rezervnimi deli jih oskrbuje naš Zavod.
Razprava je pokazala, da je redna in dobro vzdrževanje garniture, posebno perifernih enot, izredne -važnosti. Veliko .je mogoče opraviti z lastnim kadrom za servisiranje., te od časa do časa pa je nujen tudi pregled, garniture a .strani strokovnjakov našega Zavoda. Le tako je mogoče, da bodo računalniki vedno v brezhibnem delovanju in da bo ur izpada garniture vedno manj. Posebni .-efekt izkazuje Računski center v Zagrebu, kjer se ria garnituri v glavnem obdelujejo podatki za velika trgovska podjetja v Zagrebu. Ta ' .računski center z uspehom obdeluje vse podatke, 'skladiščnih služb in finančnega poslovanja za trgovsko pod-
jetje »Grafika« Zagreb in »Elektrotehna« Zagreb. Tu so vse pferifeme naprave izredno obremenjene in je dnevni in tedenski pregled nujen.
Ob zaključku je bilo dogovorjeno, da naslednji sestanek organizira ZPZ Zagreb v letošnji jeseni. Vse navzoče smo obvestili o Simpoziju
za Obdelavo komercialnih podatkov .z garnituro ISKRA Z-23 VK, ki ga organizira naš Zavod skupno z ZPZ Zagreb
15.	in 16. junija letos..
Po1 zaključku sestanka smo gostom pokazali novosti .s področja elektronike ~v Zavodu.
C. 'Željko,' dipl. inž/
Glasilo »ISKRA« in njegova pota
Vsi v ZP ISKRA smo se zavestno odločali za tednik ISKRA z namenom, da bomo prek njega seznanjali delovne kolektiva s tistim, kar morajo vedeti o sebi in o drugih v ZP ISKRA. Zamisel je bila idaelma, saj glasite izide vsak teden in ga dobi sleherni delavec v ZP, celo upokojenci, vajenci itd.
Pojavile pa so se velike težave in odstopanja od zastavljenih Ciljev in “sicer so to pomanjkljivosti, ki imajo skupni . imenovalec v neodgovornosti posameznikov, s
1, Dopisna mreža iz posameznih organizacij — razen redkih izjem — je vredna graje, sej .dopisnikov sploh ni. Bile ao dane zadolžitve, obljube, toda rezultat , je bil vedno .enak. Organizacije se maso odzvale. Spomnimo se nazaj, koliko smo že pisali in po sestankih razpravljali", da kolektivi ni-so obveščani, da t-o ni prav itd. KolekSvi pa imajo vse možnosti, da to, -naredijo prek -glasila ISKRA. Treba je -samo napisati članek in s tem je vse opravljeno, praktično je to zastonj za -organizacije.
Zaželjeno je, da bi bilo v vsaki številki glasila vsaj nekaj iz vsake organizacije. S tem bi dosegli tudi večjo zainteresiranost ' posameznih bralcev za glasilo, -ker bi verjetno prečitali sestavke iz ovoje organizacije in poleg tega še ‘kaj dragega.
Imamo tudi dva poklicna novinarja. -Razumljivo " je, da ne moreta za vsako številko glasila obiskati nitji polovice kolektivov, ketr sta poteg pisanja člankov zadolžena tudi -z redakcijo časopisa. ~
Vsem nam je poznano, da glasilo ISKRA v mnogih pri-
Komunisti so...
((Nadaljevanje s 1. ^strani)
(tar ObK Kranj tov. Acd Puhar pa je imel krajši, govor, v katerem je posebej naglasil pomen in vlogo ZK v družbenem in gospodarskem ¡življenju v tovarni in rdipužbei-tmi skupnosti, .pri čemer je posebej} naglasil pomen tel potrebo komunistov po intenzivnem izobraževanju; -nadalje je govoril o reorganizaciji ZK na področju kranjske koamuime, o -demokratič-
nem centralizmu in enotnosti vrst članov ZK in o izvajanju resolucije IK ZKS ter ■ doslednem izvajanju reformnih; določil.
Konferenca je -izvolila več komisij, med njimi -tudi komisijo za sklepe, ki bodo v teku naslednjih nekaj dni poslani vsem osnovnim organizacijam tovarne y pretres in obravnavo.
I.S.
merih ne' doseže svojega -cilja — bralca, ampak ostane nepreHiistan in zavržen; -mnogo je -tudi takih, ki ga dobe pa ga niti ne odprejo. Če že posamezne organizacije plačujejo letno stotisoče oz. milijone dtarih .dinarjev za časopis, hi bilo normalno, da se malo bolj zanimajo tudi za vsebino časopisa, da organizirajo dopisniško mrežo ter tako dosežejo večji krog bralcev, kar se odraža na večji informiranosti kolektiva. V tem pa je „tudi smoter glasila. Zavedati se moramo, da smo v dobi, ko razvijamo samoupravni ..sistem. Osnovno pri tem pa je prav to,:. da je slehern dela-. vec čim bolj seznanjen z dogajanji v kolektivu, v kateTj rem živi. Menim,' da morajo za naprej odgovorne - službe v .posameznih organizacijah bolj resno pristopiti k delu in omenjene .pomanjkljivosti v prihodnje čimprej -odpraviti.
2.	Dostava glasila Iskra - v posamezne organizacije je zelo slaba, Niso redke organizacije, ki dobe po dve številki naenkrat ali pa po eno, seveda z večdnevno zamudo, itd.
■Glasilo ISKRA je dotiska^ no vsak -četrtak, na pošt-o je oddano v, petek, včasih pa celo že v četrtek. Po trditvi pošte dobe vse končne pošte glasilo že. naslednji dam, to je 'v sohofo.,,.Vse -organizacije, le če nimajo proste sobote, bi morale dobiti glasilo že v soboto. Posebno slaba dostava je v organizacijah v Ljubljani, saj dobijo glasilo ponavadi šele v ponedeljek, torek ali v sredo. Kje so zastoji? ¡Na relaciji pošta — organizacija ah v sami organizaciji?
Vzrok, da glasila ISKRA nekateri sploh ne čitajo, je prav v -tem, ker ga dobijo z ■večdnevno zamudo, pri tem pa se zmanjša aktualnost člankov. Malo več odgovor-, nosfi posameznikov in bo ta pomanjkljivost • odpravljena!
To sta dva1'glavna probte-. ma, da je' glasite ISKRA nepopularno -med bralci,
Tudi vsebina glasila ISKRA, je ena od zadev, ¡ki jo je treba nekoliko popestriti' predvsem s stališča bralcev, ki si žele poleg dolgih ' pesnih, aktualnih člankov tudi krajše aktualne novifce iz svojih -(Dalje na d. strani)
¡(Nadaljevanje,? 2. strani)
PIRAN
Depandansa hotela »Jezero« iz Fiese leži v centru' Pirana na Iar.ttinije.vem -trgu. Piran je staro piratsko mesto v Piranskem .zalivu. Depandansa.ima 32 ležišč v sobah z 1 do 4 ležišči. V sobah je tekoča voda. Kopalnice so etažne s toplo vodo. Prehrana je v 15 minut oddaljenem hotelu »Jezero« v Fiesi.
Oskrbni dan cd 22 do 27 N din,
BELI KRIŽ
Depandansa Hotela »Jezero« iz Fiese »Dom Jelka« leži nad Portorožem in med -Fieso in Piranom ob koncu Koprskega zaliva. Ima 40 ležišč. Sobe-imajo tekočo vodo. Lep razgled na morje. Dom leži med sadovnjaka in vinogradi:
Hrana je v hotela »Jezero« v Fiesi,- od -koder je stalili prevoz.
-Oskrbni dan je 19,50 .do 26 N din.
OMIŠALJ
Dom leži 20 minut od mesta Omišalj, na otoku Krku, tik ob morju Ima 17 ležišč brez tekoče, vode^ (kapnica). Lepa plaža in prijetna senca nudijo počitek, zato je kraj primeren-za vse one, ki ljubijo mir.
Oskrbni dan on 19,50 do 26 M,din.
GOZD MARTULJK
V neposredni bližini Kranjske gore pod vznožjem Srednjega Vrha leži v Martuljku hotel »France Roz-man«*
Hotel ima 300Težišč, restavracija 280 sedežev, 'bar, kinodvorano, TV, društveno sobo in camping. Športna igrišča, plavalni -bazen nudijo prijetno razvedrilo. Sobe z. 1 do 4 ležišči 'imajo hladno in .toplo vodo, urejene sanitarije in kopalnice. Hotel Je v naravnem parku, kateri .omogoča gostu prijetno bivanje in okrevanje.
Izleti: Srednji Vrh slap Martuljk, Kranjska gora, Aljažev don pod Triglavom ...
Oskrbni dan od 42 do 50 N dim.
NAVODILA ZA PRIJAVO
1.	Prijave sprejemna PS (Počitniška skupnost« »Iskra« ■Kranj, iKdričeva 40, telefon 21948
2.	Prijavijo se lahko .organizacije, ¡katere zakupijo določeno število ležišč za sezono, .za kar priznamo 20% popusta na ceno nočitve, delovne organizacije s spiskom prijavljeocev za posamezne termine in vsi posamezni interesentu Pri .organizirani prijavi se mora priložiti naročilnica, posamezniki pa'vplačaj o akontacijo 10 N din na dan ma osebo .
Rezervacija je veljavna, ko centralna recepcija . potrdi skupinski spisek ali, ko posameznik.,prejme potrdilo .o vplačilu rezervacije oziroma akontacije.
3.	Otroci od 3.—10. leta starosti imajo z lastnim ležiščem 25%, brez ležišča pa 50% popusta. Študentom, ki letujejo skupinsko, priznamo poseben popust v vseh'domovih.
4: Na željo, večjega števila .članov kolektiva vas -obišče -naš zastopnik, kateri ho sprejemal rezervacije in dajal informacije -na sedežu vašega .podjetja.
5. V-sem našim gostom rezerviramo tudi .avtobusne vozovnice. V domove z večjo kapaciteto pa organiziramo ob - izmenah posebne. avtobuse z znižano . .ceno vozovnice.
Prepričani smo, da bomo z -veliko izbiro krajev, dobro organizacijo in kvalitetnimi uslugami zadovoljili vašim zahtevam.
ŠALI na Dugem otoku
Šali na Dugem otoku je letovišče tik ob morja, primerno za vse, ki ljubijo mir ali veselje. Prenočišča so po privatnih hišah, prehrana pa v restavraciji Kmetijske' zadruge. Vsak dan ples. Mož-, most podvodnega ribolova. Voda je kapnica. Doplačilo za uporabo tušev. .
Izleti:. Jezero» Mir, ICornatski otoki, Zaliv Tjela-šica.
Oskrbni dan ©c. 22 do 27 N din.
KRILO pri Splitu
Malo turistično naselje.- Sobe so pri zasebnikih v novih komfortnih sobah, le ca. 2 minuti oddaljene od kopališča in; prav toliko od privatne gostilne, kjer se naši gostje hranijo. V gostišču kuhajo slovensko hrano, ker je lastnica- Slovenka.
. Oskrbni dan od 27 do 30 N din.
Občni zbor sindikata v Novi Gorici
V tovarni »Avtoelektrika« v Novi Gorici so imeli sindikalni občni zbor 26. aprila, med zadnjimi v ZP. Predsednik sindikata ZP ISKRA, ki je na občnem zboru prisostvoval, je ocenil zbor glede na udeležbo članov nezadovoljivo, medtem ko je močno pohvalil razpravo in izčrpna poročila. Tako lahko zaključimo, da je občni zbor dobro uspel.
Predsednik sindikalne podružnice tov. Rudi Satler je podal izčrpno poročilo. Najprej je govoril o vlogi sindikata v tovarni oz. kako posamezniki pojmujejo delo sindikata. Med drugim je dejal: »Ko. goyorimo o sindikatu, nekateri menijo, da je le-ta nedelaven, in da je v tovarni samo za to, da plačujemo' članarino. Mislim, da so te ocene take zato, ker nekateri osebno ne vidijo vidnih rezultatov oz. pričakujejo, da bo sindikat tisti, ki bo reševal vse njihove probleme, pri tem pa bi sami stali ob strani. Pri takih ocenah sindikata v tovarni moramo biti tudi samokritični in šele potem na podlagi dejanskega, stanja lahko govorimo o nedelavnosti.«
Zavedati se moramo, da je moč sindikata v njenem homogenem delovanju, v enotnem nastopanju vseh članov do stališč, katere ima na svojem programu.
čila s športnega področja, svoje poročilo pa sta podali tudi komisija ZB in strelska družina.
Komisija za šport in rekreacijo je bila v pretekli mandatni dobi zelo aktivna. Izvedla je vrsto uspelih akcij. Posebno ji gre pohvala za zelo jispelo izvedbo II. letnih športnih iger ZP ISKRE. Mimo tega je organizirala še vrsto prijetnih izletov, športnih tekmovanj v okviru tovarne, občine itd.
Strelska družina šteje 80 članov. So zelo aktivni, saj so na raznih srečanjih večkrat dosegli prva mesta. Veliko potrebo čutijo po prostoru, kjer bi lahko redno trenirali.
Komisija ZB je od svoje ustanovitve leta 1956 pa do sedaj uredila že vrsto zadev v korist 'svojih članov,- Posebno so.se zavzeli za rešitev stanovanjskih problemov, kar jim je tudi dobro uspelo. Uredila je tudi ' vrsto zadev na področju zdravljenja čla-nov, izlet v partizanske kraje.
Občni zbor . je pozdravil tudi sekretar ZP ISKRA tov. Gantar. Poudaril je, da je integracija — posebno elektronske industrije — nujna, če hočemo prodreti na tuja trži-
šča. Le-ta zahtevajo visoko kvaliteto proizvodov, čemur je pri nas treba posvetiti vbo pozornost.
Ob zaključku je tajnik starega 10 sindikata podal predlog sklepov za nadaljnje delo sindikalne podružnice, Id so ga navzoči enoglasno potrdili.
Program zajema naslednja področja, katerim naj novo vodstvo posveti največ pozornosti: ,
—	izboljšati merila nagrajevanja,
—	izboljšati disciplino zaposlenih,
—	izobraževanje — zboljšati kvalifikacijsko ^strukturo zaposlenih,
—	posvetiti-več pozornosti proizvodnji, odpraviti nepotrebne zastoje z boljšo organizacijo dela,
—	izboljšati informiranost kolektiva,
—	delati še naprej aktivno na področju družbenega standarda,.
—	razvijati vse dejavnosti s področja športa in rekreacije,
—	delo sindikata naj se odvija v komisijah,
—	k delu naj se pritegne čim več članov kolektiva.
Janez

ilfi
i -;?v::, -j-ju-,".
P "«.j
ISSiil . lil
i;Ä *■■■ 91
■ ■ ■
SaSSI
Iz »Avtoelektrike«: rezkanje kolektorjev
iz Nove Gorice: Volitve so za nami
V nadaljevanju se je predsednik v svojem poročilu dotaknil osebnih dohodkov. Od dobro urejenega sistema delitve osebnih dohodkov je v veliki meri odvisen porast produktivnosti v tovarni, kar je osnovni pogoj za intenzivno gospodarjenje nasploh. V referatu je bilo ugotovljeno, da je bilo na področju nagrajevanja premalo narejeno. V izdelavi so nova merila za nagrajevanje, katera je treba čirnprej uveljaviti.
Nujno je potrebno v novih merilih za nagrajevanje dati poudarka na kvaliteto in varčevanje z materialom.
Nagrajevanje strokovnega kadra je posebno vprašanje v tovarni. Sedanje nagrajevanje pa ni tako, da bi strokovni kader vzpodbujal k večjemu prizadevanju in iskanju boljših rešitev.- Zavedati se moramo, da pa prav vsestranska prizadevnost strokovnega kadra lahko bistveno izboljša gospodarski položaj tovarne, kar je osnova za dejanski porast osebnih dohodkov zaposlenih. Za dosego maksimalne 'angažiranosti strokovnjakov je nujno .potrebno urediti primerno stimuliranje, kar še mora nujno bogato obrestovati.
Za referatom tovariša predsednika so sledila še poro-
Dopisujte v »Iskro!«
Kakor vsako leto, tako se je tudi letos novogoriški delovni kolektiv tovarne avto-električniih izdelkov temeljito pripravljal na volitve v delavski svet tovarne in združenega podjetja ISKRA. Številni zbori delovnih ljudi, ki so bili -razdeljeni na posam&zne volilne enote, so bili zelo* dobro obiskani.
Uvedba oziroma razdelitev tovarne na. volilne enote, ki jih je bilo 9, je našla ugoden odmev pri volilcih. Ta pomembna novost ije omogočila večjo sproščenost vo-
Prav gotovo je, da se delovni kolektiv,- zaveda- Svoje odgovornosti in zato se je odločil, da bo smelo glasoval za. tiste kandidate, ki bodo kos novim, vse težjim nalogam tovarne. Rezultati volitev nazorno kažejo zrelost delovnega kolektiva tovarne, ki. si venomer prizadeva, da s pomočjo dobrih sarhoupravljalcev nenehno napreduje, tako v proizvodnji, kakor tudi v dobrem gospodarjenju. Celotni kolektiv pa mora seveda nuditi, ¡pomlajenemu delavskemu 'Svetu'ustrezno pomoč s
tem, da bo sklepe upošteval in jim dal tuidi svojo, vsebino.
Volitve torej so za nami.
Pred kolektiv tovarne . so postavljene pomembne naloge, ki bodo v času izvajanja gospodarske reforme zahtevale vedno več skupnih prizadevanj pni delu in tudi delovni disciplini. Le na ta načdn bo omogočeno samoupravnim organom.. uspešno delo, le-ti pa bodo lahko
opravičili zaupanje delovnega kolektiva, ki jim je poveri to važno in nadvse častno nalogo.
Prepričani smo, da bodo storili svojo dolžnost. Zatd jim iskreno čestitamo ob njihovi izvolitvi, hkrati pa želimo novoizvoljenim . članom delavskega sveta tovarne in združenega podjetja ISKRA, da bodo zastopali interese delovne skupnosti.'
Jože Cestnik
htev.
Obvestilo
29., 30. in 31. maja 1967 bo v slavnostni dvorani Zdraviliškega doma v Rogaški Slatini posvetovanje o vprašanjih integracije, decentralizacije upravljanja, materialnega interesa človeka v proizvodnji, mednarodne 'delitve dela in sodelovanja s tujimi podjetji, delavskem samoupravljanju ipd. Posvetovanje organizirata Višja ekonomsko komercialna šola in društvo ekonomistov Maribor. Tema je izbrana po nasvetu Gospodarske zbornice SRS, ki tudi sodeluje v pripravah. Nastopili bodo domači in tuji referenti in diskutanti z zelo zanimivimi in praktičnimi predlogi za reševanje nekaterih omenjenih vprašanj. Iz tujine pridejo referenti, iz Zii-richa, Dunaja, Berlina in Prage. Pokrovitelj posvetovanja je Izvršni svet skupščine SR Slovenije.
Ker bo vsebina referatov, in kot. kaže tudi razgovorov, izredno zanimiva tudi za naše podjetje, je prav, da organi upravljanja v posameznih organi-jah čimprej določijo udeležence na omenjenem seminarju.
ZDRUŽENO PODJETJE
ISKRA KRANJ Strokovne službe
objavlja prosto delovno mesto .
vodje pravnega oddelka
Združenega podjetja ISKRA KRANJ
Kandidat mora izpolnjevati poleg splošnih pogojev, še naslednje pogoje:
—	da je diplomiran pravnik z opravljenim pravosodnim izpitom,
—	tfa ima najmanj 5 let delovnih izkušenj,
—	da dobro obvlada vsaj 2 svetovna jezika,
—	da .izpolnjuje pogoje za opravljanje zunanjetrgo-
—	'vinskih poslov,
—	da uspešho opravi poskusno delo.
Osebni dohodek za navedeno delovno mesto je določen po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov strokovnih služb združenega podjetja Iskra Kranj, Pismene prijave z dokazili in Življenjepisom naslovite na naslov: Združeno podjetje Iskra Kranj, strokovne službe, organizacijsko-kadrovsko področje, Kranj, Kidričeva 40.
Rok za sprejemanje prijav je 15 dni od dneva te objave.
na ldlcev in hitrejši potek vo-
Tovarna polprevodnikov je svoje po raznim težavam uspešno zaključila
Pismo iz Trbovelj
Ko je gospodarska reforma tudi v podjetju »Iskra« nujmd ¡narekovala konkretne kvalitetnejše premike v gospodarjenju, smo v Tovarni polprevodnikov Trbovlje z vso potrebno skrbjo in resnostjo Vložili vse svoje razpoložljive zmogljivosti, da bi dpvoljno pripravljeni dohitel vali prihajajoče novo gospodarsko obdobje.
S 1. januarjem 1966 smo v reorganiziranem ZP Iskra poslali.-njegova samostojna gospodarska' enota. V. izredno problematični ekonomski pogojenosti smo 'prevzeli vso nadaljnjo odgovornost' poslovanja • TPT. številna, tedaj Še docela nejasna, nerešena važna gospodarska vprašanja, so bila vse prej. kot .ohrabrujoča. Saj smo analogno, s prevzemanjem vseh pravic’in dolžnosti po novem statutu Iskre; prevzemali v nadaljnjem'poslovanju tudi vse fizične, pravne in moralne posledice bodočega poslovanja.
Pogojenost je bila tem težja, ker je. poleg ločeno registrirane TPT v polnem zamahu, tekla vzporedno tudi pravno samostojna izgradnja TPT z enim samim vodstvom j ter lokacijsko Točenimi -na-jenmmsko koriščemdmi delovnimi mesti...(Del oddelka.se-lanske proizvodnje v tovarni Elektromehamka Kranj, del v tovarni Elit v zgornjih Trbovljah, kjer je tekla tudi "proizvodnja silicija, proiz-
vodnja germanijevega oddelka je bila nameščena v prostorih sindikalnega doma Strojne tovarne Trbovlje, štirje lokacijsko ločeni upravni prostori pa so Bili istočasno nameščeni, eden v Kranju, dva v centru Trbovelj in eden v Zgornjih Trbovljah,-izgradnja nove tovarne pa v Gabrškem v Trbovljah.)
K dnevu občinskega praznika občine Trbovlje 1. junija 1966 so se vsi navedeni široko raztreseni obrati, razen del salonskega, iz Kranja, na pobudo in željo Skupščine občine Trbovlje preselili v še ne docela usposobljene ’ prostore nove tovarne. Razumljivo je, da so bile te številne, selitve vezane na dnevne zastojev poslovanju in na precejšnje povečanje stroškov v proizvodnji, čeprav je bilo po preselitvi doseženo pomembno olajšanje v obratovanju. tovarneV" E
Predvidevanja po odobrenih tovarniških projektih s tem še vedno niso; uresničena. Instalirane tehnične, teoretično dosegljive kapacitete še vedno ni uspelo ustrezno izkoriščati.' Dejansko slabo izkoriščanje le-teh po posameznih proizvodnih branžah je tako pri selenu, siliciju in germaniju. Za taiko, trenutno neugodno stanje, bi kot problem lahko podčrtali
— pomanjkanje pravočasno razpoložljivih imvešticij-
ekih sredstev, po odobrenem investicijskem elaboratu izgradnje;
—	pomanjkanje uistreznih strokovnih kadrov, predvsem tehnikov — inženirjev za možno realiziran je vseh proizvodnih linij po predvideva-, njih, z ozirom na razvoj ih tržne potrebe ter doseganja ustrezne kvalitete iskanih polprevodndških in integralnih načrtovanih proizvodov TPT . (Tovarna polprevodnikov Trbovlje); ,
—	nedovoljno razvita prodajna mreža ter premajhno poznavanje trga, spričo prešibke zasedenosti v komercialni službi za prodajo pol-prevodniških proizvodov.
Ta, lahko bi rekli, trdovratna problematika, povzroča cesto zaostajanje za programskimi predvidevanji, kar je povod nestrpnosti v zasav-: skih revirjih, kjer želijo, da bi z ozirom na do sedaj že kar velika vlaganja v TPT, zaposlili več razpoložljive delovne sile ih ustvarjali . še večji narodni dohodek za skupine sklade družbe.
Sedanja integracijska predvidevanja TPT z Radio industrijo Zagreb ter . General Electric Company USA, s katerima so zadevne pogodbe že sklenjene, dajejo upanje, da se bo v na j bližnji bodočnosti naše opisano stanje zadovoljivo izboljšalo. Od naše nadaljnje organiziranosti, . usposobljenosti ter iznajdljivosti bo odvisna naša uspešna ali neuspešna gospodarska bodoč-
iz odcierka tovarne polprevodnikov Trbovlje
S prvega zasedanja novega DS v tovarni polprevodnikov Trbovlje. Za novega predsednika je bil izvoljen tov. Srečko Kačič, za namestnika pa tov. Rado Piskernik. — V razpravi je bil dan največji poudarek sanaciji, kvaliteti, predvsem pa prodaji izdelkov
ncet nove tovarne.
Kljub nakazanim .osnovnim težavam in težnjam, s katerimi se -soočujeimo, smo optimisti, šaj smo poslovno leto 1966 le uspešno zaključili.
. Vrednostni plan prodaje proizvodnje smo dosegli s 114,62 %., Na domačem trgu je bil plan izpolnjen s 106,41% z izvozom pa 144,70%. Od skupnega izvoza smo prodali na konvertibilna področja
6,OS	%, na nekonvertibilna področja pa 93,92 % naših proizvodov.
Fizični plan . proizvodnje, smo izpolnili z 89,04 %. Primerjava indeksov izvršitve plana prodaje in plana fizične proizvodnje v letu 1966 pove, da je bila politika vloženih obratnih sredstev v proizvodnjo skozi vse poslovno leto usmerjena k zniževanju zalog obratnih sredstev. Absolutno doseženo znižanje zalog surovin in materiala, polizdelkov: in nedovršene proizvodnje ter gotovih izdelkov znaša v letu 1966. 2.890.500 N din.. Stanje kuncev pa se je v istem obdobju zaradi premaknitve valu-tiranj-a od 20 ria 60 dni zvišalo za 1.912.800 N din, tako da znaša .stvarno doseženo znižanje OBS v letu 1966 977.7,00 N din. Kljub temu je naš koeficient obračanja skupnih OBS še vedno nezadovoljiv ter bo treba tudi v bodoče vložiti vse sile, še za nadaljnje znatno znižanje zalog OBS.
Nasproti letu 1965 smo v letu 1966 .dosegli boljši dohodek za 42%. Analogno temu se je po sklepu naših samoupravnih organov zvišal poslovni sklad po indeksni lestvici za 121 nasproti 1965, ki znaša 83 na začetno stanje. Poleg tega smo iz (lestve dohodka 1966 nasproti letu 1965 odločli 7» sklad skupne porabe 260 % več
sredstev. Indeks osebnih dohodkov! pa. še je v letu 1966 nasproti 1965 dvignil na 135,93%.
Dobri doseženi rezultati- so v veliki meri plod velikih prizadevanj, ki. so bila vložena v izboljšanje norm izmeta materiala v proizvodnji. Postavka materialnih, stroškov v lastni ceni dosež. dohodka v letu 1966 nasproti letu 1965 je za 15 % ugodnejša. Poleg. navedenega je bil dosežen v proizvodnji velik prihranek z uvedbo proizvodnje silicijevih tabletk doma, katere so se pred tem za drage devize uvažale iz inozemstva za ' cca 7 x višjo dinarsko vrednost, po kvaliteti pa niso bile boljše od domačih. Tudi doseženi dohodek iz tečajnih razlik je bil ugoden. Zavedamo se,. da bi moralo biti v marsičem naše poslovanje še boljše. Menimo pa, da smo proizvodna gospodarska .formacija z .izkušnjami mladega kadrovskega sestava, ki ima v razmeroma zelo moderni in zahtevni proizvodnji porodne izkušnje komaj šele za seboj in to v velikem času ekonomske revolucije v gospodarskem tempu naše ' socialistične domovine.
Moto naših pogledov. v bodočnost je trdna odločenost im volja izbojevati v meji realnih možnosti take ekonomske ‘osnove, ki bodo porok za afirmacijo TPT v ZP Iskra in izven nje ter bodo opravičilo na vsa dosedanja in bodoča pričakovanja vsehna-ših delovnih ljudi.
Domišljujemo si, da ob vsem tem lahko računamo še v naprej n,, vsestransko piodino razumevanje, ker - le tako menimo; bomo v stanju premostitiše., '¿'še. tisto, kar do' sedaj tudi ■ ob najboljši volji nismo Zmogli Čakajo naš velike obveznosti iz izgradnje nove tovarne.
Seminar za kontrolorje v tovarni električnih aparatov
Izobraževanje v naših delovnih organizacijah si še vedno nost dela in našo delovno or-
■	vse prepočasi utira pot. In to kljub temu, da nas gospo- ganizacijo.
darski problemi vse bolj silijo, da naj se ne zadovoljimo Vsi udeleženci seminarja so ■samo z rednim šolanjem,, ampak naj vsa svoja prizadeva- .Tedllo obiskali predavanja nja usmerimo k nenehnemu izpopolnjevanju znanja na sa: so se ¿0bro zavedali ko-
■	vseh delovnih mestih. -'Kako naj sicer dosežemo, da bodo u^gne važnosti je zanje prav
artikli iskani tako na notranjem kot na zunanjem tr; Vsa snov,, posredovana na tem zlscu. Kvaliteta dela ]e ena naših velikih pomanjkljivosti iin kako naj jo odpravimo, če me ravno z neprestanim'izpopolnjevanjem,znanja na vseh delovnhi mestih. Vse naše sile, vsa naša prizadevanja moramo usmeriti v cilj, da si ■ičimprej vzgojimo kader, ki bo kos težkim nalogam, ki ¡stojijo pred nami.
na mednarodnem velesejmu
v’.....
seminarju. Zavedali so se, da se morajo temeljito seznaniti s snovjo, ki jo potrebujejo na delovnem mestu, če želijo uspešno ..opraviti izpit, ki :'je pogoj za nadaljevanje .dela na V naši delovni organizaciji vo izvedli. Seminarja se je istem .delovnem mestu. Zato se dobro zavedamo, kako po- udeleževalo 10 kontrolorjev se je celotna .priprava na dz-membno je dopolnilno stro- strojne smeri, 22 kontrolorjev pit precej .podaljšala. Vendar kovno izobraževanje na de- flektro smeri in 11 članov njihova temeljita pripravam ,	kolektiva, ki Se želijo v bo- bila zaman. Rezultati izpita
lovnih mestih zato vsak? le- doče zaposiiti v kontroli, to- so pokazali, da so predavate-to sestavimo plan izobrazeva- rgj skupno 42 udeležencev, iji s precejšnjo skrbnostjo in nja na podlagi najnujnejših Vsaka od obeh skupin je bila strokovnostjo pripravili ude-zbranih potreb.	.z ozirom na predznanje raz- ležence seminarja za ta izpit,
Tako smo ob koncu pre- beljena še na dve podskupini, kontrolorji jia so se potru-iflklpaa jpfn jm. 7atjnio med Za kontrolorje strojne smeri dili, da vtem skromnem .'času »	, . .	1 • so bila izvedena predavanja pridobijo..čim več znanja,
našimi izobraževalnimi akci- iz matematike> ^ehansldh Tako je bila izvedena v . na-jami organizirali seminar z-a ment£v, osnov strojništva, ši tovarni zadnja izobraževal-kontrolorje. Ob uvajanju sta- .tehnologije materiala, čitaiija na akcija, ki rje bila planira-tistične metode kontrole kvä- risb, toleranc, za kontrolorje na za leto .1906. Dokazala je litfite, za katere izvedbo je elektro Smeri pa prav ' tako upravičenost ¡in nujnost orga-zadolžen v naši .tovarni Za- predavanja iz matematike, nizacije takšnega seminarja, vod za produktivnost.dela, se električnih meritev,.- osnov saj jse,.edino -na ta način lah-je pokazala potreba po šemi- elektrotehnike, elementov za ko doseže ,v relativno rhitrem narju. za kontrolorje, da se elektrotehniko, čitanja risb. .času in na .dokaj primerni dopolni in obnovi tisto zna- Predavanja statistične -meto- ravni izpopolnitev znanja in -nje, ki ga dnevno potrebu- de kontrole kvalitete pa «o strokovne:usposobjjeno&ti kujejo pri svojih-delovnih ope- bila organizirana' ločeno, v dra na določenih delovnih racijah in ki si ga ne morejo -skladu s posebno pogodbo mestih, pridobiti niti v šoli,-niti-na med Zavodom za produktiv-	M. Z.
seminarjih izven delovne .organizacije.
V primerjavi s prejšnjimi seminarji smo pri tem seminarju uvedli dve novosti: prva je bila v tem, da se ga niso udeleževali samo delavci, zaposleni v'sektorju tehnične kontrole, ampak tudi vsi tisti člani našega delovnega kolektiva, ki -računajo v bodočnosti na premestitev v 'kontrolo. Tako bo po eni -strani uspešno opravljeni iz-,pit po zaključenem 'seminarju pogoj za nadaljevanje dela -na delovnih mestih v sektorju tehnične kontrole, po dru-jgi strani pa ‘bo moral v bodoče vsakdo, -ki se bo želel zaposliti - v kontroli, opraviti .ta izpit. Druga novost pa je bila .v tem, da bo uspešno ¡opravljeni izpit za kvalificiranega kontrolorja .veljaven ¿ne samo v naši delovni organizaciji, ampak tudi v vseh-.ostalih organizacijah podjetja »Iskra« Temu primerno je bil z naše strani .prilagojen program predavanj, s strani ¡podjetja pa je bila imfenova-na 5 članska komisija. Tako določena izpitna komisija je bila najboljši porok za' objektivno presojanje znanja na 'izpitu.
Seminar je pričel is predavanji -v začetku novembra1966 in je potekal do začetka januarja 1967. Izvedba izpita se je nekoliko zavlekla zaradi obolelosti nekaterih izpraševalcev in zaradi temeljitega ponavljanja, saj so se mora-?li udeleženci seminarja na izpit temeljito pripraviti. Kot predavatelji so sodelovali domači strokovnjaki, ki so predavanja popolnoma zadovolji-
'Upravni odbor
Prodajno servisne organizacije Ljubljana,
t a z p i-s u j e
-naslednja vodilna, delovna mesta:
1.	direktorja domače prodaje
.. POGOJI: fakultetna izobrazba TI. ati I. stopnje 'ekonomske ali tehnične -smeri, zvnajmatij-lfrlet-no .prakso v prodajni dejavnosti: elektrotehiiič->ne stroke .ali srednja strokovna izobrazba ;z najmanj 12-letno prakso v isti dejavnosti; Obvladanje enega: svetovnega jezika;
2.	direktorja
finančno-računovodskega sektorja
POGOJI: fakultetna izobrazba II stopnje ekonomske smeri, z najmanj STetno prakso v gospodarstvu ali fakultetna izobrazba I. stopnje z najmanj 8-letno prakso v gospodarstvu; obvladanje enega svetovnega .jezika;’
3.	šefa organizacijsko-kadrovskega „sektorja
POGOJI: .fakultetna izobrazba II. stopnje z najmanj 3-letno prakso ,v gospodarstvu ali fakultetna, izobrazba I. stopnje z najmanj 6-letno prakso v .gospodarstvu obvladanje enega svetovnega jezika;
4.	šefa centralne službe pogodb
POGOJI: diplomirani pravnik s pravosodnim izpitom z najmanj 10-letno prakso v gospodarstvu, zlasti na področju žunanje-tfgovinskih pogodb; obvladanje dveh svetovnih jezikov.
Za delovno mesto pod točko 2 se poleg navedenih pogojev zahteva še izpolnjevanje pogojev za oprav-1 j an j e dela v zunan j i trgovini. ;.
Istočasno se razglaša, prosto delovno mesto
obratovodje obrata generalnega remonta in specialnega servisa Vič
POGOJI: fakultetna, izobrazba II. ali.I. stopnje tehnične -.smeri z najmanj 6-letno prakso v elektronski oz. elektro industriji ali srednja strokovna izobrazba iste smeri z najmanj 12-letno prakso v elektronski oz. elektro industriji;
Pismene ponudbe kandidatov sprejema sekretariat Prodajno servisne organizacije Združenega podjetja ISKRE Kranj, Ljubljana, Kotnikova-6, do vključno
13.	maja 1967.
Blaga klima in ¡naraščajoča -industrija -sta pripomogli mestu,Milanu -v .Italiji-¡do* današnjega , obsega, ¡¡ki mu .upravičeno ¡pripisujemo največje trgovsko industrijsko središče italijanskega gospodarstva. Pravijo, da ¡je Milano naj večje trgovsko -. središče, , saj s,e tu steka, celotna jka-'pital industrijsko. ,in.¡poljedelsko najbolj razvite.,severne Italije,. Staremu centru je priključeno še nekaj predniestij ž, ■ močno industrijo, 'kjer živi 4 .milijane- prebivalcev. Za te .razdalje imajo meščani!, po mestu prepredeno omrežje dobrih „cest, kjer je- moč razviti f izredno .hitrost,¡in na -katerih ¡lahko .vozi .tudi ¡šest avtomobil ov .vzporedno. Najbolj i ekonomično , prevozno ‘sredstvo za prevoz .potnikov pa je seveda .podzemna ."železnica, imenovana METRO, ki prepleta .celotno .mestno okrožje s - centrom. .Mesto se širi ,z ¡.gradbenimi .načrti „celotnih kompleksov .modemih zgradb, kar povezuje Ogromne tovarniške zgradbe: ¡strojne, naftne, konzervne, elektronske in 'kemijske, industrije.
Mednarodni velesejem se razprostira na !400'.0Ó0.-m2 površine. "V'njem :je mednarad-, ni .center .za trgovino .in -trgovsko „obveščevalni urad -na sejmu udeleženih dežel.
Razdeljen je na vrst.e blaga in industrijskih organizacij, Na ogromnih prostorih so razstavljale ...svetovno znane, firmé svoje izdelke. ¡Na naš je : - napravila naj večji vtis proizvodnja elektrotehnične ■in,-strojne .industrije. Poseben ¡¡poudarek ¡.je ¡bil na sodobr :nih elektrotehničnih .izdelkih elektronske ¡¡tehnike, -izdelkih radiotelevizijske industrije, -raznovrstnih instrumentih za
elektrofdkd, ¡napredku tehnike, .optike in instrumentov, kano, in foto izdelkom, Na izdelkih -železne in jeklene industrije, je poudarek napredka „ tehnike na avtomatskih predelovalnih .strojih za kovinske; izdelke, orodnih „strojih -za kovinske in železne izdelke, ¡strojih ,za izdelavo umetnih -mas, ..tiskarskih strojih, gradbenih strojih, strojih za gradnjo cest, raznovrstnih . transportnih napravah, opremi in armatura
Poleg navedenega so razstavljali .izdelke za kmetijstvo, .hladilno' industrijo, opremo .in notranje oprave, .električne .gospodinjske predmete, orodje itd'. ,Z zanimanjem smo si ogledovali novo tehniko .raznih strojev za avtomatizirano velikoserijsko proizvodnjo elektrotehnične in strojne industrije in napredek izdelkov po oblikah in funkciji za široko potrošnjo.
V tako -kratkem času, ki -smo ga imeli za ogled napredka svetovne .tehnike, sem dobil vtis, da, gre Industrija z neomejeno življenjsko šilo naprej, zato sem; mne- ! nja, -da bomo s sedanjimi našimi tehnološkimi ..¡procesi dela 'zaostali v ¡borbi. za obstoj .na 'svetovnem in. domačem .tržišču.
Take in podobne strokovne ekskurzije so nujne,«' lo-4e nam širijo obzorje, ogled raz-.stavjkj.er je moč videti napredek v svetu, ¡nam lahko .močno koristi pri ocenjevanju naše proizvodnje j ‘
, Vinko Majcen
Glasilo »Iskra« in njegova pota
(Nadaljevanje s 3. strani) .organizacij m to z „vseh področij, (gospodarstva, proizvodnje, s področja samoupravljanja, o delu političnih. organizacij, športa itd.). Poleg tega si žele -še malo humorja v besedi in sliki.
Po .¡mojem bi tako • morali glasilo popestriti, pa bi pn-tegnili ¡ mnogo . več aktivnih bralcev, saj je namen .glasila, da ga čimveč članov kolektiva tudi prečita.
Prav bi bilo, da bi ¡bralci tudi sami kaj povedali o vsebini in tako pripomogli k zboljšanju lete: Končno je' glasilo ISKRA .namenjeno bralcem in ne samemu sebi.
■ Z malo več truda, in osebne odgovornosti se omenjene napake lahko odpravijo, Janez
VELIKA CDC 6400 NAPRAVA ZA OBDELAVO INFORMACIJ
V začetku decembra 1966 je dobila tehnična ' visoka šola v Aachnu nov center zaobde-lavo informacij. Center obsega površino 2300 m2. Instalirana naprava »Control Data -6400« je med največjimi v Evropi. Štirideset institutov je direktno povezdno z 'napravo,- Programi ih informacije vseh uporabnikov centra so vspominjeni v spominu s ¡kapaciteto 73, milijonov znakov.
CDC 6400 naprave so, bile dane na tržišče v marcu 1966. Povprečna konfiguracija naprave stane 2- milijona . do-Btrjev.
DOPISUJTE V »ISKRO«!
Naslov uredništva: :
Kranj, Savska loka 4 Tel. 22-221, int. 333.
Uspela proslava za praznik dela -1 .MAJ - v ZZA
V četrtek, 27. aprila se je zbralo v prireditveni dvorani »Doma Maksa Perca« na proslavo praznika dela' »1. maj« skoraj 200 članov delovne skupnosti Zavodai za. avtomatizacijo.
Proslkvo je organiziral iz-t vršni odbor sindikalne podružnice ZZBii V uvodii jeE o pomenu praznika govoril predsednik sindikalne podruži niče tovi Dušan Sluga, skrbno pripravljen, eno in pol urni
Posebno dobro- se je- na prvomajski proslavi: v> Zavodu za avtomatizacijo v Ljubljani odrezal: domači moški oktet, o čigar dejavnosti bomo še spregovorili.
program pa so izvajali, dijaki in dijakinje viške gimnazije, ženski pevski nonet Pionirskega doma ter moški pevski oktet ZZA-.
Udeleženci proslave so z zanimanjem spremljali izvaja-nje.programa ter še. prav'posebej nagradili z dolgotrajnim ploskanjem, oktet ZZA-za njegove uspele pevske, točke’in-dijake ter dijakinje viške gimnazije za njihovo zborno recitaeijb »In Slovenec. je. zapel svojo pesem«.
Vj drugem delu proslave je predstavnik občinskega odbora RK Lj ubij ana-Vič-Rud-nik' tov. Anton Stubičar, ki je tudi član kolektiva’ centralnih delavnic v ZZA in mu gre polno, priznanje, za njegov trud pri organiziranju krvodajalskih akcij med člani kolektiva ZZA, podelil 20 krvodajalcem iz ZZA zlate in srebrne značke, kot skromno priznan j e- za- njihova- humana dejanja. Hkrati je pozval v-se navzoče, naj, se v bodoče pozivom RK za dajanje krvi,
Udeleženci1 uspele prvomajske proslave ZZA v domu »Maksa Perca« v Ljubljani
a vse upravičence
Republiška skupščina je na svoji.se*-ji dne 23. februarja! 967 sprejela Zakon o višini dohodkov gospodinjstva za do* ločitev, pravice do otroškega-dodatka. Določbe tega zakona se uporabljajo od 1. marca 1967 dalje.
Navedeni zakon namreč določa višino dohodkov gospodinjstva iz delovnega razmerja na člana gospodinjstva’ (cenzus),.ki izključuje pravico do otroškega dodatka, in to:
a) 500 novih dinarjev, mesečno,, če. gospodinjstvo, nima- dohodkov iz kmetijske dejavnosti' in od samostojne de* javnosti ali dragih, prispevkov in davkom zavezanih dohodkov.
h) 400 novih dinarjev mesečno, če: ima gospodinjstvo tudi dohodke: iž -’kmetijske dejavnosti: ali drugih prispevkov in davkov zavezane dohodke Mesečni znesek dohodka iz. delovnega razmerj a se po 3-, členu- zakona ugotavlja na. podlagi izplačili ki: so jih upravičenec: im člani- njegovega; gospodinjstva prejeli v preteklem letu, ne glede na to, na- kateri’ čas se- izplačilo, nanaša. - če upravičenec ni. imel; osebnega dohodka v preteklem letu ali če so. se dohodki njegovega- gospodinjstva v tekočem' letu tako spremenili) da-prese-
žejo ali. ne dosežejo’ višine, določene z zakonom. (500 novih din oz. 400 novih dinarjev), se ugotavlja mesečni znesek osebnega dohodka na podlagi prejemkov v letu, v katerem uveljavlja pravi co do otroškega dodatka; vendar najmanj , na podlagi povprečja treh-mesecev.
Glede na ta predpis mori vsak upravičenec do otroškega dodati i vsak mesec sproti ugotavljati’ višino dohodkov svojega gospodinjstva v povprečju za tri: mesece nazaj. (npr. v aprilu zg obdobje januar—marec). V primeru, da nekdo od upravičencev ugotovi spre* mambo v dohodku- svojega gospodinjstva oziroma, določenega cenzusa, ki vpliva* na izplačilo, otroškega dodatka, mora sprememba takoj javiti v izplačilni oddelek podjetja in predložiti ustrezna dokazil«; o--višini dohodka, da sev izda-; odločba, s; katero se. mu prizna ali ukine otroški: dodatek.
Komunalni zavod; za socialno > zavarovanj e. ho - opravil: revizij o vseh odločb; na: podlagi .¡katerih: se izplačuje otroški dodatek zaradi: uskladitve z- določbami zakona, kar izključuje- možnost' kakrš* nihkoli napačnih: podatkov od strani-upravičencev, do otroškega dodatka..
ki rešuje dragocena človeška življenja, odzove še.večje število članov kolektiva. ZZA.
V nadaljevanju proslave je tov. Ludvik Dornig, športni referent pri izvršnem odboru sindikalne podružnice ■. ZZA objavil, rezultate športnega tekmovanja, ki ga* je organiziral izvršni odbor med člani kolektiva ZZA. Tekmovanje je bilo množično. Posameznim zmagovalcem in: zmagovalnim ektpam je tov. Dornig ob tej. priliki podelil; kot priznanje za njihov uspeh praktična darila ih prehodni pokal. . Udeleženci proslave • pa so jih’ nagradili z živahnim aplavzom.
Pa zaključnem programu je izvršni, odbor sindikalne podružnice organiziral za ,vse udeležence proslave prijeten
družaben večer: V pomenkih, šalah in v plesu’ se je nadaljevalo proslavljanje praznika dela. Vsi udeleženci proslave so bili enotnega mnenja, da je bila- to doslej, najbolj uspela proslava, nekega praznika, v ZZA:
Za to gre - izvršnemu odboru sindikalne podružnice vse priznanje z. željo, daibi take proslave in, druge podobne množične prireditve v bodoče še večkrat organizirali, saj se' taka krepi kolektivni delovni duh in’ enotna delovna, zavest kolektiva} s tem pa' dosegajo še boljši uspehi pri izpolnjevanju 'zahtevnih nalog. in. doseganju skupnih'Ciljev, delovnih skupnosti celotnega združenega podjetja:
-a-
SKLEPI; 41. SEJE UO
(24. IV. 1967)
@ Upravni odbor je' obravnaval poročilo o stanju norm v lanskem tetinih■ osvojil naslednja" stališča“ tehničnih služb za izboljšanje na tem podfočju: ;
1.	Delovne, norme morajo -temeljiti na dejanski tehnologiji in organizaciji idola' in morajo predstavljati, pravično merilo za delitev po delu.
2.	Pri določanju grap- dela-za dela po normi, sev ne: sme: odstopati od', izdelanega; sistema ocenjevanja dela in. od' katalogov za- grupe dela.
3.	Delavcu se sme obračunati razne dodatke, le če so dani pogoji) ki opravičujejo obračun teh dodatkov. Nikakor pa se. teh’ dodatkov he sme obračunati neupravičeno, koi; dodatni. vir osebnih <&=■■ hodkov.
4.	Ker; se v' praksi pri izpolnjevanju- delovne dokumentacije; z raznimi nepravilnostmi poskušajo zakriti, napake in slabo delo posameznih organizatorjev proizvod>-
nj.e, naj vodje dela posvetijo izpolnjevanju dokumentacije večjo pozornost. Pri tem se: morajo - zavedati ; da so-polno' odgovorni, za pravilnost izva-j.anja. vseh, tozadevnih, predpisov in. navodili.
© Upravni, odbor je. odobril plan. izobraževanja- za šolsko,leto 1967/68,. ki zajema - naslednje:
1.	razpis- 52 štipendij;, in sicer 25. za studi j. na- fakultetah;-: 9' za študiji na srednjih tehničnih Šolah in 18- za šolanje v Poklicni šoli Iskra;
2.	vpis v- Poklicno , šolo Iskra za potrebe naše tovarne 80' učencev različnih poklicev;
. 3. izredno, šolanje 40 delavcev iz tovarne, in. sicer na
visokih in, višjih, šolah 12 in na srednjih’ šolah 28)
4-	počitniško prakso .v tovarni v. juliju,- avgustu- in septembru letos:, dijakom, študentom^. učencem ■ poklicne šole - skupaj 300-,,
5.	dopolnilno izobraževanje, ki zajema razne- tečaje in seminarje za . zaposlene delavce..
Zgornje odobritve se izvedejo po ■ pravilniku- o izobraževanju.-
©< Ker je: bilo pri inventuri osnovnih sredstev za 1.1966 ugotovljeno, da nekatera naša osnovna sredstva uporabljajo - druge organizacije v okviru1' ZP, je upravni odbor sklenil} da-se sklenejo najemne pogodbe š: Tovarno polprevodnikov — Trbovlje, s Tovarno, usmerniških,naprav Novo mesto, in s Strokovnimi službami...—' ZP1. .
© Upravni) odbor predlaga delavskemu svetu tovarne, da< se' Tovarni polprevodnikov Trbovlje prodajo nekatera osnovna sredstva, ki jih uporablja že' od izločitve od naše tovarne. Osnovna sredstva naj'bi: se zaračunala po vrednosti per 3X1 12. 1966.
© Glede- na to; da se je vrednost1 osnovnih- sredstev z revalorizacijo dvignila, s tem pa tudi stroški (amortizacija, vzdrževanje, zavarovanje; obresti od poslovnega sklada) upravni odbor predlaga delavskemu: svetu, da še pri najemojemalcih povečajo najemnine osnovnih sredstev za 40%.
® Upravni odbor je obravnaval. zahtevo sindikalne podružnice tovarne za izboljšanje sistema nagrajevanja, ki bi zagotavljaj enakomeren porast osebnih dohodkov med delavci po' normi in režijskimi delavci in da bi bil obenem delavcem bolj razumljiv. Upravni odbor bo zahtevo sindikalne podružnice uro.?fprit? pri oblikovan?« politike nagrajevanja.
Smo v dob dinamičnega razvoja. Ekonomika! Produktivnost! Racionalizacija! Kooperacija! Integracija! Notranje rezerve!_To so gesla, ki jih
slišimo vsak dan, na vsakem koraku.
Nekaj metrov od moje delovne mize je volilno mesto. Volimo predstavnike v samoupravne organe. Našim predstavnikom dajemo pravico odločanja v našem imenu.
Higiena - vir zdravja
V tovarni imamo tudi sindikat, ki ščiti pravice delovnega človeka in skrbi za dobre delovne pogoje. Vsé je tako lepo idealno. Sami upravljamo! Sami vse vodimo! Vendar B.
Ko sem izpolnjeval volilni listek,, so mi po glav« rojile misli: Kako je mogoče, da konstrukcija orodja v »Elek-tromehaniki« že Več kot pol leta nima snažilke!? Na mizah so zjutraj debete plasti prahu, Z nepometenih tal se dviga prah, ki ga 27 konstruktorjev vdihava v prenatrpani risalnici. Sonce medlo prodira skozi prašna okenska stekla, na katerih se svetijo ostanki beljenja. Pajki kraljujejo po kotih. Strgane zavese visijo kot zastave premaganih držav. _
Papir, ogorki, škatle in konzerve težijo okoli prenatrpanih.košev.za smeti. Snažilka vsakih deset dni pobere kupčke -smeti, ki se naberejo med mizami. ;
S kakšnimi občutki gledam inženirja, tehnika, konstruktorja,' kako »vihti« omelo okoli svoje delovne mize. Omelo potuje iz rok v roke, Kakšen vtis odnesejo stranke in poslovni partnerji, ki prihajajo v konstrukcijo orodja?!
O, pozabil sem! Šefova pisarna spada v dotok rog ene izmed snažilki' No, saj vendar ni tako hudo. Hodnik pred konstrukcijo tudi vsak dan pometajo.. Oprostite, da se nisem tega že prej spomnil.
* Nikar ne mislite, da nismo že večkrat zahtevali, ..prosili, urgirali.
»Snažilke ni! Ni je mogoče dobiti! Ni odobreno delovno mesto!... Saj bo!«
Prazni izgovori in obljube!
»Takoj bom posredoval!«, je okoli novega leta obljubil sanitarni- inšpektor... Posreduje že štiri mesece!
Rad bi vedel, koliko smo prihranili, ker ne plačujemo snažilke in še, koliko ur smo ižgdbili konstruktorji za pometanje in za debato o pometanju.
Mi kdo lahko da odgovor na to?
Dino
Vprašanja in odgovori
Na vprašanja neketerih članov »Elektromehanike« Kranj, ki želijo vedeti v kakšnih procentih se obračunavajo razni prispevki, ki vplivajo na neto dohodek, je uredništvo prejelo od vodje izplačilnega oddelka tov. Franca Jarca naslednji odgovor:
Služba družbenega knjigovodstva, Glavna centrala, Beograd, je v sporazumu z Zveznim sekretariatom za finance, Zveznim sekretarja- . tom za delo in Zveznim zavodom za socialno zavarovanje posredovala navodilo v zvezi z ’ obračunavanjem in plačevanjem prispevkov . iz OD v 1967 (Glasnik SDK št. 1 od 5.1.67).
1.	Izplačilo osebnih dohodkov v 1967 za december 1966
—	prispevek iz OD iz del. razmerja 12,5 %
—	prispevek	za	social, zavarovanje 20,5 P/o
—	prispevek	za zaposlovanje	0,2 %
—	stanovanjski prispevek	4%
—	prispevek	za	Skopje	1 %
2.	Izplačilo osebnih dohodkov po zaključnem računu za leto 1966, izplačano v 1967
—	prispevek iz OD iz del. razmerja 12,5%
—	prispevek za socialno zavarovanje 19 %
—	prispevek	za	zaposlovanje	0,2%
—	stanovanjski	prispevek	4%
—	prispevek za	Skopje	1%
3.	Izplačilo osebnih dohodkov v 1967 za 1.1967
—	prispevek iz OD iz del. razmerja 12,9 %
■— prispevek za	socialno zavarovanje 19%
—	prispevek za	zaposlovanje	1 * *	0,2	%
—	stanovanjski	prispevek	4%
— prispevek za Skopje
Stanovanjski prispevek in prispevek za Skopje je bil uveden pred teti in na tem ni bilo še nobene spremembe. Letos je bil opuščen prispevek' za regresiranje dopustov v višini 1,5 % od B OD I, sredstva v ta namen pa so predvidena v okviru normalno predvidenih izplačil OD v letu 1967. Skupni prispevki se niso zvišali, marveč znižali in sicer:
1. Proračunski prispevek še je po zveznih predpisih povečal za 0,4 %. Od 12,9 % proračunskega prispevka se nanaša na Zvezni prispevek iz OD 4,9 % (ki se je od 2,5 % v letu 1966 povečal na 4,9 °/r v letu 1967) in na republiški
in občinski prispevek iz OD v višini 8 % kot najvišje meje tega prispevka (4,9 % + + 8% = 12,9%).
2. Prispevek za socialno zavarovanje je v letu 1966 znašal 20,5 (brez prispevka za zaposlovanje), v letu 1967 pa znaša 19 %. Razlika je' znižanje stopnje za 1,5 %. V tem čhsu pa Se je spremenil tudi režim obračunavanja boleznin do 30 dni v breme tovarne.
O pravnih oz. samoupravnih vprašanjih upravičenosti posameznih stopenj nimamo pripombe, ker so pravnove-ljavno sprejete po naših predstavniških organih in smo jih dolžni izvajati.
Pisma bralcev
VOJAKI ČESTITAJO IN POZDRAVLJAJO Tovariš urednik!
Trenutno se nahajam na odsluženju vojaškega roka v " odredu JNA na Sinaju in bi želel, da objavite .v majski .številki glasila. ISKRA naslednjo čestitko:
Ob prazniku dola, T maju — čestitam celotnemu ,- kolektivu podjetja »Iskra«, po-sebno pa svojim bivšim sode! aveem iz . »Avtomatike« ter jim želim čimveč delovnih uspehov ih :da. bi čun-prej premostili. trenutne težave!
Ob tej priliki se uredništvu icpo zahvaljujem za ;redno - pošiljanje -glasila »Iskra«.
Janez štrubelj V. P. 6089/14 Beograd
Lep pozdrav,, vsem članom kolektiva „ »Etektromaharii-ka« Kranj, ki jim želim ob 1. maju, prazniku dela mnogo delovnih in poslovnih uspehov ter prijetno, praznovanje. Is-kren pozdrav vsem mojim Sodelavcem v »Tehničnih službah«. ...
Vojak Ivan Gros Vojna pošta 1046/5 Karlovač
Obvestilo
Iščemo kuharico oz. kuharja (lahko upokojenec), za počitniški dom Iskra v Poreču, za dobo od 1. 6. do 15. 9. 1967.
Interesenti naj Se činiprej oglasijo v Počitniški skupnosti Iskra Kranj, Kidričeva 40 (v stavbi Zavarovalnice), oz. po telefonu (064) 21948.
Počitniška skupnost ISKRA KRANJ
Mladina pred mikrofonom
Pretekli petek, je bila v prostorih delavskega doma v Kranju javna oddaja »MLADINA PRED MIKROFONOM«. Organizator je bila tovarna. »Sava« Kranj.:: K sodelovanju so bile povabljene vse' tovarne z Gorenjske; udeležile- pa So se naslednje: »Sava« — Kranj, »Iskra« — Kranj. »IBI«; Kranj, »PEKO« — Tržič, »Elan« — Begunje; sodelovali s6 tudi pripadniki. JLA iz Kranja.
Nastopili! so pevci, recitatorji in ansambel 6 BE 4. iz Krope. Pevce/ je spremljal ansambel »Tonus«. Iz naše tovarne so nastopili štirje. pevci, ki so med petnajstimi tekmovalci zasedli Vidna mesta in zaslužijo vso pohvalo..
Prvo mesto je pripadlo tovarni »Sava« Kranj S pevcem Premkom Babičem' iz Tržiča. Poslušalce so prijetno presenetili tudi’ trije vojaki, ki služijo v Kranju; nastopila .sta dva rocilalorja. posebno pozornost pa je doživel vojak —..pevec (eno peaem. je moral ponoviti), ki ši je z izvajanjem 1 takoj : pridobil! naklonjenost publike,-:.’
Oddajo so vodili mladinci iz »Save«. Ocenjevalno komisijo so sestavljali" člani iste tovarne, trije pa so . bil:. izbrani med poslušalci. Po oddaji je bilo slišati dokaj . pri-: tožb na račun komisi je,'predvsem zato, ker je bila komisija (brez zastopnikov obein-7 stva) sestavljena le iz članov, ki so. zastopali tovarno »Savo« Upamo, da se to v prihodnje ne bo zgodilo, saj tako , izbrana' kom isi j a ne ..more da-, nepristranskih zaključkov. Kljub temu je; treba pohvaliti- mladince iz. »Save« za nemoten potek oddaje, saj so imeli dovoli
truda in skrbi, da so. jo zadovoljivo pripravili. Po končani oddaji so bili nastopajoči povabljeni na družabni’ Večer, kjer je v plesni dvorani igral ansambel Tonus, tako' da ni bilo nikomur dolgčas. Obisk občinstva: je. dokazal, da v Kranju manjka javnih oddaj, kjer bi nastopili mladi. Vse ‘kaže, da je. skritih talentov še veliko, zato upa-, mo, da se-bodo k naslednji oddaji, kf bo v kratkem, le-ti tudi prijavili.	M. R.
ZAHVALA
Ob smrti mojega dragega očeta
ANTONA JAKŠE se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem Obrata ATN ISKRA — KRANJ za izraze sožalja in poklonjeni denar za venec.
Rezika Resman
ZAHVALA
• Ob prerani izgubi«* FRANCITA BUČARJA se iskreno zahvaljujem vsem■; sodelavcem iz Obrata ATN-obdeiovalnice za izraze sožalja, sočusivovartje, za podaritev, venca in »spremstva, na njegovi zadri j;. poti-,
Likozar Nežka
ISKRA — glasilo delovne« ga kolektiva Iskra industriji za elektromehaniko teleko munikacije elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pave! Gantar — odgovorni urednik: Igor Slavec — izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Tisk pni. klišeji! »ČP Gorenjaki tisk» Kranj
V zasluženi pokoj je odšel tov. Alojz Dacar, vodja skladišča za kemični in režijski material, zaposlen v kranjski »ISKRI« od leta 1947. Za dobre želje, darila in lepe odnose se je imenovani ob slovesu sodelavcem prisrčno zahvalil in jim zaželel »dobra« Iskrina leta, ki bi pripomogla »Iskri« k še večjemu vzponu