258. številka. Ljubljana, v petek 10. novembra 1899. XXXII. leto. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-ogeraks dežele za vse letu 15 gid.. t* p«< «u n gfa b*. r.oin leta 4 gld., za jeden mesec l gll 40 kr. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr na meaeo, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. — Na naročbe, brez istodobne vpošiljatve naročnine, se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od sunstopne petit-vrate po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu St. 12. Opravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove uhce št 2. vhod v npravništvo pa s Kongresnega trga 8t. 12 Telefon št. 3^±. Ruski car v Berolinu. Še niso pozabljene ledenomrzle besede, s katerimi se je ruski car zahvalil za na-pitnico nemškega cesarja, ko sta se ta dva vladarja prvič sešla. Tedaj je bilo nasprotje mej Rusijo in Nemčijo tako globoko, da je celo nemški oficiozni svet vzkipel jeze, ko je izvedel, da se je nekaj mesecev po tej napitnici doseglo porazumljenje mej Avstrijo in Rusijo. Predvčerajšnjim se je ruski car v drugič sešel z nemškim cesarjem, in da je bil ta sestanek velikega in daleč sezajočega političnega pomena, o tem ne dvomi nihče. Nemški listi, na čelu jim veleoficiozna „Nord-deutsche AUgemeine Zeitung" so to brez ovinkov priznali. „Norddeutsche AUgemeine Zeitung" je carja pozdravila s člankom, v katerem pravi, da je njegov prihod v Be-rolin novo jamstvo prijateljskega razmerja tako mej vladajočima dinastijama kakor mej rusko in nemško državo. Od tega tradicionalnega prijateljstva, ki je Rusiji takisto koristno kakor Nemčiji, je odvisen evropski mir — pravi imenovani list — in dostavlja, da se vsled tega prijateljskega razmerja zamoreta Rusija in Nemčija brez skrbi posvečevati svojim nalogam zunaj Evrope. Že ta pozdrav se močno razlikuje od običajnih, po šabloni sestavljenih pozdravih oficioznih listov. To pripoznava tudi „Ber-liner Tagblatt". Iz tega, da je članek v „Norddeutsche AUgemeine Zeitung" posebno povdarjal možnost skupnega delovanja Rusije in Nemčije zlasti zunaj Evrope, izvaja „Beiliner Tagblatt", da je bil jeden glavnih namenov ruskega carja, ko se je odločil za potovanje v Berolin, da pridobi Nemčijo za skupno postopanje z Rusijo glede vojne v Južni Afriki. 0 uspehu carjevega potovanja v Berolin se absolutno ničesar ne izve. Rusko časopisje molči kakor nemško. V prihodnjih dneh se bo sicer mnogo pisalo o tem sestanku ruskega carja z nemškim cesarjem, ali določnega odgovora se ni nadejati. V tacih stvareh se varuje tajnost in se izve resnica šele po mnozih letih. LISTEK. „Dalibor" v glasbeni zgodovini. Poleg nedosežne „Prodane neveste" se je „Dalibor" od vseh oper genialnega češkega skladatelja Smetane najbolj razširil po raznih odrih in si stekel največ priznanja. V Pragi je repertoarna opera; a uspeval je tudi v Monakovem; na Dunaju si je predlanskim pridobil tolik uspeh, da hočejo pevci v tej operi prihodnje počitnice gostovati z „Daliborom" v kraljevi dvorni operi berolinski. Sijajnejše zmage slovanskega umotvora si torej ne moremo želeti. Libreto spominja na „Fidelija" in„Lo-hengrina". Znamenito je, da je bil prvotni libreto pisan v nemščini ter bil potem preveden na češko. Vender temelji na češki narodni pravljici. Na Hradšinu v Pragi še danes kažejo ječo „Daliborko", v kateri je uklenjeni vitez izvabljal svojim goslim naj-milejše glasove. 0 prekrasni glasbi Smetane v „Dali-boru" pravi draždanski kritik Hartmann, da ni nobene sličnej ki bi v tako Zanimiva okolnost je vsekako to, da je prišel ruski car v Berolin skoro neposredno pred potovanjem nemškega cesarja na Angleško, še zanimivejša okolnost pa je to, da je nemška vlada na dan prihoda ruskega carja razglasila svoj dogovor z Angleško glede otoka Samoa. Po tem dogovoru postane ta otok nemška kolonija. To je za Nemčijo velik uspeh. Na ta otok je še Bismarck obračal svoje poglede, ko Nemčija še ni bila storila nobenega koraka, da postane kolonialna država. Zaradi tega otoka so bili že resni in prav nevarni konflikti mej Angleško in Nemčijo in Združenimi državami, saj je ta otok velikanske vrednosti za vsako državo. Prav radi tega je pa težko verjeti, da bi bila Angleška ta bogati in važni otok dala iz rok, ne da bi si bila izgovorila primernih protikoncesij, pač pa je kaj verjetno, da je s tem kupila nevtralnost Nemčije glede vojne v južni Afriki. Po Jamesovem roparskem napadu na Trans-vaal se je nemški cesar z veliko odločnostjo zavzel za Bure, tako da bi bili ti lahko računali na podporo Nemčije v slučaju vojne. Sedaj pa, ko je res prišlo do vojne, ko se gre Burom za obstanek, za življenje in za smrt, sedaj se Nemčija ne gane in niti prsta ne makne, da bi svoje rodne in krvne brate ubranila angleškega nasilstva. Logika dejstev opravičuje mnenje, da hoče Nemčija Bure prepustiti njihovi usodi, da je svoje brate prodala za dobro plačilo v obliki otoka Samoa, dasi na drugi strani ni izključeno, da pojde cesar Viljem na Angleško, da v svojem in v imenu ru skega carja intervenira v zadevi Trans-vaala. Ako je ruski car pridobil Nemčijo za skupno intervencijo, se to pokaže v kratkem. A če njegov obisk v Berolinu v tem oziru tudi ni imel uspeha, ni Rusija s tem čisto nič oškodovana. Vojni v južni Afriki še dolgo ne bo konec, trajala bo morda še leta in dokler bo trajala ta vojna, dotlej bo imela Angleška vezane roke in .se ne bo mogla nikjer postaviti na pot ruskim političnim akcijam, tudi v vzhodno azijskih pokrajinah klasični obliki, tako krasno in pretresljivo segala v srce. „Dalibor" podaja v oblikah stare opere (zložen je bil leta 1868 ) že dramatične zahteve velikana Wagnerja v karakteristiki oseb in prizorov. Uporabljajo se v njem tudi „vodilni motivi". Tako je slovanski umetnik v času, ko so se Nemci strastno nasprotovali Wagnerjevim idejam, ki so se pozneje izkazale zmagovite, izpoznal za prave in se ravnal po njih istinitosti, a ni zašel v ekstreme, kakor to pozneje Wagner sam. Instrumentacija slovanskega umetnika je tako izborna, da jo smelo stavimo v vrsto z instrumentacijo Wagnerja. Zato pa je tudi to delo treba čuti večkrat; kajti le po pogostem ponavljanju se opazijo vse krasote tega dela. Čim večkrat ga čuješ, tembolj ti ugaja. Prvo dejanje je veledramatično, dasi spominja nekoliko na „Lohengrina". V na-daljnih aktih pa je libreto malo bolj medel. Kljub temu je zložil Smetana temu delu krasno skladbo, ki je vzbujala občudovanje veščakov. Kako sijajno nam je naslikal prvi nastop Daliborov! Ta umetniška uporaba in proizvedba slovansko narodnega motiva v glasbi takoj očara uho. Kako prepričevalna je Miladina tožba o umoru svojega brata! Kako ti sega v srce Dalibora ne, koder je Rusija doslej pri vsakem ko raku videla pred seboj angleške puške. Za Rusijo je sedanja situvacija Velike Britanije neprecenljive vrednosti, ne le ker je polizicija Angleške povsod oslabljena ampak ker so vsled nje tudi tajni zavezniki Angleške čedalje bolj izolirani Ce je carjevo potovanje v Berolin imelo uspeh, bodo to občutile tudi tiste države, katere so doslej polne tajnih upanj gledale na Angleško _ Machiavelli. 1. Kako stališče zavzema Machiavelli proti rimski cerkvi? (Dalje.) Dejali smo že, da Machiavelli često sub rosa piše: ali vender je časih tudi glede na cerkev tako odkritosrčen, da se mu je čuditi pri tedanjih razmerah. Proti onim, ki menijo, da je blagor Italije odvisen od rimske cerkve, postavlja naravnoč obratno tezo, da je cerkev vzrok vse slabosti Italije, in sicer prvič, ker je rimska kurija s svojimi slabimi vzgledi in z ne-nravnostjo skazila svoje provincije in Italijo, tako da so Italijani izgubili vsled svojih duhovnikov vso pobožnost, vso religijo in nravnost. Machiavelli svetuje, napraviti eksperiment, naj se rimski dvor preseli med Švicarje, „kateri so dandanes jedino ljudstvo, katero živi, i kolikor zadeva religijo i kolikor vojaški red v smislu starih", in zgodilo bi se, da bi „za kratek čas žalostne šege onega dvora v tej provinciji več nereda učinile kakor katerikoli dogodek, ki bi se kdaj vršiti mogel". Nravna popačenost tega dvora se pa raz teza tudi na politično polje, in to je drugi vzrok nevarnosti od cerkvene strani za Italijo Papeži so vedno imeli staro-rimski princip: divide et impera; nikoli niso mogli nobene italijanske države poleg sebe trpeti, ki bi bila silnejša od papeževe, in če je kdaj kak italijanski knez nevaren postajal Petrovemu patrimoniju. so vedno papeži tujega zaveznika, na pr. nemškega cesaija pozvali, da je oslabil nevarnega tekmeca. Na drugi strani pa zopet papeži niso bili hrepenenje po prijatelju Zdenku, kako te pretrese in navduši ljubezenski duet Dalibora in Milade! To so glasbeni biseri v si jajni vrsti muzikainih krasot te opere. 01 prve do zadnje note je opera prekrasno delo. „Dalibor" pa je imel slično usodo, kot Wagnerjeva dela. Njegov čas ga ni razumel in šele poznejši rod se ob njem navdušuje 16 maja 1868. se je vprizoril prvič v novomeškem gledališču praškem in po peti predstavi bil pokopan v arhiv. In dve leti je ležal „Dalibor" zakopan pod arhivskim prahom. Smetana pa je bil povsem uverjen o veljavnosti svojega dela in leta 1870. si ga je izvolil v svojo benefico. Občinstvo mu je bilo sedaj veliko prijaznejše in zopet je doživel pet ponovitev. Šele po mojstrovi smrti si je „Dalibor" vnovič priboril oder, in zdaj tudi sijajen in trajen uspeh. „Dalibor" ni tako ekskluzivno slovan sko-narodna opera, kakor je +o „Prodana nevesta". Morda je baš to pripomoglo le tej do mnogo večjega uspeha med Čehi in tudi med tujimi narodi, nego „Daliboru*. Šele zdaj, čez dolgih 30 let, to delo prav uspeva med Čehi, a tudi med Nemci. V Monakovem je doseglo krasen uspeh, na Dunaju se je vprizorilo sijajno in je tudi zmagalo sijajno kljub skrajno neugodnim političnim raz- nikoli tako mogočni, da bi bili združili pžje kaj zasluži in gospoduje nad ubogimi v duhu: cerkev noče svobodnega razvoja in sile, temveč pasjo pokorščino in grešno zavest, in s tem je skazila Italijane, kjer je imela priliko največ delovati, tako 'a so Italijani naposled „senza religione e cattivi" (brez religije in zli) Kdor je le količkaj čital najnovejšo povest, ve, da takega mnenja, kakor Machiavelli. so tuli vsi moderni buditelji italijanskega naroda Zato pa smatramo tako važnim. Machiavelhjeve ideje razložiti, ker ž njim imamo v jednem podane i moJerne veleiralijanske ideje Razumemo li Machia-vellija, razumemo i Maszinija, Garibaldija, Cavourja, razumemo pa tudi — Crispija, m to, kar naziva Machiavelli „italijansko izprijenost". (Dalje prih.) meram, in tako upam, da bodo tudi „Slovenci „Dalibora" umeli in ljubili. Ko se je vprizorila ta opera z izredno skrbljivostjo in dovršenostjo na dunajski dvorni operi, so bili strokovni kritiki vsi brez izjeme polni hvale. „0. Musik- uni Theaterzeitung" je pisala: „Glasba te opere nam kaže Smetano v polnem bogastvu svojih bujnih melodij, v največjem sijaju moderne instrumentacije in v najoriginalnejših ritmih, — bolj pa, kakor vse to pride v poštev z največjim umetniškim hotenjem in znanjem proizvedena karakteristika glavnih oseb drame, zlasti pa naslovnega junaka*. In vsi kritiici v dnevnikih so soglašali brez izjeme v priznanju. Poleg „Prodane neveste" in »Poljuba" seznanijo se zdaj Slovenci tudi z „Daliborom". — Tako bodo poznali tri glavne opere Smetanove. Želeli bi, da se vse te tri vzdrže kot repertoarna dela na šega odra, ter da se jim pridruži kot četrta. Smetanova slavnostna opera „Libuša-*. _ S-r. Iz neznanega vzroka. Spisal Bogumil Toni. Vsa zamišljena, s sklonjeno glavo je hodila po ulicah. Danes je že štirinajsti dan, kar je brez službe. Kjer je služila do V IJiihlJaiil, 10. novembra. Državni zbor. V državnem zboru se vrši še vedno debata o izgredih na Moravskera. Priglašenih je bilo 68 govornikov. Ali pridejo danes že vsi na vrsto, ni verjetno. Potem pride na vrsto vladna predloga, da se odpravita časnikarski in koledarski kolek. Desnica bo glasovala proti koleku, torej za vladno predlogo. Ko se to dožene, pojdejo poslanci baje do incl. božičnih praznikov na počitnice. Delegacije in parlament bodeta zborovala letos začasno. Seje bodo baje vsak dan, razen v ponedeljek in soboto. Kvotni deputaciji sta se prvič sešli včeraj. Avstrijska deputacija je imela zvečer svojo posebno sejo, da si je določila modus pro-cedendi. Izvolil se je menda tudi odsek sedmih Členov, ki bo neposredno obravnaval z odsekom ogrske deputacije. „N. Wiener Tagblattu" pišejo iz Budimpešte, da se ondi ne nadejajo nikakih uspehov od teh obravnav. Menda se nehajo obravnave že prihodnji teden. Potem pride kvotno vprašanje pred oba parlamenta. Ako se niti tu ne doseže sporazumljenje, določi kvoti sam cesar. Vse kakor pa se mora rešiti kvotno vprašanje še ta mesec, ker želita obe vladi, da se vstavijo za delegacije skupni stroški in proračun. Berner o razmerah na Moravskem. Zanimiv je bil govor socialnodemo-kratičnega drž. poslanca Bernerja v drž. zboru o dogodkih na Moravskera. Berner je konstatira!, da vladajo na Moravskem Nemci s pomočjo Židov in 300 veleposest nikov. 600.000 Nemcev ima zato večjo moč kakor 1,600 000 Čehov. Židov je na Moravskem 45.000. V Mor. Ostrovici, kjer tvorijo Nemci z Židi vred komaj jedno šestinko prebivalcev, so le 4 češke in 4 nemške ljudske šole. Poljske šole pa ni tam nobene. Čudno ni torej, da je narod nezaveden in da je somišljenik reakcionarnih klerikalcev. Šolske razmere po deželi so na Moravskem jako žalostne. Židje, ki tvorijo le 2 % prebivalcev, izrabljajo nečuveno narod ter se polaščajo prvih upravnih mest. Antisemitizem na Moravskem hoče dobro, a rodi le slabo. Antisemitje, ki so zvezani z visokim klerom in fevdalnimi veleposestniki, imajo v vsaki vasi župnika in kaplana za agitatorja Fevdalcem služijo židje za strelovod socialne ogorčenosti. Antisemitizem se pospešuje zato, da se odvrača pozornost od agrarskih in cerkvenih izkoriščevalcev. Znani umor v Polni so antisemitje in klerikalci izrabili, da so mogli hujskati proti Židom. Radi umora ene same deklice je bilo toliko vika in krika, za umore mas po raznih židovskih in ne-židovskih rudokopih in pri različnih podjetjih pa se ne meni nihče. V Ostrovici se je v premogokopih zidov Rotschilda, Gut-manna in severne železnice tekom devetih let ponesrečilo 17.000 ljudij. Koliko krščanske krvi se je torej pretočilo, ne da bi bil zato nastal vihar! L. 1896. je v Hermenegildi-nem rovu severne železnice nastal požar. Mesto da bi rešili delavce, so rešili rajši rov. Zamašili so ga torej in poginilo je 17 de lavcev. Ko je v Ostrovici neki pruski žid sedaj, bili so ž njo jako zadovoljni; a naenkrat so ji odpovedali, ker so morali nenadoma štediti; poslej je niso več potrebovali . . . Povsod je iskala službe, pošiljali so jo sera in tja, — a vse je bilo zaman. Tudi sedaj je ravno prišla iz neke hiše, katera je že stala tam daleč od zunaj, skoraj že v predmestju. Rekli so ji, da rabijo ondi nekoga, a ravno pol ure prej so vzeli — drugo. Premišljujoč o svoji bedi ter vsa trudna od večnega iskanja je prišla nazaj; v večernem mraku ni niti opazila, kako ji je radovedno občinstvo zrlo v obraz. Saj je bila mlada, lepa .. . Neki gospod je sledil njenim stopinjam, a ona ga ni opazila. Potem, ko ni bilo toliko ljudi več, se ji je približal ter jo začel vpraševati o vsakovrstnih stvareh. V prvem hipu je hotela bežati, a gospod se jeni dotaknil. Končno mu je povedala svoje ime ter mu potožila o svoji bedi. Prigovarjal ji je, naj gre ž njim v bližnji re-stavrant; srce bi ga težilo, ako se ne bi hotela nekoliko pokrepčati. Sprva se je sramovala ter se branila, a bila je lačna in žejna — in lakoto je tako težko prenašati ... Sploh se ji je zdel gospod tako plemenit ... seveda najbolje bi bilo, če bi umrla ... Utešila si je glad; a ponujal ji je tudi odprl rov, mu ga je katoliški duhovnik blagoslovil ter se potem udeležil pojedine. In ta žid zlorablja kruto svoje delavce. Tako odirata na Moravskem žid in kristjan v slogi ubogi narod ter ga razburjata in hujskata, samo da moreta nemotena grabiti svoje bogastvo na kup. Izrabljanju pa ne bo prej konec, da se uvede splošna, enaka in direktna volilna pravica. Potem bo konec sedanje moravske mizerije, katere so krivi kristjani prav tako kakor židje. Zarota proti francoski republiki. V četrtek se je začela v Parizu pred državnim sodiščem velika, senzacionalna obravnava proti onim rovalistom, ki so obtoženi, da so se zarotili proti sedanji republiki, da so hoteli izzvati revolucijo in posaditi vojvodo orleanskega ali kakega generala na čelo republike kot kralja ali diktatorja. Na zatožni klopi sede vodja lige patriotov znani odvetnik in pesnik Dšroulede, zastopnik vojvode orleanskega B u f f e t, sloviti upornik Guerin, ki je imel v Rue Chabrol svojo trdnjavo, nadalje rovalisti de Frechencourt, de Sabran, Godefrv, de Ramel, potem antisemitje poslanec H a b e r t, oskrbnik vojvode orleanskega de C h e v i 11 i in drugi. Našla so se pisma in brzojavke vojvode orleanskega ter pisma njegovih somišljenikov, ki dokazujejo, da je bila zarota resna. Tudi generali so zapleteni v zaroto. Tako so našli pismo, katero je pisal de Bourmont Buffetu dne 26. septembra 1898, da mu je prijatelj vojnega ministra, generala Chanoine povedal, da je minister-general pripravljen podpirati vojvodo orleanskega, ako ga vojvoda imenuje knezom, in če da njegovi hčerki primerno doto. Nadalje se je našel zapisnik, da so si rovalisti vladna in upravna mesta razdelili. Mesta perfektov in sodnikov so bila že večinoma oddana. Samo ministrov še niso imeU! Ta zapisnik je zbudil veliko veselost, kajti navedena so bila v njem imena neznatnih plemičev z dežele, raznih pustolovcev in kavalirjev, ki so znani le v turfu in v igralnicah. Deroulede je imel pripravljeno celo vojsko, baje 25.000 vojaško izvežbanih mož. Rovalisti so imeli 8000 jezuitskih plemičev, mesarjev in drugih obrtnikov, antisemitje pa 2000 voznikov, lakajev in trgovskih pomočnikov. Iz najdenih pisem je očitno, da so hoteli zarotniki polastiti se najprej prefekture ter pomoriti vse židovske uradnike. Predsednik državnega sodišča, ki bo sodilo te zarotnike, je senator F a 11 i e r e s. Prič je nad 500. Vojna v Natalu. Angleži so mislili, da pojdejo njihovi vojaki v Južno Afriko samo na sprehod ali na zanimivo vajo. Mislili so, da bodo njihove čete praznovale božične praznike prav prijetno v Pretoriji in Johannesburgu; toda jako so se motili. Dan za dnevom dohajajo vesti, da ne morejo doseči njihove bojne čete nobenega uspeha, da so Buri močan, sila vztrajen in nevaren sovražnik, in da so bili Angleži že parkrat prav zelo tepeni. V Londonu so sedaj menda že sprevideli, da so kmetski Buri v boju docela jednaki ev- piti, in bila je tako onemogla, — koj s prvim kozarcem je zažarelo njeno obličje. Zahvalila se je tujemu gospodu ter hotela iti, a ni ji dovolil. In mislila je, to dela tujec vse le iz usmiljenosti, iz plemenitosti. Njegove besede so bile tako lepe, polne sočutja, in ona je bila še nepokvarjena in mislila je, vsi ljudje govore tako kakor ona: le to, kar jim nareka srce, in kar čutijo v svoji duši. In ostala je pri njem.-- * * * Proti večeru naslednjega dne je čakal oni gospod na njo v svojem stanovanju. Rekel ji je, naj pride ta čas k njemu, pomagal ji bode denarno, če ne dobi službe. A ona ni odgovorila, a vendar je upal na njen prihod. Zdaj je potrkal nekdo na vrata: „Tukaj je," si je mislil; a glej, vstopil je raznašalec časopisov, in vzel je časopis, da si prežene dolgčas. Slučajno je bral neko notico, ki se je glasila: „Danes okoli poldneva se je vrgla z mosta v reko šestnajstletna deklica I. I. (ime mu je bilo znano). Ljudje so jo hoteli rešiti s čolničij a bilo je prepozno — močni valovi so pogoltnili deklico. Vzrok samomora je neznan. ,Res čudno," je govoril sam seboj, „tudi meni je vzrok neznan, ki jo je gnal k temu koraka8... ropski moderni vojski. Spoznali so, da je možno premagati Bure le z mnogo večjo vojsko, s tako mnogoštevilnimi četami, da pride na jednega Bura po deset ali več Angležev. S premočjo hočejo torej Angleži ugnati junaške Bure. Doslej so imeli Angleži v Južni Afriki 17 bataljonov pešakov, 5 konjeniških polkov in 10 topničarskih baterij. Ekspedicijski kor generala Bullerja, ki je že blizu svojemu cilju, pa šteje 32 bataljonov pešakov, 8 konjeniških polkov in 46 topničarskih baterij. Že samo to je velika armada, a Angležem se zdi še premajhna. Poslati morajo, ako naj dosežejo resnično zmago, še dvoje korov. Da bodeta oba celotna in dovelj močna, bodo morali poslati skoraj vse svoje vojake v Južno Afriko in obdržati doma le milico. Milice izven rodne zemlje namreč ne smejo rabiti. Angležem mora torej hudo presti, ako alarmirajo skoraj vso svojo armado zoper skromne kmete Bure. Le v Indiji in v Egiptu morajo pustiti nekaj večjih čet, sicer pa se zbere vse angleško vojaštvo v Južni Afriki. Tako velikanski premoči se menda Buri ne bodo mogli uspešno ustavljati, in končna zmaga je Angležem skoraj zagotovljena. Toda ta zmaga ne bo niti častna, niti cenena, kajti vojna bo stala Anglijo toliko kakor še nikdar nobena. — Novih poročil z bojišča ni. Buri še vedno bombardirajo Ladvsmith. Število Burov pred Ma fekingom se je za 2000 mož pomnožilo. Dopisi. Z Viča, začetkom novembra. Poročali ste že o otvoritvi nove šole na Viču. Poslopje samo na sebi je kaj lepa stavba, če se sme kdaj reči, da delo hvali mojstra, mora se to tukaj priznati. Zasluga gre v prvi g. nadinženirju Bolzu za njegov tako praktični načrt, v drugi vrsti pa g. Valentinu Accetu, zidarskemu mojstru, za lično in priporočevanja vredno solidno delo. V obče se govori, da take šole, kakor je na Viču, nima danes nobena selska občina na Kranjskem. Šola je štirirazredna, razven tega ima še stanovanje za g. nadučitelja; to je napravljeno, tako da, ako bi bilo po treba vzporednice, porabi se v to učitljevo stanovanje. Velike žrtve bilo je potreba od strani Vičanov in Glinčanov, da se je postavilo tako poslopje. Danes je vsak občan ponosen na to stavbo. Kaj bi tudi ne! Šola mu je jamstvo, da se bodo njegovi otroci marsikaj potrebnega naučili, le eno je, kar nam sedaj noče v glavo, in to je, da je vsakdanjo šolo obiskujočih 240 otrok, imamo pa samo dve učne moči. Stariši zahtevajo celodnevni pouk ! Kakor je znano, obrnila se je občina na deželni odbor s prošnjo še za eno učno moč, a prošnja bila je odbita z izgovorom, da ne bode toliko otrok. Prošnja je bila vložena še pred začetkom šolskega leta, a danes se vidi, da je tretja učna moč neizogibno potrebna; ako se računa 240 otrok z celodnevnim poukom, pride na eno učno moč še vedno veliko, to je 80 otrok Čuje se od nekih strani, da če se bo dala še jedna učna moč, dala se bode učiteljica, zakaj, ne vemo, le to vemo, da bi bilo to jako neumestno. To pa iz dveh razlogov: prvič, ker je dečkov veliko več, kakor deklic, drugič pa tudi zato, ker se bode morala skoraj gotovo vpeljati na Viču večerna šola za rokodelske učence. Že sedaj so se jih branili v Ljubljani, ko še na Viču prave šole ni bilo, zdaj je pa stvar skoraj neizogibna Prosi se toraj visoki deželni odbor, da bi u važe val zgoraj navedene razloge ter prej ko prej se odločil dati še jedno učno moč, in to učitelja. Vičan. Dnevne vesti. V Ljubljani, 10. novembra. — Osebne vesti. Poštni kontrolor v Ljubljani, g. I. Stussiner, je imenovan višjim poštnim kontrolorjem. — Glavni poštni blagajnik v Gradcu, g. Karol Rau-n a c h e r, rodom iz Starega trga na Kranjskem, je šel v pokoj. — Kdo postane višjesodni predsednik v Trstu? Doslej so se imenovali trije kandidatje za to mesto, in sicer deželno-sodni predsednik v Trstu M. Urbančič, višjesodni predsednik v Zadru dr. Ger-tscher in sekcijski šef v pravosodnem ministrstva dr. Ferdinand Schr o 11. Sedaj se javlja, da bržčas nobeden imenovanih treh ne bo imenovan, ker je pravosodni minister Kindinger sebi to mesto reservira.1. — Ruščina v Idriji se je začela po. učevati v torek, dne 7. t. m. Prvikrat s« je udeležilo 19 oseb pouka, ker nekateri niso vedeli za čas začetka. Z ozirom na to se tem potom naznanja, da k lor se želi pouka udeleževati, naj pride najpozneje pri hodnji torek dne 14. t. m. ob pol 8. uri zvečer v „Čitalnico", ker na poznejše zgla-sitve ne bo več možno ozirati se. — Iz Železnikov se nam piše: V konsumnem društvu na Češenci se imajo prav dobro. Ni dolgo tega, ko so služkinj >. katera je dlje časa tam služila kot n;r karica ali gospodinja, brez postavnega vzroka in brez običajne odpovedbe tako-rekoč na cesto vrgli. Na vernih duš dni. zvečer so 3 vrli udje konzula v društvenih prostorih pili. Imeli so Štefan vina prej seboj. Poklicali so nekega kovača, s kateriu so se takoj sporekli in ga potem pošt'm raztrgali razpraskali in slednjič vun vrgli. Gotovo se je vse to zgodilo na katoliški podlagi. Kakor se vidi, se v tem konsum nem društvu vkljub prepovedi še vedn popiva — nekateri trdijo še bolj kak poprej. Kje je tukaj varstvena oblast, katera sicer vsako malenkost stakne? To je vender jako čudno, da poklicano oblaa o tacih rečeh nič ne ve in jih pusti nekaznovane. — Ljubljanski semeniščniki imajo I čudno navado, da hodijo na sprehod parom drug za drugim. Taka četa z vihrajočim. plašči je navadno precej dolga; zato pa nikakor ne morem uvideti, zakaj bi bilo a meniščnikom dovoljeno s svojo procesi; hoditi po trotoarju, kar vojaškim oddelku! . in večjim vrstam dijakov ni dopuščen Ljubljanski trotoar je skoraj po vseh olic tako ozek, da moreta iti po njem v str jedva dva, kvečjemu trije. Zategadelj mori pred temi črnimi plašči vse umikati se ter ogniti se mladim gospodom na blatno cest Včeraj je taka semeniščna kompanija vzb; dila nekje v mestu zopet opravičeno nt voljo, ker je prav brezobzirno odrinila n blatno cesto več dam. Menim torej, da ne zahtevam preveč, ako naloži semeniščn vodstvo svojim gojencem, naj hodijo po trotoarju posamezno in ne v skupinah, ali pa naj hodijo — kakor vojaki — sredi ceste Obzirnosti do dam in občinstva sploh pa ne smejo prezirati niti semeniščniki. ako nočejo, da se jih smatra za neomikance Glas iz občinstva. — Agent Nodari v Vidmu, kateri se bavi z izseljevanjem naših ljudij v Ameriko, je čitateljem že nekoliko znan. Svari smo že opetovano pred njim. Sedaj nam pišejo nekateri rojaki iz Genove mej dru gim tole: Pred nekaj dnevi namenili smo se potovati v Ameriko. Ker v zadnjem času Kranjci navadno le preko Vidma po tujejo, obrnili smo se do Nodarija. Pisani nam je, koliko cenejši je njegova proga, da ima sam svoje parobrode (!) s petimi dimniki, da potrebuje njegov parnik Vidma do Novega Yorka samo 6 dni it Ker smo vse verjeli, potovali smo v Videm Na kolodvoru v Nabrežini pridružil se nam je neki mladenič, ki nam je povedal, da je za Nodarija delal. Vprašali smo ga, koliko stane vožnja do Pueble, in odgovoril nam je, toliko kakor je Nodari pisal, t. j 213 gld., ter nam svetoval, naj gremo v Genovo do neke agencije. Prepričati smo se hoteli, ali resnico govori. Ker smo ime! karto samo do Vidma, ostali smo isti večer tam, da si morje in parnike ogledamo, posebno pa nas je zanimal isti velikanski parnik, kateri se zove „Nodari". Vprašt vali smo na kolodvoru po morju in Noda-rijevih parnikih. Kako so se nam ljudje smejali, Vam ne moremo popisati. Gledal; smo, da smo koj z Vidma prišli. Peljali smo se v Genovo in nas bo vsled tega vožnja v Ameriko veliko manj veljala, kakor če bi bili šli na limanice Nodariju — Iz delavskih krogov se nam piše: Gospod urednik, prosimo, da sprejmete nekaj vrstic v ilustracijo postopanja s knjigoveškimi pomočniki: Pred nekaj tedni sklenilo je tukajšnje knjigoveško društvo, da predloži delodajalcem z ozirom na izvan redne življenjske razmere v Ljubljani nekak memorandum, v kojem so bile formulovano najnujnejše zahteve glede plačila knjigo veških pomočnikov itd. Večina delodajalcev, upoštevši upravičenost stremljenja svojih pomočnikov, ugodila je njihovim željam vsaj v toliko, da so le-ti zopet vstopili v delo. Le tvrdka J. Giontini na Mestnem trgu delala je izjemo ter se ni hotela udati upravičenim željam svojega osobja, nasprotno, imenovala je svoje pomočnike, ki so se potegovali za izboljšanje svojih življenjskih pogojev, „Hetzer" in „Radelsfiihrer" in se izjavila, da raji zatvori delavnico, nego se uda. Kakor v posmeh svojemu bivšemu osobju pa išče ta tvrdka sedaj inser-cijskim potom novo osobje. Omenimo še, da so bili nekateri izmej tega osobja, kojega je vrgla tvrdka J. Giontini pred duri, pri njej že nad 10 in nad 18 let, a vsled svojega narodnega prepričanja in delovanja v raznih narodnih društvih več ali manj trn v peti, in tvrdka porabila je najugodnejšo priliko, da postavi to osobje pred duri. Vsaj lastnik tvrdke se je izjavil: „Ich bin froh, dass ich diese Leute draussen babe." Ko pa je prišla k njemu komisija delojemalcev posredovat radi zopetnega vstopa v delo, čul se je iz družine te tvrdke klic: „Die Bande ist schon \vieder hier." Postopanje te tvrdke je skrajno egoistično, krivično in razžaljivo za nas ter moramo tako postopanje le obžalovati. — Pevsko društvo „Ljubljana" priredi v soboto, dne 11. novembra 1899. 1. v Sokolovi dvorani „ Narodnega doma" z vojaško godbo in plesom „Martinov večer". Iz posebne prijaznosti sodeluje operni pevec g. Lev P6stkowski. Vspored: I. Petje: 1. Nedved: „Popotnik", zbor s tenor-solo in čveterospevom. Tenor solo g. J. Zalazni k. 2. Ruske pesmi, poje operni pevec g. Lev Pestkovvski. a) Arij' iz Glinkove opere „Žyzii za Cara" (Življenje za carja), b) Arija iz Čavkovskega opere „Evgen Onegin". c) „Azra", pesem Rubinsteinova. 3. B. Ipavic: „Kdo je mar", veliki zbor s spremljevanjem orkestra, s tenor- in bariton-solo ter čveterospevom; tenor solo gospod K ran j c, bariton-solo g. Polašek. 4. Vogl: „Cigani", zbor s tenor-solo, solo g. Kranj c. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 40 kr. za osebo, obitelj 3 oseb 1 gld. Častiti členi so vstopnine prosti. — Odbor kluba slovenskih bicikli-stov „Ljubljana" konstituiral se je v včerajšnji seji sledeče: Predsednik g. dr. Ivan Jenko, podpredsednik gosp. Fran Barle, tajnik g. Dore Vernik, blagajnik g. Ivan Frelih, I. rednik g. Ivan Devčič, II. red-nik gosp. Ernest Koželj, odbornika brez posebnega posla g. Ivan Sbrizajin g. Fran Gombač. Nadalje se je razmotrivalo o napravi drsališča ter sklenilo pustiti za sedaj stvar in suspenso, kajti ne klub ne zadruga ne moreta spustiti se v te spekulacije. Želeti pa bi bilo, da se ustanovi za napravo drsališča tako društvo, kakršno se je vstanovilo za napravo „Lavvn-Tennis" v „Narodnem domu". Kar se pa tiče zim skih večernih zabav, se je misel o prire ditvi rjourf]xov" opustila, ker so to navadno ponesrečena podjetja, pač pa se najbrže priredi plesni venček. — „Glasbena Matica" priredi svoj letošnji prvi koncert v nedeljo, dne 3. decembra v sokolski telovadnici v Narodnem domu. Narodna društva blagovolijo se ob prireditvah svojih veselic na to ozirati. Koncertni vspored naznani se pozneje. — Odbor. — „Glasbena Matica" naznanja vsem pevcem, da se vrši skupna vaja za prihodnji koncert v pondeljek, 13. novembra v prostorih „Glasbene Matice". — Pevsko društvo „Slavec" prosi svoje Člane, da se odzovejo prijaznemu povabilu bratskega društva „Ljubljane", ter mnogobrojno posetijo jutrajšnji „Martinov večer v Narodnem domu. — „Slovensko trgovsko pevsko društvo" prosi svoje člene, da bi so udeležili veselice pevskega društva „Ljubljane", in sicer z društvenimi znaki. — Gg. pevci društva „Ljubljane" se zbirajo v soboto točno ob sedmih zvečer v društveni sobi radi orkestralne skušnje. — Trgovina z železnino v Celju je doslej izključno v nemških rokah, in to v prav v rokah naših najhujših narodnih nasprotnikov. Ti so bogateli ob zaslužku, ki ga jim je dajalo slovensko prebivalstvo, a konkurenčnega podjetja ni bilo možno vstvariti, ker noben trgovec, ki je imel voljo, otvoriti v Celju trgovino z železnino, ni zmogel zadosti kapitala. Brez zadostnega kapitala pa je trgovina z železnino nemogoča. Sedaj se poroča, da se je v Celju ustanovila zadruga, ki je kupila Sre-bretova hišo na Graški cesti, in ki ustanovi trgovino z železnino- — Šulvereinska šola v Št. Ilju je prišla v javno oskrbo. Slovensko prebivalstvo se je temu dolgo in z vso odločnostjo upiralo, a vse je bilo zaman. Štajerski deželni šolski svet je zahteval, da se mora šola izkazati, da je 40 učencev, ki bi to šolo obiskovali. Mariborski okrajni glavar Kankovski je stvar preiskoval in je res našel teh 40 otrok. Za šulvereinsko šolo so se naznanili tudi otroci, ki obiskujejo in bodo še obiskovali ondolno dvorazred-nico, da, šteli so se sploh otroci, ki sploh ne žive. Tako postopanje okrajnega glavarja bi pač zaslužilo, da se v državnem zboru primerno osvetli. — Odbor akademične podružnice graške družbe sv. Cirila in Metoda, voljen na občnem rednem zborovanju za leto 1899/00 dne 5. novembra 1899, sestavil se je sledeče: Predsednik: med. Vinko Hu-delist, podpredsednik: med. Bogd. Derč, tajnik: iur. Fran Rate j, blagajnik: iur. Bogumil Senekovič, odborn. nam.: iur. Ljudevik Brence\ — Uboj žene. Iz Škofje Loke nam pišejo: 7. t m. so pripeljali orožniki posestnika Matička (Alojzija Ažbeta) iz Dolenčič uklenjenega v Škofjo Loko, ker je svojo 32!etno ženo Franco ubil. Ažbe je bil včasih dokaj premožen pose stnik, a zadnje čase je rad igral in pil. A tudi njegova žena, mati štirih otrok, je baje začela popivati, in sta se zakonca zategadelj večkrat prepirala in tepla. 5. t. m. zvečer je Ažbe pretepel svojo ženo tako, da ji je polomil šest reber in ji izpahnil pleče. Suval jo je s peto v hrbet in jo vrgel na tla, da je imela vse črno čelo. V ponedeljek so našli ženo mrtvo. Alojzij Ažbe zločina noče priznati. V septembru so našli Ažbetovo mater v njeni postelji s prerezanim vratom. Menda se ji je zmešalo in se je usmrtila sama. Ljudje pa govore sedaj, da je Ažbe umoril ne le ženo, nego tudi svojo mater. — Požari. 6. t. m. ponoči je začelo goreti v Jesenicah pri posestniku Iv. Pšenici. Ogenj se je razširil na hiši Miklavža Horvata in Jakoba Mesarja ter končno še na poslopje župana Josipa Klinarja. Gasilna društva iz Jesenic, Save, Gorij, Dovja in Koroške Bele so ogenj pogasila ter rešila poštni urad. Zgorela sta dva prešiča. Škode je okoli 6000 gld. — 7. t. m. zgodaj zjutraj je gorelo v Mengišu pri posestniku Jos. Funtku. Zgorela je hiša z vsemi gospodarskimi poslopji. Škode je blizu 2000 gld. — 29. oktobra pa je zažgal z užigalicami se igrajoč deček v Brusnicah pri Novem mestu svinjak in kajžo Jere Kastrevc. — Posojilnica v Ribnici. Meseca oktobra t. L vložilo je 120 strank 19.956 gld. 48 kr, uzdignilo 117 strank 13.522 gld. 77 kr., posojilo pa se je izplačalo 14 stran-6355 gld. Promet za mesec oktober znaša 49475 gld. 58Va kr, za čas od 1. januv. 1899. do 31. oktobra 1899. pa 573.206 gld. 43 kr. — Begun — ponesrečil. Iz poštnega vlaka št. 7„ ki vozi iz Trsta na Dunaj, se je včeraj popoldne ob 1 \1. uro mej trstjim in četrtim tunelom pri Gornjih Ležečah neki odgonec izmuznil odgonskemu sprevodniku izpred očij ter je skočil pri vratih na levo stran tira. Priletel je z glavo na rels in se tako potolkel, da se ni nič zavedel, še potem, ko so ga na železniškem vozičku prepeljali v Gornje Ležeče in ga potem s tovornim vlakom prepeljali v Postojno. Nesrečnež je ruski vojaški begun in 35 let star. Prijeli so ga na Goriškem radi pohajkovanja. — Stavbna kronika. Letošnja stavbna doba se nagiba koncu, in delavska krdela zapuščajo polagoma Ljubljano. Nekaj zidarskih in tesarskih del se še izvršuje, potem pa bodo furlanski zidarji odložili kele, denar pa — odnesli s Kranjskega. Razen že omenjenih dveh novih hiš navesti nam je še Staudacherjeve vile v Nunskih ulicah ter Paichlove hiše na Bleivveisovi cesti, ki sta dograjeni in tudi že pokriti. Poslopje ljudske kopelji je malodane dograjeno, pri ju-stični palači in deželnem dvorcu se še nekatera zidarska dela izvršujejo. Letos se ni veliko zidalo, tudi prihodnjo leto ni kaj več nameravanega od zasebnikov, pač pa bode zgradba javnih poslopij se nadaljevala ozir. pričela. — Nove stavbe. Nova hiša g. Sossove na Reseljevi cesti in trinadstropna hiša Iv. Grobelnika v Špitalski nlici sta dograjeni in pokriti. — Ubegel častnik. Pred nekaj dnevi smo poročali, da je topničarski častnik I., službujoč pri tukajšnjem polku, vzel 14 dni dopusta in nekaj dni po odhodu iz Ljubljane naznanil polkov emu poveljništvu, da je na potu v Transvaal. Gnala ga pa ni samo želja, da pomaga Burom, ampak tudi — strah. Kakor je razvidno iz tiralnice, je poročnik Irku dezertiral, ker je napravil precej dolgov in ponaredil nekaj menic. — Tatvina. Včeraj dopoludne je ukradel neznan tat Henriku Kendi na Mestnem trgu iz veže zaboj z blagom, v vrednosti okoli 57 gld. V zaboju so bile krtače, milo, gumbi, črevlji, denarnice itd. — Konj splašil. Včeraj popoludne se je nekemu mesarskemu pomočniku na Ambroževem trgu splašil konj in je zdirjal po Poljanski cesti, po Kopitarjevih ulicah v Šolski drevored, kjer so ga ujeli. Nesreča se ni nobena pripetila. — Popadljiv pes. Danes dopoludne je pes nekega urarja popadel šolskega slugo Ivana Juvana za nogo in mu raztrgal hlače Pes je po padljiv in je že več oseb popadel in vgriznil. — Cigani. Včeraj je bilo več ciganov v mesto pripeljanih, ki so na sumu več tatvin in podobnih dejanj. — Mila jesen. Iz Kranja smo dobili šopek prelepih cvetk, utrganih vrhu Šcoar-jetne gore pri Kranju, kot dokaz mile jeseni. _ * Umor v Polni. Praški vseučiliščni profesor Masaryk je napisal brošuro, v kateri dokazuje, da Riižova sploh ni bila umorjena v Polni, nego v njenem sosednjem rojstnem kraju. Morilci so mrtvo truplo prenesli v gozdič poleg Polne. Vlada je to brošuro — konfiscirala. Masarvk zahteva namreč revizijo obravnave in ob sodbe. * Vojak ustrelil tovariša. V Kutni Gori je ustrelil infanterist Kolan 21. peš-polka spečega tovariša Nedveda. Tretji infanterist Krupička se je vsled strela zbudil, zato je Kolan ustrelil še nanj ter ga teško ranil. Morilca so zaprli. Bil je radi deser-tacije že večkrat kaznovan. * Na grobu. V ponedeljek je bil v Pečuhu pokopan uradnik Josip Nemeth. ki se je ustrelil radi nezvestobe svoje žene. Ko so spuščali njega rakev v grob, je začela vdova jokati, kar so smatrali pogrebci za pretvarjanje ter so jo začeli psovati, ji pretiti in jo hoteli pretepsti. Komaj so jo rešili sluge pogrebnega društva. * 16leten morilec. Iz Siebenhirtena poročajo, da je 161etni mesarski pomočnik Riittl v nedeljo zvečer počakal 191etnega opekarskega delavca Artnerja ter ga osaval z nožem tako. da je malo ur kasneje na-padenec umrl. Artner je bil marljiv delavec, ki je skrbel za svoje stariše. * Velika nesreča na železnici. Iz Peterburga javljajo, da je pri postaji Osli-povvicze skočil vlak s tira. Sedem oseb je bilo ubitih, devet teško ranjenih. Stroj in 14 vozov je razbitih. * Popravek. V predzanji številki našega lista je bil pomotoma imenovan najnovejši roman Zole „Neplodnost". Pravi naslov romana je „Plodnost" (Fecondite) ter se obrača proti neplodnosti Francozov vseh slojev. Telefonična in brzojavna poročila. Dunaj 10. novembra. Današnja seja poslanske zbornice je bila silno viharna Vihar je provzročil minister notranjih del Korber. Začetkom seje se je drznil poglavar tistih obstrukcio-nistov, ki so toliko časa zadrževali vse delovanje državnega zbora, poslanec Funke zahtevati, naj predsednik odreja daljše seje, kar je obudilo glasan krohot na desnici. Fuchs je Funkeja dobro zavrnil. Potem se je nadaljevala razprava o izgredih na Češkem. Adame k je ostro prijemal vlado in končal svoj govor s klicem: Abcug Clary v Gradec! Na to so češki poslanci unisono začeli klicati: Abcug Clary v Gradec! Abcug Kindinger v Trst! Abcug Korber! — Minister Korber je bil že vstal, da bi govoril, a se je zopet vsedel. Poljak Kozlowski je dejal, da je vseh nemirov na Češkem in na Moravskem krivo jednostransko postopanje vlade, ki je razveljavila jezikovne naredbe, ne da bi bila dala Čehom kako kompenzacijo. Svaril je vlado, naj ne nadaljuje, kar je začela in jej priporočal, naj zabiči svojim organom, da ne bodo po nepotrebnem krvi prelivali, kakor se je zgodilo v zadnjem času. Govoril je potem minister Korber. Polemizujoč z Žačkom je dejal, da je orožništvo postopalo uzorno in taktno. Te besede so izzvale vihar, ki je trajal pol ure. Češki poslanci so hrupno in z ogorčenjem pro-testovali in obsuli ministra s srditimi insultami. Šilenv je zaklical: Ne imenujte jih orožnike, imenujte jih morilce ! Sokol: Vi ste sami orožnik! Šilenv: Pomilovati bi jih morali, ne hvaliti! D o le ž al: Vi ste pravi morilec! Heinrich: Vas bi morali zapreti in kaznovati! Sokol: Vi spadate v kriminal! Šilenv: Zakaj ste preiskavo izročili sodnikom, ki ne znajo češki? Slišati je bilo še raznih družin, nič manj ostrih medklice v. Minister Kor-ber je ves bled nmolknil in si ni vedel pomagati. Obrnil se je najprej do Fuchsa, potem do Clarvja. Ta je k njemu pristopil in mu nekaj rekel, na kar so Čehi začeli vpiti: Abzug Clary! Vi ste morilec! Nemški poslanci so ob-stopili ministrsko klop Poslanca Schois-\vohl in Rohracher sta izustila neke žaljive besede, vsled česar bi bilo skoro prišlo do pretepa. Nekateri češki poslanci so ta dva Nemca že obstopili, a Engel, Vetter, Hofica in drugi so jih pomirili. Hrup je bil tako velik, da je predsedujoči Lupul sejo suspendiral. Ko se je seja zopet začela, je Korber nadaljeval svoj govor. Cehi so ga pustili v miru. Prihodnja seja bo v torek. Dunaj 10. novembra. Kontrolna komisija državnih dolgov je odbila vladno zahtevo, naj izroči v njih rokah nahajajočih se 50 milijonov v zlatu avstro-ogrski banki. Ta svoj sklep je komisija utemeljila s tem, da po zakonu o regulaciji valute zamore vlada s tem zlatom samo tedaj razpolagati, če je v to zakonskim potom pooblaščena, a s § 14. uveljavljene nagodbe, ki je podlaga vladni zahtevi, komisija še ne smatra za zakon. Levičarski listi so mnenja, da je desnica to provzročila, da spravi vlado v stisko. Dunaj 10. novembra. Sklep kontrolne komisije je obudil velikansko senzacijo, ne le v dunajskih ampak tudi v peštanskih krogih. Vlada je konsternirana. S zeli, ki je danes tu, je dejal, da je ta sklep silen vdarec za vlado. Ministrstvo skuša doseči, da bi komisija svoj sklep preklicala. Svojo zahtevo motivira s tem, da pri glasovanju niso bili navzočni vsi členi komisije, in da je pogodba z banko postala pravokrepna. Dunaj 10. novembra. Kvotni deputaciji imata danes ob 6. uri sejo. Praga 10. novembra. Listi pripisujejo sklepu kontrolne komisije največji pomen. „Narodni Listy" pravijo, da je to začetek konca Clarvjevega vladanja in dokaz, da za nagodbo ni dobiti večine v parlamentu. Goluchovvski in Ma-djari naj zdaj gledajo, kako spravijo nagodbo pod streho. S Thunovo vlado se niso hoteli porazumeti, zdaj je pa odprta samo še jedna pot. to je personalna unija. Lvov 10. novembra. Po več tednov trajajoči obravnavi zaradi pone-verjenj pri gališki hranilnici so bili sinoči vsi obtoženci oproščeni. Budimpešta 10. novembra. Vsi listi se bavijo s sklepom kontrolne komisije in priznavajo, da je s tem nastala nova nagodbena kriza. London 10. novembra. „Times" javlja, da Angleži pri Ladysmithu sicer niso dosegli tistih uspehov, kakor se je poročalo, da pa so preprečili prodiranje Buro v proti jugu. Na potu v Pieterma-ritzburg, pravi „Times", da je general Brockelhurst pregnal Bure iz njih pozicij. Njegova kavalerija da je sicer prišla v veliko nevarnost, pa se je rešila in se vrnila v Ladysmith. London 10. novembra. V torek so Buri zopet začeli bombardirati La-dysmith London 10. novembra. Koncentracija angleških krdel na oranjski meji med De Aar-om in Queensto\vnom je končana. London 10. novembra. 2000 Bu-rov je zavzelo Venterstad. Tinktura zoper kurja očesa - gotovo najboljše sredstvo = za hitro odpravo kurjih očes, trde kože itd. StekleniCica z rabilnim navodom 25 kr. Dobiva se v (20—45) deželni lekarni „pn Marin Pomagaj" Iti. ¥„eustcfc-» v ¥ J ubijani. Iz uradnega lista: Izvršilna «11 eksekutivne dražbe: Zemljišča vlož. štev. 1146, 469 k. o. Vipava, 8tev. 273 k. o. Slap in štev. 311 k. o. Vrhpolje cenjena 5601 gld. dne 14. novembra v Vipavi. Meteorolcgično poročilo. Višina nad morjem 300*3 m. Srednji »racui tU k 736-0 mm > O S. Čas opazovanja Stanje barometra v mm. 2S? s g Vat o vi Nebo 9. 10. 9. zvečer 7. sjutraj 2. popol. 7375 j 739 3 i 7381 I 5 4 j8r. svzho-ludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plsnja, Budejevic, Sohiograda, Linca, Steyra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gaste;i.a, Ljubna, Celovca, Lienca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 57 m. popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna. Selzthala, Beljaka, Celovca, Fianzensfesta Pontabla — Ob 9. uri 6 m. zvečer osobni vlak z Dunaja Solnogiada, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih iz Linca. — Prog-a lz Novega mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri in 21 m. zjutraj, ob 2. nri 32 m. popoludne in ob 8. uri 48 m. zvečer. — Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Ob 7. uri 2i m. zjutraj, ob 2 uri 5 m. popoludne, ob 6. uri I 0 m. zvečer. — Prihod v Ljubljano drž. kol. iz Kamnika. Ob ti. uri 56 m. zjutraj, ob 11. uri 8 m. dopoludne, ob 0. uri 10 m. zvečer. (1206] Posojilnica v Mariboru odda svojo gostilno y „Narođnem domu" y Mariboru v najem (zakup). Natančne ponuibe o obsegu in pogojih najma poizvedeti je v pisarni gosp. dra. Jerneja Glančnik-a v Mariboru. (2038—1) V Mariboru, dne 6. novembra 1899. Ravnateljstvo. Bazglas. Posojilnica v .llarfliorii podeli za šolsko leto 1899 900 iz ustanove rajnega gospoda Franca Kapoc-a visokošolcem (2037) devet štipendij v znesku po 150 gld. av. velj. Pravico do teh štipendij imajo dijaki slovenske narodnosti, posebno iz mariborskega in šoštanjskega okraja in tudi taki, ki se po dovršenih naukih pripravljajo za .stroge skušnje v dosego doktorata. Prošnje za štipendije, obložene s krstnimi listi, spričevali uboštva, spričevali o skušnjah in z indeksi, vlože naj se pri posojilnici v Mariboru do dne *£0. novembra 1§99. V prošnji naj se tudi omeni, uživa li prosilec že od drugod kako podporo in v katerem znesku. V Mariboru, dne 29. oktobra 18911. Ravnateljstvo. Redflni beljak. 1 kilo Tropona ima isto redilno vrednost, kakor 5 kil najboljega govejega mesa ali 180—200 jajc. Tro p on se spremeni v telesu neposredno v kri in mišičevno tvarino, ne da bi stvoril mast. Trop on ima torej, ako se redno zavživa, za posledico, da se izdatno okrepčajo moči pri zdravih in bolnih, in se more mešati mej vsako jed, ne da bi škodoval njih lastnemu okusu. Jako nizka cena Tropona omogočuje vsakomur, (1909) da si ga lahko omisli. (4) Dobiva se v lekarnah in drogerijah. Tovarna za Tropon, Mulheim-Ren. Glavni zastop za Avstro-Ogersko: M. VVinckler, VVien 5, Wien-Strasse 55. Na prodaj je lepa Poizve se v trgovini s papirjem Jos. Petrič-a na Sv. Petra cesti št. 4. (2041—1) S 1. januvarjem 1900 odda se gostilnica v Soteski na Dolenjskem obstoječa iz hiše z gospodarskimi in gostilniškimi prostori vred na več let v najem. Zakupniki nnj blagovolijo svoje ponudbe do 20. novembra t. I. vposlati na kneza Auersparga gozdarski urad v Soteski (pošta Dvor) na Kranjskem kjer so tudi pogoji najema ali nakupa v pogled. (1946—3) JC . Sckutim.rk«. (prej Marijacetjske kapljice za želodec) prirejene v lekarni ..pri ogerskem kralju'' Karla Bradv-ja na Dunaji, I., Flelsch-markt 1. v obče izkušeno In poznato zdravilo, ki oživlja in okrepčuje želodeo, če Je prebava motena, i u sploh pri želodčnih bolečinah. C«ii»:i s-itt^K I «»n i<*i..... 40 i»<>"v«V Dvojutt steUlcuitstt . . . T'O Usojam se opozarjati še jedenkrat, da se moje kapljice za želodec čestokrat ponarejajo. Pazi naj se torej pri kupovanju na gorenjo varstveno znamko s podpisom C Bradv, in naj se zavrne vse kot nepristne, ako nimajo te znamke in podpisa C. Bradv. Kapljica zi želode: o.8EHir> (prej Marij aceljske kapljice za že odec) so shranjene v rudečih nagubanih škatljah in imajo podobo sv. Matere Božje Marijaceljske (kot varstveno znamko). Pod to znamko mora biti podpis ^OZZdJj. Deli so navedeni. (1829—6) Kapljice za želodeo se pristne dobivajo _ tt vseh. lelsa.rxia.is.. = kostanj kupuje (20,2 -„ Josip Matic, trgovec v Celji. Prodaja hiše. Zaradi bolezni proda se prostovoljno hiša v Ljubljani katera ima pripravne prostore s kleti za gostilno. (2034—1) Naslov pove upravništvo „Slov. Nar Kavčič & Lilleg Ljubljana, Prešernove (prej Slonove) ulice št. 1 „pri Zlatorogu" ai-a Zaloga najboljše .-»/a špecerijskega "blaga po nizkili cenah. IVa •■o-<>B»»m«» orna na debelo, ^——mil um mu n i . Nezaslišano! Čudovito! 240 komadov za samo gU 195 1 elegantna ura s triletnim jamstvom ii goldin-verižico, 1 čudovito eleganten nastavek i smodke z jantarjem. 1 krasna kravalna ig i simili-brilantom. 1 jako eleganten prstan z Unit biserom za gospode ali dame. 1 » ducata platnenih žepnih robcev z barvaniini obrobkj, 1 prak tični žepni tintnik z angleškim mehanizmom, i fina ščetka za obleko, par finih nogovic, 1 jak elegantna damska broša najnovejše facone, 1 krmni garnitura, obstoječa iz manšetnih, zavratm in naprsnih gumbov poslednje zajamčeno 3' ., zlat 1 krasno toaletno znalo z etuijem in finim čes; lom in še nad 200 komadov, ki so v hiši k in neobhodno potrebni. Vsi ti krasni predmeti se dobivajo le 6 kratek čas. Nikdo naj torej ne zamudi prilik'-ker je vsako sleparstvo popolnoma izključeno, tei se neugajajoče brez zadržka vzame nazaj. Razpošilja po c. kr. pustnem povzetju al ako se pošlje denar naprej: zaloga Ernst Biichbinder Krakau L M. Poštno predalo štev. 25. Ako se naročita dva zavoja, se dobi jakc fin žepni nož z dvemi rezili kot darilo. (20.55—1) PTft§EpŠ$®3AS i*SaAS<2AS2AS 2AS ..... Dragotin Doljan v Zagrebu. Popolnoma renoviran hotel. Krasne prostorne sobe. Največji komfort. Omnibus pri vsakem vlaku. Cene primerno nizke. Pristna hrvatska in inozemska vina. Prava, okusna hrvatska kuhinja. , Rojakom Slovencem se priporočam za mnogobrojan obisk. Vsakdo, ki je obiskal moj hotel, je bil zadovoljen. Z velespoštovanjem * Dragotin Doljan * »nt : \ : o i i i • (1977-4) hotelir. •i •i HI •P '0 + RAZGLAS. S tem se odpre kr. ogr. državna dobrodelna loterija kuti'1'i- t«i»iSi «l«l*?i*«'l4 se bode rabil vsled Najvišje odločbe Nj. c. in kr. apostolske Visokosti /» «1 o h i-o I ii v in m|»Iowim» koristne na........ Na 7G91 določeni skupni dobitki znašajo glasom sledečega igralnega Crteža :t<».».00^» i 1 glavni dobitek — — ln n — — In n * — 1 » - — 2 dobitka — — 6 dobitkov — — Žrebanje bode nepreklicno «ln<* :tO. «1 «*«♦«'nil»i-a Vsaka srećka velja 2 gld. av. velj. Srečke se dobivajo pri loterijskem dohodnem ravnateljstvu v Budimpešti (IX. Csepel-rakpart, Halbstock). pri vseh davčnih in solnih uradih, večinoma tudi pri vseh poštnih uradih ter pri v vseh mestih in večjih krajih nastavljenih organih za prodajanja srečk. Budimpešta, dne 1. avgusta 1999. (2003-2 Kr. ogr. lot. doh. ravnateljstvo. in sicer: 150.000 kron 10 dobitkov — — — — 1 t 1.000 kron 50 0iX) „ 20 „ - — — — , 500 „ 20.010 n 50 „ - - - - , 100 „ 10.000 „ 100 „ — — — — , , 50 p a 500' „ 1000 „ — — — — . 20 „ . 2.0