105. številka.
„IDINOBT"
uliam pn trikrat na tf><{i-n t leatio tedanjih ob torkih, oetPtUih
m aobotnh. /.jutranje itdniij" izhaja ob H. uri zjutraj. tečemo pa oh T. uri ?«i'«r, — Obojno izdanje i>lMr :
K J«lll»ll ITfHK' . f.	—.HI1, l«V«l AvlUri)« ( 1.4»
tu tli pMM . . ,	tjl . . .
*a pol lata . , .	.S.— ... a.—
M VM l»IO . . ,	10.— ... >*.—
*e Jenlje utr.
Poaatničfe atuvilko ne dohirajn t prodajal nieah tobaka v lrntn po 9 siti-., ii»en l'r«U po 9 nvč. Sobotno večerno izilMiij« v Irntn 4 ni.. iiven Trsta S nč.
tnje z* nedeljo 1. septembra
(▼ Trata, t soboto zvečer dne BI. avgusta 1895.)
Tečaj XX.
EDINOST
Oi;Imi a« rneiine po taritu * petitu; j\
na»h>Ve t debelimi črkami »e plftivil|e
proator, kolikor oh^ega i alatnih »r.tic. t'nilnim nmurtniro in javiierahvalo, domači omiliti itd. «i< računajo po ponudbi'
V»i doptai naj »o poAiljajo urodniiUu 'J lir« »'murm.i it. 13. V** t o pi-<a> iu.>r. hiti franko»ano, kur nofrankov ina ne ■prej Hiiajo, Rokopiai no no fračajo.
Glasilo slovenskega političnega druiti
Naročnino. reklamacijo in ogla«« npr«, jeiua n fir iirni.it fO ulic* Mulino pn--culo hit. II. nadit, Odprta rek Um« •o proita po»tniue.
PrlmOPBkO.	„r »Mm^HJ*
Castitim našim gg. naročnikom.
Nekoji naši gg. naročniki vrnili so nam brez vsakega vzroka poslane jim postne naloge za naročnino zastano do I. julija t. I Vsled tega vstavimo jim prihodnji list, ter izročimo iztijevanje odvetniku. Kdor prejema list, ima tudi dolžnost, plačevati ga. Toliko v znamenje, da ne hode neutemeljenih pritožb.
Fpravnistvo.
Po petindvajsetletnici v Metzu.
PariSki časnik „Matin" poslal je svojega poročevalca v Metz, da se ondi ob priliki 25-letnice bojev na Meškem polji pouči o načinu uprave in germanizacije v zasedenih deželah Al« zaciji in Lotaringiji.
Pri mestnem predstojniku, nekem gospodu Kramarju, tako poroča „Politik", izvedel je malo prijetnega, a tudi nič tacega, kar bi francoske čitatelje zumoglo zelo razburiti. Toliko bolj vzne-mirljiva pak so bila poročila pri Abć Collinu, svojefasnem predstojniku protianektistične družbe. Le-ta gospod duhovnik, v svojem srcu in duhu pristen Francoz, dejal je o sedanjem položaji v Alzaciji in Lotaringiji na blizu tako-le:
NaSe ljudstvo se je v poslednjih 25 letih nekako udalo usodi, ki je je zadela leta 1870., ker si za prvo pomagati ne more. Germanizaciji, ki se po brezobzirnem postopanji pruske vlade siri med narodom, ni odpora, čeravno je slednje srce francosko kot je bilo pred 25 leti. Vse čaka ugodnega trenotka, reditelja iz železne pruske sužuosti in se Čuti ko jastreb v jeli, v katero ga je zaprla kruta roka brezsrčmka. Kdaj pa pride ta rešitelj ? To je drugo vpraSanje. Za vprvo na vojno ni misliti in pozneje morda celo ne. Vsaj je Trierški biskup baje dejal, da je Nemčija zidana za dobrih 500 let.
Germanizacija prodira med ljudstvo danes površno, a prodira vendarle in kaj je temu krivo? V prvi vrsti neredne razmere v Franciji in strogo sistematična uredba pruske uprave — vse to vpliva nehote na narod, kateri se ne more odte-zati takemu uplivu. 8 časoma utegne ideja nem-štva pregnati popolnoma francoski vpliv in iztr-gati iz src p9slednjo iskrico francoskega patri* jotizina.
Tako Abć Collin.
To poročilo iz Alzacije daje nam neizmerno mnogo misliti, kajti razmere v onih deželah so za las podobne vsem političkim razmeram v de* želah, kjer si hočejo priboriti Nemci hegemonijo nad drugorodci; sistem ponemčevanja je po vsem svetu jednak.
To jo stara pesem, ki ima večno jeden in isti refren; vendar bi želeli, da nas čuje gospod Abe Collin, kako odgovarjamo mi na to pesem.
PODLISTEK. Čuvajmo svoje prastariie.
(Dalje).
Liže nekaj let rabi nam v knjižnej slovenščini prepogost oma pridevni deležnik na: oi? in cA, na mestu prislovnega na: ajc, uje in e in dozdeva se mi, da se je vtihotapila t.a raba k nam iz hrvaščine, ki je izgubila piislovni stari svoj deležnik po tako zvanem .ilirskem pokretu". Res je sicer, da nam služi pridevni deležnik ne samo kot prilastek, na pr. »Krdelo leteče seda v valove bežeče, — k malu bo dež, ker zaprla seje bodeča moja neža, — njegov prst kaže pot deročim rekam" i. t. d. in kot jtrilastek v okrajšanih stavkih, na pr. „vsliši glase, k tebi vpijoče, — dim se bliža dolinam, pokojno živečim," i. t. d., nego tudi kot tlopoeedek, na pr. .gospod je odprl svoja usta rekoč, — gospa pa pravi govoreč* i. t. d., — ali njegova raba na mestu prislovnega deležnika je le izjema, vsem drugim Slovanom, izimši Srbe in Hrvate, neznana, in vrli tega je rekoi nepravilna oblika, ker dovršuiki ne stvarjajo de-
Iz gornjega poročila je sklepati, da mora biti alzaško prebivalstvo zelo naivno, ako si da uplivati po dejstvih, ki vladajo danes tako v Franciji kakor v Prusiji in tem dejstvom na ljubo žrtvujejo na žrtveniku pruske pohotnosti svoje francosko prepričanje,
Ta narod meni in to menenje mu je gotovo vcepljeno od pruskih intrigantov, ki so plačani za to, da zatirajo v srcu naroda alzaškega in lo-lotarinškega slednjo iskrico francoskega čustvovanja, — ta narod meni pač tako: poglejmo si našo Francijo, kako razdrapana je v svoji notranjosti, kake nestalne in za obstoj države opasne razmere vladajo ondi v srci domovine Francozov in kako redno, trezno in uzorno je vse v tej N e m č i j i, ki nas je odtrgala od naše neredne matere Francije; — ali ne kaže torej spremeniti svojega čustvovanja in prestopiti v tabor redu in pokoja? Jako boli to naše srce, da se moramo izneveriti svojim uzorom, svojemu narodu, ali biti mora, ker nam sedanji sistem v domovini jemlje vsako spoštovanje do istega, a sistem, ki vlada v Nemčiji, vzbuja spoštovanje do iste. To je menenje, ki se baje Siri čedalje bolj med narodom zasedenih provincij in ki postaje čedalje opasniSe francoskemu mišljenju narodu.
V očigled temu dejstvu moramo glasno izjaviti, da nas v srce boli ta položaj v onih deželah, koder širi pruski kragulj svoje peroti v istej obliki, kakor med Slovani — boli nas in zakaj ? Ker moramo soditi, da je ljudstvo v Alzaciji in Lotaringiji zaslepljeno po pruski zvijačnosti. Ta narod, ki vsaj za sedaj odmiče svoje spoštovanje od Francije, ker vladajo ondi danes neredne razmere, kar nič ne misli na to, kdo pak je kriv, da je temu tako ? ! Ono ne misli na to, ker te misli mu zatirajo pruski agentje, da je baš ta Nemčija ona h a r p i j a, ki je zanesla nesnago v politične razmere na Francoskem, ta Nemčija s pripomočjo svojih političnih lakajev, Židov, znamenom, da v prvi vrsti oslabi spoštovanje v srcu naroda francoskega samega do svojih voditeljev. Kajti kdor hoče uničiti ugled in poštenje svojega nasprotnika, oblatiti mu mora dobo ime na prefrigan način, samega sebe pa obdajati z glorijo lepe navideznosti. To se dogaja često v življenji posamičnikov, toda v veči meri v življenji držav in narodov. Ju Prus v svoji prirojeni lakomnosti in brezobzirnosti ima baS vse iste zmožnosti, da kompromituje svojega političnega nasprotnika in stavlja sebe v slavo. Tak je Prus v privatnem življenji, tak je tudi v političnem. In s teini svojimi lastnostmi dosegel je, da se je v provincijali, zasedenih po Nemcih, jel narod — ako smemo verjeti gornjemu poročilu — obračati od matere domovine in se po-
ležnika v sedanjem času; na mestu pridevnega deležnika: govoreč, bi pa dokaj pristojnejše stal ali prislovu) deležnik: gororč, ali pa tretja osoba jednine : govori
Ni dolgo temu nazaj, obretel sem nekde divomasleno to-le povitico: .Kaj ? — zine (menda: zet)ne, na mestu : zinola, menda: zevnold je) kakor riba cela (menda: vsa) čeljad (? ! menda: družina, (leca) stikajoč (na mestu : stiče, ali pa: stiieiki) glave kakor rogata žival in upirajoč (na mestu : upiraje) nekoliko časa, mučeč se (na mestu: muič se, ali pa: mučeča se), oči v tretjega sulica". — Kogar ne /.bode do živa koderčljivo tako pisarjeuje, pridevnirai deležniki neumestno preobloženo, on ni nikdar živel med priprostim našim narodom na vladanji, in prepričan sem, da ga ne najdemo še resnega književnika, ki bi mogel zagovarjati iti posnemati mestno tako krezobo slovenščino.
Istotako ne bode pravilna in ob to posnemanja dostojua na pr. taka le pisava: »Groga pripovedujoč je zakričal", ali pa: .Pridržujoč si, kakor smo namignili, da bomo izjavili svoje mnenje o tem delu*, kajti po
kladati v naročje nje zmagovalca, in zakaj ? Ker si ta zmagovalec v svoji špekulaciji prizadeva biti uzoren baš v istih potezah, v katerih uničuje uzor v svojem sosedu Francozu, in na ti način vzbujati simpatije do sebe in čut odpad-uosu od Francije.
Toda pri vsem tem bi si radi usodili opomin do naroda v Alzaciji in Lotaringiji, da ne pozabi reka : kdor drugemu jamo koplje, pade vanjo sam ; in da se ta rek utegne uresničiti grozovito na Nemcih. Naj le nemški škof (tudi pri nas imamo somišljenikov tega škofa v različnih stanovih) zatrjuje, da je Nemčija zidana za 500 let — mi mu tega ne verujemo, marveč znamo, da je ta Nemčija pač zidana na — posek na zvijačen način izzvane vojne in da se ta zgradba ravno radi tega mora zrušiti prej nego mine — 500 let! Mi smo tega menenja in za trdno upamo, da se ne varamo, da globoko ukoreninjeni čut narodnosti v srcih alzaških in lotarinSkih prodre skorjo krute germanizacije prej ali slej sam ob sebi, ako ne pride roka rešitelja, ki to skorjo prebije se silo. Alzaški in lotarinSki rodovi naj žive v zvestem prepričanji, da jim zaklada narodnosti ne morejo odvzeti nikoli in nikdar ter da udari zubelj narodnih njihovih ide-jalov prej ali poslej visoko kviško iz src ter da ne ugasne več. In ko se zopet to zgodi, bodo osramočeni oni, ki so nedolžnim rodovom hoteli se silo strti najvišje in najsvetejše, kar narod ima: — narodni idejal!	F.
0 jezikovni ravnopravnosti
pri pofitnih in brzojavnih uradih.
Govoril poslanec dr. M. Lnjtlnjft v seji poslanske zbornice dne 16. julija 1895.
risofoi zbornica!
Dozvoljeno mi bodi, da pričnem današnji svoj govor o poŠtah s kratkim „ne zamerite". Kakor je znano visoki zbornici stavil sem tu dne 27. inaja 1895. nujni predlog, glaseči se, da sh poživlja visoka c. kr. vlada, naj predloži visoki zbornici naredbo, ki jo je nameravala izdati o novem iirejenju uvažanja italijanskih vin, koja vina uživajo carinarskili ugodnosti. V istej seji in tudi pozneje sein čul, kako so privatno govorili pojedinci, da dobim vso vsebino one naredbe na upogled. To treba, da popravim v toliko, da sem bil res poučen o onem, kar sem kasneje čital v naredbi, da pa nisem nikdar čital naredbe od besede do besede, dokler si je nisem pozneje po razglašanju preskrbe! in jo tudi prečita!. Temu moram še dodati, da stojim tudi danes, kakor tedaj, na istem stališču, da je namreč ona naredba take važnosti, ter da je bila od vlade same označena kot »konvencija" z Italijo, in bi se bila morala po
grgarskein mojem načinu govorjenja slovel bi prvi stavek ovako : »Groga, pripovedaje (ali pripoveduje) je zakričal", ali pa : »Groga, pripovedajoči pripovesti je zakričal", ali pa: »Povesti pripovedajoči Groga je zakričal", -- drugi pa nastopno: »Pridržuje (odnosno: pridrževaje) si, da izjavimo svoje menenje o tem delu", ali pa: »pridržav.ši si, da izjavimo svoje mnenje o tem delu."
Tako govori še naš narod, na kolikor je ohranil deležnike, tako govore še vsi drugi Slovani, razen srbskih in hrvaških književnikov, in ne bi nikakor ne škodilo, ako bi hodili tudi iui v tem ozlru za obče-slovanskim govorom.
Ponavtjavni glagoli, rekše taki, ki oz-načnjo večkratno vršitev kakega dejanja v miuolosti, ne uiogo imeti po naravi svojej ne sedanjega, ne bodočega časa in mogo toga radi služiti samo v minulem času. Sem spada velika čreda glugolov, živočih zvlasti po Notranjskem, v Krkinih in med Hrežani, ki se odlikujo koučnicoj: miti, na pr. »bruševati, koše vat i, grabljevnti, nose vat i, sloiievati, paševati, vozevati* i. t. d. in zares nikogar
moji nemerodavni sodbi po parlamentarnem običaju predložiti zbornici kot naredba, daleko presezajoča navadne izvrševalne predpise.
Po tej kratki opazki usojam si kojo reči o naših poštah, osobito z o/.irom na Primorje.
Priznati mi je odkrito, da po moji sodbi so naše pošte — mislim pa, da je tudi visoka zbornica tega menenja — v naši monarhiji urejene uprav uzorno, in da bi bilo vsled tega pravi greh, ako bi to lepo vzgojeno institucijo omrzili pri ljudstvu skakoršno koli nespodobnostjo. Tu nam prihaja zopet, jezikovno vpraSanje pri poštnem prometu, kojega se moram dotekniti nekolikimi besedami z ozirom na Primorje, in z ozirotu na Istro še posebej, in že zaradi tega. da nekim načinom podprem dotične resolucije, koje predložiti mi bode čast. V tej visoki zbornici sprožilo se je vprašanje, in ako se no varam, predložena je bila v tem pogledu tndi jedna resolucija, ki je merila na to, da a-i naloži vladi, naj na svojem poštnem poslopju v Trstu uredi napise tako, da bode ravnopravnost med raznimi jeziki, ki se govore v Primorju, razvi.lna tndi na viiauji način. Gre namreč tudi za napis v slovenskem jeziku, kojega ni na poslopju pošte in brzojava v Trstu. Ta zahteva je tem opravičeneja, ker ima c. kr. ravnateljstvo poŠte v Trstu ki se nahaja v tem poslopju, kakor znano, svoj delokrog ne samo v Primorju in posebej v Trstu, ampak tudi v Kranjski in Dalmaciji; delokrog istega se razteza torej tudi na te dve pokrajini, v kojih treba hrvatski oziroma slovenski jezik smatrati navadnim.
No, kolikor mi je znano, se ni ničesar storilo v tem oziru, kar je le obžalovati, ter prosim visoko upravo pošte, oziroma visoko c. kr. ministerstvo trgovine, da izvrši v tem pogledu dotične opravičene zahteve. Kar se tiče rabe drugega deželnega jezika v Istri, namreč hrvatskega, oziroma slovenskega, imel bi množico pritožeb, da jih prijavim No, hočem pa biti kolikor se bode dalo kratek v tem pogledu. Poznani so mi slučaji, posebno v Pulju. ko se izdajejo od pojedinih prejemnic in vsakoršnih tiskovin, koje potrebujejo v poštnem prometu se strankami — imam tu izvirnih — le tedaj trojezične, t. j take, na kojih se nahaja tudi hrvatski jezik, kadar je dotični uradnik že v naprej prepričat!, da ima posla se stranko, pripadajočo hrvatski narodnosti. Ako ni takega slučaja, tedaj se jzdavajo pri glavuem poštnem uradu v Pulju jedino iiemško-italijauske tiskovine. V tem postopanju moramo vsakako videti neko zapostavljanje slovanske natoduost i, iti to tem bolj, ker je ta navada pričela po na-
nisem še slišal, da hi bil rekel, na pr. »letos pa-ševaino ovce na Gaberku, danes koševamo v Laniščah, v sredo bomo bruševali kose in grabljevali seno", kajti v narodu slišal l»oš te stavke le tako : „lani smo paševali ov< e na Gaberku, po letu smo koševali v Laniščah, spomladi smo bruševali kose in grabljevali seno, — letos pasetuo ovce na Gaberki, danes kosimo v Laniščah, v sredo bomo brusili kose in grabili seno." — Tako iu ne inako služe taki glagoli tudi v ruščini iu poljščini.
C.
Povedavši o našem glagolu ono, kar mi je najbolj ležalo na srci, hočo Se n»*kaj omeniti «» skladanji naših besed. V teiu oziru ponavljajo se še dan denes vsi oni grehi, o katerih je govoril kaj jasno nastavnik naš Krati Levstik, prezgoda v Bogu počivajoči, v epohalnem svojem spisu »Napake slovenskega slovstva* in ker se skoro ves knji-ževniški naš svet tako vede, kakor da ne bi bilo na svetu ni tega, ni družili klasičnih spisov istega našega učitelja, ne inogo, dragi prijatelj! ino, nego udvorno opozoriti te na
Kakor rečeno: mi smo se prav od srca smejali tej kolobaciji in ne vemo, ali so gospoda res taku: ali najivni ali otiočji, ali — neumni, ali pa smatrajo druge tako bedastimi, da misle, da le živ krst verjame takim racam. N'e, ne: mi jim od srca radi prepuščamo za sedaj mesto deželnega glavarja in pustimo raje, naj priile do resne krize, nego da bi dozvolili, d a j e d e » n a S i h v s p r e j m e to čast. Koga hočete torej slepiti ? Ali pa vas morda jezi, da Slovenci niso hoteli na lim ? ! Najbrže se je izjalovil vaft manever in ne naš. Mi nikakor nismo trepetali v strahu, ampak vedli smo s« po starem pregovoru : ako hočeš odvrniti nevarnost, opozarjaj nanjo! In, nadejamo se, da smo jo odvrnili. ,11 Piccolo" in druga gospoda pa naj se jeze, kolikor jim drago.
Včerajšnja „Soča" ima obilico poročil o volilnem gibanju in o že dovršenih volitvah volilnih mož v posamičnih občinah. Posebnim zadovoljstvom posnemamo iz teh poročil, da se je K o m e n s k i okraj veliko bolje ob-nesel, nego se je bilo bati. Slava Komencein ! Le tako naprej dosledno in vztrajno na poti narodnega in politiškegapošte-n j a ! — Pohvaliti moramo tudi gosp. Muho iz Lokve, ki je v Komnu pošteno in odkrito izjavit, da na kandiduje! Sedaj bodo menda vendar nehali izvestni krogi z zlorabljenjem imena gospoda Muhe le v ta namen, da bi zanesli zmešnjavo v nase vrste. O kandidatu F a b i a n i j u pa niti ne govorimo dalje, ker — kakor se nam poroča — že ljudstvo satno povsem primerno sodi o sposobnosti tega gospoda za poslanca. Sploh je prišlo to ime v javnost le po prizadevanju poznanih neslovenskih in nedomačih krogov.
V	obče je soditi po došlih poročilih, da kandidatje društva .Sloga" zmagajo na vsej črti. O kandidatoma »Sloge* za naš Kras spregovorimo te dni, ker ju poznamo oba po lastni večletni skušnji. To pa rečemo že danes, da nara bode jako lahak posel, zagovarjati in priporočati dotična dva gospoda. Kako že pravi ti»ti pregovor: dobra stvar se sama hvali.
Prosimo: le z vso resnico na dnu t Sinočnja „Trieater Zeitung* je vzela na svoje dunajsko r e 3 e t o (saj jej prihaja vse z Dunaja, kar donaša izvirnega) radikal i z cm pri raznih strankah v Avstriji, Po nje me-nenju se bode radikalizem jel kmalu umikati na vseh straneh. Toda o tem se nočemo prepirati s čestito tovarišico, pač pa nas jako zanima okolnost, kje povsodi je .Triesterica* iztaknila radikalizem. Radikalno gibanje se pojavlja — po menenju ,Triestericew namreč: pri skrajnih nemških uacijonalcih, pri M 1 a d o č e h i h, pri poljskih demokratih, in pri 11 a 1 i j a n i h po — iredentizmu! Sicer nas jako veseli, da se je naš nemški list vcnder j eden krat dokopal do javnega p r i p o z n a n j a, da res imamo italijansko iredento, ali pri vsem tem bi želeli nekoliko več jasnosti, kako misli .Triesterica* o bodočuosti laškega iredentizma v Avstriji. Pripoveduje nam sicer, kako že preseda italijanski radikalizem na — Tirolskem, ali o Trstu in Istri ne črhne ni besedice. A ravno to bi nas jako jako zanimalo. Saj si ne moremo misliti, da bi „Triesterica" res trpela na nedostatku, da vidi le na velike daljave, recimo tja do Tirolske, dočim ne opaža ničesar v svoji bližini. Prav gotovo je v naglici le pozabila omenjati Trst in Istro ter nam povedati, kako se tu počuti italijanski radikalizem, kojega je ona satna označila kot irredentizem.
Sicer pa ne bi odgovarjalo povsem resničnim odnošajem, ako bi „Triesterica" hotela vsporejati mladočesko gibanje z italijanskim iredentizmom, in sicer zato ne, ker imajo mladočeska stremljenja svoje težišče v okvirju te države, italijansko-iredentov-ska stremljenja pa — izven tega okvirja. Tu je vendar nekoliko razlike, ki bi jo mogla pojmiti na vse zadnje) tudi — „Triester-Zeitung". Ne bojte se torej — le z vso resnico na dan, vsikdar in povsodi!
O zavetiščih za pijance. Zakon o snovanju zavetišč za pijance določa nadalje:
V	zavetišču sme alkoholist živeti dve leti brez presledka Nad «dve leti ne sme nikdo biti t takem zavodu. Pač pa se sme zopet vsprejeti, ako je po izpuščenju iz zavetišča, po prestanih dveh letih, zopet zabredel v svojo staro navado.
Zavetišča za pijance naj se tako vrav-nnjo, da se ljudje odvadijo opojljivili pijač ter da s primerno vzgojo in življenjem za
• dobć več in večjih telesnih in duševnih močij I ter se s tem utrdijo proti svoji strasti, (ilede o>krbovanja imajo ti zavodi lahko več razredov. Vrhovno nadzorstvo nad zavodi pripada državi.
Odloke, s katerim se kedo izroči zavetišču za pijance, izdajala bodo okrajna sodišča in sicer uradno vselej, kader koga več nego trikrat v jednem letu obsodijo zaradi pijančevanja, sicer se mora za tak odlok staviti nasvet. Tak nasvet smejo sodišču predložiti strariši, otroci, soprogi, oskrbniki, predstojniki bolnišnic in norišnic ter državno pravdništvo. Gledć surovežev, ki v pijanosti divjajo ter so nevarni zdravju in življenju bližnjega, iina tudi županstvo dotične občine pravico, staviti tak nasvet.
Očetovska oblast preneha za toliko časa, dokler je taka oseba v zavetišču in nje otrokom se mora za to dobo postaviti oskrbnik.
V sklepu našteva načrt zakona tudi kazni za one, ki bi zabranjevali blagodejno in vspešno delovanj«- takih zavodov.
Kedor bi nagovarjal človeka, bivajočega v zavetišču, da naj uide, ali ga pri begu podpiral, kaznovan bo do šest mesecev. Kdor bi dajal osebam v zavetišču opojnih pijač, kaznovali bi ga od treh do šest mesecev itd.
Zidje v Galiciji se baje jako energično pripravljajo za predstoječe volitve, kakor poroča list „PrzyszloščM. Izdali so geslo, da se jim je postaviti na lastne noge. Omenjeni list pravi, da je v (ialiciji za sedaj mnogo mest, v kojih imajo Zidje — večino. Tako jih je v Brodu 79-31 odstotkov, v Bučaei (53, v Žolkvi 55*30, v Tar-nopolu 52-10, v Stanislavu 53-82, v Kolomeji 51-94, v Drohobiči 50-38, v ReŠovu B2 I2 itd. Poleg tega je tudi trgovinska zbornica v Brodu v rokah Židov. Kjer nimajo Židje nade, da bi zmagali se svojim kandidatom, ne mislijo glasovati ni za konservativnega, ni za demokratiškega, ni za ruskega kandidata, ampak k večem za .divjaka", ki ne vstopi v nobeno imenovanih strank ter se obveže podpirati židovske interese-Sicer pa naj Židje v takih okrajih postavijo svoje lastne številne kandidate.
Različne vesti.
Spremembi v trfaiko-koperski škofiji. Veleč. g. Jos. Hubut, dosedaj kapelan v Lovrani, premeščen je v Hrušico; veleč, g-np. Sonc, dosedaj kapelan v Krkavcih, je imenovan škofijskim kapelanom in tajnikom v Trstu.
Doneski za moiko podrulnico sv. Cirila in Metoda v Trstu: g. Kocmur jo nabral o priliki ljudske veselice v Barkovljah v društveni krčmi 7 kron 50 stot. in 20 lepta. — Veleč. g. Jos. Kompare, dekan v Ospem je nabral v veseli družbi na 1029 m. visokem Slavniku v Istri 11 kron.
Dat ovi zs moiko podružnico sv. Cirila in Metoda v Trstu naj se pošiljajo podružničnemu denarničarju dr. Jos. Abramu, odvetniškemu kandidatu v Trstu.
Kdo ičuva? „Delalsko podporno društvo* namentje prirediti v mesecu septembru božjo pot na Sveto Goro. Tega izleta udeleži se tudi par tržaških Sokolov. O tej nakani čnl je nekq goriški dopisun vrlega ,13 Picccolo della Sera* in takoj je poslal listu senzacijo-nalno vest, da pride dne e. septembra v Gorico dva tisoč Sokolov, da bodo torej tega dne imeli Goriški čuvarji javnega miru veliko odgovornost, ker priredijo Sokoli velikansko slavnost v Solkanu. Odgovornost? Na čemu ? Mar pridejo članovi „Del. podp. društva" in par Sokolov, ki se jim pridruži, izzivati goriške LahoneP Kdo se briga za goriške Italianissime, ko je namenjen na Sveto Goro? Očevidno je, da omenjeni dopisun nima druge nakane, nego da s svojim pretiravanjem ščuva italijanski del goriškega prebivalstva ter da sili vlado, naj bi prepovedala omenjeni izlet. Ta nakana je jasna iz dopisnikovega opozorjanja na .sovražno* vedenje Solkancev. No, na vse te prikrite zlobnosti ni treba odgovarjati; konstatujemo pa le, da je^vrli .11 Piccolo della Sera", ki sicer ne mara znati o tržaških Sokolih, hlastno pobral „raco" o izletu dveh tisoč tržaških Sokolov v Solkan. Saj tom židovskim pisačem ni do doslednosti; njim jo le do ščuvanja !
„Vestno" poročilo. Na drugem mestu javljamo, da so zaprli v Budimpešti odvetnika dr. Takacsa, bivšega branitelja Szellesa, povzročitelja znanega atentata na spomenik i geuerala Hentzija. .11 Piccolo della Sera"
pa poroča o tej stvari, da so zaprli odvetnika Takacsa, ki je bil branitelj napadalcev (katerih ? ?) na Szellesnv spomenik!! Gospoda s tem kažejo ali svojo veliko ignu-ranco, ali pa željo, da bi dobil Szelles res spomenik, ker je hotel ugonobiti spomenik avstrijskega generala.
„Triaftka posojilnice in hranilnica" ima koncem tega meseca lep promet gl. 227,729-44, lansko leto v istem času imela je gl. 152,501 85, pomnožil se je to raj promet za gl. 75,227 59. Sploh pa je letošnji promet do sedaj, ko zaključujemo drugo tretjino leta, že prekosil ono svoto, katero je posojilnica imela v dobi vsega lanskega leta, kajti lansko leto imela je prometa gld. 204.208 86, letos pa ga ima že dosedaj gld. 227.729 44.
Upati je toraj, da se ta naš toliko koristni zavod še bolj razširi in se popnč do one velikosti, kakoršno bi moral imeti v takem mestu, kjer deluje. Da pa naša posojilnica ne raste tako hitro, kakor bi pravo za pravo morala, je vzrok ta. da se veČina naših trgovcev poslužuje tujih zavodov, ko imajo vendar mnogo več olajšav pri posojilnici, nego pri kateri si bodi drugi banki; vrhu tega pa se morajo še vedno tujcem klanjati!
Morda pa imajo nekateri naši ljudje nekak strah, da tukaj izve ves svet, da je dotični k prišel v našo hranilnico! Kar se tiče tega, pač lahko zagotovimo, da se pri nas vrši posojilniško poslovanje z mnogo manje formalnostmi, kakor pri kakem drugem zavodu, zbok česar so dotičuiki lahko brez skrbi v vsakem obziru. To so uvideli ptujci in resnici na ljubo moramo naznaniti, da se mnogo tigcev zateka v naš zavod, ker dobro vedo, da imajo tukaj namanje troškov in najmanj sitnosti.
Sploh pa bi priporočali našim trgovcem, da sledeče nekoliko premislijo. Po današnjih razmerah dobiva trgovec, ako naročeno blago takoj plača, primeren odbitek (diskont ali rabat), ki je sicer različen in znaša od 1—5"/, celo do 107«, ali pa se mu dovoljuje lespiro od 1—3 mesecev. Če se pa diskont preračuni na leto, vidi se, da znaša 8—10*/,, in tudi več; ali vsakdo se vendar ne more posluževati te dobrote, ker nima novcev na razpolaganje, da bi plačal .proti gotovini*. Ako bi se pa dotičnik posluževal našega denarnega zavoda, oatali bi mu po odbitih obrestih, katere bi plačeval posojilnici, še vedno lepi odstotki; bi iinel torej več dobička, bi laglje konkuriral in, kar je veliko vredno, zadobil bi si pri onih tvrdkab, kjer naročile blago, mnogo več kredita, ker bi postal kupec „proti gotovini".
Da bi se vsi naši narodnjaki zavedali tega in se principijelno posluževali le narodnih zavodov, imeli bi mi v vsakem obziru mnogo več veljave; s tem pa, da se poslu-žigejo ptujrev, silijo jim orožje in bič v pest, s kojim nas potem tepejo. Držite se toraj gesla .Svoji k svojim", posebno pa še, ker vam ta narodni zavod ponuja več olajšav kakor tuji !
Tržaška posojilnica in hranilnica daje posojila na menjice po 67., na vknjižbe 5'/», na zastave 5»/,. ter sprejema hranilne vloge po X% ; med tem ko v Trstu drugi zavodi dajejo le po 3% ali Še cel6 manj.
Za nadaljna pojasnila obrniti se je v pisarno Via Molin piccolo št. 1, I. nadstr. ob uradnih urah od 9-12. dop. in od 3—5. popoludne.
Nova industrija v Trstu. K vesti, objavljeni pod tem zaglavjem v našem zjutra-njem izdanjn, dodati nam je, kar smo že poizvedeli o tej stvari. Nova družba bode obdelovala tudi železo. S plavži bodo spojene velike livarne in delavnice. Zaslužka bode imelo v teli zavodih okolo 1700 delavcev.
Tedenska statistika triaftka. V tednu od 18. do 24. t. m. rodilo se je v tržaški občini 89 otrok (53 moških in 36 ženskih). Razven teh bila sta 2 mrtvorojena. V isti dobi umrlo je 84 oseb (36 možkih in 48 ženskih). V razmerju na števlio prebivalstva (račuuano na 160.825, brez vojaštva) pride 2713 mrličev na vsakih 1000 duš. — Zdravniški izkaz navaja med vzroki smrti: 2 slučaja škrlatice, 7 slučajev davice, 2 si. ošpic, 1 si. griže, 20 si. jetike, 3 si. vnetja sopnih organov, 3 si. kipi, l samomor itd.
Narodopisna razstava v zlati Pragi. .Naši Sl"gi* pišejo : ,Quien no ha visto Sevilla, non ha visto maravilla; Quien non ha visto Gra-nada, non ha visto nada; to če reči: .kdor ui videl Seville, ni videl čudesov; kdor ni videl Granade, ni videl ničesa*.
Tako ponosno pe.a španjolec, ali Se po j nosneje sme pevati sedaj vseki .Čeho-Slovan: „Ještč jednon, dfiv než umru, chtčl bych Prahu vidčti*. Ne vsako pero bi moglo opisati, ali vsaki slikar naslik.iti tu zbranega bogatstva, umnega in materijalnega; one lepote in krasote, ki je vidiš tam nakopičene; to se sme reči: .Veni, vini, vietus sum*. (Došel sera, videl sem in premagan sera po lepoti, ki sem jo videl). Ali najkrasnejši spomin vse razstave utiska se v srce vsacega od nas, ki vemo, da je ista povsem in čisto českoslovanska. „A to si ustvarilo ti ljudstvo, samo, brez pomoči in podpore, bilo od katere koli strani* — to so besede lupana zlate Prahe povodom otvorjenja razstave. Kamorkoli se obrneš, kamorkoli te zavede noga, povsodi se čutiš, kakor doma.
Tu vidiš, kako je narod nekdaj zidal avoje hiše in bivališča; tu vidiš njegovo noinjo in orožje, s kojim je branil svojo domovino proti neprijateljem; tam vidiš zopet narodno pesem in ples, tam zopet ti predočujejo narodne navade ali običaje od starih časov pa do danes; tam spoznavaš narodne izume, zdravi razum naroda, vse vrline in kreposti, jakost in znanje — in priznati moraš, da narod, ki je vse to zamislil in ustvaril, ne umre.
V desetih letih ima biti v isti zlati Pragi narodopisna razstava slovanskih bratov iz vse Avstro-Ogerske, ki naj dokaže, kako zdrava in mogočna je lipa slovanska in njene veje: Čehi in 81ovaki, Hrvatje in Slovenci, Poljaki in Malorusi. Osobito Malorusi iz Galicije so bili te dni prisrčno vsprejeti. Oni so bili prvi, ki so obljubili sodelovati za oživotvorenje veličanstvene osnove: .Vse-slovanske narodopisne razstave v zlati Pragi leta 1905.*
Dal Bog, da bi se vsa slovanska plemena za časa lotila dela v ta namen, da se srečno dovrši to divno zasnutje ter da bodemo mogli složno zapeti pesem tnaloruskega kmeta: „Pošly, Božo meni poraošd, daj Prahu uiritj;
SCob Cechamy natišyiyS, poznati jich dlty.
Cechy slavnyj narod t srltu, to »lava Slarjanam j
To potieha ruskim lud'uro, a uiaa pohanam."
Lap odvetnik. Iz Budimpešte poročajo: Predvčerajšnjem (29.) zaprli so tukajšnjega odvetnika dr. Zoltana Takacsa. Ta odvetnik je splošno znan, vs^j po imenu, ker je bil zagovornik Szelesev, provzročitelja atentata na Hentzijev spomenik in pa tatu Csomborja ter ker se sploh dejanski udeležuje vseh pouličnih demonstracij. — Leta 1893. sta uradnik eskomptne banke Anton Berecs in njegov brat osleparila to banko za 50.000 gld., od katerih je dobil sokrivi Takacs svoj delež v znesku 20.000 gld. Berecs in njegov brat, finančni uradnik, bila Bta svoječasno obsojena zaradi te goljufije. Te dni pa je prišel mlajši Berecs po prestani kazni iz ječe in zahteval je od Takacsa denarne podpore. Ker mu odvetnik ni hotel dati denarja, ovadil ga je Berecs.
Straina neerefia na božji poti. V selu
Ribordone, poknyina Torin, v Italiji, praznovali so te dni cerkveni god. K tej cerkveni slavnosti prihitelo je iz bližnjih krajev na božjo pot več sto vernih. Romarji ao prenočili kjer in kakor so mogli, kakor je to ie obično ob takih prilikah. Par sto romarjev nastanilo se je v širni zgradbi blizo cerkve, kjer so jim nastlali za prenočišče slame po podu V prvem uadstropju prenočilo je nad 400 ženskih, v pritličja so počivali možki. Okolo polunoči hotela je jedna ženska popraviti petroljevo svetiljko, ker je ista močno kadila. Nesreča je hotela, da je padla sve-tiljka ua tla, se razbila in goreči petrolej je zavil hipoma slamo, žene in oblačila v strašni svoj plašč. Kdo bi mogel opisati strašne prizore, ki so se tu dogajali? Okna bila so zavarovana železnim omrežjem, goreča dvorana imela je samo jedna vrata in te bile bo zaklenjena od zunaj!! Na izdatno pomoč ni bilo niti misliti, kajti selo Ribordone, ki šteje 1274 duš, ima samo jeden, neznaten studenec Možje so sicer rešili kolikor nesrečnic so rešiti mogli, a sila teško in nevarno delo je bilo to v strašni, plamteči — živi gnječi! Rešitelji so se morali kmalo umakniti pred požarom in prepustiti nesreč-nice strašai njih usodi. Poslopje je izgorelo popolnoma, potem se je zrušilo. — Pričelo je takoj drugo, srce pretresujoče delo: izkopavanje mrličev. Zgorelo je gotovo nad pet-deset ženskih ; do predvčerajšnjem izkopali so izpod ruševin 14 popoluoma sežganih trupel. Par sto nesrečnih ženskih je več ali manj hudo opečenih.
redbi tamošnjega višjega poštnega upravitelja, kakor se dozdeva, še le potem, ko se je par osob v Pnlji pritožilo proti temu, da so oni, kot pripadniki italijanske narodnosti, dobili ne samo nemško-italijanskih, ampak trojezičnih, torej nemško-italijan-tko-hrvaUkih prejemnic, med tem ko nikdar niti na misel ni prišlo kakemu Hrvatu, da bi se pritožil proti temu, da so bile prejemnice izdane na tiskovinah r vsemi tremi jeziki. Usodim si predložiti resolucijo v tem pogledu ter mislim, da je opravičena »ahteva, da bi se namreč pri poštnem prometu se strankami v Primorju sploh rabile izključno le trojezične tiskovine. Zlasti z ozirom na mesto Pulj smatram to kot opravičeno in pravično, kjer je po zadnjem popisu ljudstva samo 4400 Nemcev, med koje pa so všteti tndi vsi slovanski civilni uradniki pri c. in kr. mornarici, in 6448 Hrvatov in Slovencev.
Tudi te bi morali vzeti vsakako v poštev ter tudi zanje izvesti ravnopravnost. Pa je tudi še drug razlog, ki povsem podpira opravičenost te zahteve. To je namreč okolnost, da je v Putfi, poleg navedenega števila prebivalstva, približno 5—6000 vojaških oseb. Poznano je, da so to po večini moštvo c. in k. mornarice, v kojo se uvrščajo skoro izključ-Ijivo sami Dalmatinci.
Ti ljudje so dvršili ljudsko šolo v hrvatskem jeziku in radi tega niso dolžni v lastni državi in v tacih slučajih, rabiti ali trpeti koji drugi jezik, kojega se ne poslužujejo tam. S tem je tudi zahteva, da se, ne samo v vseh ostalih krajih Istre, ampak posebno tudi v Pulji namestijo trojezični napisi, in to iz razloga, ki sem ga navel ravnokar; kajti, ako že nočejo poštovati dom ičega ljudstva, pa naj bi vsaj računali z onimi, ki se nahajajo tu is drugih delov državne polovice, zlasti iz Dalmacije, in ki imajo tudi pravico, da poizvejo v svojem lastnem jeziku, kje se nahaja dotični poštni urad, ali pa del istega.
(Konec prih.)
Matevž Ravnikar.
Peto leto je, odkar sem potoval po Gorenjskem, ter si ogledal znameniti Kranj in tamkajšnje, zavednemu Slovencu ljubo groblje, lOer mirno počivata dr. France Prešeren in dr. dimen Jenko. Zapazil sem, daje bil spomenik naiega ljubljenca precej zanemarjen in sem ono nedostatnost v kratki a priljudni besedi oznanil v .Slov, Narodu". Res je sicer, da sem dobil takoj precej oduren in piker odgovor v listu, a moj prijatelj H., ki tudi že biva na onem groblji, mi je pisal, da so vrli Slovenci Kranjskega mesta takoj prav lepo očedili in olikali imenovani spomenik. Dosegel sem toraj svoj namen.
Te dni pa sem si ogledal groblje pri sv. Ani v Trstu in sprevidel, da niso arkade s krasnimi .katakombami', kjer mogotci, bogatci in milijonarci ležć, najbolj odlični kraj tega preprostranega groblja, marveč kapelica sv. Ane, nasproti glavnemu vhodu, kajti okoli nje so štirje grobovi zaslugepol-nih mož, katerih imena so opisana v zgodovini tržaški.
Tam leži slavni pravoznanec, sprevidni svetovalec in odličnjak J. M i n i u s s s i, potem zgodopisec dr. Pietro K a n d 1 e r, katerega velike zasluge za povestnico domačo —
vse njegove spise priporočivši ti, da jih vsako leto vsaj dvakrat prebereš in v isto svrho svojim znancem in prijateljem prijaviš.
Slavno in vse hvale dostojno naše društvo .Pravnik" nadelo si je ogromno nalogo, da ustanovi za vsako juridičuo nemško besedo odnosen prikladen slovenski izraz. To je Bog i Bog me! lepa naloga, a ob enem je taka, ki se nikdar povse ne izvede; saj je to neinožuo, ker hodi jezik nemški svojim, naš pa svojim potem. V tem smo mi srečni in nesrečni, — srečni, da imamo za marsikake neokretne nemške sestavljanke kaj lepe svoje nesestavljene besede, na pr. .sodnica" za gerichtszimmer, .zbornica* za versammlungssaal, .davčnica* za steueramt, „pokladnica" za depositenaint, .pristojbiinica" za gebttrenbemessungsamt, .čakalnica" za wartsaal, „konjevnica* za pferdebahn, .riznica*, za aerarium, „orožnica" za armamen-tarium, „ključarica" za wirtschaftsftthrerin, .občilo* za comunicationsmittel, „dokaznica" za ,beweisschrift, .dokazilo* za beweismit-tel, .dokazovanje* za beweisftihrung, . dokazale' za erbrachter beweis i. t. d. in
čeravno se je bil navzel odveč italijanskega
mišljenja in je opustil dobrodejno objektiv- 1 nost — so obče znane. Umrl je, potomec j čeških pradedov, v Trstn dne 18. januvarja ' 1872. Tretji je izvrstni škofijski načelnik, Got ■ičan, Anton L e o n a r d i s, ki je ikofo-val od leta 1821. do 1830. in je združil Novograjsko škofijo s tržaško ter blagoslovil novo veliko groblje pri sv. Ani dne 24. jul. 1825. Četrti pa je nastopnik Leonardisov na tržaškem škofijskem sedeži, slavnoznani pisatelj slovenski Matevž Ravnikar, ki je stoloval od leta 1830. do 1845.
Spomenika prvih dveh odličnjakov sta kaj lepo ohranjena in obnovljena ; Leonardisov napis se tudi še silo čita — a Ravnikarjev spomenik je povsem opuščen, zanemarjen in ua spodnjem kraji z bršljanoiu obraščen. Od nekdaj obsežnega in obširnega napisa ni mogoče čitati tudi jedne same črke ne, samo ime „Matthaeus Rannicher* je neokretna a ljubka roka obnovila.
Narod, ki stavlja slavljencem spomenike, je vreden, da živi — a potomci morajo tudi spomenike hraniti, cediti, likati, varovati, oskrbljevati. Morda je resnica, da bi morala to storiti pri Ravnikarjevem spomeniku duhovska oblast — a, če ne stori, je dobro in umestno, da se na to nedostoj-nost opozori občinstvo in tu v našem slučaji Slovenstvo.
Ravnikar je zaslužil, da se mu spomenik v lepem redu ohrani — in bi prosili posebno sedaj, ko se bliža dan vernih duš. Ravnikar ni bil samo Slovenec — on je bil Slovan, kar zatrjuje v .predgovoru k svet. pismu". On je prvi dobil naslov .škof tržaško-ko-perski", kftfti leta 1838. združila se je ko-perska škofija stalno s tržiško. Ravnikar se je skazal pravega človekoljuba ko je morila leta 1837. strašna kuga po Trstu; on je mnogo primogel, da se je dozidala velikanska mestna botnišnica.
Ravnikar je v obče spodbujal v lepo, Čisto slovenščino in je sam tudi spisal in priobčeval slovenske knjige in to v čistem krepkem narodnem jeziku. Njegove knjige so se močno razširjevale in rade prebirale. On se je trudil v lepo materinščino. Bil je vnet in mnogozaslužen za pravo slovenščino in je marsikaterega sovremenika opomnil, da je pazil in paziti pričel na pravi ljudski govor. Njegova zasluga je bila, da se je leta 1817. stolica slovenskega jezika v bogoslovnici v Ljubljani ustanovila. Ravnikar je sprosil v družbi z veljavnim baronom Žigo Zoisem in učenim Jarnejem Kopitarjem, da je cesar Franc I. ono znamenito stolico dovolil.
Ravnikar je kakor škof dostojanstvenik tje do konca svojega življenja za slovenščino skrbel, v kar nam kaže njegova lepa ustanova v denarjih, s katerimi se mora slovensko slovstvo \sestransko podpirati. To vse in še veliko več zahvaliti se moramo Ravnikarju, ki je po neutrudnem in blago-vitem pastirjevanji 20. novembra 1845. v Trstu mirno v Gospodu zaspal.
Ohranimo temu možu spomenik!
Ce se na dan 20. novembra 1895, to jo ob p e t i n d v a j s e 11 e t n i c i Ravnikarjeve smrti ua groblju pri sv. Ani prepričam, da uiso bile moje besede prazne in brez nasledkov, razveseli se moje bitje! J. pl. K.
Ob Idriji, 30. avgusta 1895.
da ne potrebujemo zvlasti v poznamenovanje raznih da j ali davkov samostavnika s prilogom vred, na pr. .zemljiški davek (grund-steuer), hišni davek (haussteuer)', i. t. d., kajti v to nam služi goli samostavuik konč-nicoj na: ina, na pr. „zemljarina" (grund-steuer), „hišarina" (haussteur), .dohodarina* (einkoniuiensteur). .potrošarina' (verzHirung-steuer), „točarina", (zapfensteuer), .vvoza-rina* (einfuhrsteuer), Jzvozarina* (ausfuhr-steuer), .glavarina* (kopfsteuer), „krvarina« (blutsteuer), „jajčarina" (eiersteuer) i. t. d.
i. t. d. do brezkončuosti od vsake stvari, — nesrečni smo pa, da moramo nemške sestavljanke ne redkoma sloveniti samostavnikom in prilogom, ali pa jih ceir> še opisavati, na pr.: „Kolo pri vozu* za wagenrad, „pero za pisanje" za schreibfeder, .stvarna pravica' za realrecht, .mlinski kamen" za mtlhlsteiu, — Peter ist eigenhttmer von hundert schafen : .Peter ima sto svojih ovac". Tako ne imenuje narodna naša pesem ovčarjem sv. Urbana, nego pravi o njem: „Svet Urban je ovčice pasel, lepo je žvižgal, še lepše je pel."
(Dalje v prih. sobotni štev.)
Politiške vesti.
v Trstu, fl. »TgusU 1895.
Državni zbor se snide baje sredi meseca septembra. Najprej mu bode dognati razpravo o še nerešenih poglavjih davčne reforme, potem proračun za prihodnje leto in nekatere najvažnejše predloge. Pogodba z 4) g e rs k o pride po novem letu ua vrsto, takisto tudi vprašanje o obnovitvi privilegija avstro-ogerske banke. Vprašanje o volilni reformi se odloži na nedoločen čas.
Tako vsaj poročajo „Slov. Narodu". Torej bi bilo vendar res, kar trde od prvega začetka, odkar velja grof Badeni kot bodoči ministerski predsednik, da namreč ta poslednji hoče pereče vprašanje razširjenja volilnega prava rešiti na ta način, da je — n e reši. Ali kaj jim pomaga, ako tudi vlada in večina zbornice postavita raz dnevni red to vprašanje, ako je pa ne postavi javnost. Javnost bode skrbela za to, da se bode to vprašanje vedno in vedno vračalo v zbornico skozi vrata in skozi okna. V sedanji dobi treba reševati vprašanja, ne pa — zapostavljati !
O bodočem deželnem glavarju za Istro. Vprašanje, koga imenovati deželnim glavarjem za Istro, dela veliko preglavico merodavnim krogom. Po raznih znamenjih sodimo, da se že dolgo in neprestano vrše poganjanja za kulisami, a do sedaj, kakor vse kaže — brezvspešno.
Tako poroča včerajšnja .Triester Zeitung", da so se minolega četrtka zbrali v Trstu več deželnih poslancev istrskih, da bi se sporazumeli o kandidatu za mesto deželnega glavarja. Posvetovanja se je udeležil tudi pujski poslanec Rizzi, o kojem trde, da ga vlada želi videti na sedežu deželnega glavarja. Včeraj pa da je italijansko politično društvo za Istro sezvalo v Pulj italijansko deželnozborsko večino.
Italijanska gospoda so torej v nemali stiski: v zmislu svojih zatrdil in sklepov bi radi še trdneje napeli strune proti slovensko-hrvatski manjšini v deželnem zboru,ali o smola: za ta slučaj visi nekaj v zraku, kar nekako diši — i o tein smo čuli — po zopetuem razpuščenju deželnega zbora, koji odredbi pa no bi takoj sledile volitve, ampak — vladni komisar!! Jamstva sicer ne moremo prevzeti za to vest, ali verjetna je, kajti sicer ne bi mogli prav razumeti obotavljanja sicer toli odločne in glede na sredstva malo izbirčne gospode. Nekaj že mora biti, da jim računi ne gredo prav „ukup*.
■ V tem našem domnevanju nas utrjuje tudi nastopno poročilo zadnje „Naše Sloge*:
Nekako okolo polovice meseca julija t. I. sestali so se skoro vsi novoizvoljeni poslanci italijanske stranke v Rovinju na dogovor, pri katerem so v prvi vrsti razpravljali vprašanje o kandidaturi za mesto deželnega glavarja in predsednika deželnemu zboru za Istro. Med nenavzočimi je bil tudi dr. Rizzi, ki pa se je opravičil, da ne more priti. Na tem sestanku so največ govorili o tem, ali naj bi in pod katerimi pogoji d r. Mate C a m p i t e 11 i zopet prevzel mesto deželnega glavarja, kajti doznali so iz Trsta, da nameruje namestnik zopet nasvetovati
Zlatarjevo zlato. 193
Zgodovinska pripovest XVI. veka.
8pi»al A. S e n o a.
(Dalje.)
.In velika puška, kume šafranić', od-vrnol je bobnar.
.Ta bi mogla človeku tudi glavo odtrgati ?' vprašal je kramar trepetaje.
„Bi, ako jo človek ima", odgovoril je Garuc.
Meščanstvo je stalo pripravljeno pod orožjem, a na čelu mu sodeč Jakopovič višnje voj mestnoj zastavoj, na konju.
Sedaj je priletel od Kamenitih vrat kovač Štakor zasukanimi rokavi, pod široko čeljado, črnega lica, noseči črno glunto na rami.
.Kaj je za Boga, majstor !"
„Nas petdesetorica prašili smo, hajd, dosta dobro, iu pijani Gregorijančevi bandeii« alci podbrusili so pete pred našimi glutitami. Mi na bregu, a oni pod bregom, mi na njih, a oni bež I Ali sedaj je prišel drugi bes. Ban je ua Harmici pregledal svojo vojsko, a ta
istega za to častno mesto. Sklenili 90, da bodo podpirali to kandidaturo, ali naložili so istemu, da vsprejme ponujeno mu čast le pod tem pogojem. d a m u p n s t e po p o 1-n o m a s v o b e d n o r >> k o v deželne m zboru g 1 e d »i na jezikovno vprašanje.
G. C a m p i t e 11 i je bil v resnici pozvan v Trst, kjer *e niu je ponudilo mesto deželnega glavarja; in on je pritrdil pod omenjenim pogojeni. G. namestnik je odšel na to na Dunaj; vrnivši se, je priobčil isti Campitelliju — najbrže po nalogu osrednje vlade —, da se na Dunaju ne morejo spoprijazniti z njegovim pogojem, ter da odstopajo od njegove kandidature za mesto deželnega glavarja.
Ko je ("ampitelli priobčil to vest svojim tovarišem, zbrali so se zopet v Rovinju, da se zopet posvetujejo o novem kandidatu za to mesto. Med onimi, ki niso došli, je b«l zopet dr. Rizzi! To pot so pretresali o kandidaturi gosp. C a n c i a n i j a. odvetnika in župana v Poreču, kojega smatrajo odločujoči krogi .zmernim" Italijanom, in o kojem se je bila že popred raznesla vest, da je med kandidati za mesto deželnega glavarja. In res so na sestanku proglasili Cancia-nija svojim kandidatom, potem ko se je moral obvezati, da vsprejme to čast jedino pod tein pogojem, d a m u p u s te po p o I-n o m a svobodne roke v jezikovnem pogledu pri razpravah v d e-ž e I n e m zboru.
Tudi ta sklep so neposredno priobčili g. namestniku. Potem pa se je menda stvar odločila za dr. R i z z i a, kojega so že popred kandidirali po novinah za to mesto iu kojemu so naklonjeni najviši krogi pri c. in kr. mornarici, in ki se ni udeležil — vsakako jako značilno — ni prvega ui drugega shoda v Rovinju. Ali je bil to goli slučaj, ali je bil res zadržan, ali je bilo tako vprizorjeno po dogovoru z odločilnimi krogi — tega mi ne vemo, pač pa pride to na dan prej ali slej.
(Je smo torej dobro obveščeni, je kandidat tržaške vlade jedini dr. R i z z i. Ne treba pa praviti, koliko veljajo take postranske kandidature, ako dotičnik nima za seboj večine.
Dokler bode torej večna postavljala svojim kandidatom označeni pogoj, bode mogoče imenovanje jednega ali drugega le tedaj, ako se večina odpove temu pogoju, ali pa da se vlada uda iste in u. Bližnja bodočnost nam pokaže, ali se zgodi jedno ali drugo.
Volitve mi Goriškem. Veliko veselost je vzbudil dopis v predvčerajšnjem ,11 Piccolo della Sera" o nekem namišljenim manevru Slovencev. Zaresniin licem pripoveduje, kako so Slovenci trepetali v strahu, da ne bi .zmernejši" v njih stranki izvolili grofa Frana Coroninija svojim poslancem; p »tem pa pristavlja hitro: Prav za prav se uiso b a-I i, ampak delali so se, kakor da se boje. Hoteli so namreč, da bi ga potem tudi Italijani ne volili iz zavisti in da bi na ta način grof Fran Coronini ne prišel v deželni zbor. To pa zopet zato, ker) bi hoteli, da kak Slovenec postani deželni glavar. Grof Coro« nini pa je ves ta manever porušil z izjavo, dano Italijanom, d a nikakor u e bi v s p r h j e l d r u z e g a m a n d a t a, nego o n e e a mesta goriš k c g a.
vam je kričala in vriščaln, da se je nebo potreslo. „Junaki', rekel je smeje se besni četi, .udajte se v mene, pa ako vam ti zagrebški lopovi ne storč po volji, a vi po njih! Pravijo, da vas bodo tožili kraljevski svetlosti. Naj le! Tu sem jaz vaš kralj iu nihče drugi. (Jujte, zvon zvoni v mestu proti vam, glejte, lombarde so naperili proti banski vojski, pa se zaprli v svoje zidovje. A nekaj jih je tuiii izven zidovja, držimo se teh. „Hajd na njih l" zakričali so vsi, in bojiui se, gospod sodeč, da ti vragi zaplenijo naše jadne someščane. Oj pomagajte, gospod sodeč !*
„Ha! to je naša sreča", vskliknol je sodeč, skočivši s konja; .bajte z menoj, majstor Blaž!'
Sodeč in kovač napotila sta se k ba-novemu stanovanju. Vrata bila so zaprta. Sodeč udaril je trikrat na vrata iu drhte odprli so jih banovi sluge.
.Je-li gospa banica v hiši?" vprašal je sodeč ostrim glasom.
.Je", odgovoril je sluga (Dalje prih.)
Utonil. Včeraj opoludne prišel je 301etni komptoarist Friderik \Veiland, rodom iz pruske Silezije, službujoči pri tvrdki Mavricij .Tust v ulici Forni hit. 7, v kopelj rExcel-sior" v Barkovljah. V vodi ga je bržkone prijel krč, kajti utopil se je, predno je še kdo izmed mnogoštevilnih prisotnih opazil nesrečo. Slučajno v kopelji prisotni zdravnik dr. Levi konstatoval je smrt, potem je prišla na lice mesta sodnijska komisija, ki je dala truplo odpeljati v mrtvašnico.
K nesreči na Miramarski cesti. Trgovec Karol Ruggero, o katerem smo sporočili v današnjem /jutranjem izdanju, da je ponesrečil na Miramarski cesti, umrl je v mestni bolnišnici za svoje rane. Prevideli so ga bili s svetotajstvi za umirajoče, toda Rnggero se ni več zavedel. Pokojni trgovec bil je samec, toda živel je s svojo materjo. — Jakobu Leviju obrnilo se je mnogo na boljše.
Sodnljsko. 35letni Čolnar Alojzij Russ iz Tista je dobil včeraj radi javnega nasilstva dva meseca ječe. Russ se je po noči na 13. t. m. upiral stražarjem, ki so ga hoteli spraviti v zapor, ker je pijan razgrajal po ulicah. — Včeraj so sedeli pred tukajšnjim sodiščem kmetje in kamnolomci Anton Pahor (Kuežič), Josip Pahor (Šuštar), Josip Pahor (Mesau) in Anton Pahor (Šuštar), obtoženi javnega nasilstva. Dne 5. januvarja t. 1. igrali so omenjeni štirje Pahorji v gostilni Valentina Legiše v Komenskem okraju z Valentinom Legišo in Antonom Legišo na kvarte. Pri tem je navstal pretep. Peslednja dva Pahorja dobila sta nekoliko batin. Vsi štirje Pahorji so se hoteli maščevati nad Legišo s tem, da so inu po pretepu nametali do šest k v i n t a l o v (!) kamenja v njegovo hišo. Vslcd tega bombnrdovanja bilo je seveda poslopje prilično poškodovano, in kamen je celo ranil Legišino ženo. Za to junaštvo dobili so: Anton Pahor (Kne-žič) 1H mesecev, ostali trije pa po 14 mesecev teške ječe.
Policijsko- 4< »letno brezposelno dninarko Katarino Schleimer iz Logatca, stanujočo v ulici del Veltro bšt. 205, prijeli so stražarji miuolo noč v ulici Chiozza in zaprli, ker je bila že leta 1893. izgnana iz Trsta. — V stanovanje Frana Valetiča, ulica CastaUli bšt. 5, utihotapil se je predsinočnem v Va-letičevi odsotnosti nepoznan tat ter mu ukradel 30 gld. iz žepa suknje, ki je visela v sobi. Ta izguba je za ukradenega jako občutna, kajti denar si je bil prihranil s svojo varčnostjo, stroškov pa je imel poslednji čas mnogo, ker mu je te dni uinrla žena. — Oficijal g. Tiz je zaprl že večkrat kaznovane: 2'J let nega težaka Antona Haruta iz Doline, 35letnega mesarja Cezarja Fantona iz Idrije in težaka Ivann Smerduta iz Postojine, ker se je ta trojica sumljivo podtikala po Har-rieri, dasi so bili že izgnnni iz Trsta. — JHletnega brezposelnega Edvalda Maršotskega i/, lierolina so zaprli, ker je brez posla in imetka blodil po Trstu. Maršofski je živci mladih let v Varšavi in sedaj je prišel v Trst iskat službe, a dobil je stanovanje in hrano v ulici Ti gor.
Par dni sem klati se po Trstu, posebno po okraju Belvedere, nek tujec, preoblečen v duhovnika, ki ponija posebno po gostilnah dragocenosti na prodaj. Ker je ta človek zelo sumljiv in ker se tudi ne ve, od kodi so mit dragocenosti, ki jih prodaja, čuva naj se občinstvo pred njim.
Najnovejše vesti.
Dunaj 31. „Fremdenblatf je poizvedel, da je že dovršen v glavnem načrt čekovnega zakona. Ta načrt pride jeden prvih v razpravo, ko se snide državni zbor.
Budimpeftt 31. Državni poslanec grof (Jrnbrijel Karolj i je umrl po noči nagle smrti.
Budijevice 31. Listi so izšli v svečanih oblikah ter proslavljajo v navdušenih člankih prihod cesarjev.
Amsterdam 30. V Seghanu v severni Holandski je pogorela cerkev, sezidana v letu 14(10, z župniščem vred.
Spaa 31. Kraljica belgijska je včeraj padla raz konja in se pobila na glavi. Nje stanje ni vznemirljivo. Povrnila se je v Spaa ter je morala ostati v postelji.
Trjovlnak« brmojuvhe.
Bndlttpoita. Pionica «n spomlad «5.8H—0 88 rtmim 7» jesen I89K U.40 do ti.41. Oves r.u iesen 5.90—0.92 Iti za jesen (j 00-«.02 Koru<a tx jnli-avgHt .V27—5;t0 zu MMij-juni 18% 4'"i7 —■4..18.
Pionir« no?a o<l 78 kil. f. 6 25-SSA o.! 7». kil. f. «25-6.45.. od SO kil. t. «.40—6 50 od 7» kil. f. 6 35 -«45, o>l »'J kil. for rt.55-6.65.
Iečm«n «-70-7 —; pro«n 6---Hf.O rž nova 6.40-5.30.
Picnica Vedno veliko zanimanje. Prodaj* 700l>0 met. st1 3—5 nvč. dražje. Oren zopet 10 nvč. dražje, redno rastoče I Velika vročina.
Prftga. Nerafinirani sladkor /.a avgust f. 12.35. nova letina I2«5. zopet bolje.
Praga. Centrifugal novi, po it a v I jen • v Trat in rarino vred odpoAiljatev precej SJ8'50. avgust —.— ConrasH* 29.50 —*— Četvorni 30- — —.- V glavah (sodih) 80 25 —•—.
Bavr«. Kava Hanto« goo<l avernge avgust &4.~ za november 01.25. mlačno.
Haatarg. 8anto« cood average za september 76 25 december 74.— mare 72 9."> mirno
Dunnjakn bora* 31. avgul«
im
	danes	včeraj
Državni dolg v papirju . .	. . 101-10	101—
„ „ v srebru . .	101 30	101.25
Avstrijska renta v zlatu	. . 1'22 B.r)	12240
, n v kronah	. . 101 35	101.35
Kreditne akcijo .....	. . 409 —	407.40
London 10 l.st......	. . IIOJI	120 85
Napoleoni.......	. . 9.5»'	»•59
10 mark ......	. . 11.81	11.81
200 iUlj. lir......	. . 45.70	45-70
Trftn • oana (Cene se razumelo ta debelo lit • carino vred.)
Domaći pridelki.
('ena od for. 'lo for.
Moli Koks........100 K.	—.— —.—
Mandoloni...... „	14 40 14.50
svetlorudeči..... „	—.— —.—
teinnorudeči..... „	—.— —
kanarček...... „	—.— —.—
bohinjski...... „	12.50 12.75
beli Teli k i...... „	—.— ——
„ tnali...... „	— . — —.—
zeleni, dolgi..... ,	—•— — • —
» okrogli..... „	-.—
mešani hrvatski ... „	—. - —.—
n Štajerski ... „	-.- —.-
Kule fino štajersko .... „	76. - 78.—
Jeimen it. 10................9.76 —.-
_ 9................10.75 -.-
B 8................11.50 H,—
Zelje kranjsko....... 100 K. 8.75 0.25
»epa , ....... *	—
Krompir, Stajorski . . . • . „	- .— —.—
Proso kranjsko......• .	10.25 10.50
K Leta, kranjska...... *	—.— —.-
•h ogerski....... r	57.— 58.—
Mt ogerska..................59. - 60.-
Kava M ocen........ »	190.-192,-
Cevlon Plant. fina ... .	182.- 184 -
. Pert...... „	189,- 191.—
Java Malang..... „	162.- 164,—
Portorieco...... „	—.— —.—
Guatemala...... „	157.— 158,-
Han Domingc...... „	167 — 158--
Malabnr Plant..... *	—.— —.—
n native..... „	—.— —.—
Lnguayra Plant.....169.- 171.—
„ nalivu .... „	—.— — .—
Hantos najiini',1.....152.- 158.—
, srednjo fini ... „	14».- 150.—
, srednji............142.- 144.-
. ordinar..... „	129 — 131.-
ltlo oprani...... „	—.— —.—
B najfiniji...... „	152.— 154,-
B srednji..............144.— 146 —
81adkor Contrifugal I. vrate . „	28.50 -.—
Concassć...... „	29.50 —.—
v glavah...... „	30.6o -.-
razkosani..... „	30.25
Bit italijanski lini............20.— 20.25
srednji..........19— 19 25
Japan fini AAA..... „	15.75 - .—
„ nrodnji..... „	15.— -.-
Itangoon ujitra......100 K.	13.— —.—
1................11 -
II. ..... . .	9.- —
Petrolej luski v sodili .... n	20.50
v zabojih od 29 kil. „	6.30 —
Olje Italijansko najfinoji ... „	63,-
. srudnjolino . . w	56.— —.—
bombažno, nmorik. ... n	30.— 32.—-
dalmatinsko..............33,- 35.-
Limoni Mesinski .....zaboj	7,— 9,-
Fomarani« . ..... „	—.— —.—
Mandeljni Dalmatinski! nnwn 100 K. —.— —.-
tiari . . | novo w	72.- 74.-
Mnjoll .......... n
Sotlfil Dalmatinski novi ... „	—
, Puljeiki....... .	9.50 9.75
S okve PuljoSkn ..... „	—.— —.—
n Grško v voncib novi . „	11.75 12.25
3..tanine novo....... „	32.- 36.-
Vimperli .........K»0 K.	23.— 24.-
0 b.oe......................-.- -.-.
Polenovke srudnjo velikosti . .	43.— 44.—
. veliko ..... „	47,- 48 -
. malo ...... „	—.— — ■ —
Sla&iki v velikih sodili ... „	—.— —.—
»»'/.. . • • • n	—•— —• —
Trgovina.
Moka ili otrobi. M o k a. V tem tednu prodali so nekaj .svojega izdelka: Prvi va-ijični mlin iu mlin „Union* v Oseku, mlin v Djakovem, Losoncu in Veliki Kikindi po povprečno teh-le cenah: št. 0 po f. 11.70 do 11.90; št. 1 po f. 11.20 do 11.30; št 2 f. 10.25 do 10-r»0; št. 3 f. 10 do 10.25; št. 4 f, 9.30 do i>.G0, kakorsna je bila že vrst. Iz druge roke prodajali so Ecouomovo št. 6 po f. 10 do 10.20 in št. 5 po f. 10.75 do 11, kakor je že bilo več ali manj blagu kupljenega.
Otrobi. Econoinovi so nespremenjeni; \Valz zahteva za svoje f. 4 in uilin Miihler »t Bticker f. 4.10 loko železnica Trst. Storniranih bilo je nekoliko vagonov otrobov Stuky po povprečno 5 gld.; za marko MT zathevajo 5f. druge levantinske marke so po t'. 3.30 do 8.70, kakoršna je že vrst.
Drobni otrobi. Economovi so po f. 4.50, U-vantinski po t. 4.10 do 4.»»0, kakor so že boljše ali slabše vrsti; ogerski po t'. 4 25 do 4.40, a kupčija je omejena.
Goved. Od 22. do 28. t, m. prodalo se je v Trstu 429 volov in 19 krav klavne Živine in sicer — volov iz Kranjske, 216 iz Hrvatske, — iz Istre, 18t> iz Dalmacije, — iz Ogerske, 2»5 i/, llosne, in 1 domač.
Plačevali so se: voli iz Kranjske po f. —.— do —.— ; voli iz Hrvatske po f.4l.— ic 42.50; iz Istre po f. —.— do —.—; iz Dalmacije po f. 43.— do 44. — , iz Ogerske po —.— do —.—, iz Bosne po f. 43,— do 44.— in domači po f. 45.— do 46.— ; domače krave po f. 42.— do 43.— krave iz Italije po I. —.— do —.— in
krave iz Kranjske po t. —.— do--
kvintal mrtve vage.
Seno in slama. Seno I. vrste prodajalo se je v tem tednu po f. 3.40, II vr. po f. 2.35 slama I. vr. po t. 3.— in II vr. po f. 2.40 kvintal.
Surovo maslo, jajca in koko&i. Kranjsko surovo maslo prodalo se je v tem tednu v partijah od 20 do 30 kg. po 92 do 94 livč., v partijah od 30 do 50 kg. po 90 do 92 nč., furlansko surovo maslo v part. od 20 do 30 kg. po f. 1.02 ilo f. 1.04 in v partijah od 30 do 50 kg. po f. 1. tlo f. 1.02 kilogram. Tolminsko surovo maalo I. vrsti po f. 1.04 do f. 1.06 kilogram.
.Tajca na debelo po f. 2.80 do 3.— sto komadov.
Kokoši po f. 1.— do f. 1.30 komad piščeta po f. 1. tlo f. 1.60 par.
Krompir, navadni, na debelo po f. 2.50 do 3 80 kvintal.	.R. M."
Josip Vodopivec r^T^T::
tane St. 15. Prcskrbljujo denar na posodo proti vknjižbi na zemljišča, na potem poxrodujo pri prodajah in kupovanjih posestev, zeinljič, hii prodnjalnic, gostilnic itd. itd Provieija po dogovoru. Pogovori v stanovanji, in oil 9—10 ure v kavarni „Cotn-morcio" Pisma pošiljajo nuj so v stanovanje.
Urotio Dihari^ Udelovateiji oKijn v sv. DraiJU niual IU, Petru, priporočajo svojo
naloge r Trstu; Via ftmrlare* »t. 1, Ptazza
della Vatle 2, via Madonnlna 2, Ftaxzetta
VordaiHoll 2, z uhodom tudi v ulici Torrente
po nisJnl^Jlh oenHh. Oglje I. kakovosti
karbonina, kok. drva na metre itd. Naročbe ae spro-
mljejo tudi t dopisnico
Znana domaČa gostilna
„AL CASTELLO DI
v TKSTU, v ulici Fameto *«. II
v kateri so točijo lc pristna vipavska vina in iv«ia pivo, priporoča so si. občinstvu z inesta iu z dežele, ■ladkl vleallng po &2 norč.; balo in irno vino, liter po 40 norč. Prvo po 32 nvČ.; v steklenicah po y0 nvč. Vino ua dum od 5 litrov in voč po 4 nč. remije. )> & Kuhinja je preskrbljena s tečnimi jedili, v^eno fj 2J so primerno nizko.	Fran RJaveO. ^
GOSTILNA »C v ulioi Valdirivo M. 19
ALLA
toči linjizbornejsa krnska in istrska vina in sicor kruški teran pu 48 nvč liter, istrsku vino prve vrste po 40 nvč., druge vr»to po 3(5 nvč liter. Puntigain-ovo vedno sreio pivo v sodih po 24 nvč. liter. — Kuhinja preskrbljena je z najtočnišimi jedili in inko po ceni. Naročila so sprejomajo in sicer: s* cfced la vcčtrjo s vinom 20 gld. na mesec, brti Tini 14, samo obed 7 gld. na inesor.
Priporoča so slav. slovenskemu občinstvu 7.n mnogobrojni obisk	udnna
Jo8ipina Čuček,
gostilničarkii.
Dohroziiaiin gostilna
ANTONA VODOPIVCA
(po domačo .pri Prvačkovcu")
v Trstu,
ulica Bolltavio it 13
toči kolikor v gostilni, tolik<>r pri vaselioHh v sokolski toloviidmci. vedno le pri«tna vipavska, Prvaćka in kraška be'a ia srna vina. — Sladki riealing v siuklenleah, in modro fran-
klnjo, vsaka stoklonira drži 1 lit-r in volja 00 iiovč. — Postrežba je poitena, oena zinemn. Kuhinja je preskrbljena s točuimi, toplimi ili mrzlimi jodili,
Priporoča so rojakom v Trstu in t. deželo.
Toči rim tudi druiimm 4 vrč. ceneje, ttko ne odvzame najmanj 5 litrov.
asaaaeasaaesiasaiassaaasaaesapiataasassspigafri

Sloveči prašek za zobe
prof. dr. liaiderja je najboljše srndsivo za čuvanje zob prod gnjilobo t»r jih čisti, no
da bi onkoiloval stekleiiino. V škatljicah po HO in SO nvč. Izključno v proinovanl lekarni
PRftXMI\RER „fti dne Mori" Trst, veliki trg.
PRESELITEV GOSTILNE.
Znana g stilna .Kila Poste nuova"
preselila se je t dnem 24. avgusta v ulico Geppa *t. 14 pod naslovi m
«A//a canfma f/i G vaz*
ter se priporoča nje laxtnik vsem starim obiskovalcem 8i>rojnkom, da bi ga mnogobrojno obiskovali tuili v novem prostoru. — Točila te bodo štajerska in italijanska vina prvih vrst ter vsik''ar »vežo Orehe rj evo pivo pr»e vrste. Kakor po imradi preskrbljeno je za dobra jedila p > jako nizkih eenah.
//><<-' # jt-M
a. ./>
' jjir .
Objava.
Javlja so p. n. občinstvu, da so solio hfitola
U
5
na OpAlnah
popolnoma urejeno s čisto novim pohiStvom in pripravljene za one, ki želijo prebiti polntje na deželi.
Restavracija ima izvrstno laško, nemško in francosko kuhinjo. Ncprekosni teran in pivo iz znane Plzenske pivovarne po jako nizki ceni,
Priporočujti 'o slavnemu občinstvu za mnogoštevilen obisk, beleži najudanej&o
X. Goljavićlk, lastnik.
Angelja Capellan-a
podvzetjo mrtvaških sprovodov,
piazsa ilrlla Ltgna it. 2, jMilatu Tnurilo — za-loga ulica Selte/ontane 24 A — Telefonn N. 121.
Prevzimljo vsakovrstno prenose mrtvih v mestu in zunaj. Velika zaloga kovinskih krst za mrtvaško sprevode, kakor tudi lesenih od gld. 4.50 za odrasle. Prodaja na debelo in drobno porcelanaste vencc, jagode vezane na medeni Žici, umetno cvetje, trakove x napisi. Ima v zalogi cvetja vuakov* atnega za poroke, plusove, palme in cerkveno posodjo, vse to la-st-n izdelek. Zalogu voščenih sveč, stearink prvo vrste in oprave za otročiče.
RAZSTAVA POHIŠTVA
z Dunajski lam is Trsta
dobro poznane tvrdke
Angelo Delpin
v ulici del Torrente h*t. 'J 'J, J. nadstropje.
(vštric gledališča A>inoma), Priporoča velikansko svojo zalogo pohištva in tnpetarakih stvarij.
Pohištvo za spalno sobo. popolno, od f. 14H do .*1<W) „ „ jedilno sobo	„ f. 140 „ »fiO
Pohiitvo sa uradnik« in ddavse pj anlianlh cenah.
Zares izborno pohifttvo po niikih cenah.
\ (Eiwjoinu®3	i
\ zaloga stekla, svetilnic, prstenine in ^ P	kuhinjske posode.	f
1 ulica Bari'lera ve ceh i a H. I
9 Stenj in stskla raznolična za pelroljnice. i
"	Šip« in kriatalna »gledala	P
P	predaja na debelo in drobno,	^
^ pošilja t m na deielo se vrse točno in hitro. )
/ DROBNE FOTOGRAFIJE «
zadnja NOVOST, posamične ali v skupinah, W	cena gld. 1.— dvanajstero.	Q
„Tržaška posojilnica io hranilnica"
(rogis trovana zadruga z omejenim poroštvom)
v Vratu
Via Molin Piccolo it. 1. I. nadstropje.
{blitu norfjfti ;K(N/fi<i/(i jHtHliijJti)
Piijo posojila na vknjižbe po »'/,%, monjice po S"/B, zastave po S' „"/',,. Sprejema hranilno vloge inje obrc-stujo po
Uradne uro so : Vsaki dan od ». do la. ure dopoludne in od :«. do 5. ponoludno, o!» nedeljah in praznikih od 10— »lop. Izplačuje so vsaki ponedeljek od 11. do 12. ura dopoluduo, in vsaki čotrtek od 3. do 4. uro popoludno. Glavni doleii voljajo po 200 kron Zadružni doloži su lahko plačujejo v mosečiiih ol>rokih po 1 gld. ter znnša v.-aki delež 10 gld.	1 —
Srečl«^za^zidaiiie_ceH«^	po I gld.
predzadnji teden
Glavni dobitek :
30.000 M«nwJe
Sivrkr |»iij)uror;ijo: Gius. Bulaffio.
vreden
Alessandro Levi, Manile! & Comp.
Lastnik politično ilrušivu tEdinoft*. — Ixdavate^j in odgovorni urednik t •) ■■ lij Hlkota. - Tiskarna Dolenc v Trsta.