Izhaja > BESE Kratkočasen in podučen ^ 10. in 25. vsakega )>J> ^ mesca. Jf ' ensko ljudstvo. List 8 Leto II. Miha Brtoncelj in njegove čudovite dogodbe po svetu. . (Spisal Andrejčekov Jože.) ¦fjTDfrTT !" (Dalje.) -HUD* II D I I 7. Mihn Brtoncelj na Polskem. Soince je hudo pripekalo, kakor bi hotelo vse božje stvari sežgati na zemlji. Brtoncelj in njegov tovariš sta koračila prek široke planjave proti slovečemu Krakovu. Obema se je že poznalo, da sta že mnogo pota storila; kajti črevlji so bili raztrgani in sitni palec je ril vedno dalje in dalje iz svoje luknje, ki si jo je izdolbel, kakor bi hotel uiti iz svojega kotišča. Obleka ni bila samo raztrgana, temuč tudi prašna, da se ni več poznalo, kako ve barve je bila nekdaj, lice pa je opeklo soince, da je dobilo že popolnoma cigansko barvo. »O ti preklicana reč ti, kako pa danes zopet žge!" oglasi se Miha brisaje si z rokavom pot s čela; — „jaz že ne morem več dihati, tako me tere vročina, jezik pa mi visi do kolen same snhote. Pojdi, vleziva se nekoliko v senco, da se ohladiva; Bog vedi, kje je še oni prebiti Krakov! — In zraven je še vprašanje, če je kje to mesto na svetu, — če me nisi nalegal? Tebi nič več ne verjamem; celo pot me tolažiš z lepimi besedami, pa vgrizniti le nimam kaj." „Nuj, nuj, nikar ne rentači, saj se meni tudi ne godi bolje. Človek mora nekoliko potrpeti, ako hoče doseči srečo. Saj pravijo, da je celo v nebesa trnjeva pot. Po trpljenje je božje zdravilo, po kterem se rane urno cele. Lupina je v začetku vselej trda, tem slajše pa je potem jedro. — Le potolaži se, predno bo dva dni, bova v Krakovu in ondi si bova odpočila vseh nadlog." Tako je modroval Pludrakovski in tolažil Brton-celjna, ta pa se je vendar kislo držal, ker so ga že noge bolele in lakota trla. Vležeta se pod košato lipo kraj ceste in trudni Miha prijetno zaspi v mebki travi.-------Ko se zbudi, pomaknilo se je soince že precej daleč proti Karpaškim goram in visoka lipa je delala podolgasto senco na travniku. — Mizarja Pludrakovskega ni bilo nikjer, in ravno tako tudi Mihatove kamižole ne, ktero je bil pogrnil po sebi. — „Kam pa ga je pes odnesel z mojo kamišolo?" premišljuje dolgo ter se ozira po planjavi, če ne bi ga kje zapazil, ko pa ne vidi nobene duše, misli si, da se mu je ne mara nalašč skril, ter jame vpiti na vso moč: „Stanko! Stanko! kje pa si? Pojdi no brž in nikar se po nepotrebnem ne mudi; čas bo, da odrineva, soince že zahaja. — Stanko! čuješ!?" ~- Pa vpij, ali ne vpij. Stankota ni bilo nikjer, čeravno se je že Mihatu samega vpitja grlo pokvarilo. »Kaj, ko bi mi bil ta potepin ubežal z mojo ka- mižolo!" prevdarja Brtoncelj, ko ni bilo mizarja od nikoder, — „muhast je ves in poreden, nič mu ni zaupati. — O ti grdun, kako me je zvodil! Tako daleč sem od doma, v čisto neznani deželi, denarja pa nič. Miha, Miha! sedaj se boš učil, kaj je bog pomagaj! — Kako mi je opisoval to deželo, kako se mi bo dobro godilo! sedaj pa že dva mesca stradam po svetu in vendar še ne vem, sem li kuhan ali pečen. — Kam se čem obrniti? Nič, kar dalje pojdem, bom že kam prišel, če tudi med roparje zajdem, saj mi nimajo kaj vzeti. — Ti pa, lažnjiva, nezvesta duša, ti grdogledi rokomavhar, varuj se še kedaj priti Brtonceljnu pred oči! Premel in pretil ti bo vse koščice, da ti jih vsi Poljaki in Judje več ne poravnajo." Tako je robantil Miha dolgo časa, potem pa se golorok napotil dalje po cesti. Kmalo zapazi od daleč bližati se človeka v dolgi suknji in z visokim klobukom na glavi, ki je imel veliko culo oprtano. „To so gotovo fajmošter ali kaplan kake bližnje fare," pravi Brtoncelj sam pri sebi, „ali čudno je, da so tako obloženi. Ne mara tudi kam potujejo, kot jaz; — ravno prav, pojdeva skupaj; oni bodo bolj vedeli pot, kam se je treba obrniti. Poprosil jih bom par krajcarjev. Če imajo le kaj usmiljenega srca, dali mi bodo." — In res pospeši korake, da bi mu fajmošter ne ušli kam v stran. Ko pride bliže, vidi, da ima mož dolgo brado in umetno navihani lasje mahljajo mu po licih. To je Brtonceljna pripravilo v zadrego, da ni prav vedel, je-li to duhovnik, ali kaka druga prikazen. Ptujec videvši, kako ga ta človek opazuje, in da je golorok, izvleče brž iz cule dolgo suknjo ter jo ponudi Mihatu nekaj nerazumljivo godrnjaje. ,,Ta je pravi usmiljeni Samaritan. Lejtesi! suknjo mi ponuja," pravi Miha, stisne klobuk pod pazduho ter se ponižno približa možu. Suknja je bila čedna, vsaj Brtonceljnu se je zdela, ogrnje jo in pravi: „Gospod, kaj mi jo res daste? o Bog vam povrni! Menda ste vedeli, da mi je hudobni mizar ukradel kamižolo. — Kako prav mi bo prišla po noči, ko je zunaj nekoliko hladno." Hvaležno pokima dobremu možu ter hoče iti, — ta pa ga vstavi, in videti, da ne razume judovske nemščine, pravi mu polski: „Prijatelj, čakajte, vi mi niste plačali suknje; pet goldinarjev dajte zanjo!" „Kaj ?" oglasi se Brtoncelj in jeza ga obide," pet goldinarjev za to capo? — Kaj pa mi ponujate, če ne mislite dati. Mar se mislite z menoj norčevati? Ta želja vas naj nikar ne obide, rečem vam; še ne poznate Mihata Brtonceljna, doma z Razborja." „Ne, ne, jaz se ne šalim. Pogodiva se, saj bom odjenjal nektere krajcarje. Koliko pa daste?" pravi tujec in jame hvaliti svojo robo. „Kdo pa ste vi, ki znate tako barantati? — Če se ne motim, ste Jud. Kljukast nos imate, kosmato brado in prodajati znate tudi prav po judovsko. Tako ' 58 y8aj mi je mizar popisal polske Jude. — Veste kaj, oče — ali kar ste že, — obravnajva z lepo to reč, jaz se nerad z ljudmi prepiram. Denarja sedaj nimam, suknje pa mi je zel6 treba, kakor vidite. Potrpite nekoliko, saj vam ni tako sila, ker imate še mnogo blaga v culi. Kedar pridete v Krakov, pa vam vržem nekaj grošev, kar je vredna ta mezelanka. .*• Ali če neradi ča; kate, naj vam da mizar, — hembrej, kako se že zove, koj pozabim to prebito ime, — Žlobn — Žlobodrovski, tako nekako, — mojo kamižolo, ki mi jo je odnese]^ Vredna je še zmiraj toliko, kot vaša suknja. Gotovo ga poznate tistega pijanca, saj je tudi doma v tem kraji, in nemara je tudi Jud, kot vi, saj v cerkvi ga nisem še nikdar videl." Jud se je neznano kislo držal pri vsem tem, da ga je Miha tako prijazno nagovarjal; takova barantija mu ni bila všeč. Zgrabi suknjo ter jo hoče vzeti Mihatu, ta pa ne pomišlja dolgo, temuč položi Juda po dolgoma na tla, vrže mu culo v bližnjo mejo, potem pa jo urno ubere s suknjo vred po cesti, ne mene se za Judovo vpitje in klicanje, naj počaka. — »Vjel me ne bo," misli si po poti, „saj si ves pokvečen; in če bi me tudi, ne bojim se deset tacih. Ce je imel mizar pravico odnesti mi kamižolo s pipo in tobakom vred, zakaj bi pa jaz ne. In takovemu bogatinu, ki je imel še polno culo obleke. To staro suknjo jo že ima ali ne, ne bo se mu nič poznalo, meni pa le prav pride. Razun tega pa je tudi Jud, in Judje so Kristusa križali, zato tudi ni takov greh, ako mu vzemem to betev." Hladni mrak je nastal in Brtoncelj obleče suknjo, ki je bila vsa žnorasta in s širokimi krajci obšita. „Trdno blago je še," pravi sam pri sebi, „obrniti jo bom dal in predelati, pa se bo še nosila, da bo kaj." Ko korači nekaj časa samši po cesti zatopljen v misli, zapazi na desni strani bel gradič ne daleč od ceste. Krog in krog se je potezal velik vrt, za vrtom travniki in polje, zadej v zakotji pa temen les. „Tje-le bom stopil," pravi Brtoncelj, „ne mara dobim službo, ali vsaj kaj vbogajme. Držal se bom prav kislo, bodo mi vsaj verjeli, da sem potreben, če me pa praznega odženč, ti je že šlo za par stopinj." Krene jo s ceste po kostanjevem drevoredu naravnost proti gradu. — Zunaj na klopi je sedel gosposk človek srednjih let in pušil iz dolge pipe, v rokah pa je imel knjigo ter pridno prebiral, da se še ozrl ni, ko se mu je Brtoncelj bližal. Velik, kodrast pes je ležal pri nogah in zdaj pa zdaj potresal z glavo in majal z repom od-ganjaje sitne mrčese, ki mu še o mraku niso dali pokoja. Začuvši človeške korake, vstane počasno, razvera se in poteguje, da mu pokajo udje, potem pa teče nekoliko korakov po dvorišču in jame lajati. Na klopi sedeči graščak odloži knjigo, ter se nekako nevoljuo ozre po oseti, ki ga moti v njegovi zamaknjenosti. *Česa iščeš tii?" vpraša ostro Brtonceljna. Ta sname ponižno klobuk z glave, in potuhnjeno bližaje se pravi jecljaje: „če gospod morda ravno molijo, bom pa počakal, da ne bom motil, saj se ne mudi." „Kdo pravi, da molim?" posili graščaka smeh, „povej, česa bi rad!" „Službe iščem, pa nikjer nič pripravnega ne staknem. Morebiti potrebujejo gospod kacega konjskega hlapca, ali pa volarja, povsod sem pripraven. Tudi sem že nekoliko vajen grajske službe, ker sem bil dva mesca pri neki stari gospej za kočijaža." „Od kod pa si?" praša dalje graščak ter meri Mihata od nog do glave. „Z Razborja sem, pa saj vi ne boste vedeli, kje je to, je precej daleč od tod." „ Jaz te prašam, iz ktere dežele si, ker ne govoriš prav našega jezika." „Iz dežele? — Kranjec sem, moj oče in mati pa jjista tu nekje na Polskem. Izpraševal sem že po njima, /pa nobenega sledu ni nikjer, kot bi se bila v zemljo vdrla." ,,Pri meni že ne moreš ostati, imam dovelj hlapcev. — Pojdi, dve uri od tod je bogat Jud, ki potrebuje pridnega delavca; morda te vzeme v službo." Brtoncelj je nekako prestrašeno gledal slišavši, da bi šel služit k Judu, česar se vendar nobena krščanska duša ne sme lotiti; pa rekel vendar ni, da ne bi šel. — Nekaj časa stoji pred graščakom s pobešenimi očmi, kakor bi kaj tehtnega premišljeval, potem pa pravi: „Denarja nimam in tri dni že nisem užival nič gorcega; ko bi bili gospod tako dobri in bi mi podelili kaj. Za par šestič vam že ni tolikanj, meni pa bi prav prišle." Poberi se mi s pred oči ti „psia krew!" zarohni graščak. „Ti opravljaš dva posla h kratu; najprej iščeš službe, in če ti tu spodleti, pa beračiš. Te ni sram? tak mlad korenjak, močen, in zdrav ko riba, pa berači! — Odlazi, sicer bo druga pela!" In pri tej priči za-vihti pleden bič, ki je ležal na klopi, ter mahne po Brtonceljnu. — „Ti zver ti, kako je hud; menda je danes z levo nogo vstal," godrnja Miha ter se urno pobere po dvorišču. Pri zeleno pobarvani ograji, ki je obdajala lepo obdelani cvetlični vrt, nekoliko postoji ter prevdarja, kam bi jo sedaj krenil. O, kako se je kesal, da ni ostal v domovini, kjer ga vendar niso odganjali z biči od hiše, — da ni ubogal stare tete, temuč raji goljufivega mizarja, ki ga je pripravil v takovo revščino. — „Ljudjč tukaj morajo biti sami Judje," misli si, „sicer ne bi bili tako neusmiljeni." V takovi zamišljenosti ne zapazi brkastega moža, ki je prišel iz vrta in ga dolgo začuden opazoval. „Človek božji, kje pa si dobil to suknjo?" pravi potem Brtonceljnu z grozečim glasom. Miha se strahu stresne, slišati to nenadno vprašanje. Videti pa golorocega delavca pred seboj, ojači se mu zopet srce in ponosno odgovori: „Kje sem jo dobil ? Saj veš, kje se dobi suknja: kupiti se mora, pa je. Nič me ne glej tako izpod brega, meniš, da sem jo ukradel? in mar tebi? — Ti dolgopetnež ti, kar te je mati rodila, še nisi nosil takove suknje!" „Ukradel si jo, ukradel, ravno moja je!" pravi vrtnar, zgrabi Brtonceljna za rame ter jame klicati: „Aleš! — Vojtek! — pojta brž, jaz sem vjel velicega ptiča, pa krščenega!" Brtoncelj maha ljato krog sebe ter hoče ubežati, pa v tem trenotku zgrabita ga dva hlapca prišed iz hleva, ter ga tirata na vrtnarjevo povelje v grad. „Gospod!" pravi vrtnar graščaku, „sedaj ga imam tatu. ki mi je zadnjič ukradel suknjo, nemara ima tudi vašo sreberno tobačnico, ki ste jo pozabili na vrtu, in je potem ni bilo več. — Le poglejte, prav moja suknja je: tukaj-le na levem komolcu je bila raztrgana in kuharica Maruša mi jo je zašila, podleka pa je pisana z. rudečimi in višnelimi progami. Moja je, pa je." Brtoncelj je bil v hudi zadregi, sam ni vedel,' kako bi se opravičeval. Da je suknjo Judu vzel, si ni 59 upal povedati, pa saj bi mu tudi verjeli ne bili, pripravne laži pa si tudi ni mogel koj izmisliti v tej stiski. — „Ne, pane, jaz nisem ukralel suknje; našel — čem reči — kupil sem jo pri nekem starinarji." „ Vidiš, kako lažeš," odvrne graščak, „koj si se zagovoril, tudi se ti, na obrazu bere, da nisi nedolžen; rudeč si, ko rak. — Hajdi, hlapca! zaprita ga v spodnjo klet, kjer že sedi en takov ptiček, jutri pa ju izročim sodniji. Danes je dober lov, dva sta se že vjela, sedaj bi še gozdnega tatu rad staknil, morda tudi sam pride v past." Vse Brtonceljnove prošnje so bile zastonj, moral je v temno klet, do ktere so peljale kamenite stopnice. Močna vrata so zakrčala in hlapca porineta Mihata v luknjo, potem pa zopet zapreta. (Dalje prihodnjič.) _________ i Vaprja vas blizo Gospe svete na Koroškem. (Spisal Davorin Trstenjak) Tam, kjer je stalo nekdaj slavno slovensko-rimsko mesto V i r u n u m v okolici gospesvetski, dan današnji stoji vas, ktero Koroški Slovenci imenujejo: Vaprja vas, Nemci pa: Arendorf, v sredovečnih listinah pa najdemo oblike: Arpen- in Arbendorf, kar je popačeno in ponemčeno iz: vaprja vas. Vaprja vas pomenja toliko kot: merjasčeva vas, staro-slov. BEIlPt, v e p r, latinski: a p e r, anglosaks. ha far, latvijski: vepris, meresec. Za slovenskega zgodovino- in basnoslovca je Vaprja vas neskončno znamenita, ker poznamenovanje vesi, do dnešnjega dne še med slovenskim ljudstvom navadno in živo, opominja na staro basen, ktero je grški pisatelj Suidas zapisal o početku imena: Virunum, ali kakor on piše: Bfjpowov:. Besede njegove se glasijo: Velike težine veper, od Boga poslan, je poškodoval polje. Da-siravno ga je dosti jih napadalo, vendar niso nič opravili, dokler ni eden mož na tla vrženega vepra si na rame naložil; Noričani so po tem kričali: eden mož, kar se v jihovem jeziku glasi: B e r u n u s (B>;povvou<;), zato je mesto dobilo ime: B e r u n i o n (Br^ouviov). Noričani so toraj takrat, ko je obviknola ta razlaga mestnega imena: Virunium, Virunum, že latinski govorili, ker „vir unus," ali kakor Suidas piše: „berunus," druga pomenjati ne more, nego: en edin mož, ali pa: en sam mož. Jaz mislim, da se je mesto izprvega velelo: Vaprie, in da še le rimškutarski prebivalci mesta porabivši narodno sporočilo o jegovem početku, so ime mesta prekrstili. Kako se je moglo ime vaprija ves do dnešnjega dne ohraniti, ako nebi _________ *) Latinski prestavljavec je grški stavek tako preložil; Vastce moliš aper divinitus immissus agrum va-stabat. Hunc, quamvis omnes adgrederentur, nihil tamen pioficiebant, doneč vir q u i d a m aprum postratum in tumeros imposuit, nnde Norici clamabant: vir unus! quod in propria lingva sonat: Virunus, propter qnod urbs Virunus appellabatur, Suidas pa piše: „ol Se "N »p t not '85re/3o7j<7av : ETj av>j'p ! TrjiSiu )pouvco?, o$ev >jjro\ts B7jpowcov rxX>pj." v tej okolici prebivali nepretrgama ednoisti slovenski prebivalci? Koj hi, kakor nekteri zgodovinoslovci trde, tukaj prvi prebivalci bili Kelti, bi se mogli vzdržati do šestega stoletja po Kristu, v kterem po gotovih iztočni-kih že nahajamo Slovence na Koroškem. To ne da se dokazati z nikakoršnimi gotovimi spričali, in tudi ni verjetno. Virunum je bilo za Rimljane slavno veliko mesto. Po svoji politiki so Rimljani si silno prizadevali vsa premagana mesta koj pori m č it i, zasajali so v nje rimske koloniste (naselbenike), in v uredih iu učeliščih je mogla vladati latinščina, ker ostro so se držali svojega načela: „Ubi Romanus vincit, Romanus habitat!" (kjerRimljan zmaga, tudi Rimljan prebiva.) Le na deželi, po planinah se je ohranil jezik prvotnih prebivalcev, vladale so enake razmčre, ktere danes najdemo po slovenskih deželah podvrženih oblasti nemškej. Virunum je imelo slaven velikansk tempelj, ostanke še je vidil koroškonemški pisatelj Brunner, kteri se je čudil nad lepimi slikarijami, ki so se za njega še vi-dile na stenah tempeljna. Vse starotine sta pokupila takrat dva Angleža, ker v domovini ni bilo moža, kteri bi je otel. Poslane so bile po ladji v Angležko, ali niso prišle na odločeno mesto, ker burja morska je brod pokončala. Kakošna zguba za zgodovino in znanost sploh! Virunum je gotovo pokončal Attila, ko je iz Panonie šel v Gallio, ali pa Gotini, kteri so tudi po Koroškem razsajali. Ime: Vaprja vas pa še danas opominja na vapra od Boga poslanega, kteri je poškodoval virunsko polje. Kaj pomeni ta veper v virunski povesti? Diethmar meziborski piše o polabskoslovenskem mestu Retra, da so tam častili boga Svarožiča (Zuarasici). Svarožič je bil sin Svarogov, kterega so staroruski letopisci primerjali Hephaistu, toda bog nebeške svitlobe in vedrine. Sin Svarogov se v staroruskih letopisih tudi imenuje solnce z priimkom: Da ž bog, toda je Svarožič bil solnčen bog. Diethmar piše dalje, da se je pri mestu Retra, ako se je približevala kakošna vojska ali punt, pokazal iz morja velik veper, njegov beli kel (zob) se je lesketal iz morskih pen, veper se je kotal in tresel strahovito v vodi. Veper je toraj mogel imeti poseben pomen v slovenski mythologiji. Vladanje o vojski in zmagi je pri starih Slovenih imel Bog sol ne a, ali groma in bliska, v jegovo častje toraj spada veper. V zvezi s tema božanstvoma ga tudi nahajamo v mythih sorodnih indo-evropskih (indogermanskih, arjanskih) narodov Zmago-nosni persiški kralj nebes: Behram, se veli veper, v egiptski hieroglvfiki je veper znamenje škodljivega in nesrečonosnega človeka, solnčni bog A d o n i s pade skoz zob veprov, toda v adonisovem mythu je veper svmbol zime, ravno tako po skandinavski povesti veper rani O din a, boga solnca, v grškem mythu je katydonski veper znamenje dereče reke, kakor učeni Pott razlaga, toraj sopet symbol razdora. V staroindijski mythologiji se veli bog bliska in groma: Indra — pogostem: v&raha, to je veper, ker gromski viharji vse izrnjejo, kakor veper. Veper je toraj symbol sovražnih naturnih moči, burnih oblakov, zimske mokrote, dereče plohe, zato ga v slovanski mythologiji nahajamo v zavezi z morjem. Njegov premagalec pa je sopet novorojeni, v mladoletji ojačeni solnčni bog, zato na Štajerskem nahajamo dva spomenika, kakor rjoveči lev, symbol solnca, pod svojo taco drži veprovo glavo, in pri Valvasorju je iz Lazia posneta podobščina, najdena v Noriku, 60 kakor krepak mož s sulico prebada vepra, — zraven pa na ednem križevatem čoku leži bikova glava — svmbol mladoletnega so In ca. Virunska povest o zmagi vepra po edinem možu toraj tudi ima mvthologični pomen; ta edini mož, ki vepra zakole, ni drug, nego solnčni bog, premagalec zime, mokrote, zimskih de-rečih voda, zimske bore, ktero je v prirodi svmbolizoval veper, v etničnem (nravnem) zmislu pa je bil podoba puntarije in vsake nesreče, ktero vojska prinese. Že v Novicah sem omenil da rojen Virunčan z imenom: Dripponius (ime se lepo da izpeljati iz slovenskega: dripam, lacero, raztrgam) je v Rimu umrl pri priložnosti neke vstaje, kramole, puntarenja. Napis ves, lepo obrazen, najdeš v Jabornekovi knigi: Karnterns romische Alterthttmer in Abbildungen. Na omenjenem kamnu stoji: „obiit Romae in jecatione." Ke le besede „jecatio" vsa latinščina nepozna, je gotovo iz jezika Nori čano v, in le edini slo venski jezik pozna besedo: jeknem, jekati, v pomenu: allidere, anstossen, anprallen, raztreskati razdrznoti i. t. d. Staroslavni Korotanec jeli te ne bode enkrat oplamen-ila sveta navdušenost, in te zdramila iz narodnega spanja? Glej kakšno slavno zgodovino rinaš pred seboj! Slavček. Mrak gor6, dolino krije, V miru vsa narava spi, Iz obnebja luna sije, Zvezde sestrice budi; Drobne ptice so pospale V drevja listni posteljci, Ki so živo prepevale Dnevu pesem radosti Po dolini potok lije, V tek šumljaje dalj hiti, Valčke riblje, valčke vije, Jih oživlja, pogubi. Tik krog njega je grmičje, Skrit domuje tamkej ptič, Pozne ure nočne kliče V pesmih milih ljub samic. Petje sladko razodeva Žalost pevca nočnega, Hrepenenje čut ogreva, Pevat' sili — slavčeka. Slavček mili! kaj žaluješ, Kam ti pesmice drobniš? Kam otožno ti zdihuješ, Kaj si vošiš, kaj želiš? Oh, v daljavo se ločila Je od tebe sestrica, Drug grmič si izvolila V dom je kraja tujega. Daleč, daleč srček vleče Tebe — pevca — daleč proč, Tje hrepen beži goreče, Tje za zdihom zdih gre vroč. V noči pozni ne miruješ, Ljubav spavat' ti ne da, Žal, osodo objokuješ — Ginjen glasbiš iz srca. Dana tebi ni beseda, Tud' neznan ti je pomen, Ali v glasju se zaveda Cutja tvojega hrepen. Ob potoku žalno pevaš, Skrit v grmiču tožiš sam, Valčkom glase izročevaš V daljno pot — mar kdo vš kam ? Da jih tjekaj ponesejo, Kjer zgube se v reke val, Ko mem grma pritečejo — Oddajaje slavca žal. Tam tovaršica prebiva, Tužni v grmu glas žvrli, Gosta jo gošava skriva, Le v samoti dni živi. Tudi ona čuti tugo, K njemu si nazaj želi, Milo zre na reke strugo, Valček znan ji zašumi: BDraga!" — valček jo pozdravi — _Ti donesem znani glas, Slavček v dalni tam dobravi Svoj opeva zlati čas; Pa minuli srečni dnevi Po ločitvi tvoji so, Hrepeneči žalni spevi Se glasijo — tebi vr6." In končaje, jo pozdravši, Valček milo zašumi, Pot njegova še je daljši V morje pozabljivosti. Tam pozabi naročilo Pevca v grmu drobnega, Z njim vtopi se pozdravilo V vale dna nesrečnega. Mili slavček, slavček drobni! Žvrli nočne pesmice, Poj v samoti, svet hudobni Ure srečne umoril je! Le žaluj po svoji zgubi, Vendar sladka je zavest: Da sestrica tebe ljubi V znanem kraju daljnih mest. .... In ko noč ti zadnja pride Slušat tvojo pesmico, V glasju srce naj razide Ti za ljubo sestrico • ' Skrival je doslej grmiček, Skrije naj te zadnjikrat! Kraj samoten bo grobiček, Kamor pojde slavček spat'. Hrabroslav Pernč. London, največe mesto sedanjega sveta. Cel6 malo mest je še na zemlji, ali pa jih je ke-daj bilo, da bi število njih stanovalcev segalo črez 1 miljon ali pa cel6 do 2 miljonov. Po 1 miljon in še črez šteje zdaj mesto Pariz v Evropi, mesta Peking in Jedo v Aziji, po 2 miljana je imel nekdaj Rim v Evropi, Ni-nive in Babilon v Aziji; ali vsa ta mesta pa presega sedanji London, glavno mesto angleškega gaspodstva. Sprvega je bil London, še v dneh starih Britancev, celtiško mesto; ob času rimske oblasti pa je bil že bolj poglaviten kraj, štel se je za rimsko selišče. Cesar Konstantin ga je z zidovi obdal, ob začetku krščanstva pa mu je dal tudi lestnega škofa. Ko so Saksonci in Angli posedli Britanijo, bil je London od 527 leta sedež enega izmed sedmerih kraljev; 551 let pozneje, to je: leta 878 je kralj Alfred storil glavno mesto celega angleškega kraljestva, in ma je dal tudi posebne pravice; leta 1210 pa je kralj Janez temu kraju dal srensko vred bo, ki še po večjem dandanes velja. Tako je lepo mesto Čedalje bolj rastlo, vzlasti pod vladanjem kraljice Elizabete, ki je vladala od leta 1558 do leta 1603; ona je tudi angleško, irsko in škotsko zeiril/č združila v eno celoto; obrtnijo in kupčijo je močno povzdignila. Leta 1665 je bil London že tako velik, da je kuga 100.000 ljudi pomorila, in da je potem 13.200 hiš pogorelo. V najnovejšem času pa se število stanovalcev in pohištev neizmerno množi. Pohištev se je leta 1839 štelo 243.670, leta 1852 pa 307.722, in sedaj jih je že lahko črez 350.000; ljudi se je 1821 cenilo 1.185.000, leta 1851 pa na 2,361.000, in zdaj se jih sodi že na 3 miljone, in celo še više, tedaj ima samo London toliko drebival-cev, kolikor jih ima Avstralija s svojimi otoki vred. V Londonu se toliko kupčnje in trži, da nikjer v nobenem mestu na zemlji ne tako; za 100 miljonov funtov šterlingov, ali za 1000 miljonov golddinarjev se blaga izpelje, in skoraj tudi toliko vpelje. Neizmerno bogastvo, ki se tako v tem mesta kopiči, je pa vendar silno različno razdeljeno, tako, da zraven bogatinov, ki miljone in miljone premorejo, je večina ljudstva obsojena k prenehanemu trdemu delu, in vendar ostaja v vednem uboštvu, samo golih beračev se šteje čreg 20.000. Visokih in lepih palač in gradov je veliko veliko za premožne, vmes ste kraljevi palači „Bukingam" in pa „St. James," kakor tudi stari grad „Tover;" delalciin reveži pa stanujejo po temnih luknjah in kletih, ali pa prenočujejo na trdem cestnem tlaku. Raznega živeža se porabi tam mnogo, samo volov in telet se zakolje na leto po 200.000, ovec in jagnjet po 1,500.000, prešičeT in prascev pa po 260 000 glav; za perutnino se še ne v6, koliko je povžijejo; pa od vsega tega delalec in revež celo malo dobita; pase se dostikrat z malovred-nimi stvarmi včasih pa tudi z britko lakoto. Kavno taka različnost je med stanovalci po dušni strani. Ljudi vsaktere vere se nahaja v tem velicem mestu. Več ko 700 se šteje vseh cerkev in kapel, med kterimi je stara .Vestminsterska," angličanska „sv. Pavla," in nova katoliška „sv. Jurja," pa skoraj en del ljudstva ne pride skoz leto in dan v nobeno teh cirkva. Učilnic in gojilnic je črez 5000, pa večidel nižega ljudstva ne zna ne brati niti pisati; bolnišnic in ubožnic je okoli 250, pa marsikteri revež mora pod milim nebom konec vzeti. — Za varnost premoženja in blaga, za poštenost in očitno spodobnost čuje 5000 policijskih stražnikov noč in dan, in vendar se šteje v toliki množici okoli 36.000 tatov in skrivačev, 150.000 pijancev, in 150.000 drugih razuzdancev in malopridnežev obojega spola. Po pravici se sme toraj reči, da taka velikost mesta ni nikakoršna dobrota, in tako tudi tukaj veljajo besede: „V sredi, v zlati skledi." — A. Jurinec. ¦ Misel zastran čitalnic na ponudbo. Naše čitalnice, če še toliko koristne, so vendar le brez vse zveze med seboj, torej ni edna po drugi pred propadom zavarovana in tudi niso po sedanjem duhu, ki zahteva druženje enakih moči. Kar je posamezno, je tudi naravi nevšeč, kakor je to že nekdanji ajdovski modrijan Ciceron izgovoril rekoč: „Natura solitarium nibit amat" po slovensko: „Narava posameznega ne ljubi." Hrovati, naši bratje, pravijo: „Slogajači, nesloga tlači." „In unione salus," Mit vereinten Kraften etc. Sami lepi pregovori, kteri nas druženja uče. Ali bi po takem ne bilo prav in koristno za slovanstvo, ako bi se predsedniki vseh slovenskih čitalnic med seboj pis-., meno pogovorili in si vsi ednega višega predsednika vseh slov. čitalnic izvolili, kterega naloga bi bila, vse sebi izročene čitalnice z dobrim ugrevajočim duhom navdajati, naj potrebnejša dela med nje deliti, vzajemno rabo knjig vseh čitalnic vpeljati, posebno pa na tolikanj potrebni vse-ali občnoslovanski književni jezik in pismo napeljevati i. t. d. tako, da bi bila med čitalnicami ravno taka vzajemnost, kakoršna je zdaj med udi vsake čitalnice posebej. Taka vzajemnost bi bila slovstveno in denarno koristna. Nadjati se je, da se bo pri tako velikem številu slovanskih rodoljubov gotovo eden našel, kteri bi iz ljubezni do matere Slave to skrb vsaj za nekoliko časa brezplačno prevzel. Le pomislimo, kako čudno moč in dobiček razvijajo združene dnarne glavnice, kako jaderno se družijo ljudje tudi v drugih zadevah, zakaj bi se tudi čitalnice ne! M. P. Praznik sv. Januarija v Neapolu. Naj veči narodni praznik jena dan sv. Januarija, ki se slavi 19. sept. Ta dan se zbere neštevilna množica ljudi iz vseh krajev v stolni cerkvi. — Cerkev sv. Januarija je ena naj starejših v tem mestu. Sezidal jo je eden izmed prvih vladarjev iz rodovine Anjou (Anžu) v trinajstem stoletji pod vodstvom Nikolaja de Pisano, zel6 slavitega stavitelja onega časa. Sezidana je v gotiškem slogu, ima mnogo krasnih marmorjevih podob, zlatovine in imenitnih slik od slovečih laških slikarjev. Nahaja se v njej 110 stebrov iz granita in drazega afrikanskega marmorja. V tej cerkvi se godi vsako leto meseca maja in septembra oni slavoznani čudež, ko postane kri sv. Januarija, prvega škofa v Neapolu in patrona tega mesta, tekoša. Ta praznik se obhaja z veliko slovesnostjo, in večidel opravlja ta dan službo božjo Neapolski visi škof in kardinal, kterega spremlja obila množica duhovnov in trideset korarjev. V tej cerkvi se hrani truplo tega svetnika v kapelici pod velikim oltarjem. Tu sem priteče omenjeni dan vse ljudstvo, posebno pa Lazaroni, ki imenujejo sv. Januarija svojega očeta. Glava in kri sv. Januarija se hrani v posebnej kapelici, ki je jako krasno in dragoceno opravljena, ter je že marsikacega vladarja v oči zbodla zarad svojega bogastva, ali nihče si ni upal dotakniti se teh dragocenosti dobro vedoč, da bi si s tem nakopal naj večo zamero pri ljudstvu ter bi se Lazaroni prej spuntali, nego kaj tacega dopustili. Dvema v to odlečenima korarjema je dovoljeno podati se v kapelico sv. Januarija, njegovo kri vzet v roke ter jo kazat ljudčm. Ko maša mine, pokaže se ljudstvu kri, ki postane tekoča, ako niso pričujoči svetnika s svojimi grehi [raz-žalili. Naj prej se prinese z veliko pobožnostjo majhina škrinica, v kterej stojite dve sklenici, ena plošnata, druga pa podolgasto okrolga, ki stojite na bombaževej podlagi in v kterih se hrani kri tega svetnika. Ko postavi duhovnik to škrinico na zlati, nalašč v to napravljeni ol-tarček, začne ljudstvo na glas kričati in moliti. Ta prepeva, drugi moli očenaš, tretji litanije, oni poj6 psalme i. t. d. Ko se prinese iz kapelice tudi podoba sv. Januarija, tu se začnč še le pravi krik: vse se topi v solzah, ploska z rokami ter pozdravlja svojega patrona z naj večo častjo. Ta podoba je sreberna s pozlačeno glavo, v kterej se nahaja prava glava tega svetnika. Sv. Januarij je oblečen v rudeči pluvial in ima na glavi infulo (škofovo kapo). Ko pa se postavi podoba na oltar, izleče jej v to odločeni korar prejšino obleko, ogrne jej dragoceni plašč, pretkan z zlatom, na glavo dene infulo ozaljšauo z drazimi biseri, na prsi jej obesi diamantov križ, krog; ledij pa jej opaše z biseri okinčani pas. Ko je sv. Januarij opravljen, vzeme duhoven sklenici, ter je kaže ljudčm. — Po navadi mora strjena kri teči v osemnajstih minutah, ako to leto deželi ne prti nikakoršna nezgoda in ljudjč svetnika niso preveč žalili. Ako kri o pravem času ne teče, jame ljudstvo še huje kričati, tolči se po prsih in prositi sv. Januarija, da bi jim skazal .milost in dovolil, da bi kri tekla. Mnogokrat se pripeti, da kri dolgo ne teče, in tukaj se pokaže pravi značaj laških postopačev (Laza-ronov), ki živč brez vse olike, brez vsega dela, kar tje v en dan, ter večkrat raje stradajo in sirove ribe jedd, nego bi se odpovedali lenobi in se poprijeli dela. — Zgodilo se je že, ako ni kri pritekla o pravem časn, da so ti brezbožneži mašnika vrgli iz cerkve, podobo sv. Januarija z nogami teptali in še več nespodobnih reči počenjali ž njo. Ko pa je začela v cerkvi kri teči, prinesli so svetnika zopet na oltar, jokaje se mu zahvaljevali, dari prinašali in ga imenovali naj boljšega očeta. — Ako kri ne priteče, prerokujejo tisto leto hude vojske, draginjo, bolezen in sploh žalostne čase. Kedar jame kri teči, zagrmč topovi v znamenje, da se je sv. Januarij ljudstva usmilil. — Tudi kraljevi 62 gospe, kake dve ali tri pa njej v naročje. Od vsake j jedi jim je gospa zaporedoma delila kak grižljej tet ] jako vesela bila, da so tak6 rade jedle. Tak6 vesel pa ni bil njen stari oskrbnik, ki je moral ž njo obedovati i On je bil sicer prav poštena duša, ali zaklet sovražnik mačkam. Vendar pa tega ni smel očitno pred svojo I gosp6 kazati. Prigodi se pa, da je gospa morala enkrat i za nekaj dni od doma. Oskrbnik se posluži te pri- 1 ložnosti in mačke tako poplaši, da jih ni bilo nikoli ) več k obedu. Poslušajte pa, kak6 je to storil! Naj- I pred si priskrbi dvorcpen korobač. Čas obeda pride, zvonec zapoje, mačke od vseh strani hite" v obednicc* j in poskačejo na mizo in stole. Nazadnje pride tudi I oskrbnik, zapre" duri, potem pa stopi k mizi ter začne j z desno roko na glas križ delati, rekoč: „V imenu Boga Očeta i. t. d., z levo pa prime za korobač ter j udriha po mačkah, kar le more, jih podi po obednici in naposled jim odpre duri, da se zapored izplazijo. Drugi dan, ko je bilo čas obedovati, ni prišlo še pol maček, a oskrbnik spet začne: V imenn Boga i. t. d., ter ostale spet dobro pretepa. Tretji dan pridete k obedu samo še dve najbolj predrzni, pa tudi te dve ste morali okusiti korobač. Potem pa ni bilo nobene več blizo, ko je bilo čas obedovati. — Čez 8 dni se povrne gospa domu. Čas obedovanja pride, zvonec zap6je, pride gospa, pride oskrbnik, mačka pa celd nobena. Gospa se temu čudi, oskrbnik pa se dela, kakor bi za nič ne vedel. Naposled ga pa vendar vpraša rekoč: „Kje pa ao drage moje mujčice? Kako je to, da jih ni?" Na to reče oskrbnik prav resno: „Milostljiva gospa, jaz ne morem pregruntati, kaj je s temi mačkami. Za B6ga, gotovo je vrag vanje zlezel." — „Kaj govorite," g. oskrbnik, „kako bi bilo to mogoče?" vpraša ga gospa. »Blagovolite me samo po-^ slušati," zaprosi oskrbnik ter dalje govori: „Vi veste, gospa, da imam, ko sem sam doma, navado na glas moliti, in sicer na čislo ali poternušter. Prvi dan, ko ste odšli, pridem jaz in mačke na obed. Tu vzamem čislo iz žepa ter začnem na glas: V imenu Boga i. t. d., mačke pa pobegnejo k durim in oknom. Drugi in tretji dan spet tako delam, potlej pa ni bilo nobene več v obednico." — Gospa tega ni hotela prav verjeti, zato jej še reče oskrbnik: Bote jutri videli, milostljiva gospa. Le privabite nekaj maček k obedu." — Primeren odgovor. Nek popotnik pride v precej velik trg, kjer vidi nekega uradnika — saj dozdevalo se mu je, da je — stati na cesti. Pozdravi ga in vpraša uljudno, koliko je ura? Uradnik, neprijazen, kakor so pogostoma škrici — zlasti pri nas Slovencih — odgovori osorno: „Zdaj je ravno ta čas, ko gonijo vole in bike na vodo." „Tako" — pravi popotnik — „in vi še stojite tukaj?" poslanec je prišel vselej vprašat, če že kri teče, da je to novico brž brž oznanil kralju. Še veča slovesnost pa se obhaja ta dan blizo Neapola v Putevlah (Pozzuoli), kjer je bil ta sv. škof ob glavo djan. Tu se ravno ta dan, ko postane v Nea-polu kri tekoča, tudi po kamenu, na kterem je sv. Januarij smrt storil, kri cedi. Sv. Januarij je bil 22. aprila 305. leta po Kristovem rojstvu po ukazu Drakoncija, predsednika Kampanjskega v Solfatari ob glavo djan, zat6, ker ni hotel darovati paganskim bogovom. — Neka pobožno žena je prestregla njegovo kri v steklenico ter jo hranila na tihem. Osemdeset let pozneje, ko se je preneslo truplo tega svetnika v Neapol, postala je strjena kri tekoča. Odslej se je ponavljala ta prikazen vsako leto nekolikokrat, le kedar je žugala deželi kaka nevarnost, ostala je strjena. J. P. ¦ --......-~~ Shod koroških Slovencev. Shod koroško-slovenskih rodoljubov na Bistrici blizo Pliberka 18. t. m. je obiskalo nad dve sto ljudi in da jih ni prišlo še več, bilo je krivo edino le to, da je bil shod iz prva prepovedan in še-le v zadnjem trenotku davoljen, tako da skoraj nihče ni prav vedel, kako in kaj. — Posvetovalo se je najprej o tem, kaj naj je storiti, ako se razpuste deželni zbori, da se spravijo v koroški deželni zbor vsaj nekteri Slovenci. Po nasvetu g. Poznika se je sklenilo, naj se naroči društvu „Trdnjavi," da sestavi odbor, ki bo to stvar pretresoval in ob enem kandidate za deželni zbor nasvetoval. Predlog, naj odbor v ta namen v zvezo stopi s katoliškim društvom v Celovci ni bil sprejet. — Tabor se je iz mnogih vzrokov preložil od 25. na nedeljo 31. julija; govorilo pa se bo na tem taboru o vpeljavi slovenskega jezika v šole in uradnije, o zavarovalnih bankah in o zedinjenji vseh Slovencev v eno kronovino. Vse te točke, posebno pa zadnja, so se z gromovitimi živio klici sprejele. Razgovora so se vdeleževali gg. Juri Kravt, ki je s svojim domačim govorom posebno dopadal, na to Einspieler Andrej, Poz-nik, Vigele, Wieser, Torkar. — Med zborovanjem je vladala navdušenost in živahnost, kakoršna sicer le malokdaj. Ne moremo dovolj hvaliti praktične misli, sklicevati take shode, ki so prav za prav tabori v manjšej obliki; po njih se bo budila med koroškimi Slovenci politična zavest in pripravljali se bojo za tabore, za volitve in za druge zadeve, pri katerih je treba že nekoliko politične zrelosti. i!________ Smešnice. Kako oskrbnik svoji gospej mačke odpravi. Živela je v nekem gradu stara pa poštena gospa. Imela pa je to posebno lastnost, da je mačke prav zelo štimala in jih zatorej blizo 20 vedno doma redila. Te mačke so bile pa tako naučene, da so iz vseh kotov letele v obednico (soba, kjer se je), kakor hitro so cule zvonec, ki je gosp6 na obed klical. Ko so bile v obednici, skočilo jih je nekaj na mizo, nekaj na stol zraven Zastavice. < -L . 22. Kdo je bil rojen, pa ni umrl? 23. Zakaj tura zidajo? 24. Zakaj turn stoji? 25. Če vržeš kviško je belo, če pa doli pade, je rumeno, kaj je to? Vganjka zastavic v 6. listu: 18. jek (odmev); — 19. kropiva; — 20. nikjer, ker zraste le trta; — 21. kjer nič ni. 63 Ogled po svetu, Aitsrijsko-ogerska driara. Ravno za pirhe je Avstrija, t, j. Cizlajtanija, dobila novo ministerstvo. Težko je stalo grofa Potockega, predno je našel mož, ki so bili pripravljeni stopiti v visoko službo. To se že cel6 ni dalo, da bi bil sestavil tako zvano rparlamentarno" ministerstvo, kakoršno je v pravih ustavnih državah in ki se večidel osnuje iz veČine državnega zbora. Pa kaj, saj tako smo ravno imeli in je propalo, toraj mora kaj druzega priti. Pogledimo tedaj, kteii so novi ministri. Prvosednik je grof Potočki, ki je razun tega tudi minister kmetijstva, kar je nedavno že bil; grof Taaffe, tudi znan iz prejšnjega rainisterstva, imenovan je minister notranjih zadev, pa mu je tudi izročeno vodstvo deželne brambe. Dvrorni svetnik Tschabuschnig (beri: Člabušnik) je minister pravosodja in voditelj miaisterstva za uk in bogočastje. Sekcijski načelnik Distler je voditelj finančnega, Depretis pa kupčijskega ministerstva. Iz tega je razvidno, da osem poslov opravlja pet mož, izmed kterih so samo trije ministri in voditelji nekterih oddelkov; dva pa sta le voditelja in nimata naslova .minister.* Ti možje v tej sestavi gotovo ostanejo le začasno. Kdor pa je upal nagle vesele premembe, menda je že spregledal, da to ne pojde tako brzo. Propadla stranka dunajskih ustavovernežev srpo gleda, kaj se godi in kako se bo snovala nova reč; morda misli, da brez nje ne bo nič in da bo kmalo sopet drugače. Novi vladni možje jo pa tudi božajo in „rešpektirajo," kakor da bi brez te stranke res ne bilo zveličanja, Že pri nabiranji novih ministrov je čudno ravnal Potočki, ker si je tolikanj prizadeval, da pridobi kakega levičnjaka. Pa kar je, to je! praša se, kaj bo posihdob. Zelo so stregli na to, da bi nova vlada skorej kaj razglasila in povedala, kako misli krmilo obračati. In res je Dunajčanka (Wiener-Zeitung) nekaj povedala o tem: ali — vse je mrmralo zarad tega, nihče ni zadovoljen. Vremensko znamenje v pratiki novih ministrov tedaj nič kaj veselega ne obeta, ne vemo, kako bo, ako nebo samo ne prinese boljših dni. Sicer pa je bilo do zdaj le mnogo besedi, videli bomo, kako-Jna bojo dela. Kakor se obrača, ne bodo razpuščali državnega in deželskih zborov; za gotovo pa menda vse to ni še določeno. Državni zbor 8 poslansko in gosposko zbornico vred je bil samo odložen; prvosednik poslanske zbornice je v končnem govoru zeI6 mahal po nasprotnikih, govoril je nekako neslano v svoji sveti jezi, da so po pravici skorej vsi časniki grdo razkavsali njegove besede. Tudi gosposka zbornica je na zadnjo uro še sklenila neko resolucijo in se je enako vrhovatilo, kakor med poslanci. Nemci se sploh silno boj6 za ustavo, a bogme, kdo vam jo bo jemal, če se vredi tako, da bojo vsi narodje zadovoljni ž njo? Federalizem njim je strašilo, da nikoli tacega, in ne vemo, kakošno previdnost imajo nekteri gospodje, ker v svoji pre-ttodrosti trde, da federalizem mora razrušiti Avstrijo. Tudi Ogri nekaj rešetajo s svojim ministerstvom in se menda v kratkem kaj spremeni. Tonanje države. Na Francoskem bo ljudstvo glasovalo o novi ustavi in to početje se imenuje plebiscit, o kterem Je že delj časa mnogo pisari in govori. — Na Španskem Jo bil iz nova velik nemir in se je sopet kri prelivala. — "a Romunskem bi tudi imeli dobiti nove ministre, Pa se jim še huje godi zanje, ko pri nas. Razne novice. Hatiea v Ljubljani bode za leto 1870. dala svojim udom sledeče knjige: 1. Slovenski Staj ar 3. snopič; — 2. Schodlerjeve knjige prirode 2. snopič; — 3. Koseškega pesniška dela; — 4. Letopis; — 5. Slovenskega atlanta 2. snopič (severno in jnžno Ameriko, pa Azijo). Res prav izvrstno knjige, ki jih je izdala Matica lanskega leta, privabile so mnogo novih udov, nadjamo se, da tekoče leto še več udov pristopi. Koroški Slovenci! tudi vi pokažite, da je vam mar za izobraženje vašega milega jezika in pristopite v obilnišem številu k društvu, ki ima tako blag naineu. Letnina iznaša 2 gld. *) Število prefiTaleer nekterih mest na Avstrijsko-Oger-skem po najnovejšem številjenji. Dunaj šteje 825.165, — Praga 157.275, — Trst 120.050, — Lvov 87.105, — Gradec 80.723, — Brno 73.464, — Line 30.519, — Brašovec 28.014, — Ljubljana 23.032, — Zagreb 20.637, — Novi sad 19.266, — Salcburg 19.325, — Sibinj 18.998, — Reka 18.809, — Osiek 17.291, — InŠbruk 17.134, — Celovec 15.200, — Maribor 13.503. Slovenski pravnik bode ime slov. časopisu, ki ga Lo začel izdajati naš slavnoznani rojak g. dr. Razlag v Ljubljani 1. in 15. vsakega meseca na celi poli. Namenjen je ta list posebno mladim sodnikom, političnim uradnikom, odvetnikom, bilježnikom, županom in porotnikom, da bodo z njegovo pomočjo lehko in veseli opravljali svoja težka opravila. Cena mu je od 1. rožnika do konca leta samo 2 gold. »Opis Trsta in njegove okolice 1. t. d." Prvi snopič tega dela, ktero na svitlo daje g. J. Godina-Veruelski, prišel je te dni na dan. Razvidno je iz njega, da bo knjiga prav zanimiva, naj se torej naročniki oglašajo T prav obilnem števili. Dr. G. Krek je imenovan za profesorja slovanskega jezikoslovja na vseučilišči v Gradcu, profesor Bradaška pa za ravnatelja gimnazije Varaždinske. »Dim" je naslov povesti, ktero je iz ruskega poslovenil g. M. Samec, medicinec v Gradcu. To delo slovi že v raznih evropskih jezikih, v slovenskem izide mesca junija t. 1. ter velja 1 gld. po naročbi, ki naj se pošilja g. prestavljalcu (Graz, Heinrichstrasse Nr. 5). Kako se je nemsko*ar spreobrnil poroča „Slov. Gosp.* takole: Pretekli teden je bilo v Mariboru nabiranje vojakov (rekrutiranje). Neki N., znan kot strašen nemškutar iz okolice, je bil neki dan zlo razkačen in je hudo psova! po mestu med drugim pa tudi rekel: Bil sem dozdaj najhujši nemškutar, bil sem zato pri vseh ferfasungstagih in povsod sem delal le samo za ferfasungstrajlarje in proti Slovencem, pa kaj imam zdaj za to hudo nemškutarijo? Mislil"sera, da mi nobenega sina ne bodo k vojakom vzeli, če bom prar nemškutaril, zdaj pa so mi en dan vzeli dva. Presneta para, to imam zdaj plačilo za nemškutarenje t Dr. Giskra. je baje prosil, naj bi ga cesar povzdignil v baronski stan. Sic transit gloria democratiae teutonicae! Feldmartal less je 13. t. m. na Dunaji umeri. *) Poverjeništvo za Celovec in bližnje kraje je mesto rajnega brata prevzel Šimen Janežič, ck. poročnik v zač. pokoji. Oglasnik. Dohodki dražbe sv. Hohora I. 1870. ¦ ' '¦ -' gold. kr č. dosmrtni udje: Bitenc Jože, kmečki sin v Šmartne pri Gornjem gradu 15 — Košir Janez, kaplan pri Sv. Mariji v Rušah (H. pol.) 8 — Kurnik Jožefa v Št. Petru pri Radgoni..... 15 — Pintar Lenka, posestnica v Kranjski gori . . ._.. . 15 — Kobler Mica, gostja v Selcih . . . . . . '. . 15' '_ Celmar Alojz, hišnik v Ptuji (II. pol.)..... 8 — Kastelec Ana, dekle v Zatičini........ 15 __ Turšič Neža, dekle v Zatičini.......¦. 15 — č. letni udje: F. "Vigele, posestnik na Ziljski Bistrici..... 5 — P. Zuvičič, plovan na Tersatu......, . 14 — Fr. Kene, kurat v Zavodnji......... 7 __ V. Matjan, župnik v Risani......... 34 — O. Miloslav Pfeifer, samost. nadzornik v Paznu . . 27 — Drag. Fabris, dekan v Buzetu . . ....... 18 90 J. Zasjoda, lokalist v Lučinah........ 4 — J. Tomel, kaplan v Hinjah......... 30 — Fl. Zalokar, kurat v Lokvi......... 16 — A. Guzaj, kaplan na Paki.......... 22 — A. Božič, kurat na Otlici.......... 12 — E. Rezek, prof. bogoslovja v Admontu .... 9 90 S. Muden, župnik v Slov. Plajberze...... 8 — J. Simončič, kaplan priv Sv. Lorencu v Puščavi . . 35 — A. Jkiandelc, kaplan v Škofji Loki....... 111 50 S. Jalen, kaplan v Košani.......... 5 A. Sfiligoj, vikar v Lokavici......... 15 — J. Godec, fajmošter v Glinjah........ 16 — O. Bend. Hrtiš, kaplan pri sv. Trojici v Halozah . 33 30 J. Floriaučič, dekan v Gornem gradu ..... 283 90 M. Veble, župnik v Kapelah......... 13 — J. Kaplenk, fajmošter v Blokah....... 29 80 J. Gomilšak, kaplan v Radgoni ....... 14 — A. Milar, fajmošter v Kotmari vesi...... 39 — Fr. Rup, kaplan v Gradiščah ........ 31 40 Fr. Šveiger, kaplan v Kočevji........ 21 — BI. Artelj, župnik v Kronjski gori ...... 25 — M. Globočrdk, fajmošter v RibniGi ...... 51 — J. Stuhec, župnik v Polenšaku........ 21 50 J. Budna, nadučitelj na Vranskem ...... 15 80 E. Janžek, kaplan v Vidmu......., . 117 50 Fr. Lorenčič, župnik v Mali Nedelji...... 74 40 D. Grobelnik, kurat v Belih vodah...... 15 — J. Košir, kaplan pri sv-. Mariji v Rušah .... 80 J. Rozman, dekan v Konjicah • ¦ ,..... 248 80 A. Nagv, dekan v Čerkovcah ........ 84 50 J. Kukovec, kaplan pri sv. Petrn blizo Radgone . 70 — J. Rozman, dekan v Trebnjem (2. poš.)..... 19 — J. Kumar, vikar na Brestovici........ 16 — J. Pekovec1, duh. poni. v Selcih ....... 62 — M. Cnden, dekan v Kap H.......... 41 — Dr. J. Vošujak, prost v Ptuji........ 424 10 V. Par, dekan v Marnberze......... 35 — Fr. Kepec, kaplan v Kostanjevici....... 66 — M. Brnmen, ck. poročnik pri Sv. Križu blizo Lutomera 68 40 J. Simonič, fajmošter v Serdiščeh....... 42 40 L. Mazek, kaplan v Zagorji......... 43 — H. Križan, fajm. v, Št. Janžu na Vinski gori ... 48 — V. Orel, fajmošter pr. sv. Križu na Goriškem . . 30 — J. Janežič, bukvovez v Cerknici...... 60 — Gr. Jakelj, kaplan v Zatičini........ 59 90 J. Bonner, dekan na Vrhniki ........ 80 30 S. Vilfan, prost v Novem mestu...... . 115 30 M. Braucher, župnik v Ospi ........ 13 — Fr. Remec, duh. pomočnik v Trstu....... 179 50 5L lire, korvikar v Gorici za Miren in Št. Peter . 104 — A- Juh, kaplan v Černičah ......... 45 80 J. Kovačič, dekan v Idriji......... 191 90 čč. gg. J. Dolničar 3 gld. 5kr..N. Kralj 1, J. Zelen 2, K. Mihelač 2, M. Žibert 1, D. Terstenjak 2, Kr. Engelman 1, :Fr. Fabjančič 1, A. Piskar 4, O. E. Karnfeld 1, J. Pajtler 2, A. Ditrih 1, Fr. Linko 1 . 22 5 Vkup 3468 gL~85 (Dalje prihodnjič.) u - Dohodki za Janežičevo nslaoovitev. gold. Prenesek iz zadnjega lista..... 580 Poslali so na dalje gospodje : 272 G. J. Toman v Kamni gorici.......2 273 Moh. družniki v Otlici .........1 274 „ „ v Gradu ......... - 275 „ „ v Radolici......... 1 276 „ „ na Dovjem......... 4 277 „ „ na Breznici ........ 3 278 „ „ v Kropi.......... — 279 „ „ v Polhovem gradcu ....... 2 280 „ „ v Paznu.......... 1 281 » * v Latišji ......... — 282 „ „ v Lokavici......... 1 283 „ „ pri sv. Frančišku...... 1 284 „ „ pri sv. Trojici v Halozah ... 3 285 J. Zablatnik, provizor na Domačale .... 1 286 Moh. družniki v Kotmari vesi....... 4 287 „ „ v Kočevji......... — 288 fl „ v Kranjski gori....... 2 289 „ „ v Polenšaku........ 1 290 Fr. Lorenčič, župnik v Mali Nedelji..... — 291 Moh. družniki v Selci.......... 3 292 „ „ v Kostanjevici dek. Leskovške . . 1 293 B »v Serdiščah ........ 2 294 „ „ v Cerknici......... 1 295 Mica Prosnik v Herjulu......... 1 296 Moh. drnžniki Vrhniške dekanije...... 3 297 B „ Novo meške dekanije..... 1 298 J. Zorman, župnik v Katinari....... 2 299 J. Jančar, učitelj v Katinari....... — 300 Moh. družniki v Katinari ........ — (Dalje prihodnjič.) Skupnina 629 gl. V Celovcu 10. aprila 1870. Odbor. kr. 40 20 40 40 40 20 30 60 43 40 40 20 9Q 40 70 70 60 40 3 t /juid cena. Povsod po vaganu prerajtana. Ime žita Celovcu Ljubljani Mariboru Varaždinu !f < 3 > P- p- P- p. "1 gld. | kr. | gld. | kr. gld.! kr. gld. ikr.jgld. |kr„ Pšenica .... 5 43 5 10 4 70 4 40 5 Rež ..... 3 65 3 40 3 20 3 50 3 Ječmen .... 5 75 3 — — — 3 - 3 Ajda..... 2 148 3 — 2 90 2 i 80 3 Turšica .... 3 32 3 - 3 — 3 ,50 3 Proso (Pšeno) . . 4 88 2 90 2 40 2 70 3 2 38 2 50 2 10 2 5 2 Krompir . ... — — — — 1 40 2 - 1 70» Fižol ..... i i " — 4 48 herzi na Donaji 22. aprila 1870. 5% metalike . 60 gld. 65 kr. Nadavekna srebro 120 gld. 35 kr j Narodno posojilo 69 B 70 „ Cekini .... 5 „ 85'A . -. Dopisovalnica. Drušbina. V. M, v Kari. pomoto smo popravili. « Besednikova. J.S. v Sk. Poslano prejeli, prav lepa hvalaM Le večkrat kaj! -- J. Ev. M. v L. Srčno se zahvalujemo za p<« šiljaltev. — J. P. v P. Prejeli! hvala! —