t Gam Največji slovenski dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto . . . $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Zs inozemstvo celo leto $7.00 n TELEFON: CHelsea S—3S71 NO. 299. — ŠTEV. 299. GLAS NARODA n List slovenskih. delavcev v Ameriki« The largest Slovenian Daily in the United States. Issoed every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. Entered u Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. I, under Act of Congress of March 3, 187« TELEFON: CHelsea S—SS1S NEW YORK, TUESDAY, DECEMBER 22, 1931. — TOREK, 22. DECEMBRA 1931 VOLUME XXXIX. — LETNIK XXXIX. "VOJNI DOLG JE TREBA ČRTATT-PRAVIJO ANGLEŽI ANGLEŠKO ČASOPISJE JE ZELO RAZBURJENO VSLED ZADNJIH RAZVOJEV V AMER, KONGRESU Najuglednejša londonska časopisa Times in Mail prerokujeta slabe posledice za Združene drža-ve. — Ako se ne bo ameriški kongres zavzel za črtanje dolgov, se bodo gospodarske razmere še znatno poslabšale. — Manchester Guardian očita Hoover ju, da je on kriv depresije. Kitajci so pozvali Ameriko na pomoč HITLERJEVA VLADA BI BILA USODEPOLNA Trocki pravi, da bi Hitlerjeva vlada prinesla vojno. — Fašizem je zadnja postojanka k a-pitalizma. BERLIN", Nemčija, 21. dee. — BOGATA HČI JE IZGUBILA SPOMIN Virginia Penfields je bila najdena omamljena. — Vdrli so v njeno sobo.— Se ne spominja imena svojega očeta. MUSS0LINIJEV BRAT UMRL LONDON, Anglija, 2 I. decembra. — Londonski Times in Dail Mail, ki sta dva najuglednejša angleška časopisa, sta o'bjavila danes uredniške članke v katerih napadata ameriški kongres, ker i so noče zavzeti za črtanje zavezniških dolgov ter pravita, da bo imelo to za Združene države zelo slabe posledice. Times pravi sicer, da so imeli predsednikovi pristaši nekaj uspeha, ker so v poslanski zbornici iz- ako pride IIitler (lo vla(1(1 v Xem. la da sp lleklp nahaja v mestu,* silili odobrkev moratorija, toda ako se prav pO- čiji. j dokler je ni našel nek časnikar-i misli, je ta zadeva le stranskega pomena. 1 Ta sl>is * Trocki naplsal v svo" *ki 1 — Člani poslanske zbornice v Washingtonu, — -pravi Times, — še sedaj ne morejo pojmiti, kam je zašel svet vsled vojnih dolgov in kako je zaščitne. carina ohromela svetovno trgovino. Umrl je nenadoma v avtomobilu. —Po svojem bratu je Arnaldo Mus solini prevzel uredništvo lista. MILAN, Italija 21. decembra. ---------------------------- -.........-----------------------,Brat italijanskega ministmkega PROVIDE.VOE, R. I., 21. dec. predsednika, Arnaldo .Mussolini, Zadnji pamflet izguianega ruske- j Virginia PenfieRL, ki je hči boga- je nenadoma umrl. ga vojnega ministra Leona Troc- tih starine v, je bila najdena v ne-i Mussolini se je v avtomobilu kega. ki je bil poslan njegovim kem hotelu omamljena-in v polo- vračal iz železniške postaje s svo-prijateljem v Berlinu, poudarja, žaju. da ni mogla dati nikakega jo ženo in hčerjo, kjer se je poda'je Hitlerjev fašizem zadnja pojasnila, kako je izginila. V ho- "lovil od svoje sestre Iledvike, ki postojanka kapitalizma in se bo j telu je živela od zadnjega petka se je odpeljala. Njegova žena je zrušil z velikimi odgovornostmi,! Policija v Providence ni vede-' «1™ žila, da mu je slabo. Šoferju i je naročila, da ustavi pred prvo lekarno in takoj je bil pokLican napisal v svo- ski poročevalec. i zdravnik. Pa umrl je v kratkem I času. najbrže vsled srčne napa-Policija jo je iz j ra sevala. todajj^ ni hotela dati nikakega pojasnila, ravno tako tudi ne ravnatelj hotela. * JAPONCI SO PREKRŠILI TROJE VA2NIH POGODB NANKING, Kitajska, 21. decembra. — Kitajska se bo odločno protivila vsakemu japonskemu prodiranju proti Cinčovu. Kitajski zunanji minister dr. Wellington Koo je obvestil voditelje Lige narodov, da bo kitajska armada v silobranu pri-morana k odporu, ko bi Japonci skušali napasti mesto. spis je i jem pregnanstvu v Turčiji 111 nosi naslov: "Ali naj bo fašizmu do-I voljeno, da zmaga?*' j — Fašistovska moč ne tiči, toliko v vojaški sili. kot v razcepljenih vrstah fašistovskih nasprotnikov. — pravi Trocki, ki zaključuje svoj spis « tem, ila zatrjuje, da bi Hitlerjeva zmaga pomenila vojno s sovjetsko Rusijo. Po njegovem mnenju bi popolna zmaga nemškega fašizma imela za posledico zvezo Nemčije s Poljsko v vojni proti Rusiji in Daily Mail pa pravi: — Ameriška poslanska zbornica je sicer odobrila moratorij, kateri bo pa veljaven le do julija prihodnjega leta, že vnaprej je pa odločno zavrnila vse predloge glede zmanjšanja oziroma črtanja vojnih dolgov. Upali smo, da bo ta zadeva ugodno rešena, toda v svojih tipa- | poljski maršal Pikudaki in Hitler njih smo se britko varali. Ves svet bo pahnen še|hi bil)l oro(l> *>a««j v večjo bedo in pomanjkanje. Amerika bo v kratkem občutila na svoji lastni koži, kam jo bo do-vedla ta trdovratnost. Evening News piše: — Ce nam pravijo, da je dala Amerika z moratorijetn zadnjo koncesijo, ki io*je mogla dati, se moramo postaviti na povsem novo stališče. Evropa bo morala zadevo svojih dolgov in reparacij sama rešiti ter plačati Združenim državam vse, kar jim dolguje. S svetovno-go-spodarskega vidika bo to velika nesreča, toda drugega nam ne preostaja. Evropa mora prestati vihar, pa naj ga prestane tako ali tako. Ameriki bomo odgovorili z brezobzirno gospodarsko konkurenco, s čemur bomo zajamčili angleškemu nahodu lastninsko pravico, kakoršno je svoječasno užival. Liberalni Manchester Guardian, eden maloštevilnih zagovornikov proste trgovine v Angliji, pise, da so sklepi poslanske zbornice v Washingtonu, podčrtali z nevidnim črnilom politiko predsednika Hooverja. » — Gospod Hoover se nahaja v želo kočljivem položaju, — pravi list, — in se more slehernemu smiliti, istočasno je pa treba tudi pomisliti, da je tega v prvi vrsti sam kriv. Ko je začela ameriška in-dustriia propadati, se ni dosti brigal, da bi ji pomagal na noge. Njegova poglavitna skrb je bila, kako bi dobil od inozemskih dolžnikov posojeni denar nazaj. To je napravilo na ameriški narod zelo neugoden vtis. * Ko je hotelska služkinja hotela odpreti sobo. je bila zaklenjena in Virgin i je 111 mogla zbuditi niti z močnim trkanjlm. Hotelski ravnatelj je šel v sobo skozi okno. Dekle je bilo omamljeno; vedela je .sicer za sva je ime, toda ni vedela za krstno ime svofjega o-četa. Takoj je bil obveščen njen oče, ki se je takoj odpeljal z aeropla-nom. da jo vzame domov. Njegovo truplo je bilo postavljeno v urad lista Popolo cVItalia. katerega'je urejeval. Kmalu so ga pričeli ljudje v velikem številu prihajati kropit. Star je bil 40 let in je bil urednik milanskega lista Popolo d' V noti, ki jo je poslal Ligi na-' rodov, opazarja slednjo na nov, resen položaj, kateri se je razvil v okolici Cineova. Japonci so na- j mreč zopet pričeli s svojimi vojaškimi operacijami. Zunanji minster je nato podal izjavo, ki jo je smatrati za nekak poziv Združenim državam, naj pomagajo Kitajski. Po njegovem zatrdilu, so Japonci prekršili pogodbo, sklenjeno med devetimi silami, nadalje Briandovo pogodbo in razne določbe Lige narodov. VELIKA TATVINA CIGAR CARTERET, X. J., 21. dec. — ! Trije mladi moški so vdrli v tovarno cigar Carteret General Cigar Co. in so odnesli 27,;">()<) cigar, vredne nad $3000. SLUŽABNIK , JE UMORIL GOSPODARJA Gospodar je odpovedal službo japonskemu slu-1 - i^S'rSi KARDINAL BILLOT UMRL njegovo ljubico. I AERICIA. Italija, 21. cieeem- ............................kra — Prejšnji kardinal Billot, POUOHBKEBPS1E, N. Y., 21. .ki se je odpovedal kardinalski ča- decembra. — Japonski slnga je s sti leta 1927 in je stopil v jezuit- sekiro umoril in razsekal svojega 1 ski samostan pod imenom Ludvik gospodarja J. Williama Sehatz, I Billot, je danes pmrl. ki mu je v soboto odpovedal služ-i „ . , .. , , . , , . . ., Ko se le kardinal Bdlot odpo- bo, ker mu sluga an priprava . . .. „ . . . .. . „ . .. , 1 . vedal svoji časti, je bilo splosno »zvečer sendvicev in kave za nje-1 , . .. , .... i znano, da se je odločil do tega ga in njegovo ljubico -Mrs. J? la- , . , . v VT 0 J 15 J koraka, ker je papež Pij XI. pre- povedal katolieanam brati francoski list L'Ac t ion Franca ise. Uradno naznanilo papeževe pisarne je pa je tedaj poročalo, da se ije kardinal odpovedal kardi- BAVARSKA ZLATNINA NA DRAŽBI Bavarski dragi kamni so na dražbi v Londonu.— Slavni wittelsbaiki modri dijamant bo prodan. Dr. Koo je poudaril, da je Man-j IjONDON, Anglija, 21. decern- džurija pravzaprva kitajska last bra. — Zlatnina in dragi kamni ter je navedel v zvezi s tem izja- bavarske kraljeve rodovine bodo ve petih ameriških državnikov, prodani na javni dražbi. Chri- ItaLia, v kateri lastnosti je sledil da se ne sme nikdar dovoliti, da stie, ki je prodal na dražbi že ru- svojemu bratu Benitu. , hi Japonci razkosali Mandžurijo, ske dragocenosti, bo prodal tudi ,. . . . , ... ' Ti državniki so: — John Hay, dragocenosti' bavarske kraljeve Mussolini je sprejel sporočilo o Theod(>re Rooseveltj Woodrow rodovine. smrti svojega brata v nekem kra- WiLson Warren Harding in Ch. ju na deželi, kjer se je mudil ^ ^ n ^ svojo ženo in dvema otrokoma.' Takoj se je odpeljal v Rim ter se 1 XANOILAJ, Kitajska, 21. dee. pričel pripravljati za odhod v Kitajci domnevajo, da bo mesto Milan. Cine o v še pred božičem zavzeto. Mussolini in njega v umrli brati Uničili eil j te ofenzive je presta bila ljudska učitelj. Pozneje; ^^ a^iado maršala l an Hsue je Benito postal časnikar in izda jal svoj lastni list Ko je, Benito Lianga iz Mandžurije. Dragocenosti so prišle iz Mona-kovega pred tremi tedni v dveh majhnih zabojih z napisom "Last _ kraljeve hiše AVittelsbahov". Najdragocenejši Jtamen je moder dijamant, ki tehta skoro 3."> kara-tov, okoli katerega je naloženih vee majhnih dijamantov. Ta di- jamant je prišel v posest havar-TOKIO, Japonsko, 21. decern- ske kraljeve rodovine. ko je bila postal diktator Italije, je uredni- bra _ y ozemjju kjer pr(Xlira avstrijska nadvojvodinja Marija Amalija poročena z bavarskim štvo prevzel brat Arnaldo leta (japon>ska armada, kaže toplomer 1922. Več let je Arnaldo ^-sak ve- j (lajSPt stopmj pod nir-lo. Japonci pravijo, da je njihovo .ji V nadi, da se bodo kmalu vrnili boljši časi ter da bo sedanja depresija srečno in uspešno, prestana, Vas iskreno pozdravljam. Frank Sakser renče Quick Carozza . »Scliatz je bil bogat tovarnar, star 50 let, njegova prijateljica pa je žena truperja Carozza, stara let- Shatz in Mrs. Carozza sta šla v soboto v gledališče in Sehatz je jlialski časti vsled svoje visoke nekaj udarcev, tako da je Sehatz izd ill nil. Japonec se vrne v sobo, pogarbi Mrs. Carozza in ko se je branila, prevrne telefon in kriči. Toda nese jo v klet. Tam je Japonec vzel nož in še trikrat sunil Scliatza v usta. Telefonist in ja pa naročil slugi Gentro Akvjama. da starosti, pripravi ob enajstih zvečer mal prigrizek. Ko pa se Shatz in njegova spremljevalka vrneta, ni bilo ničesar. Akvjama je spal v svoji sobi, Sehatz ga zaradi njegove malomarnosti pokara in mu pove, da ga v pondeljek ne potrebuje več. Akvjama je dovršil vseučilišče v Tokio. , Akyjama se je proti jutru skozi okna splazil v Schatzovo sobo. Mrs. Carozza se zbudi in prične vpiti. Japonec jo zgrabi za vrat in jo prične daviti. Ko je bila v i nezavesti, se spravi Akvjama nad j Scliatza m ga s sekiro udari po i Mrs. Carozza se nahaja v bol-glavi. j nišnici v nevarnem poožaju. Nje- ! pograbi Mrs. Carozza in ko se je no znanje z bogatim Sehatzom Sehatz dvignil in se borti s slu- je trajalo nad eno leto. ko je pri-go. Japonec pa ga še enkrat treš- Sla Mps, Carozza v Pouglikeepsie ei po glavi, nato pa ga vleče po in je bila zaposlena v nekem re-stopnicah v klet, kjer mu zada še stavrantu. eer telefoniral svojemu bratu za navodila glede lista, pozneje pa je sain pisal uvodne čuanke. V gospodarskih zadevali je bil zelo previden in predno je njegov brat postal italijanski ministrski predsednik .mu je večkrat pomagal z dnearjem. Pozneje je tudi prevzel oskrbo več privatnih zadev svojega brata. Hil je oženjen in ima dva sina. Arnaldo je bil popolnoma nasproten značaj svojega brata. Bil je nasproten športu, Benito ves gori za spori. Avtomobil je vozil zelo varno., medtem ko ministrski predsednik vozi po 85 milj na uro. BI i je čokat in je nosil naočnike; Benito nL tako močan in ima zelo izrazite poteze. Oba sta bila časnikarja, toda njiju prijatelji so v družbi opazili. da sta bila oba med seboj ne kam tuja. Benito je dve leti starejši o par mesecev, nakar se je prcerj kmalu obrnilo na bolje. Takozvana prosperity a so je žarela v Ameriki med vojno, ko so skoro vse tovarne obratovale do skrajnih možnosti, pa še niso mogle zadostiti vsem zahtevani. Kdo se ne spominja raso v, ko je bil izpostavljen are-•aeiji sleherni, kdor je brez dela pohajkoval po ulieali ! Delavec je bil pošteno plačan za svoje delo, in nekateri so zaslužili vsote, o kakoršnih si pred leti niti sanjati niso drznili. Kapitalisti so grniadili milijone, vse izdelano blago se je sproti spravljalo v kujK-ijo in denar. Zavezniki so se bili v boju z Nemčijo popolnoma izčrpali. Manjkati jim je pri • • . i • ' cene, si urezu jejo zavojke. A vse jzvzemsi za Kusno, za ves ostali svet. . , ? .. . . *' i je okrašeno z bogatimi čipkami. Tako nastajajo prava čudesa narodnih noš, ki se leskečejo v vseh mogočih barvah. Umetni biseri, ki jih uvažajo iz Danske, krasijo oblačila v vseh mavričnih bar-Vse ostale države so bile pa odvisne druga od >druge, vab. Vebk, s biseri vezen ovrat- in polom ene je posredno pomenjal polom za ves svet. jT>ik > prava krona greenlandske božične noše. Edinole Rusija se je postavila s svojo lastno močno na noge in baš zato je menda danes najbolj ustaljena in najbolj neodvisna država na vsem svetu. Najprej je opešala Nemčija, kajti zavezniki so ji bili naložili taka bremena, da jih pri najboljši voljni ni mogla prenašati. Zavezniki so zahtevali od Nemčije svoje, dočim je Amerika terjala svoj denar od zaveznikov. Začasno je rešil položaj predsednik Hoover s tem, da je proglasil leto dni trajajoč moratorij, ki bo pa potekel že meseca julija prihodnjega leta. Nekateri namigujejo, da ne bo drugače, kot da bo treba moratorij podaljšati za nedosledni čas, oziroma vojne dolgove in reparacije enostavno črtati. Ta predlog jtt seveda zadel pri ameriških državnikih na gluha ušesa. Zvezna blagajna kaže velik primanjkljaj, lii bi so v tem shičajn še znatno povečal. Moderne* iznajdbe, predvsem radio, zrakoplovi itd., so v zadnjih letih tako zbližale svet, da največje razdalje sploh ne pridejo vpoštev. Ko ni več daleč čas, »da fbi morali postati vsi skupaj takorekoe ena sama d nižina, se je pa začelo dogajati nekaj, kar je usode pol no za vse. Vsaka država hoče rešiti svoje težavne probleme na svojo lastno pest, obenem ti pa prizadeva onemogočiti razvoj svoje sosede. Države so se obdale z visokimi, skoro nepremagljivimi carinskimi zidovi, misleč, da si bodo s tem opomogle, dasi bi morale vedeti, da je sedanja depresija svetovna in da je brez temeljitega in splošnega sodelovanja ne bo mogoče odpraviti. Delavec trpi, . kapitalist tipi, vsak posamezni je prizadet. Za odpravo svetovnega zla, je treba svetovnega sodelovanja. Posameznik, posamezna država ali celo skupina držav ne zmore ničesar. Šele tedaj, ko bo prišel svet do tega spoznanja, bomo fcamogli praznovati lepše božiče nego je letošnji. Ta dela. ki jih izvršijo z največjo marljivostjo, in s pravcatim umetniškim znanjem, zahtevajo mnogo časa. Za spanje ni časa. "Vso noč nisem /.atisnil oče-sla", slove stavek, ki ga čuješ na vsak korak pred božičnimi prazniki — to je že skoraj pozdravi s katerim se .srečujejo Greenland-j ei in Greenlandke. Izmenoma ležejo pridne Greenlandke za eno ali kvečjemu dve urici na leso. Potem se nadaljuje delo s šivan-ko in sukancem. C'e je že potrebno. da dobi vsak družinski član pražnjo obleko, tem potrebnejše je. da se spravi hiša v dostojen red. Stanovanjska oprema v greenlandski hiši obstoji rz malo predmetov. Veliko peč mizo in več zabojev, vse to vidiš v hiši. Tla odrgnejo še posebno krepko, okna očedijo. Ker pa je greenlandski dom običajno zelo čeden, pomeni veliko čiščenje pred praznikom, v glavnem to, da spravijo 1 vsakovrstno ropotijo kamor koli v stran. Nazadnje okrasijo stene, ki so često umetniško poslikane, s pestrima slikamj — običajno so to izrezki iz ilustriranih časopisov. Čini so oblačila in dom v redu. pride vrsta na božčno drevo. Tudi to je težko delo. V deblo izvrtajo majhne luknje in vtaknejo vanje veje. Tako nastane iz o-kostnjaka lepo božično drevo. Veje okrasijo z dišečimi jrorski-mi zelišči, ki so jih nabrali nekoliko dni pred božičem v visokih gorah. Potem opremijo drevo kakor pri nas z lučkami in bliščem. Nikjer na svetu m gostoljubnost o božičnih praznikih tako velika kakor v telj daljni deželi zemlje, ki ne pozna niti radija. Tu se ta na največji letni praznik obiskujejo vsi vprek. Pogostijo te s kavo. sealovim mesom in kašo. Že v adventu se pričnejo vaje za božično službo božjo in prepevanje psalmov. K tem prireditvam se zberejo vsi prebivalci naselja. Polarni lovci s svojimi ženami, ki nosijo male otroke v naročju, mlada dekleta in fantje, pa tudi starci in pohabljenei, ki se komaj premikajo. Najprvo na-študirajo petje v mali kapeli, ki služi za cerkev, potem se nadaljujejo vaje na prostem. Naj vest-nejši dirigent kakšnega evropskega simfonskega orkestra si ne da toliko muje kakor vod ja kakšnega grenlandskega zbora. Neprestano ponavljajo, isti stavek, globoko v severno noč odmevajo božični spevi. Greenlandci imajo bogat zaklad izvirnih božičnih pesmi. Besedila kakor mnzika izvirata od domačih avtorjev. Ti proizvodi prave narodne umetnosti nudijo neizčrpno gradivo za etnografe, ki jim niti od daleč, š«* niso naklonili potrebne pozornosti. Prastare greenlandske bajke se prepletajo s krščanskimi motivi. Iz teh spevov veje globok verski čut in resnično občutena pobožnost. Greenlandci so zares naj verne jši kristjani našega časa. Najmarlji-vejsa je mladina, ki' ostaja po ce-leii oči na nogah, da doseže dovršenost v podajanju božičnih himen. Tudi otroci se vežbajo. Če jih je nu^>go skupaj, se ne boje niti-gorcev. Gorci si nepokojneži, ki so jih iz kakršnega koli razloga, zločina ali žalitve izgnali iz naselbine. Živijo kakor v prastarih časih nepokojneži islandskih bajk v polni samoti. V večni polarni noči se približajo človeškim seliščeiu. da kradejo in strašijo dobre ljudi, Cim se dnevi podaljšajo in solnce prijazno zašije, se neha ta strah pred nepokojneži in nič več ne sliši o njih. Na sveti večed je mala kapela v naselbini do vrha polna. Zasvetila se je v praznični krasoti. Božično drevo iz Danske žari ob oltarju. ki je okrašen s starimi bakrorezi. — Duhovnik govori o '"Onem, ki prihaja z Jutrovega". SAKSER STATE BANK —- v likvidaciji - francoskih Sedanja r.«prava Sakser State Bank je že začela razpošiljati vložnikom pole, na katerih bodo ugotovili svoje terjatve. Besedilo je deloma v slovenskem jezikn ter je Jahko tunljivo v obliki vprašanj in odgovorov. Kot vse kaže, delo likvidacije dobro napreduje, in vložnikom ne bo treba dolgo čakati za denar. Državni uradniki, ki vodijo likvidacijo, bodo gotovo gldtali na to. da bodo obveznice, v katerih je imela banka svoj denar, čimdražje prodali ter s tem zaščitili vlaga-telje. ('asi so še vedno hudi in slabi, in zaenkrat je le malo izgledov za lepšo bodočnost. Ko je prevzel državni superintendent za banke upravo Sakser State Bank, je obljubil, da se bo začelo z izplačili v Teku »devetdesetih dni. Ker so bili pa pole za terjatve tako zgodaj razposlane, vidimo v tem nekako znamenje, da bo zadeva najbrže še prej kot v devetdesetih dneh rešena. Preeej smo pomirjeni, ker vest o likvidaciji tega velikega slovenskega bančnega zavoda ni tako porazno vplivala na vlagatelje, kot bi človek domneval, da bo. Težki časi, slabe gospodarske razmere iif finančne krize, vse to je naše ljudi toliko utrdilo, da so na vsak udarec pripravljeni in da znajo vsak, še tak hud udarec moško prenesti. Nešteto bank, ki so raorno in pošteno poslovale, je moralo prenehati s poslovanjem, in žal. da je med njimi tudi Sakser State Bank. V časih finančne krize in splošne depresije odločajo pač mogočnejši faktorji kot sta poštenost in točno poslovanje. Z zanimanjem smo zasledovali, kaj je slovensko časopisje v Ameriki pisalo o likvidaciji tega velikega slovenskega bančnega podjetja. Z eno samo izjemo moramo priznati vsem slovenskim listom, da so dostojno in pošteno poročali. Izjemo je tvoril kot vedno ob takih prilikah, seveda buk< ter bom šel za tvojim po-"Slovenec", ki uvažuje načela o bratski ljubezni le ta-krat, kadar gre za njegov žep in obstoj. Ako.zadene njegovega bližnjega, ki ima slučajno drugačne politične nazore nego jih ima on. nesreča, bi najraje veselja zaplesal ter ne pozna v škodoželjnosti ne mere. ue meje. Vsem ostalim slovenskim listom pa čast. Rojake opozarjamo, naj ne verujejo nikakim govoricam o Sakser State Bank, ki jih morda nekateri širijo deloma iz zlobnosti, deloma iz nevednosti. Vse podrobnosti bo dala sedanja uprava vlagateljem, oziroma jih bo skušal Glas Naroda dobiti in jih ho ob- nfK;ia hlače samo podnevi, za-javil zanaprej bi jih hotela tudi pono- Le od sekTanje uprave oziroma iz Glasa Naroda boste el nOM 1 izvedeli resnico o tej zadevi. Zgodovina pravi, da je predsednik Lincoln odpravil suženjstvo ter s tem zabrisal vse družabne razlike med črnei in belci. To pa seveda ni res. Sedanji beli rod po južnih državah še Lstotako Tsovraži in zaničuje zamorce kot so jih sovražili in zaničeval njihovi predniki. Žamorei to trpko občutijo, pomagati si pa ne morejo, kajti niti pred sodiščem niti pred drugo oblastjo nimajo skoro nobene zaslombe. Razmerje se je malo izpremeni-lo le tekom svetovne vojne, ko je bilo poslanih dosti ameriških črnskih polkov v Francijo, kjer v(» se sestali s črnci iz kolonij. Belopolti častniki jih niso smeli žaliti, in so sploh uživali iste prednosti in svoboščine kot njihovi belopolti tovariši. Ta izprememba je posebno pri-jala črncu iz neke južne ameriške države, ki je ves navdušen pripovedoval svojemu prijatelju: — Plemenske razlike so torej zabrisane, plemenskih razlik ni več. Vsi smo enaki — ljudje, črnega in ljudje belega pjeiiiena. Nobene razlike ni več. Ko bo vojne koiie«-. ,s<» bom vrnil v svoj«* ;nk n \II.Y In U. 8. A. a n k o K a c iiiiiimiiuiuriiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiniiiiuiiiinaiiiiiiiuuiiiiiu.iii.iiiuiuiiiimiiiiijiiiii Klic Domače Grude BožičnaPovest V mrazico, dim in vcrcr tune otožna j pokrajina. Run ^rc v s rež in se j »obreza v, vedli o globljo lenost. Zdaj in zdaj ho po- ; polnoma otrpnil in ho umaknil klepet edi-j nega motornega čolna, ki še zdaj hije to j gluho samoto. Slepa strme v mrak okna tovarn, ki so sieer vsa leta mežikala v pozdrav domačinu in tujcu. Od saj očnieli sneg visi s plotov, hiš in dreves in leži po kotih kakor umazane cape. Kakor mike grmade kriče re».Ka okna v lesku božičnih dreves med mirnimi okni delavskih hiši«* v predmestju. Tri milijone brezposelnih v državi! Kje hi vzeli denar za drevea. kje za darila! Troje silitov na teden je komaj za mleko, kruh in obutev. Tak je Walsum oh Kenu na sveti večer devetnajst stot ridcsetega. V tesni kuhinji sedi .Johaiin Wochinz :<; ženo, osemletnim sinkom in desetletno hčer-ko. Pravkar so popili za večerjo črno kavo s kislim kruhom iz tovarne za hlebec. V kotu n;« mizi stoji za komolec visoko smrekovo drveč s tremi piškoti in nekaj konci svečnih ostankov od l;mi. .fanez Bohinc. šu ime*si moral prodati za boljši ku« kruha ženi in deei. Dobra je bila kupčija in poln želode«* vseh tridesetih let, odkar si zadnjič zavriskal na bizovniškem griču, ko si se vračal »hI zadnjega silita pri Sonnenbergu domov v Sešče. Vsa ta leta se ni Johaiin spominjal domačih krajev. Pozabil je pri ženi Nemki celo svuj materini jezik, otroka sta se kar norčevala ir. svojih vrstnikov, da lajajo, ko so se med sehoj menili v slovenskem rodnem jezi km. Pri napol mrzli peč k i sedi Johann in si glavo podpira z obema rokama. Kakor reke na sl«'peill zemljevidu se vijejo debele modre žile na njih. Kje so tvoje misli. Johann Žena krpa prepleznjeno krilo — na sam -veti veeer, za božični praznik. I.«> radovedne «n"i otrok so zamaknjene v mi-gljajočo svetlobo božičnega drevesa v visokem oknu oddaljene vile. Vroča lica in hle-de roke se 1 iščijo šip. — Zakaj pa je letos naše drevce tako revno, mama t — zaskrbi hčerko. — Dela ni. oi ročica, — pojasnjuje mati in kar ne odvrne oči od šivanja. — Afek, kakšno božično drevce si imel pa ti, ko si bil Še otrok.' — poizveduje ko-drolasi sinko in poboža očeta po osivelih laseh. Kakor iz globokega sna je dvignil Jo-hann Wochinz glavo, < 'uden blesk se je vžgal v njegovih dobrih i javili očeh. Posadil si je na vsako koleno enega otroka in je pričel pripovedovati v mehkem porenskem narečju. Vsa puščoba jo izginila iz hladne kuhinje. Zeni so omahnile trudne roke na krilo. — Tam v mojem rojstnem kraju sredi rodovitne doline pod zeleno goro Mrzlico ne poznajo boži ("nega drveča. Tam so tovarne tako redke kakor tukaj gozdovi. Polno pa j<* tamkaj vitkih smrek in košatih borovcev, kdo bi potem postavljal v sobo pritklikave smrekee! Žitna polja so tam in sočni travniki in mnogo živine; kravic, voličkov in poskočnih konjičev. Verni ljudje so tam. zato počastijo Izveličarjev* rojstvo na poseben način. Cula sta, otročička. da ni nihče hotel sprejeti tam v judovskem Jeruzalemu svete družine pod streho in je zato prišel naš Zveličar na svet v ovčjem hlevu. Da pokažejo svoje dobro srce, ki je. siromaku vedno odprto, postavijo pri nas doma v vsaki hiši jaslice. Vesta, kaj so jaslice.' Seveda ne moreta vedeti, saj se še jaz komaj spomnim nanje. Jaslice napravijo takole: A' kot v sobi pritrdijo triogelno desko, za komolec dolgo. Xa njo se naloži lep hribček iz mahu. K j, kako smo se rzku-šali, kdo bo iztaknil lepši mah. Najlepši je bil na starih hrastih, kakor zelene drobne blažil ice, mimo katerih je šel srebrni dih. Nekateri mahki so imeli še koničaste rjave čepice na dolgih vratovih. V našem hrastju je bil vedno najlepši mah. Na vrh griča smo postavili lilevek. Papirnati se kupijo pri nas v trgovinah. Samo raztegneš ga, pa že kleči v njem poleg Božička sivobradi Jožef in sklepa roke Marija, zadaj pa gledata začudeno na veseli do- rnoTi domu M. Klopčič: Dete ne more spati Dete, zapri oči, da zazihljcm le v spanje, glej, skozi okno prihaja noč in ž njo sanj Mati, naj lučka gori. da ti vidim v obraz, ne bi rad spal, saj še ni čas. Dete, ne bodi ur;, vidiš, da noč je prišla, •da mesec skoz okno te gleda z neha. Mati. daj. rajši povej — da bo krajši čas. zakaj vsak večer ore oče od nas.' Le j ga. on hodi na delo noč na nočjo, ona mora na delo noč za nočjo. Mati, zakaj pa ne dela. kadar je dan. takole ponoči jj* vendar zaspan. Dete, vidiš to luč. ki na mizi gori, v? lis luči, ki v njih mesto žari.' Same gorijo in kažejo pot na levo in desno, tu in povsod. Nekje je fahrika, v njej « če trpi. da lahko gorij » luči vse noči. Mati, pot eni pa v tej luči, ki z nama bedi, samo trpljenje očeta gori r Dete. na sveti: je tisoč in tisoč luči, v njih tisoč in tisoč trpljenj gori. O mati, ugasni brž luč in zazihlji me v spanje! Težko je bedeti, vse lepše so sanje. godek sivi. dolgoiilii oslič in rdečepisani volek. <'ele trine sem delal nekoč, da sem napravil pravi leseni hlevee. Božje dete. Marij«). Jožefa in obe živalci pa sem izdelal iz voska. Vsi so hodili gledat ta čudež. Po pobočju hriba je treba postaviti palme. vsakovrstno živinico in pastirčke. Velike pole naslikanih dreves, ovčic in ljudi smo kupili že cel teden pred božičem in jih izrezali. Za oporo smo jim prilepili na hrbet pric.strcnc treske. Koliko je bila smeha pri telit! Vče v eno roko m-;-lek. v d nig«» pa posod > hlagosl«»vljene vod«* in smo romali po sobah in hlevih z molitvijo in blagoslovom. . . Vsa hiša j«- dišala po kadilu in sv ' umitem podu. Večer j«1 bil poln tajinst veuih zg« j«» mahnili k polnočnici. Vesta kaj je p«dii«»čnicn. Na sveti večer j«* maša ol> polnoči — polnočiiica. < VI«* t«' tin«* smo sanjali otroci:— H polnočnici p«»j demo! V mraz smo st«»pili in glejta: vsa pota migljajo od lučk p«dn«>čnih vernikov, ki hitijo p«> ozkih gazeli. Moški zaviti v «lc-belc hurinu.-e. ženske čez glavo odete v tople volnene rute. Z vrha o«l Marije Magda-lehe na Ilonni svet.i honiski mežnar Jurij Petek in utrinja ]»«>t pridni ženici in zastavnim otrokom. Doma je ostal le stari Kolji poskakujejo rudarske svetiljkc Matenčaimv. — Prav izpoil Mrzlice sopiha z lučko nadušlji-vi liregur in Kočar, poln ivja na orjaških brkih. P«> reški soteski loma jo goste luči: Kranj«1, Smrekar, Vrhar in Ahac, Vse ceste in pota se vedno bolj polnijo z miglja-jočimi lučmi, čim se bližajo farni cerkvi svetega Pavla. Veselo zagoreli obrazi >e zbirajo v cerkvi. Orgle zabučijo v svetli cerkvi, ko pristopi k oltarju Miha Plešnik, h« žji pastir, in zapoje z raskavim grlom: — (iloria in exeelsis Deo. . . Pritrkavanje j«* obj« lo vso iolin«», kak »r da .j«4 napočil večni praznik in je k«»nec vseh težav in bolesti. Kako poje veliki zvon svetega Pavla Poslušajia! Kaj ne -dišita D«»-mov. . . do-m« v. . . d«»-ni«»v kilavo in ves život jc nagnil naj »rej J«»-iiann \\\»chinz in posluša napcin glas šent-pavelskega velikega zvomi. Žena globoko zavzdihne in otrese >»«lzi», ki jt* kanila na njeno praznično krilo. < )t i < ka >«• držita krčevito očetovih ram in poslušala v noč. . . Pri sosedu zahrešči «»potekajc star gramofon: — Heilige Nacht. . . rsk . . . Naclit*— Johann Wochinz >«• str«'zne. pogleda «»-krog sehe. Mrzlični blesk mu izgine iz «j«'-i. K sebi ]»rivije svoja otr«»čiča. — Joj. kako lepa je hila tvoja jwtvest!— se izvije deklici vzklik. — Zakaj pa m* gremo tja i/, leh žalostnih krajev t — ga ]»«»boža z mrzlo roko sinko. — Prav imaš. sinko! Tja pojdeiim, k«» tukaj ni kruha. Starega «»četa in mater imam doma. ki jima pešajo m« či. Doma nas čaka ravna zemlja in na> kliče. Mi pa stradamo tukaj in nihče ne v«*, kako l«»lgo še m* bo dela. Zemlja nikoli ne praznuje, ona t< pi v gostilno, Mimi. in čaja skuhaj, da praznujemo «l«»-tojno zadnji svet i večer v t ujini. Zaplapolal je veselo ogenj v peči. Heli /obje so slastno drobili krhko potico in jo zalivali s sladkim čajem. V k« hi pa so u-miralc lučke na božičnem drever. Z njim je umirala tujina v srcu Janeza Bohinca, ki je zaslišal to sveto noč od daleč kli«" «l«»maee gl'iule. . . lim — in evo me. — Saj ni nič lepšega. nič bolj kratkečasnega v tem oštarijskem brlogu, a človek ima vsaj fivoj mir — in konec. To se pa držite, kaker Kristusi na križu, sa- — Kristus se je rodil! — je dejal mladi Bučar in njegov glas je zvenel čudno majavo, kakor pri d:-raščajočih dečfcih, ki mutira:o I » Spet je zasvetila luč in gospod sodnik je prisluhnil. Temno so brneli tb šipe glasovi božičnih zvonov...... ČUDNI B02ICNI_0BIČAJI Med najbolj čudne navade na svetu spadaj > molitve črnili sp«»k«>rnikov-menihov v Marseillesu. Vsako l«'t<> na sv«-ti večer nudijo v svoji kapelici za zveličan je duš zločincev. ki >o morali v l«-tu položiti glavo pol n««ž giljotine. Tihi obred v mali kapelici se , vrši še zdaj tako točno, kakor v srednjem ; veku in spominja gledalca na pradavne čase. Meniški red črnih sp«»k«>rnik'»v je bil u | stanovljen zat«». «la bi p«>magal z molitvami , v nebesa onim nesrečnikom, ki jim cerkev ■zaradi smrtnih givhov ni ]»riv«»ščila blagoslova jli odvez«-. (Uavna naloga menihov je | bila že od nekdaj cerkveno pokopa vanje ju-( st ificiranih zločincev. ( Jtistificirani ni.-«> smeli počivati v lastni i krsti. Polagali so jih sicer v krsto in edna-' šali h grobovom, toda tam >'«» njihova trup-(Ja zopet vzeli iz krste. Menihi še zdaj lira-( nijo to krsto, v kateri so že mnogi zločinci , napravili zadnjo p«>t. Krsta je črna. kakor i metliške kute, in na ]»okrovn ima velik bel I križ. Na sveti večer postavijo krsto v kape-j lieo črnih spokornikov, okrog nje pa po-I stavijo in prižgo šest ogromnih sveč. Meni-( hi kleče okrog krste in molijo za zveličanje duš usmrčenih zločincev, en menih ima i kratko pridigo v provencalskem narečju, j potem pa dvignejo krsto na ramena in jo f otlneso v tihem sjuevodu v celico v samostan, kjer zopet počiva «1«» prihodnjega svetega večera. Od leta 1S87 še ni>«» pokopali * črni spo-korniki nobenega zločinca, kajti cerkev je izpremenila svoje naziranje glede grešni-j kov in usluge teli menihov s«> zdaj odveč. Prve čase po ustanovitvi je izkazoval red črnili spokornikov zadnjo uslugo samo u-i smrčenim zločincem jilemi^kega stanu, pozneje je pa razširil svoje delovanje na vse 1 judtii'icirance. "GLAS *. ■■ ■ . . NAHODA* NSW YORK, TUESDAY, DECEMBER 22, 1931 THE LARGEST SLOVENE DAILY ill U. S, A. e knjige kot darilo za POUČNE KNJIGE RAZNE P O VESTI IN ROMANI PESMI IN POEZUE 2 MOLITVEN1KI , Prva čitanka .........................................75 I'nivila za oliko .................................6.1 SVETA UUA Prikrojevanja perila po životni v platno vez..................... .9« j meri s norci ...........................t,— • v fino usnje vez .......UO: v najfinejše usnje vez 1.80 I Hwhične motnje na alkoholiki pod- v najfinejše usnje trda vez ...............-.....................1.80 ..........75 lasi Praktični računar ...............................75 SKRB! ZA DUŠO Pravo in revolucija (Pitamic) .........30 v platno vez .00 Predhodniki in idejni utemelji ru- v lino usnje vez ......3.1 JO , sk(k*A HW»l'*ma ....................ir<0 v najfinejše usnje vez 1.80 Radio. osnovni pojmi iz Radio .tehnike, vezano ........................2.— RAJSKI GLASOVI ^^ ......!.............................1.75 v p^tno vez................. .80 v usnje vez. ..............1.20 v fino usnje vez.........1.50 v najfinejše usn;e vez. 1.60 j slcv itolljaniati in hali. KVIŠKU SRCA j janski-slovenski slovar .............90 v imitirano usnje vez. .60 Računar v kronski in dinarski ' veljavi .........................................75 v usnje vez. .................. -80 v fino usnje vez.........1.— v najf nejše usnje vez. 1.20 v najfinejše usnje trda vez ....................................1.50 v bel celluloid vez........1.20 x r.ncsA naS dom v ponarejeno....................1.— v najfinejše usnje vez 1.5« v najfinejše usnje trda vez ....................................1.80 MARIJA V ARIH N J A fino vez ............................1.20 v t.no usnje ....................1.50 v najfinejše usnje trda ve'. ...................................1.60 Hrvatski molitveniki: lljelia jhturuhti. lin« vez.............L— Slain Bogu, a mir ljudem, fina vez 1J0 najfiiw-jvi viz .....................-....1.60 /lOiM-cr nelie&ki. v platno.................../Ml fiim v«-/. ....................................— Vicnac, najfinejši! vrv ......... Ročni spisovnih vsakovrstnih pisem ...........................................50 Snlneerije ..............'.................................50 Slike iz zivalstta, into vezana .........00 Sluifiisla narodna mladina (i .1 -t ."»2 s t r*i n i i ................1.50 Izlet g. Brou-( lil. zvezek .............C0 Sabino vino ........................................^ Korejska brala. povest iz Spolna nevarnost ...........................„.25 i v Kor(4jj ................... Sadje v gospodinjstvu .....................<31 Slavonle American Year (took ...L-I *im,:l osveta ......................................"" Kmečki punt < : ...7« .1.25' ...40 ...351 .50 ...65 j -.50! .„6o| .1.50 j 1.25 j ...60 j ...40 ...50 ...35 ...50 1.50 ...80 ...30 ...30 ...35 ___35 .-S3 ...ao .^35 .30 .1.20 .60 ...DO sebnike in trgovce ................1.25 i Angleški molitveniki: (/.a mladino) Child's Pra\erlHHtk: \ ktrvMHie plat ni«f vezano .....30 v UHi, k'<>t vezano ...............1.10 >'oščiiua knjižita .....'..........................50 „1.60 Zbirka domačih zdravil ....................(H) ! Zdravilna zelišča .................................40 Zel iti plevel, slovar naravnega zdravilstva ..................................1J>0 Zgodovina l metuusti pri Sloveu- eib, Hrvatih iu Srbih ............1.00 Zdravje mladine ................................1.25 legende; Tolmač r Levstik .......70 zv. S'.ika Levstika in njegove kritike in polemike .......................70 Trdo vezauo ............................ t ome ( nt o Me . rimi rezano ................30 ................35 Ke> of Ileal en: fiiui Vfv.atio .................................35 v u»nj«4 vezano ...........................70 1 »...Jfinejše usnje vezano........1.20 i ZA 11HKASI.K) Key of Ilea«en: v <-*»!i4«l iitaiio ........................1.20 v 1-eloid najfinejši vez ............1.50 v fino usnje vezano ................1.50 Catholic Pork H Manual: v fino iwiji» vezano ................1.30 Ave Maria: v fino usnJt« vezano ................1.40 POUČNE KNJIGE Augleško sbivensko berilu ............2.— -Viieleško-tJov. iti slov. anjcl. slovar .90 Amerika in Amerikanri (Trunk) 5.— Angeljska služba ali nauk kak« se naj streže k sv maši .................10 liiij nalezljivim boleznim ...................15 Cerkniško jezero................................1.20 Daatači živinoidravnik Urotlran« .1.25 Dunta«-i zdravnik po Knalpu: t.roširann ............."..................1.25 trdo vex. ...................................lJtO Govedoreja ........................................1.50 UUri računa r ................................-74 Jogottlavija (Melikl 1. zrezek U0 z vrček. 1- J snopič ............1.80 K let and vo (SkaUck) ) ...................2.— I Kratka urbtika gramatika —..............30 j Kratka zgodovina Slovencev. Hrvatov in Srbov .........................30 Kak« w postane državljan Z. D. .25 Kako s* postane ameriški državljan .15 Knjiga o dostojnem vedenju .........50 Kal. Katekizem ................................60 Kubična Kačunica ..........................75 liberalizem ....................-.................-50 IJuba\na in Miubilna pisma ..........J15 Materija in eoerlija ...................„...1.23 Mlada leta dr. Janeza Ev. Kreka .75 Mlailruttem, L zv.............................50 II. zv. ......................................30 (Oba skopaj 9* centov) Mlekarstvo ........................................1.— Neni^ko-augteški tolmač .............'..1.4(1 Kajl|aUte slov. Kuharica. CC8 str. Iep«» vez. ( Kallnšek 1 ................5.— SeMŠČkM brez učitelj«: 1. dH .......T...*.............................. . .30 . '2. del ........................................30 X«wke-sloveti»kI slovar ................2.25 NaJvWji Mmigfi Ijubavnlh In tfraflli wAmm -...............................70 Zdravje in bole/cn v domači hiši, 2 r.voKka ....................................l.-JO Zgodovina Sriiov, llrvatovin Slovencev (Melik) II. zvezek .................... Prorukovalne karte ........ ljubljanske slike. HiiJiii lastnik. Kupčljski - stražnik, Cnultiik. Jezi«*ni »lektor, Costil-uirar. Klepetulje. Natakarea, Duhovnik, itd..................................G0 Lucifer ..............................................1.— Marjetica .............................................50 Materina žrtev ...................................JJ0 ! Moje življenje ...................................„73 ..........80 j Mali Lord .............................................80 ..... 1.—' Miijonar brez denarja........................75 - !*Maron, krščanski deček iz I.iha~ POVESTI in ROMANI nona Amerika, povsod dobro, doma najbolje ........................... ...65 Agitator (Kersnik) br«<..................80 Andrej Hofer ......................................JS0 Beneška vedeževalka .........................3.1 ISelgrajslu biser .................................33 Reli meeesen ......................................40 Bele noči, mali junak ........................60 j Balkansko Turška vojska ................80 BalUausiiu s slikami .........23 Boj in zmaga, povest .........................201 Na različnih potih .............................40 .Mladih zanikernežov lastni jlvo- topiš ............................................73 Mlinarjev Janez .................................50 Musoliuo................................................40 Mrtvi Custač .......................................:i5 Mali Klatež .........................................70 Mesija .................................................50 Malenkosti (Ivan Albreeht) ..........25 Mfadim sreem. Zbirka j>ovestl za slovenska mLartino ..........................23 Misterija. roman ............................. SHAKESPEARKVA DELA: Maehbet. trdo vez.................. broširano ......................... Otbelo...................................... Sen Kresne noči ................ SPLOŠNA KNJIŽICA: .........90 ..........70 ..........70 .........7« St. 24. (E. L. Ruhver) Poslednji dnevi Pompejev, I. del, str., bro.š. ..................................................JO St. 25. Poslednji dnevi Pompeja, II. del............................................„'.90 Št. 2«. ( L. Andrejev) Črne maske. poslov. Josip Vidmar, S!i str. braft. ...................................................35 št. 'St. (Fran Erjavee) Brezposelnost in problemi skrbstva za brezposelne, so str.. broS..............35 Št. 20. Tarzan sin opic ..................90 Tarzan sin opic, trdo vez ...1.20 Št. .11. Roka roko ............................25 št. Živeti .....................................25 Št. nr.. (Cnj Sa lust I j Krisp > Vojna z Jugurto. f►oslov. Ant. Dokler. IIS! strani, broS. ....................J>01 Št. ::<:. (Ksaver ileškol Listki, 144 strani ...................................05 št. o7. Domače živali .................... Šr. .'{S. Tarzan in svet ..................1.— Štev. La Bohente ......-...............90 Št. 47. Misterij duše ...................1.— štev. 4 S. Tarzanove živali ............JO štev. 4!». Tarzanov sin, trd vez ....1.20 Šr. 5(». Siika De Graye ................1.20 Št. 51. Slov. ba ade in romance.....80 št. V metežu ............................1.— št. 55. Namišljeni bolnik ................50 št. Tiu in onkraj Sotle................-10 št. 57. Tarzanova mladost, trobodov bivšega slovenskemu jtolka ....................1.50 Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka ...25 Onkraj pragozda..................................80 Odkritje Amerike, trdo vezano .........60 mehko vezana ............................50 Praprečafiove zgodbe.........................-35 Pasti Iu zanki .....................................23 Pater Kajetan................................... Piugvinski otok .v................................00 Povest o sedmih obešenih .................50 Pravica kladiva ................................JM Pabirki iz Roža (Albreeht) .............23 Pariški zlatar ......................................J5 Prihajač, povest .................................60 »ožigalec................................. Povesti, pesmi v proii (Baudelaire) trdo vezano ..................................1*—- Po strani klobuk ................................JO Plat zvona..................................-.....„.40 Pri stricu .............................................#01 Prst božji .............................................30 Pairia, povest iz irske junaške do- 1« ........................... ................-30 Po gorah in dolinah .........................-®0 Pol litra vipavca......................-.....-60 Poslednji Mehikanec.......................JM Pravljice H. Majar ............................JO PreUtežaui. Prešern in dragi svetniki v gramofonu.......................25 Prjgjdtoe čebelice Maje. trda vez 1*— Ptico s«£ivke. trda vez_____________________ Pred nevihto ________________________________-S3 Popotniki .............................................60 Poznava Boga .....................................36 Pirhi ...................................................-30 Povodenj ...........................................-M Praski Judek.........................................25 Priseg« Huron skega glavarja ........M Pravljice in pripovedko (Kofiutnlk) 1. svesek ..............................*46 2. av^sek .........„,.,---------40 št. 1. (Ivan Alhrei-ht) Riuijena gruda, izvirna povest. 104 str., briširauo ......................................J5 Št. 2. (Itadu Mtirnlk) Na Bledu. Izvirna povest, 1S1 str., bros. J>0 št. n. (Ivan Rozmani ..Testameut lju«lska drama v 4 dej., liro!«. 105 strani .....................................35 Št. 4. (Cvetko (rolar) ..Poletne klasje. Izbrane iiesini, 1Š4 str., broširano ..................-...................50 Št. 5. (Pran M iltM11.sk i > Gospod Erldolin Žolna in njegove druži žina. veseloinodre irtii* I., T2 strani, broširano .........................25 št. (!. (Nuvak) Ljuobsumnost .....30 Št. T. Andersonove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Ctva. 111 strani, bi oš..................35 ŠL 8. Akt Štev. 113 .......................75 Štev. 0. (1'niv. prof. ilr. Frane Wetter. 1 Problemi sodobne filozofije, :*.47 strani, broš..............70 Št. 10. (Ivan Albrehti. ..Andrej Terooue. relijefim karikatura iu ininulastl, 55 str., broš..........25 Št. 11. (Pavel Holla) Peterčkove poslednje sanje, božična i*ovest Št. 12. (Dr. Kari Eng!lš» Denar narodno gos|Kwlarski spis. pošlo venil dr. Albin O^ris. 2TJ6 str., lirofi,...............................................80 Št. 12. (Fran Milttuskii Mogočni prstan, narodna pravljb-a v 4. dejanjih. 91 str., broš..................30 Št. IS. (V. M. (Jaršini Nadežda Nikola je vna, rmnan. iKislovetiil T". Žun. 112 str., broš......................30 Št. 14. (Dr. Kari I.o^lLš« Denar. narodno-^osiMMlarski spis. ihisIo-veuli dr. Alliiu Ogris, 2:i(i str., broš. ..................................................gA Št. 15. Edmond in Jules de Gon-court. Renee Mauperin ...................40 St. 10. (Janka Sutuec) Življenje, pesmi, 312 str., broš......................45 Št. 17. (Prusi>er Marimee) Verne duše v vicah, povwt, prevel Mir-Ko Pretnar, M) stra.....................JO Št. IS. (Jarosl. Vrchlicky) Oporoka lukovškcgs grajščaka, veseloigra v <>iieiu dejanju, poslovenil ilr. Fr. Bradač. 47 strani. l»roširauo ...........................................25 Št. 1». (Gorhart Ilauotmau) Potopljeni zvon, dram. bajka v j>e-tlh dejauJIU, jtosloveuil Anton Fuotek, 124 strani, broš................50 Št. 20. (Jul. Zeyer) Gompači m Komurasaki, juiKimkl roman, iz če-Vine prevel »lr. Frau Bradač. 154 straui. broš. .....................45 Št. 21. (Frlkillu Žolna> Dvanajst kratkočaanih zgodbic, II., 73 str. broš..........................................„25 Št. Oi. Kamela, skozi uho šivan- ke. veseloigra ...................................45 Slovenski pisatelji II. z«.: Potresua povest, Moravske slike, Vojvoda Pero i Perica. Črtice ................................................. Tigrovi zobje................................... Tik za fronto ................................ Tatič, (Bevk), trd. vez. ..i.............. Tri indijanske povesti ....................... Tunel, soe. roman ........................ Trenutki oddiha .......................... Turki pred Dunajem .................. Tri legende o razpelu, trd. vez. Tri rože .......................................... Tisoč in ena noč (Rape) vez. mula izdaja .................... Tisoč in ena noč: I. zvezek .................. II. zvezek.................. III. zvezek ................... :{ KNJIGE SKUPAJ . V krempljih inkvizicije ... V robstvu (Mati«"lč > ......... V gorskem zakotju ........... V oklopnjaku okrog sveta: 1. del .......................... 2. del............................ OBA SKUPAJ........... .2.50 .....70 ..-75 30 .1.20 ...50 ....30 ...65 ...80 .L— .1.30 .1.40 .1.50 .3.75 L30 .1J!5 .....35 ....90 ...90 .l.GO Veliki inkvizitor ..............................1.— Vera (Waldova». l>roS......................33 Vojska na Balkanu, s slikami .........25 Vrtnar, (Rabindranath Tajfore), trdo vezano .75 broširano ......................................G0 Volk spokornik in druge povestl....L— trdo vezano ...............................1JJ3 St. (Tolstoj) Kreutzerjeva .60 St. 23. (Sophokles) Antigone, talna igra, podov. C. Golar, 00 str. ViŠnjega repatica. roman, 2 knjgl Vojni, mir ali i>oganstvot 1. zv. . V pusti v je šla, III. zv.................. Valentin Vodnika izbrani spisi . Vodnik svojemu narodu ____________ Vodnikova pratika L 1927 ............. Vodnikova pratika 1. 1928 ............. Vodniki in preporoki .................... Zmisel smrti .................................. Zadnje dnevi nesrečnega kralja ... Za kruhom, povest ......................... Zadnja kmečka vojska ................. Zadnja pravda, vez........................ Zgodovina o nevidnem človeku _____ Zmaj iz Bosne ................................. Življenje $Iov. trpina, izbrani spisi Alešovec. 3. zv. skupaj ........... Zlatokopi ........................................... Ženini naše Koprnele .................... Zmote in konec gdč: Pavle______ Zlata vas ................................... Zbirka narodnih pripovedk: 1. del ..................................... II. del ........ ......................... Znamenje itirih (Doyle) ......... Zgodovinske anekdote .............. Z ognjem in mečem ..............—, Zločin in kazen: I. in II. zvezek ................. vezana ........................... Zgodbe Napoleonovega hozarja vezana ................................ Zgodbe zdravnika Muznika...... Zlati pantar .............................. Zvestoba do groba.................... 1.30 ... J5 „.J5 ....30 ..-25 ...JO ...JO ..-60 ...,60 ...J5 —75 ....70 ....35 ..-70 .1.50 ...JO ___45 ....45 ...Ji ....40 —40 ...JO ...JO SPISI ZA MLADINO (GANGL) o. zv. trdo vezano. Vsebuje 12 jm-vesti .—...........................................JO 4. zv. trdo vezano. Vsebuje S po- ...................................................50 5. zv. trdo vezano. Vinski brat .........50 zv. trdo vezano. Vsebuje ln povesti .........*..........—............................50 IGRE Beneški trgovee, Igrokaz v 5. rtrjnnj .(50 Cyran de Bergerae. Ilerir-na komedija v petili dejanjih. Trdo ve- .................................................1.70 Edela. d rama v 4. dej........................60 Gospa z morja, 5. dej........................75 Lokalna železnica, :;. dej..................50 Marta, Semenj v Riebmoudu. 4. dejanja ...............................................:>o Ob vojski. Ijrroknz štirih slikah .....U0 Tončkove sajne na Miklavšev večer. Mladinska i;:ra s litjem v o. dejanji b .........................................fift K. 1'. R. Drama v .';. dejanjih s predigro. (Čajiek). vez..................45 Revizor, 5. dejanj, tr.'j vezana .......75 Veronika Deseniška, trda vez ........1.50 Za križ in svobodo, Igrokaž v 5. dejanjih .............................. Kupleti (Uruuil. tceni Mihec, — Kranjske šege in navade, Ne- zadovoljstvo, 3 zvezki skupaj 1.— Kupleta Kuza Muca (Parma) —......40 PESMARICA GLASBENE MATICE: L Pesmarica, uredil Hubad ....2-50 2. Koroške slovenske narodne pesmi (Svlkaršie) 1. 2.. in 3. zv. skupaj ..................................1,— MALE PESMARICE: St. 1. Srbske narodne himne .......15 Št. la. Sto čutiš. Srbine tužni .....15 št. in. Na planine .............................13 St. 1L Zvečer .................................„15 št. 12. Vasovalec ...............................13 Št. i:s. Podoknica ...............13 Narodne pesnii za mladino (Žl-rovnik t I., H. in II. stopnja 1"» ..................................................20 VSE stopnje skupaj ...............50 Slavrek, ?liirka šoNkih pesmi — (Medved) .........................................25 Narodne vojaške (Ferjančič) ...........30 Lira. *r»*diije^olska. 1. iu 2. zvezek pii .50 Troglasni mladinski zbor primeren 7M trouhi^.ji ž.-ii-ki ali možki zbor. 15 |iei: Na dan; IHvna iuk^ .............40 •J. 7.v»-ži'k : <*;«>iiuu k ve^dju; Sve-la ni«": Stražniki: Hvalite CIo-^IhmIu; niM'utki: <.v-io ...................40 T. zvi-zek: Slavt'vk: Zaostali ptif; 1 »MtitoriNlna i-kri<-:« ; I»ri svadbi; Pri mrtvaškem ^pii-vikIu ; ri-<"iti j., lioti (mešan zJu.i 1 ; Prijiitdjl in sen-»•a (iikwiu zIm.i • ; Stoji, solneioe >ioj: Km*'t>ki hi>i ..........................jo CERKVENE PESMI ljudski oder: • 4. zv. Tihotapec. 5. dejanj ........35 j Domači glasi, Cerkvene j>esmi za mi za mladi zob, trda vez ..............40 Kraguljčki (Utvaj ...............................65 trdo vezano ...................................80 Moje obzorje. (Gangli ....................1.25 Narcis (Gruden), bro5......................30 Primorske pesmi, (Gruden), vez......S5 Slutne (Albrehti, liro?......................30 Pohorsf e poti (Glasen, broš............30 Oton Zupanf-1?: . Sto ugank........................................50 Vijolica. Tesini za mladost .............60 Zvončki. Zbirka jiesnlj za slovensko mladino. Trdo vezano .............90 .1,— .1.25 ...60 ...JO ....70 ...JO 1J0 ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI 1. zv. Vojnomir aH poganstvo ______35 2. zv. Hudo brezdno _____________________.35 3. z*. Vesel« povesti .........................J5 4. zv. Povesti in slike -......................J5 5. zv. Student naj bo. — Nai vaak-----------......Ji Zlatorog, pravljice, trda vez ...........60 Slovenska narodna lirika ..................->0 PESMI Z NOTAMI NOTE ZA KLAVIR (ParfiiM Slovenska koračnica: IO zvezkov. Vsak zvezek po .........30 10 zvezkov skupaj ........................2J6 8 mladinskih pesmi (Adamič) .50 NOVE PESMI S SPREM LJE VAN JEM KLAVIRJA Album slov. narodnih pesmi (Prelovee) ..'.................................80 Šest narodnih pesmi (Prelovee) .80 MEŠANI IN MOŠKI ZBOR Slovenski akordi (Adamič): I. zvezek .......................................75 11. zveeek ........................................75 Pomladanski odmevi, II. z v........45 Ameriška slovenska lira (II olmar) 1 -w- Orlovske himne (Vodopivec) ........1JW 10 moških in mešanih zborov — (Adamič) .....................................43 MOŠKI ZBOR Trije moški zbori (PAvčič) — Izdala Glasben^ Matica ...........40 Narodna nagrobni ca (Pavčič) ........J5 Gorski odmevi (Labarnar 2. zv......45 DVOGLASNO: Naši himni...........................................JO KE&ANI ZBORI: IL bv. (Lahanar) .. .45 zbori. Izdala Glasbe- K svetemu Rešnjemu telesu — (Fo*-rster) .....................................40 Sv. Nikolaj ...........................................60 NOTE ZA CITRE Ko?.elj*ki: Politik v igranju na ritrah. 4 zvezki ........................3JO Buri pridejo. LcriM'niea .......................'i0 NOTE za TAMBURICE Trije Slovenske narodne pesmi za raški zbor in petje 1 Bajuk) ....1.30 Bom šel na planince. Podpuri slov. naroilnih ih-suiL iBajnkj ............1.— Na Gorenjskem je fletno ................1.— RAZGLEDNICE Ne\vyorške. Ii:i7.1i«"-m-, lepem uspehu premiere, je bil za ponovitev naval na gledališko blagajno velikanski. Davno pred 7. uro, ko se je imela žareti predstava. so bili prostori dobro zasedeni. Samo na gelerijah poti gledališko kupolo, je bilo I7»i() ljudi. ki so nestrpno pričakovali začetka. Občinstvo, ki si je bilo nabavilo sedeže v ložah, jf oddajalo zadnje kose vrhnje obleke v shrambo. Za kulisami in v prostoru za orkester pa so se vršile zadnje priprav«* za začetek predstave. Kapelnik II« Ihnesherger je dajal članom orkestra zadnja navodila. Pevci v garderobah so bili že našminkani. Za kulisami sta stala dva igra lea. pripravljena, da stopita vsak trenutek na oder. Se nekaj trenutkov, in zudoneli bodo prvi zvoki < Henhachove godbe. Tedajei pa se je zgodilo nekaj povsem nepričakovanega. Ob tričetrt na 7. k'» je bilo dano drugo znamenje za sod"Iujo-če, je odpovedala električna eksplozijska naprava v četrtem hodniku pod streho. Cevi pa so ostale kljub temu odprte in tako je začel uhajati plin iz naprave za razsvetljavo«' r-K je nato švignila skozi apariut druga električna iskra, so udarili plameni skozi svetilko pod stropom. Kuliserija iz jute. se j«' vnela. Osobje je hotelo udušiti ogenj, a je ravnalo tako neprevidno in brezglavo, da je požar razširilo, namesto, da bi ga omejilo. Ivina hi je bilo 3S kulis-nih prospektivov v ognju. Kakor bi trenil, je bil ves oder v plamenih. Xeki delavec je začel spuščati železni za-stor. da bi preprečil nesrečo, toda zaradi težkih o-peklin je omagal. Ostalih pa se je polastila panika. Gledališki delavci, pomožno osobje in igralci, vsi so izgubili glavo. Vsak je bežal, da bi rešil samega sebe. nikomur ni prišlo na um, da bi bilo treba, posvariti občinstvo in ga pozvati, naj disciplinirano i/.- imate Pošljite naročilo še danes. Vemo, da Vam ne bo žal. Slovensko - Amerikanski Koledar za L1932 . V VSE KONCE IN KRAJE ZAIDE NAS ČLOVEK Otroci so p:kimali in vsi hkrati; vprašali, če jim je zopet prinesel odgovorili, da bodo pridni hi da Jezuščka. Krošnjar jim je pa od-komaj čakajo na čas, ko bodo vi- govoril, da bi to rad storil, pa da deli živega Jezuščka, ne more več nobenega dobiti. Mati — Prav, prav stric Peter, Vi že veste, kako se treba ravnati ob ta-' Ko je krošnjar vstopil, je že za- jim je pa rekla, da k njim ne bo kih pri!ikah, — je Jakob odgo- cul komaj slišen jok novorojenca.! več živega Jezuščka, kajti mora voril, nakar se je podal še hitreje1 Jakobova sestra je bila pomočnica priti tudi drugam, zato jim ga ni kot prej po cesti v vas. Krošnjar Peter je kar nekam j zdravnika. Na postelji je ležala ble-lažje stopal naprej, če prav ga je 1 da žena in je bila poleg vse muke butara težila. Vesel je bil srečanja j in težav vesela, ki je srečno povi- ša vse in je tudi opravila delo i treba več pričakovati. Stric Peter z Jakobom in zadovoljen, ker ga je povabil na sveti večer pod svojo sireho. Pa še novorojenčka pričakujejo in baš na sv. večer, to je nekaj nenavadnega. la zdravega otroka. Jakobova sestra je naročila krošnjarju, naj napravi zasilno, ležišče poleg jaslic. Kamor bodo položili novorojeno dete. — Krošnjar je bil hitro pripravljen ■paMiMiHU ........................ IWIIWII ii— ini m iiiimiiiii ni m 111 hiti ii iiiiiiiiiiiiiHiii nimrwiiiiiiilri ii'iimmj— im^iIimm^iiiii'i riii'iiiiiliifr M imajo velik uspeh M i\ Prepričajte se! in naš pesnik Župančič je to dejstvo lepo označil z besedami: — O, domovina, širna brezmejna si — v da? jo kot seme razsipaš svoj" plod." Ni je države v širni Uniji, kjer H n e prebivali naši ljudje. — Celo v državi N e w Hampshire, m a | o nam znani država, rodovitni na svojih gozdnih bogat-stvih, delajo naši ljudje. Naj vam MARKO RUPXIK v Koledarju pove kaj o nji. a IISLOVENIC PUBLISHING COMPANY N. Y. j 216 WEST 18TH STREET NEW YORK, S stale doma. Povsod je vladala brezglavost. Ko so bil r gasilci tik pred 8. uro na tem. da začno s svojimi deli, pa so *e že trgale gred«* s stropa in pokopavale ne-srečnike pod razvalinami. Vročina, ki se je bila razvila in gosti dim. ki je napolnjeval vse prazni gledališko dvorano. Gasil- prostore, nista dovolila gasilcem | j I je tudi tako potrdil in otroci so bili zadovoljni. Ko je krošnjar naslednje leto lazil okoli od vasi do vasi ter prodajal razno blago, se je pozno v jeseni oglasil zopet v Jakobovi hišici na vrhu klanca. Bil je pa malo razočaran, kajti Jakoba ni bilo več doma. Kcmaj nekaj dni pred prihodom krošnjarja je bil odšel v Ameriko. Krošnjar je ves začuden izpra-ševal ženo, kako to da se je odločil za tako oddaljeno deželo na drugi strani morja. Ona mu je pa pripovedovala o pomanjkanju dela in zasluška. Jakobu je pisal njegov bratranec, da bo v Ameriki dobro zaslužil in tudi za strošek mu je poslal. In ko je Jakob uvidel, da ne bo preslabo, ako posluša bratranca, se je odločil za v daljne kraje, žena je bila pa tudi uverje-na, da bo morda najboljše tako. Krošnjarju so bile razmere znane in vedel je kako pomanjkanje vlada pri nekaterih delavskih družinah. Zato je tudi on upal, da bo Jakob dobro zaslužil in se čez nekaj let vrnil, vsaj z nekaj denarja, ako ne popolnoma bogat. Naslednji božič je prilika tako nanesla, da krošnjar nI mogel priti božičevati v Jakobovi hiši. Nekaj ga je bolezen mučila, poleg bolezni je bi pa še velik sneg zapadel. On je bil pa že zmučen od neprestane hoje, ki jo je imel skozi vse življenje ln zato nI bilo več kos, da bi (.Nadajevanje na 6. strani.) ci. ki so imeli dežurno službo, so pobegnili prvi! O disciplini ne duha ne sluha. Vsi so rinili dalje in to mrzlično prerivanje je povzročilo .strahovito zmedo. Izhodi in hodniki so se čedalje . . ,. , -,. r - i- ii l-icijsko akcijo. da bolj poind t. Ljudje so skakali , . drug na drugega, da bi na ta način oteli življenje. Ze je začelo goreti občinstvu za hrbtom — tedajei so ugasnile vse luči Ln hodnikih je nastala tema. Varnostne svetilke niso dajale nobene svečave. Nekaj dni poprej so jih] bili sneli, da jih dado v popravilo. Gneča na temnili hodnikih je bila nepopisna. Slišali so .se samo obupni kriki — vpitje obupanih nesrečnikov na poVnoč. Ker so ljudje skakali in se valili čez glave drugih naprej, so vse tiste, ki so bili spodaj, pomendrali. Že so se t'i klopčiči človeškega mesa prerilt do oken in jih jeli odpirati ter klicati na pomoč. Drugod so bupno trkali in tresli zasilne izhode. Zaman. Bili so zaprti. Po Dunaju se je tedaj raznesla starašna novica: Ringtheater gori! V par minutah se je nabrala v blazini nesrečnega mesta o-gronina množica ljudstva. Goreči jeziki so že sukljali iz odprtin in skozi streho. Na mesto katastrofe je prišel tudi policijski svetnik Ladsteiner. Ko ga je srečal nadvojvoda Albreht in ga je razburjen vprašaj, kakšen je obseg nesreče, mu je odvrnil: Vsi so rešeni! Tako Se je zgodilo, da je po-lieija dajala napačne informacije, ker ni vedela, da je v poslopju 900 ljudi, ki se bore za zidovi za življenje in smrt. Se več! Policija sama je dala zakleniti iz-hodp z galerij in tako zaprla izhod sto in sto ljudem, ki bi se bili lahko rešiti. Gasilci pa še vedno niso bili na mestu, ker je odpovedala zveza. Neka priča katastrofe jf» tekla peš do njih ter jih alarmiral^. Pridrdrale so briz-gabie s cevmi — lestve, pa so o- da bi bili prodrli čez drugo gale-! rijo. Tako so morali obupane po-1 saineznike, ki so skakali skozi ' okna -in 7. balkonov, loviti v rešil-' ne rjuhe. iN*a rešitev gledališkega poslopja ni bilo več misliti. Treba se je bilo mejiti na lokaliz: ogenj ne razširi na sosednja poslopja. Ves ta čas so nosili "ranjence in mrliče, ki so se bili zadušili v dimu, iz hiše. Oh pol enajstih zvečer je ležalo na dvorišču policijskega lavnateljstva že 200 žrtev. Policija je mislila, da so to vsi nesrečniki. Opolnoči, ko j.- gledališče j zgorelo do tal. pa so začeli plameni lizati še po podzemlju. Naslednje jutro, ko so vdrli po stopnicah v te prostore, se je nudil očividcem grozen prizor. Na hodnikih, pred vrati in na stopnicah so našteli še 300 mrtvih. Skoraj vsi so se zadušili v dimu. mnogi si zoglenili. V očeh mnogih mrličev je bil še viden strah pred grozo nenadne smrti. Gasilci so se morali pri odnašanju teh mrličev posluževati posebnih dimavaraih čelad. Toda v primeri s prejšnjim večerom so imeli lahko delo; zdaj so nosili ven samo mrliče, nič ranjencev. Pri ugotavljanju istovetnosti so se odigravali pretresljivi prizori. Na stotine ponesrečencev niso mogli spoznati. Dvorišče policijskega ravnateljstva je bilo pretesno, da bi moglo sprejeti vse žrtve, ki so jih polagali na mrtvaški oder tudi na dvorišču splošne bolnice. 17. marca je izšel seznam pogrešanih. Navajal je število 447 oseb. Kdo je bil kriv te strašne katastrofe? Razsvetljevalec za kulisami ni bil dovolj previden, in-spieient je bil kriv. ker so bile vse tehnične naprave pokvarjene. Tudi hidrantov pod odrom niso odprli — znak, da je v trenutku nesreče vladala popoln^ brezglavost. SJrašno je bilo tudi to, da ni nihče takoj obvestil gasilcev. Pravilno so piaali dunajski listi, da bi bil en s;iin gasilec, če bi bil na mestu, z lahkoto preprečil požar, ki j»i napravil toliko škode na vse strani. li4. aprila ISS'J je začel pred dunajsko poroto velik proces proti krivcem. Slo je samo za ugotovitev odgovornih. oseh. Središče obtožnice. ki je delala krivca odgovornega zaradi zanemarjanja dolžnosti. je bil ravnatelj Kingthea-tra Jauner. Poleg njega sta sedela na zatožni klopi ravnatelj oddelka za. razsvetljavo in gledališki inspicient. Jaunerja je nesreča tako potrla, da se i mogel zagovarjati. Obsojen j ^lia štili mesece ječe. Policijski -svetnik Laindsteiner, čigar ža-i " lost n i izrek "Vre rešeno*', je postal na Dunaju zafrkljiva krila-i tica. je bil oproščen. Gledališki ! ravnatelj Jauner je potem, ko je : odsedel štiri mesece težke ječe. ! izvrši! >amnmor. , Požar Ringtheatra je izzval ; splošno sočutje. Vse dežele Evrope. Amerike in celo Afrike so priskočile ponesrečencem in nji-| h o vini rodbinam na pomoč. V j kratkem so zbrali za žrtve in svojce 1 ,.'i0s.()04 goldinarjev v vrednostnih papirjih. Na dunajskem Schotteringu še danes stoji kapelica v spomin na strašno požarno katastrofo. Na dunajskem osrednjem pokopališču pa »stoji spomenik žrtvam, ki ga vsako leto na oni dan okrase z rožami in venci. Iz Jugoslavije. Grozen zločin pastirja. Vaški pastir Stevan Pavlov v selu V i lovu pri Novem Sadu se je večkrat spri s poljskimi čuvaji. Te dni popoldne je Stevan srečal poljskega čuvaja Živančeviea . ter ga vprašal, kje je drogi polj-: ski čuviij. Živančevič mu je odgovoril da je njegov tovariš po , opravkih odšel v Titel, nakar je : Pavlov odvrnil: — < 'e ga ni, bom ! pa obračunal s teboj! — Ob tej . -1 besedi je potegnil nož in ga i"u-koma.it . ' . - bil i va-'u zarim' v prsi. i n vaj se jo ' zgrudil nil tla in kmalu izdihnil. Prizor je bil tem tragičnejši. ker jen mor bit izvršen v navzočnosti rodbine umorjenega. Pavlov bil aretiran in izročen sodišču. Dr. Ivan Okretič umrl. POZIV! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naprošeni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava **G. N." 7. decembra v Zagrebu je umrl v 71. letu starosti dr. Ivan Okretič, predsednik Stola sedmoriee v p. Dr. Okretič .se je rodil leta 1 spa, ali vas smem prositi za ključ od omare za perilo? — s temi besedami stopi sobarica v sobo. Navzlic temu, da Gabrijela ni imela nikakega smisla za gospodinjstvo, vendar ni zaupala in je imela vse zaklenjeno, ker je v začetku zakona imela prežalostne izkušnje. — Zakaj! — Kada bi dobila rjuhe za gospodovo posteljo; naročil mi je, da pripravim zanj posteljo v sobi poleg njegove sobe. Pri teh besedah Gabrijela prebledi. Ali se ji dekle ne sposme-huje zlobno f Mogoče jo ž« njene služkinje zaničujejo .' Toad naglo se zave; zastonj ni bila izurjena svetovna dama. — Sele danes pridete s tem.' — Saj sem vam že včeraj naro- eila! — Xe, milostljiva gospa, o tem ni meni nič znanega. — odgovori izzivaje dekle. — Ne* odgovarjajte mi! Sama vem najboljše'. Saj nikdar ne poslušate, kadar vam kaj rečem. Sploh pa z vami nisem prav ni« zadovoljna — • Pote-m lahko takoj grem — pravi dekle drzno. — Tako zapustite sobo, — ji za pove Gabrijela. Z zaničevalnim nawnehom okoli svojh ust se dekle vkloni . ni bila tako neumna in je spoznala svojo nulostljivo. Glasno ihte se vrže Gabrijela na divan. Torej tako daleč je še v svojem sklepu, da ne mara ime ti ž njo nobenega opravka več. Mogoče hoče storiti to samo zaradi tega, da bi ji napravil življe j je neznosno, da bi šla. toda veselja, da bi mu dala prostost, nn ne bo nikdar napravila. Sama si bo za svoj«* žalostno življenje doma ic našla razvedrila; potovala bo in se zabavala; tudi brez njega b< lahko izhajala. Za njegovo strogost ga bo še mučila. s;jj je pozna la njegovo slabo stran. Zmagoslaven nasmeh se razlije okoli usten; otere si solze tei si pred zrcalom poravna kodrček na čelu. Njen načrt je bil gotov-predvsem mora domači M|>cr skrivati pred služkinjami, tla ne pri de o t« m nič v javnost. Mnogo jih je poznala, ki so ji zavidale zaradi njenega lepega moža. Te zmage, da on za njo nič več ne mara ne hinejo imeti! Tako tedaj živita oba zakonca skupaj dalje. Wolf izkazuj« svoji ženi mirno uljudnast. tako doma. kot v družbi. Nad njega j« prišlo nekaj trdega, mrzlega, tla se je včasih stresla, ko ga je pogledala. V prostem času, kolikor ga ni posvetil svojemu sinu ali pa delu, je bil navadno v klubu; Gabrijela pa si je preganjala čas v aružhi, na koncertih in gledališču. Na videz se ni prav nič brigal za njo, toda vetlno je pazil na •njo; dovolj pa je bila premetena, tla je to opazila in se je ravnala ,»« njegovih besedah, da ni imel vzroka spoti iti je. V februarju je njen oče odpotoval na Rivijero in je vzel tudi hčer s seboj. Ko se prične poletje, sta šla v gore, koncem poletja pa v < K ti* ude. Wolf ji ne bi nikdar dovolil, da bi potovala sama. Z ririhom se je razgovoril o svojem stališču in je odklonil »sak njegov predlog o kakem posredovanju. Stari Virih je pod tem /e trpel, posebno še, ker si je moral priznati, da je imel Wolf prav. Saj je (Ht/.nal muhe svoje hčere, pa vseeno se mu je smilila in zato ,io je jemal na svoja vsakoletna zabavna potovanja. ('as, ko je bil Wolf s svojim otrokom sam doma, se je obema /tlel najlepši. P o« l skrbnim vodstvom I jubeznjivega očeta je otrok IcImio in duševno lepo napredoval in vsakdo, ki je videl lepega otroka, ga je nroral imeti rati. IV. — Gotovo. — odvrne "Wolf. — to tudi mora; če pa se ne počuti dobro, ga k temu ne bomo silili, drugače mu lahko škoduje. — Ali te hudo boli? — ga vpraša ljubeznjivo. Otrok položi svojo glavo na očetovo ramo in zapre oči. — Ne preveč ; toda zebe me in sem zelo truden. Skrbno Wolf položi svojo roko na otrokovo čelo in potipije njegovo žilo. —• Gabrijela, mislim, tla v Lazotu tiči kaka bolezen. Ima mrzlico. Nejevoljna opazuje Gabrijela moža. V svoji pretirani skrbnosti bi bil še v stanu odpovedati udeležbo pri nocojšnji družbi. Sicer ni bila brezsrčna mati 'in je imela otroka rada, — toda, da je Wolf vedno jsti. že ni bilo več lepo! (Dalje prihodnjič.) KROŠNJAR PETER (Nadaljevanje s •">. strani.) lazil po visokemu snegu v mrzlih Jakob kaj prida pošlje iz Ameri-zimskih dneh. j ke. V svojem razmišljevanju je Jakobovi otroci so bili zelo razo- sklenil, da bo obnovil stare spo-čarani, ko ni stric Peter despel za mine in skušal še enkrat preživeti božič k njim. Neprestano so mater sveti večer tam gori v prijaznem izpraševali, zakaj ga ni. Ona je ( kraju v csamljeni hišici. Samo, da odgovarjala na vse načine; morda mu ne bi prehuda zima prekrižala je bolan, morda je preslabo vreme račune, bo prav zagotovo prišel in ne more na p?t, morda je še ter iznenadil otroke, ki so morda celo umrl, kajti staremu človeku, že pozabili nanj. se to kaj hitro pripeti. Strica Petra j Mračilo se je že, solnce se je bil" ni bilo, in otroci so se morali za- že skrilo za gorami, ko je krošnjar dov:ljiti. Mati jim je pa postreg- peter zopet počasnih korakov z la z raznimi igračami in s pripove- butaro na hrbtu lezel p d klancu dovanjem otročjih pripovedk, da so navzgor. Malo je bil pozen, pa nič lažje prestajali dolgčas. zato, bo še večje iznenadenie. V Prihodnje leto je bil krošnjar zz- vasi je zabrlelo nešteto lučic, sveti pet na nogah. Zdravje se mu je bilo Večer je nastopil, v hišah je postalo zboljšalo ter se je zopet lotil obi- veselo razp:loženje zlasti med o-čajnega posla. V veliki plavi plahti troci, ki so se sukali okoli jaslic in je imel pevezano razno blago ter božičnega drevesca, ja prenašal na svojem up"gnje- Krošnjar Peter je bil že skoro na nem hrbtu od hiše do hiše, od va- cilju, zapazil je že hišico na vrhu 3i do vasi in skušal kaj prodati klanca. Pa se je nekam začudil, kmečkim in delavskim ljudem. Ko kajti opazil ni n:bene luči. Sprvega e nastala pozna mrzla jesen, ss je je mislil, da ga morda oči varajo, -pomnil na Jakobcvo družino. Za- toda ko je dospel tik praga, je ob-mislil se je, kako je bilo tam pred stal razočaran, kajti hišica je bila 'eti, ko je božičeval pri njih in ka- prazna. Kaj mora to biti? Na vse ko je bilo vse veselo. Radoveden načine je ugibal, t-da uganiti ni je postal, kak^ je sedaj tam, kako mogel. Poleg vrat je bila klopica. se ima sama žena z otroci in če in krošnjar se je hotel nekoliko odpočiti, mučile so ga pa tudi mi- j sii, kje bo prenočeval nocoj, ki ni j niti malo pomislil, da bo dobil hišico prazno. Vsi njegovi načrti so izjalovili. Postalo je hladnejše, od severa je zavila mrzla sapa, in krošnjar se je nekoliko stresel. Pomislil pa ni, da bi moral brž na pot do bližnjega bivališča, da si preskrbi prenočišče za sveti večer. Proti njegovi velji se ga je lotila dremavica, naslonil se je na butaro poleg sebe in še nekajkrat v mislih prešinil pretekle čase. Kmalu so ga začele misli zapuščati, in nič več ni vedel, kje je. Zaspal je in se pogreznil v spanje, iz katerega se ni več prebudil. Oglasili so se zvonovi ter naznanjali, da je sveti večer nastopil. Ljudje s: pokleknili k molitvi in o-pravili druge verske dolžnosti. Ura se je pomikala dalje in približevala se je polnoč. Ljudje so hiteli k polnočnici, tudi po cesti preko klanca jih je šlo mnogo. Toda nihče se ni czrl na prazno hišico ob cesti, kjer bi bil zapazil že mrtvega starčka krošnjarja. Zelo lepo je bilo pri polnočnici. Cerkev praznično okrašena, zvonenje in petje, to vse je človeka navdušilo, za najsrečnejši praznik krščanskega sve- i i ta, praznovanje rojstva Jezusa. KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE štiri krasne knjige stanejo s poštnino vred $1.35 "GLAS NARODA" 216 W. 18th St. Ne York POZOR, ROJAKI iz nasluva na listu, katerega pre. jemate, je razvidno, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte toraj, da se Vas opominja, temveč obno. vite naročnino ali direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar San Francisco, Jacob Laushln 6 DNI PREKO OCEANA Najkrajia In najbolj ugodni pet sa potovanj« na ogromnih oaro'klh: PARIS 15. jan.; 14. maja (10 P.M.) (12.05 A.M.) I LE De FRANCE 30. jan.; 17. feb. (12.05A.M.) (1205A.M.) Najkrajša pot po *el*xnlcl. Vsakdo Jt v posebni kabini z vsemi modernim' ■id ibnistT-il — Pijana in slavna fran •o«ka kuhinja, m t dno nizke cene. Vprafa.lt« kateregakol p«obla&£enefca agenta FRENCH UNE 19 STATE STREET NEW VORK. N. Y COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Culig, A. Saftio Salida, Louis Costello Walsenburg, M. J Bayuk Za vse to pa krošnjar Peter ni; INDIANA več vedel. Njegovo že trdo telo je Indianapolis. Louis Banich slonelo na klopici poleg osamljene j TT T TNOTa Aurora, J. Verbich Chicago, Joseph B.ish, J. Bevčlč. hišice na vrhu klanca. Dokončal je svoj križev pot, potreboval nii ničesar več. Ljudje so bili veselo razpoloženi ter so obhajali božič po svojem starem običaju. Krošnjar-jeva duša je pa plavala v zračnih višavah, njegova življenjska pot je j bila končana. Šele na božični dan ko se je že l zdanilo, so ljudje zapazili truplo krošnjarja Petra. Katerim je bilo znano njegovo življenje, so takoj Mrs. F. Laurich, Andrew Spiilar Cicero, J. Fabian Joliet. A. Anzelc, Mary Bambich J. Zaletel, Joseph Hrovat La Saile, J. Spelich Mascoutah, Frank Augustln North Chicago, Anton Kobal Springfield, Matija Barbonch Waukegan, Jože Zelene KANSAS Girard, Agnes Močnik Kansas City, Frank Žagar NARAVNOST v JUGOSLAVIJO Nova Jadranska orjaka SATURNIA in VULCANIA >tn r.čtiriia. m^tl največjimi in najhitrejšimi ladjami sveta. 1'zor-nu s=!i_žb:i vas čaka! L'ljudni.' pozorni uslužbenci, ki govore slovensko, so vam na razpolago, in brana je taka Kot v najboljših hotelih. In »ramo pomislite na kratko, ceneno železniško vožnjo v Slovenijo. Mali strožki za prtljago in brezplačni vizej. ODLOČITE SE za Potovanje VNAPREJ! VULCANIA — 22. DEC. SATURNIA — 9. JAN.; 19. FEB. Katerikoli agent vatn bo reserviral kabino CO S U L I C H LINE 17 Battery Place New York uganili, kako se je moralo vse pri- j MARYLAND petiti in kar je povzročilo njego-. steyer, J. Cerne vo smrt. Jakob, gosipc-dar hišice na Kitzmiller, Fr.- Vodoplvec vrhu klanca, je bil pozval svojo že- MICHIGAN Bilo je koncem septembra, ki je bil to h*to zelo radodaren s Inborn vremenom, llmla burja se je menjavala z nalivi, da je bilo l»ot v novembru. Družabno življenje se je privelo. Sodni svetnik Vesel je otvo- i ril sezono /. proslavo rojstnega dne .svoje žene. Po mestu je bil" že dolgo prej o tem govorjeno, kajti vsi so tom kaj mikavnega in zabavnega. Zato so vsi z veliko napeioKtjo enkali nn ta veeer — tudi (Jabrijela. loi se je namenila, da bo oblekla eno izmed štirih dragocenih oblek in drag nakit, kar ji je oče kupil v Parizu. •Njeno sree se je dvigajo v pričakovanju, kako jo bodo vsi občudovali in zavidali. Xa letovišču se je nekoliko odebelila iu iz nje je puhtelo zdravje in svežost. Tudi Wolf se je razvedril na manevrih. Telesni napori so do j liro uplivali na njegovo telo in bolehna bledoba njegovega obraza se je umaknila zdravejsi barvi. Ciabrijela si je mislila, da bo dolga ločitev prinesla spravo ter! se je proti Wolfu kazala l jubeznrjivo. Zato pa se Wolf ni zmenil.! temves se je proti njo j vedno obnašal z mirno, hladno uljudnost-jo, tako da je prenehala s poskusi pridobiti pa zopet zase. —Ali si ne bi hotel ogledati obleko, katero bera nocoj nosila? j — vpraša Ciabrijela. ko sta sedela pri kosilu. — je zelo lepa in mi- , slim, da ti bo ugajala. — Rati, toda prej moramo pojesti. — ji odgovori uljudno. — Kdaj se vrneš danes zvečer.' Gotovo ne pozno. v — Ne morem ti še povedati. Kavno danes imam mnogo opravila. Pred šestimi bom težko prišel. Sicer pa mi ne vzame nuio<*o časa obleči se. — Na današnji veeer se zelo veselim; pri Veselo vili je vedno tako lepo. Ali ne gr<*š tudi ti rad! — Gotovo; tam sem vedno zelo rad. četudi, kot veš. nisem prijatelj velikih družb in pojedin. Tedaj pa zagleda Lazota. ki sedi polejr njega in na krožniku >anio meša, ne da bi jedel. — Kaj pa je s teboj. I^azo? Saj nič ne ješ. Tako tili si — ali ti kaj manjka? — Da. papfl. — Lazota boli glava, — pravi s slabim prlasom. — Že prej je tožil, da pa boli »»lava, pospod stotnik. — pripomni gospodična, — tudi se ni tako lepo ipral kot drugače. — Ot saj ni tako nevarno, Lazo. ne bo nič hudega. — pravi malomarno, medtem ko nagubanči čelo. — Poglavitno je. Wolf, da ne je.frikase, — sam pa si rekel, da se mora na vsako jed navaditi Ta GLOBUS | kaže v pravem razmerju vodovje in suho zemljo, j Na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih j razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemlje- j pisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi učeči se j mladini. S tem globusom vam je pri rokah svet i vzgoje in zabave. KRASNO BARVAN TRPEŽNO IZDELAN | no, naj pride za njim v Ameriko in tega ni krošnjar Peter vedel. Zato je šel v trdni veri, da bo dobil Jakobovo ženo z otroci na starem kraju. Ko je pa dobil hišico prazno, je bil razočaran, počival je na klopici in razmišljeval in končno zaspal za vedno In ljudje, ki so tako uganili, so imeli prav. Krošnjar je dokončal svojo življensko pot na kraju, ki mu je bil nad vse najljubši. Po tistem božiču ko je umrl krošnjar Peter poleg hišice na klancu, je bilo ljudi strah, ki so šli v mraku ali ponoči tam mimo. Kdor je šel poprej mimo hišice se ni še ozrl nanjo ,po smrti krošnjarja se je vsak ozn na mesto, kjer so ga našli mrtvega. Nihče ni mogel tam mimo, ne da se ne bil ozrl k hišici. Ljudje so pospešili korake, ko so šli preko klanca v strahu, da ne bi zagledali prikazni v obliki starega krošnjarja. Toda ves strah je bil brez podlage, krošnjar ni strašil nikogar. O človeku, ki je bil vse življenje sama dobrota in razna-ševalec veselja, ni bilo misliti, da bi bil še po smrti strašil. Nekdanja hišica je začela polagoma razpadati. Bila je še zatočišče nočnim pticam in netopirjem, kamor so se podnevi skrivali. Zob časa jo je pa bolj in bolj razjedal in ostale so samo še razvaline, ki nudijo spomin na nekdanje cvetoče življenje. V premeru meri globus 6 inčev. — Visok je 10 lnčev. MODERN VZOREC KRASEN PREDMET, KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM CENA S POŠTNINO VRED $2.50 ONI, KI IMAJO PIHANO NAROČNINO ZA "GLAS NARODA", OZIROMA SE NAROCE, OA DORE ZA 75 ' "GLAS NARODA New York, N. Y. 216 West 18 Street Calumet, M. F. Kobe Detroit, Frank Stular MINNESOTA Chisholm. Frank Gouže, Frank Pucelj Ely, Jos. J. Peshel Fr. Sekula Eveleth, Louis Gouže Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John Povše Virginia, Frank Hrvatich MISSOURI St. Louis, A. NabrgoJ MONTANA Klein, John R. Rom Roundup, M. M. Panian Wasboe, L. Champa NEBRASKA Omaha, P. Broderick NEW YORK Gowanda, Karl Strnlsna Little Falls, Frank Masle OHIO Barbertcn, John Balant, Joe H*;i Cleveland, Anton Bobek. Chas. Karlinger. Jacob Resnik, John Slap-nik. Frank Zadnik. Euclid. F. Bajt Girard, Anton Nagode Lorain. Louis Balant in J. Kuirše NUes. Frank Kogovšek Warren, Mrs. F. Rachar Ycunestown Anton Kikel; OREGON Oregon City, Ore.. J. Koblar PENNSYLVANIA Ambridge, Frank Jakš* Bessemer, Mary Hribar Braddock, J. A. Germ Bridgeville, W. R. Jakobeck Broughton, Anton Ipavec Clandge, A. Yerina Conemaugh, J. Brezovec, V. Ro_ vanšek Crafton, Fr. Machek Export, G. Previč, Louis Zupan, čič, A. SkerlJ Farrell, Jerry Okorn Forest City, Math Kam:n Greensburg, Frank Novak Homer City in okolico, Frank Fe_ renchack Irwin. Mike Paushek Johnstown, John Polanc, Martin Koroshetz Krayn, Ant. Tauželj Luzerne, Frank Balloch Manor, Fr. Demshar Meadow Lands, J. Koprtvšek Midway. John 2ust Moon Run, Frank Podmilšek PittSDUigh, Z. Jakshe. V."e Arh, J. Pogačar Presto, F. B. Demshar Reading, J. Pezdirc Sieeiton, A. Hren Unity Sta. in okolico, J. Skerl], Fr. Scliifre: West Newton, Joseph Jovan Willock, J. Peternei UTAH Helper. Fr. WISCONSIN Krebs Milwaukee. Joseph Tratnik ln Jo-.*. Koren Sheboygan. John Zorman WEST ALLIS Frank Skok WYOMING Rock Springs. Louis Tauch^r DlamondvUle. Joe RolicL Vsak zastopnik izda potrdl'o za svoto. katero je prejel. Zastopnike roiakom toplo priporočajo. Naročnina za "Olas Naroda": Za i.no leto $6.; za pol leta $3., za Štiri mesece $2.; za četrt leta $i 50. New York City Je $7 celo leto Naročnina za fevropo te ti. za celo let«. POSEBNE CENE ZA OPERO ZA ČITATELJE TEGA USTA Vedoč, da bi naši čitatelji gotovo radi slišali kako priljubljeno o-pero, smo se pogodili z New York j Opera Comique glede posebnih cen. ki jih dobe naši čitatelji, ako se abonirajo za šest oper v seziji 1931-' 1932. I REPERTOAR za 1931-1932 Od 11. do 16. januarja: , Parisian Life .................... Offenbach Od 8. do 13. februarja: The Chocolate Soldier .................... Oscar Straus ; Od 7. do 12. marca: Mireille .................................... Gounod i Od 4. do 9. aprila: ! The Bat ....................Johann Strauss Posebna cena za šest oper. j THE HECKSHER THEATRE 104. cesta in 5. Ave N e w Y o r k ' $15.00 orchestra subscription za $12. $12.00 orchestra subscription za $9. , $ 9-00 balcony subscription za $7.50 j $ 6.50 balcony subscription za $6. ! $ 5.00 balcony subscription za $4.50 j j Rezervirane sedeže lahko naročite: i po pošti, ali pa pokažite to nazna- j ) nilo pri blagajni New York Opera Comique, 113 West 25 Street, New York, soba 1004. Telephone: Circle 7—2281. Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN