Leto II.
PeStnlna * 'SS"■ paviallrana.---------
Ljubljana, pondeljek 23. februarja 1920.
k
Štev.
————im i 'Tr~~'
Caaa po polti:
n ali leto . SS aO’— za pol leta . G 25 —
■ Ut Ml. H 13*-n 1 lesBC.. K ¥*53
ZlE]lliliBOOfflsiEtno U‘53
Ondiffitn Id apnnn: Bonlt" w ollca št. I
UndB. isistM itn. a
Posamezna Številka 30 vin« - NEODVISEN DNEVNIK ~ Posamezna številka Bw vin«
Krščansko-socialni železničarji dr. Koročcu.
^. Ljubljana, 23, februarja. Včeraj dopol-*® ie vršila seja kršč. socialnih želez-^carskih zaupnikov, ki je razpravljala o Položaju železničarjev. Sprejet je bil sklep, e. j* Pošlje novemu ministru za železni-ur. Korošcu v Beligrad naslednji brzo-
Prvmetna zveza, zbrana na sestanku dne 22. februarja, pozdravlja svojega prvega železniškega ministra rojaka ter ga obenem prosi, da se pri stanovskih vprašanjih ozira na zahteve Prometne zveze, zlasti glede takojšnje obnovitve ljubljanskega železniškega ravnateljstva.
Služkinje za volilno pravico.
g. Ljubljana, 23. februarja. Včeraj dne ^•februarja popoldne se je vršil velik ??u služkinj v knjižnici Jugoslovanske ~arnc IH. nadstropje. Predsednica Je-potvorila zborovanje in dala bese-j. J°v. Godiša, ki je označila stališče služ-5®«* v stanovskem in v političnem oziru, i® 2« Sh0du sc 'e videlo, kako globoko se ^ zarila zavest za volilno pravico med
služkinje. Klici: Ven s splošno žensko volilno pravico! Služkinje hočemo biti enakopravne z drugimi ženskami. Sprejele so se resolucije, v katerih služkinje odločno zahtevajo volilno pravico. Nato sta še nastopila g. vikar Škcrbec in tajnik S. Z. Cvi-kelj, Ob pol 7. uri zvečer je zaključila predsednica veliko zborovanje.
Dragin|ske doklade uradnikom.
Sklep n«ve vlade.
Liub,la“a> 22. februarja. Uradno frdi^ Ministrski svet je sklenil, da pri-jj!.J2Vedbi načelnega sklepa prejšnjega
Mtva °d 19, rn'' da na’ SC začasne in nabavne doklade državnim
uslužbencem izplačujejo še nadalje. Nared-ba br. 1349 od 16. decembra 1919 o posebnih začasnih draginjskih in nabavnih dokladah državnim uslužbencem ie podaljšana do konca maja 1920.
»Pl	®*kar,	22.	februarja.	Snočni
ecolo della Sera« in današnji »Piccolo« i	Ovijata: Wilson je odgovoril za-
’ kn” 001 na n$hovo noto. Besedilo note ^ mano, toda že se ve, da je vsebina
Wilson ne popušča.
podobna prvi noti. Wi!son se tudi sedaj kaže nepopustljivega. Italijanski ministrski predsednik Nifcti ostane v Londonu, ker razgovori še niso prekinjeni.
ftelav
sko vprašanfe. i Socialisti med seboj,
ij. vulkansko silo je bruhnilo na dan Jevško vprašanje. Dolgo časa so ga za-časa omalovaževali. Za-j* Delavsko vprašanje je takega zna-(V** da razjeda drobovje državam. ^VO®ne države so se razvalUe ob tej ne-^^avljeni rani, ki je postala 100 letnim vnim oblikam smrtna.
^lavstvo je sloj, ki proizvaja del življa * kih pogojev. Kdor ga zanemari, tep-**P.odzaga lasten svoj obstoj. Država,
9 It n. ;___________	. ■	.L.i..'-
ozira na pogoje svojega obstoja,
zaigrala.
Razumno delavstvo hiti, gradi, rešu-in državo samo, kolikor more. Me-*Uu polena pod noge. Vkljub temu sc "^avstvo zbira, njegove strokovne orga-, ^ rastejo. Jugoslovanska Strokovna ja razPen’a vsak dan bolj mogočno svo-*la. Ob njeni strani se širi »Delavska ,., 2aa* da zagotovi delavstvu tudi poli-moč.
Vlada žalostnega spomina, ki je rav-
uigrala,	je začela groziti stanov-
organizacijam, če so zahtevale, da
ta? tiU_ red
pri državni upravi, pri prc-
to, ' češ, da segaio s tem v politično sfe-
■ Zato je moralo delavstvo misliti, da se
1	Politično	organizira v »Delavsko
^ezo«.
Z velikanskim krikom se je delavstvu jjj,	kot rešiteljica socialna demo-
feš?*Q ™ materia^Hčni komunizem kot Sv	®anes	s« zgražajo delavci vsega
lav k'	k&ko ta	dva rešitelja rešujeta de-
0	vPrašanjc z 10 do 12 urnim delav-°m in prisilnim delom, z bičem, ječo in jn°m- Voditelji socijev pa se šopirijo “kapitalisti in tirani.
““pitausti in tirani.
*hir vstvo izpregleduje. Trumoma se lav f §c boli tesno kot dozdaj okrog de-zaa e Mstave in okoli — križa. V tem ^ enju delavstvo zmaguje.
M«
Skite »Veiemi li*t“ !
Dve skupini med slovenskimi socialnimi demokrati sla si hudo v laseh. To je bilo znano že davno. Eno vodi g. Kristan s svojo staro bojno gardo, drugo pa tvorijo mladini in komunisti z dr. Lemežem, inž. Gustinčičem in drugimi. Mladi hočejo starim izviti moč iz rok. Tega si Kristan ne pusti ter se brani kot razljuten lev, Pri tem se gospodje čisto nič ne sramujejo pred javnostjo, tudi pred lastnim delavstvom jih ni sram, prati perilo, ki nikakor ni čedno.
Korupcija, koritarstvo, nemarnost, sleparstvo itd. — to so vsakdanji ocvirki, ki si jih ti gospodje drug drugemu mečejo na krožnike. Znano je, kako sta se častila svoj čas sodruga Kocmur in Furlan na shodu v Trbovljah. Delavstvo je bilo priča temu ostudnemu prizoru. Že tedaj je med njimi vstajala zavest, da s takimi voditelji proletarijal ne bo nikdar dočakal ure socialne osvoboditve. Posledica onih dogodkov v Trbovljah ter razmer, ki so morale slediti, je danes ta, da trboveljsko delavstvo ne zaupa nikomur več. To je tudi čista razumljivo.
Ta boj se je sedaj zanesel tudi v časopisje. Socialistični »Ljudski glas« je v svoji 6, številki socialistične mladine in komuniste počastil tako-Ie:
»Zadnje čase zahajajo med delastvo mladi dohtarji in drugi taki mladi, nezreli ljudje, ki so polni velikih besed ter begajo delavstvo z velikimi in lepimi besedami, obenem pa tako radi zabavljajo na stare, izkušene sodruge in voditelje. Vprašajte te mlade učenjake, kaj so ustvarili oni do* sedaj za delavno ljudstvo. Glejte prijatelji, vsa ta ogromna gospodarska organizacija je delo naših sodrugov Kristana, Prepeluha, Podlesnika, Uratnika, Čobala in drugih, ki so osiveli za proletarske pravic«. La sedaj si upajo priti mladi frkolini, ki so se še včeraj sramovali socijalističnega delavstva ter zabavljajo na sodruge, ki imajo pokazati za seboj tako ogromno delo. V volitih dejanjih (e kažejo pravi orijatelji
ljudstva, ne pa v velikih besedah.« »Zadnje mesece hodijo tako radi med delavstvo nekateri mladi dohtarji in dragi taki mleč-nozobi frkolini ter hujskajo delavstvo pr-. našim najbolj zaslužnim in delavnim sodra-gom. Najzanimivejše ie pa to, da so najglasnejši baš oni, katerim je sodrug Prepeluh kot poverjenik za socialno skrb preskrbel službe. In ti ljudje, ki sede danes na gorkem ter vsled svoje nezmožnosti ne izvršujejo svojih uradnih dolžnosti, vpijejo na ves glas ter zabavljajo r.a naše izkušene in delavne sodruge. Zabavljajo proti vladi, sami sc pa grejejo pri vladnih jaslih in pridno zobljejo nezaslužene plače
To so vsekakor jasne besede, ki niso nič podobne socialističnemu geslu o bratstvu in svobodi. Če sc bodo v obljubljenem socialističnem raju na tem svetu tako zmerjali, utegne biti res lepo na svetu.
Delavstvo pa bo iz teh podatkov, ki nam jih podajajo socialisti sami, spoznalo, da nam od rdečih nebes na zemlji ni upati rešitve. Kako naj družba, ki se med seboj tako »spoštuje«, rešuje delavski proletari-jat in ga dvigne k svobodi? Delavstvo bo svoje mesto našlo v krščanski delavski organizaciji.
Za krščansko delavsko misel gremo v boj, z njo bomo zmagovali in zmagali.
Za zasedeno ozemlfc.
LDU, Zagreb, 22. februarja. Propagandni urad za zasedeno ozemlje objavlja članek, v katerem pravi med drugim: Navdušene in energične besede, ki so se govorile na manifestacijah proti ultimatu, so bile za naše pariške zastopnike dovoljna moralna podpora ter so jim dale moči, da morejo odbijati vse predloge in rešitve zavezniških Salomonov. Toda naši zastopniki potrebujejo še nadalje podpore. Besede se ne smejo izgubiti kot veter, o katerem nihče ne ve. odkod prihaja in kam gre. Proglas poživijo vse Jugoslovane, da podpirajo Slovence v zasedenem ozemlju v njih borbi proti italijanskim pretenzijam. Italijani za sedaj samo šikanirajo naše ljudstvo, toda ne bo dolgo, da bo italijanska pohlepnost stremela za tem, da dobi v svoje roke tudi našo trgovino in obrt in da bo začela izpodkopavati naše gospodarstvo ter da bo na ta način prisilila primorske Slovence ,da se bodo začeli izseljevati.
Rovarji proti Jugoslaviji.
LDU. Zagreb, 22. februarja. Znani agitatorji, ki iz Avstrije rujejo proti Jugoslaviji, so poslali večje število pisem protidr-žavne vsebine v Zagreb. Večji del teh pisem so naslovljenci sami izročili državnim oblastim.
Politične novice.
-f Socialisti v Ameriki so postavili svoje lastne kandidate za predsedniško in podpredsedniško volitev v Severni Ameriki. Njih volilno geslo je: svoboda besede in svoboda tiska. Za predsednika kandidirajo Debsa, starega voditelja ameriških socialistov, in gospo Kate Ohare, odlično pedagoginjo, znano po svojih delih o duše-slovju otrok. Ameriški socialisti imajo torej, kakor kaže volilno geslo, one cilje, katere so naši rumeni socialisti pod Kristan -Pribičevičevo vlado vsak dan tlačili. Spominjamo se naših belih, cenzuriranih listov in naših prepovedanih shodov.
k Kmete vabijo. Francoski socialisti, ki niso za boljševistična nasilja in reakcije, dokazujejo svojim boljševističnim sodru-gom, da svojega programa ne bodo mogli izveati, dokler se tudi kmetje ne pridružijo boljševizmu. Med 40 milijoni francoskega prebivalstva jc 25 milijonov kmetskega prebivalstva, in med 36.244 občinami jc 35.607 kmetskih občin. Francoski kmet vc. da mu nasilje in revolucija more le škoditi, kmetija in industrija more le v
mirnih časih prospevati, V človeško druž bo ie treba zanesti temeljitih socialnih reform, ne pa revolucije.
-f- Demokratski gnoj. »Narodno Dir-lo« poroča z ozirom na bodoče delo seda-nej vlade med drugim sledeče: »Vsak dan se širijo novi glasovi o različnih nejasnih aferah finančnega značaja, ki jih bo treba razčistiti v parlamentu. Trdi se, da obstoja ogromen volilni fond bivše demokratske vlade, ki šteje milijone, a so ga zbrali po znanih Lukacs-Hfszinih metodah. Ravnotako bo treba rešiti tudi težko vprašanje onih 20 odstotkov, ki so se bili odvzeli pri zadnjem žigosanju in o onih 300 milijonih, ki jih je dala avstro-ogrska banka in so se naknadno žigosali. Posebna zmeda je nastala vsled potvorjenih tisočakov, tako da je malone zastal ves denarni promet.« Novi vladi bo že treba dobro zavihati rokave, da bo izkidala demokratsk-" gnoj.
-f Liberalni vsevedež. Gospodje liberalci so strašno radovedni, kdo pride v novo deželno vlado. Neki možakar v Jugoslaviji šteje na svoje knofe ter pri tem mrmra imena vseh klerikalcev«, ki jih sploh pozna. Tudi deželnega predsednika je ta list že določil vse po gotovem in zanesljivem ključu: »»Kakor se govori«. Včeraj je ».Jugoslavija« ponudila predsedniško mesto dr. Cankarju, ki se je pa za to ponudbo tako-le zahvalil; Vest »Jugoslavije« od 22. t. m., da je moj prihod v Ljubljano v kakšni zvezi s političnim življenjem, je zgolj izmišljotina. Odpotoval sem z Dunaja domov iz popolnoma zasebnih razlogov. Dr. Izidor Cankar 1, r. — Naj bi gospodje liberalci rajši malce brzdali svojo sicer umljivo nervoznost, da se vsak dan ne blamirajo.
-t Proti odpravi neodvisnosti sodnikov v Bosni. Odvetniška zbornica Bosne in Hercegovine je poslala vladi vlogo, v kateri izraža svojo solidarnost r sodniki v stvari ukinitve sodniške neodvisnosti.
Boljševiške volitve. Iz Moskve poročajo, da objavljajo -Izvestja« pogoje za udeležbo pri prihodnjih sovjetskih volitvah. Voliti bodo smeli delavci obeh spolov in vseh narodnosti, ki so stan nad 28 let. Delodajalci in sploh vsi, ki žive od dela drugih, aii ki žive brez dela od rent, ne bodo imeli volilne pravice.
-j-- ČešKi socialisti in Rusija. »Pravo Lidu« naznanja, da je dr. Smcral dobil po sklepu socialno-demokratske stranke naročilo, da odide prihodnje dni v sovjetsko Rusijo, kjer bo ostal dva meseca, nakar bodo poslali v Rusijo delegacijo socialnodemokratske stranke.
-j- Boljševiška agitacija med entent-nim vojaštvom. »Češko Slovo« poroča, da jc boljševiška mednarodna pisarna za propagandne svrhe odposlala agitatorje v ona ozemlja Srednje in Vzhodne Evrope, kjer se bo vršil plebiscit. Agitatorji bodo takoj pričeli komunstično propagando v vrstah ententne vojske, k se nahaja na plebiscitnih ozemljih. Navedena pisarna je oskrbela letake in brošure v vseh evropskih jezikih. Določeni so za propagando v vrstah en-tentnih čet. Boljševiki so prepričani, da je agitacija v ententnih vojskah ključ za propagando v zahodno-evropskih državah.
-j- Socialnodemokratski protesti. Dne
20. februarja je bila seja mažarske frakcije socialno-demokratične stranke v Bratislavi, na kateri so sprejeli resolucijo, ki ostro protestira proti nastopanju belega terorja na Mažarskem in proti umoru sodruga urednika Somogyja.
' + Kaj je v vzhodnih jadranskih pokrajinah italijansko. Pišoč o Wilsonovem nastopu v jadranskem vprašanju, meni »Grazer Volksblatt«: Zloglasno dolžno pismo, ki si ga je bila dala Italija l. 1916. izstaviti v Londonu, je pristajalo svetim pravicam malih narodov, o katerih je tako rada govorila ententa, kakor pest na oko. Kajti v resnici je lice Istre in Dalmacije v svoji naravni barvi čisto jugoslovansko in ima kvečjemu par italijanskih peg; latinska je v teh pokrajinah samo preteklost in spomin, slovanska pa sedanjost in bodočnost
Stran 2
J-fSV. 43-
nevne novice.
— »Zapuščina f dr. Rogulje.« Pod
tem naslovom osnujeio prijatelji pok. dr. Rogulje na Hrvatskem sklad, iz katerega i>odo dobivali vsako leto podpore aktivni delavci za katoliško stvar, ki hočejo iz-oopplniti svoje žurnalistično in socialno znanje,
— Bankovci kolkovani z Teč markizami nižje vrste. Finančno ministrstvo je z razpisom J. br, 3890 z dne 18. februarja 1920 pojasnilo, da je smatrati bankovce, ki so kolkovani z več markicami nižje vrste, katerih skupna vsota pa odgovarja vrednosti bankovca, n. pr. ako je petdeseta k marldran z dvema markicama za dvaj-setake in z eno markico za desetake, za pravilno kolkovane. — Delegacija ministrstva financ, v Ljubljani, dne 20. februarja 1920.
— Svarilo beguncem. Urad za zaščito beguncev javlja: v zadnjem času so oblasti ugotovile več slučajev, v katerih so hoteli nekateri verižniki iz zasedenega ozemlja zlorabiti določbe, ki veljajo za vračajoče se begunce glede izvoza njihove lastne živine v tihotapske svrhe. Begunci se v svojem lastnem interesu svarijo, da se ne dajejo takim ljudem zapeljati in da tudi sami ne skušajo tihotapiti, oziroma verižiti z živino. Ako bi se slučaji, kakor gori omenjeni, ponovili, potem ni dvoma, da ne bo* de pristojna oblast vkljub vsej dobrohotnosti več dovoljevala vračajočim se beguncem jemati s seboj niti ono malo število živine, katero so svoj čas pripeljali seboj,
— Drzna tatvina na železnici. Trgovec Peter Banič iz Siska se je te dni peljal z brzovlakom v Rumo. Na postaji Brod je stopil v njegov kupe gospod s sajko na
Slavi tez zahteval od Banica potne listine,
5 jih je pregledal, nato pa ga vprašal, če nosi s seboj denar. Banič ie rekel, da 37 tisočakov. ^Službeni organ* jc zahteval denar, češ da ga nese v pregled »komisiji«, ako ni morda kak bankovec potvorjen; na postaji Vinkovci da mu denar prinese nazaj. Banič je izročil denar, a na postaji Vinkovci je zaman čakal in povpraševal po »službenem organu«, ki pregleduje potne li&tine in novce — nasedel je bil pretkanemu lopovu. Stvar je javil policiji.
— Ukradeni vojaški avtomobil. Prvo letošnje zasledanje porote zboruje v znamenju tatvine. Ljudevit Bartoniček in Filip Rakovec sta služila pri letalski stotniji v Spodnji šiški. Dne 16, decembra sta brez dovoljenja poveljstva 180.000 kron vredni avtomobil prodala nekemu neznancu, kakor pravita, za 5000 K. Senatu predseduje predsednik državnega sodišča dr. Papež, votanta sta sodni sventik Andolšck in sodni svetnik Pemus, zapisnikar Mirko Dežela; obtožbo zastopa prvi državni pravd-nik Bežek, obtoženca zagovarja dr. Natlačen. V razpravi priznavata obtoženca, kar sta storila. Bartoniček pravi, da ne zna slovensko in se zagovarja nemško. Povesta, da sta se, ko sta prodala avto, odpeljala v Borovlje, kjer sta mislila uiti v Nemško Avstrijo, a ju je v Žihpolju orož-ništvo aretovalo. Kot priča zaslišani nadporočnik Kos pravi, da zna Bartoniček perfektno slovensko in da gotovo ni prodal avtomobila za 5000 ali 7000 kron, marveč najmanj za 100.000 kron, ker je strokovnjak v svoji stroki, — Po govorih državnega pravdnika, zagovornika dr, Natlačena in po resumeju predsednika senata g, dr. Papeža se podajo porotniki v posvetovalnico, — Bartoniček je bil obsojen na 6 let težke ječe, Rakovec pa na 3 leta, — Porotniki so na vsa stavljena vprašanja odgovorili soglasno z »da«. — Zaaj je na vrsti razprava o Pirnatu.
— Predrzen cestni rop na Reki. Na Raki se je izvršil predrzen cestni rop. Roparji so odnesli 200.000 nežigosanih kron po 1000 kron, 16.900 švicarskih frankov, obstoječih iz 16 bankovcev po 1000 frankov, 4 po 100 frankov in različne druge bankovce. Glavni ropar je visoke, ritke postave brz brk, nosi svitlo športno čepico, pepitaste hlače in črno zimsko suknjo.
— Pc-5ten cigan. Velik je, govori kakor raztrgan doktor; neko žensko v Šiški je opeharil za konja, toda žena mu je bila kos in rtu jc zaplenila konja, ki bi ga cigan ne dobil nazaj, dokler na bi poravnal škode, katere je ženi povzročil. In cigan je res prinesel 700 K, da reši koaija, katere je ponosno položil na mizo, rekoč:
Ma, sem si jih izposodil.«
—Zaplemba tobaka. Državna varnostna straža je zaplenila Josipu Škabarju
l	kilo tobaka in 140 ovojev tobaka.
— »Če bi ne bila palica odletela od zida, bi ga pa ubili,* pravi prvomestnik kaz. senata dež. sodnije v Ljubljani Ivanu Urbancu, rudarju iz Litije. »Kolikokrat ste bili kaznovani?« »Ne vem." — 19. oktobra 1. 1, je udaril po glavi s palico gostilničarja Ivana Rotarja v Gradcu pri Litiji.
—	Rotar se je kregal nad gosti, ker se mu je mudilo oa veselico v Šmartno. Urbancu je prisodil senat 14 dni zapora.
— Mati in hči tatici in beračici. Pred ljrjjlj^n-:! o deželno sodnijo se zagovarjata, žalosten prizor, mati beračica Ana Lin-
dič iz Dobra&ke vasi in njena. 13 in pol let stara hči Kacijanka. Dne 5. L m. sta v Gobniku ukradli Mariji Stangerjevi obleke v vrednosti 2450 kron. Prvomestnik nadsvetnik Vedetnjak materi: »Zakaj beračite?« »Nikdar več ne bom kradla.« — »Človek naj ne berači, dela naj,« — »Saj so tudi moja mati »petljali« in »petljajo« tudi drugi.« — »Kako to, da ste tudi otroka zapeljali?« — Kacijanka zakliče: »Nič mi niso rekli.« — Dekle je ubilo na oknu dve šipi, ga odprlo, zlezlo v hišo in kradlo. V sosednji vasi so taiici orožniki že prijeli. Prvomestnik dekletu: »Ali si kaj v šolo hodila?« — »Enmal.« — »Ali hodiš v cerkev?« — »Toliko sem hodila, da sem se za obhajilo izučila.« — »Zakaj beračiš in ne greš delati?w — »Bi moral pa kdo drugi z materjo hoditi.« — Materi prisodi senat 6 mesecev težke ječe, Kacljanko pa v en mesec zaprtije v odreienem kraju, »Dali te bomo na to v prisilno delavnico,« pravi prvomestnik Kacijanki*. »da iz te, če bo mogoče, narede še pošteno dekle«.
— Iz časov pred koncem vojske, Peter Primic iz Dola pri Ljubljani je dezertiral in se skrival po gozdih to je tudi kradel: za 2005 K 40 vin. gre. Prvomestnik kazenskega senata nadsv. Vedernjak obtožencu: »Vi ste dezertirali?« — »Pri Asiagu sem ušel.« — »Zbali ste se Italijanov in se klatili po gozdih?« — »Doma nisem bil, ker sem se žandarjev bal.« — »Bi bili pa šli k vojakom nazaj.« — Primic pravi, da te ali one reči ni vrel, Prvomesl. nik: »Priče pa trde, da ste vzeB tudi te reči.« — »Pa naj bo, saj je že vse glih.* Sodba: Štiri mesece težke ječe.
— Zahteve sarajevskih hišnih gospodarjev. Društvo saraievskib hišnih gospodarjev je poslalo deželni vladi spomenico, v kateri zahtevajo, da se izjemne stanovanjske naredbe odpravijo in gospodarjem dovoli svobodno razpolaganje z lokali: pač pa naj oblasrf. se dalje ščiti zasebna stanovanja.
— Ribje cene v Zagrebu. Minoli oetek so prodajali v Zagrebu krape po 30 K, boljše ribe po 40 in 50 K kg.
— Zibka z dojenčkom v narasli rekL Po narasli Vezri je te dni plavala zibka, v kateri je kričal 8 do 12 tednov star dojenček. Zibko so v jeli pri vasi Blankenau in rešili dojenčka, Id se mu pa ni med čudnim in doslej še nepojasnjenem potovanju nič zlega pripetilo.
— 50 odstotno doklado na veselični davek uveljavijo v Pragi.
— Ureditev učiteljskih plnč na Hrvat-skem. Zagrebške »Narodne Novine« so 20. t. m. objavile bansko nare^bo r- • —-ditvi učitehskih plač.
— Valute na zagrebški borzi dne 20. februarja; ameriški dolarji (1) 125 K; avstrijska krona (100) 43 K; rublji (100) 125 K; nemške marke (100) 165 K; leji (100) 182 in pol krone.
Uubllanske novice.
It- Pogreb služkinje Ane Cvetan se je včeraj popoldne izvršil ob veliki udeležbi služkinj. Zastopano je bilo tudi načelstvo JSZ, ki je v imenu celokupne krščanske delavske organizacije izkazalo žrtvi dela zadnjo čast N. v m. p.!
ij Prosvetno društvo za frančiškansko župnijo priredi danes, v ponedeljek ob pol
8. un zvečer predavanje na verandi hotela »Union«. Predava g, zdravnik dr, Anton Brecelj o zelo zanimivi in poučni tvarini. Člani in prijatelji društva, udeležite se predavanja v obilnem številu!
Ij Demonstracija radi zaplenjenega bankovca, ki je bil ponarejen. Danes ob
9. uri dopoldne je bila pred delegacijo finančnega ravnateljstva precejšnja demonstracija tistih, ki so čakali, da se jim zamenjajo lOOOkronski bankovci. Delegacija je namreč zaplenila nekemu železničarju, ki je prinesel v zamenjavo 1100 K, 1000 K bankovec, češ, da jc kolkovan s ponarejenim kolkom. Ljudi, ki so bili temu priča je to tako razburilo, da so uprizorili demonstracijo. Dotični železničar je oče štirih otrok in mu je po zaplembi bankovca ostalo še samo 100 K, ki bi naj ž njimi preživel celo družino. — Ponarejeni bankovci postajajo vedno usodnejši. Potrebna ho temeljita preiskava, da se dožene, kdo je spravil ta denar v promet in s čegavo pomočjo se je to zgodilo. Krivcem — če se izslede — zapleni premoženje, delovanje bank — ki se jim dokaže krivda — naj se ustavi. Lumparija na račun ubogega ljudstva naj se kaznuje z vso strogostjo!
Ij Tečai za žensko domačo obrt. Na osrednjem zavodu za žensko domačo obrt v Ljubljani, Turjaški trg, to je v poslopju Kmetijske družbe v H. nadstropju, bodo naše slovenske učiteljice začele poučevati s 1. marcem nove modne tehnike in sicer filet, toledo in dela iz bisernic, tudi vezenje sc bo gojilo praktično z vporabo narodnega ornamenta. Vsem našim ženam in dekletom se nudi lepa prilika, da se nauče ene teli tehnik, katere bodo lahko izvrševale kot ženska domača obrt v prostih urah doma. Ročno domače delo, ki bo blažilo srce tn bistrilo 'um, bo tudi ddnaša-
lo gmotno .korist, V sedanjih težkih časih, ko draginja še vedno bolj narašča, pride našim ženam in dekletom vsak vinar prav, ki si ga morejo na pošten način zaslutiti in če je to tudi le uspeh par ur dnevnega dela. Delo je tudi najboljše zdravilo proti novodobnemu, srce in dušo uničuiočemu dolgočasju in brezbrižnemu, hude posledice rodečemu pohajkovanju. Žene in dekleta: »Brez dela ni jela!« Zavod bode skrbel za primerna naročila in za poštene, seda* njemu času umerjene cene. Prvo je treba, da se tehnike temeljito naučite! V osrednjem zavodu za žensko domačo obrt se bodo otvorili s 1. marcem polagoma tečaji za imenovane modne tehnike, v kolikor bo na razpolago tvorivo in delavski pripomočki. Pouk v posameznih tehnikah bc trajal štiri mesece in sicer od 8. do 12. in od 14. do 17. ure vsak dan, torej dopoldne štiri in popoldne tri ure. Z ozirom na gospodinjstvo v domači družini, se olajšuje ženam in dekletom obisk tečajev s tem, da zamorejo iste tudi le po nekaj ur dnevno obiskavati, ako jih zadržujejo družinske razmere. Pouk je brezplačen in obiskovalke tečajev dobijo zastonj za pouk potrebno tvorivo, vzorce in delavske pripomočke. Za obiskovalke revnih slojev se do po možnosti skrbelo za primerne podpore. Vse dni do 1. marca sc bo vršilo vpisovanje žen in deklet na Turjaškem trgti št 3, II. nadstr. osrednjega zavoda za žensko domačo obrt od 9. do 12. ure dopoldne. V učni sohi zavoda so razstavljeni izdelki v imenovanih tehnikah. Skromno razstavo si lahko ogleda vsakdo od 9. do, 12. in od 14. do 17. ure, vstop je prost od torka naprej. Nove tehnike so velikega pomena ne le za Ljubljano, ampak tudi za druga mesta in trge v Sloveniji.
Ij Obrtniške potrebščine. Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani ima za oddati 3 kompletne aparate za avtogensko vare-nje. Nadalje ima tudi ponudbo za večjo množino špiralnih svedrov za obdelovanje železa. Kovinarji, ki se interesirajo za ta materijal, naj se priglase ustmeno ali pismeno pri omenjenem uradu.
Ij Veriženje z valuto. V Kolodvorski ulici se v neki gostilni veriži z valuto. Odredila se je hišna preiskava pri lastniku gostilne de Schiava in pri najemniku Francu Stibilju. V gostilni je bilo veliko ptuj-cev, kateri so imeli razno valuto, katera se jim ni odvzela, pač pa se je zaseglo dc Schiavi veliko italijanskega denarja, mnogo ameriških dolarjev, nemških mark, v srebru veliko lir, dinarjev, kron in nem-ško-avstrijskih bankovcev. Stibilu so zaplenili veliko srbskega srebrnega denarja, 5 in 2 kronskih kron v srebru, rumunskih lejev, črnogorskih perperjev, nemških mark itd. Stibiljevi hčeri Pavlini Haram-bašičevi so zaplenili zlate ameriške dolarje, ameriške bankovce in drugo valuto. S ti bil jev sin je imel 55.000 naših kron, nekoliko kovanega denarja 180 kron, stare 20 kronske nič več veljavne bankovce, veliko rumunskih lejev, češkoslovaških kron, ameriške dolarje, srebrnega denarja v kronah, povprečno 1000 kron, francosko, belgijsko, rusko, švicarsko srebro, ameriške dolarje Srebrnjake, perperje, dinarje, italijanske lire. Našli so tudi 14 kuponov od oddanega denarja na razna imena. Iz knjig in listin je razvidno, da sta imele rodbine de Schiava in rodbina Sti-bilj skupno men>alnico in da so si med seboj delili dobiček. Opisana zakotna menjalna je izvrševala svojo obrt že nad pol leta. Denar se je zaplenil in se postavno postopa proti navedencem.
Ij Tatvine. Pri Balkanu so bili nekoč ukradeni s tovornega avtomobila 2000 K vredni deli avtomobila. Detektivi kolodvorske policijske ekspoziture so izsledili in aretirali tatu: Francoza Karla Berrier-ja, pristojnega na Dunaj in Karola Sfnrni-ka iz Beljaka. — Kolo z znamko Puch je bilo ukradeno g. Ivanu Križaiu.
Ij Športni klub »Ilirija«. Redni letni občni zbor se vrši v petek 27. t. m. ob 19.30 uri v verandi hotela »Union«. Dnevni red: 1, Letno poročilo, 2. Volitev odbora, 3, Sprememba pravil, 4. Delavni načrt za sezono 1920. Člane se poziva k polnoštevilni udeležbi. Morebitni samostojni predlogi članstva naj se takoj naslovijo na klubovo tajništvo.
Razne novice.
r Splošno delavno dolžnost namera-vajo uvesti v Moskvi.
r Kako je bilo uničenih 40 nemških podmorskih čolnov. »Daily Telegraph« pripoveduje, kako je bilo uničenih v zadnji vojski 40 nemških podmorskih ladij. Največji uspeh so imele vodne bombe velikega kalibra, kojih eksplozijo »o napravili s prižigalnikom. Bombe so uničile 14 podmorskih čolnov. Za temi so dosegli največji uspeh topovi: ti so jih pokončali šest S torpedovkami so potopili šest podvod-iiikov, z mrežami in vodnimi bombami pa dva. Zanimljivo je, da je bil podmorski čoln (U 18) potopljen komaj miljo daleč od hoxskega vhoda v Scapa-Flow. Enega je zajel ribiški parnik, a posadka se je udala, ko ?e potopna svojo ladjo, ■
x	Židov	le	m vsem .sve v
dovski statistik Trietscb ceni - f' židov na celem svetu 15,430.OOC. V Wj»'' ni živi samo 100.000 židov. Na ..več je v Evropi in sicer: na Poljskem 3,300 ^ ravno toliko v Ukrajini, v današnji in Sibiriji 900.000,, na Rumunskem na Nemškem 510,000, na Ogrskem 450'^' v Češkoslovaški 450.000, v Avstriji 300^' med Lrtvind 250.000, v Jugoslaviji IPMJ na Holandskem 110.000, na AngWff® Irskem «00.000. Število židov v TA™* nih državah eeni Trietsch na 3#30£WXXJ' r Prvi letalec nove dobe. Iz Uff poročajo listom: Kapitan Ross “.l. biva od vseh strani brezštevilne česuj* k svojemu zračnemu potovanju. nastopijo Ross Smith in njegovi to***? daljši let v Melbourne, si bodo nekaj dni v Port DanvinU. Novoy<5***| listi proslavljajo kapitana ko prvegsj* talca današnje dobe. Dejanska doba Bogovega poleta iz Angleške v je znašala 124 ur s srednjo hitrostje^. km na uro. Kapitan jc zagledal av*tajj*T zemljo iz dalje 120 km v višavi 1®*. Najdaljši njegov let je trajal 9 ur inp^* ( je letel s Karachi (pri ustju reke Delhi, pri čemer se je moral ogniti veliki puščavi, da bi drobni prah ne poškodoval aeroplana. Naj^CTrT vreme je imel v Malajskem morju, *}* Z let otežkočala velikanska vročina ® J: zračna nepremičnost. Strokovnjak* -mnenja, da ni priporočati tako leta, ker nagle in vedne izpremčmhe Uf mena preveč uplivajo tako na lets^jgjj
enim
kor tudi na stroj. Let sam z
je prava pravata hazardna igra. Po strokovnjakov bo mogoče sigurnO Fv teti take dalje samo i izmenjavo
r Lepaki in njih učinkovanje.. t'
učinkujejo močno v modernem od one dobe, ko so stopili v službo tike. Namen plakatov jc, zbuditi PQz°yi gkdalcev. Dasi se ta ali oni plakater ^ ai, sestaviti barve tiska in papirja *ca~., da nenavadne, vendar nima vselej uSP, Neki angleški plakater je nedasn® nipra.il poizkuse, da bi ugotovil, barve najbolj zbujajo pozornost. Na kem prostoru je bila postavljena lesena deska, in sicer tako, da je likor mogoče razsvetljena s solnčno lobo. Potem so nalepili na to desk° k e najrazličnejših barv ter nair* /. j2> šega papirja in tiska, Ker ne u^, lepaki samo z barvo, ampak tu& * J mi, so bili vsi poizkusni lepaki z dvema vrstama besedila iz preprostih ter najbolj vidnih »n P1,*? črk. Poizkušnja je pokazala naslednjfrj^, he; Najbolj viden je bil črni tisk nem ter zeleni tisk na belem paptfJu' ^ tem so prišli lepaki z rdečim tiskfffli belem, modrem kakor tudi z belim na modrem papirju. Šele potem jc , navadni črni tisk na belem papirji1-^ sestavi pridejo še lepaki z žoltim' *'* ni črnem papirju, belim tiskom n* -čem, belim na zelenem ter belim polju. Najmanj čitljivi so bili
čim tiskom na zelenem papirju, l tiskom na rdečem in naposled t f® tiskom na zelenem papirju.
Karodno gledišče.
Iz gledališke pisarne. Radi ^ ^
gospe Šaričeve je današnja Prc^sjjL>tf' predstavo Brezdnof za abon. C dana, kar blagovoli vzeti p, n.	if
na znanje. Za kupljene vstopnice sc vrne pri blagajni.	.	a/*
Opera.
23. februarja, ponedeljek, zapri®" £
24. februarja, torek, Netopir. A'
25. februarja, sreda, Mignoa-
6/2,	■...Ufi
26. februarja, Četrtek, Rigoletto«0 pred. Abon. izven,	■	Ab^
27. februarja, petek, Rusalka. " EJ2.	. lup
28. februarja, sobota. Netopir-
C,	•	'tfV
29. februarja, nedelja, Proda*3, sta. Abon. izven.
Drama.	uo
23. februarja, ponedeljek, &[C Abon, C,
24. februarja, torek, zaprto. ,ri0^
25. februarja, sreda, Beneški ‘8 (v prid Udružemja igralcev). Izven
26. februarja, četrtek, Brezdno l niška predstava). Abon. izven. ako***
27. februraja, petek, Na dnu. izven.	.
28. februarja, sobota, Krist«*1
Abon' E'	i Ane,
29. februarja, nedelja pOp°‘“
pelka- Abn, izven.	«e0c$'
29, februarja, nedelja zvečer, trgovec, Abon. izven,	...	.fr1'0'
1. marca, ponedeljek, Ben*sKJ vec. Abon. D.
2, marca, torek, zaprto.
Odgovorni urednik Jf'f? ^0,9r Izdajatelj konzorcij »Vei»rn«$*
Tink«* »Jogoelov&aaka tičkama* w *'*“ 1