Ob 20-letnici glasila »Mercator«
Vesna Bleiweis
Ljubljana, oktober 1983
J^ASILO DELOVNE SKUPNOSTI VELETRGOVINE -MERCATOR-
m
si
tu#
Pl
LJUBLJANA, OKTOBER 1963
CENA 20 DIN
‘la^eščanje
7-1r- J
Prila 1978 sedanji urednik.
lg^Scanie
°^ešeai^je8: Vas^a Butina’ višji upravni delavec, tedaj vodja centra za
h^i	®asu se v malopro-
m^Voiv, P°S°steje srečujemo s t* *zTane trSOvine. Dej-L°Qavit„i • l?am predvsem interni tjja blaga samovoljno do-
0$)ravilSy(?jc vedenje običaj-HoJ° tudi^363-® 2 argumentom, tagoji, kAS"? Prejeli blago pod doha,Clgledno kažejo na ve-kj hali kake® ® ftrani Proizvajalca >topa v e dl?Sega subjekta, i>s iržiš^a V funkciji oskrboval-k°dnev«Z osn®vnimi artikli W„; CVne preskrbe.
v»h- 1
tetSSff??« da
PIpiSE
5^nih ®Jega števila povsem ie0rthih i2rt„, vsakodnevno po-X|0vornokov- Proizvajalci
izkoriš^a®eUpravičeno ta ‘dln?°javom Š ajo’ vendar bi se
hi^n° unr.E.^^i vsi skupaj 9dah° breg Jv!,111 Ph tudi posa-Ui ^‘ti. s dlake na jeziku, obe-6 ^ res	se namreč,
0 ^ea tr» škodljive posledi-
! ^Prodal3"? nosi izključ'
Ja’ kl se srečuje s
potrošnikom, ko poskuša tako prejeto blago prodati v bolj ali manj prikriti vezavi. Mislim, da je odgovor jasen in odločen in da se glasi NE!
Pred nekaj dnevi je bilo naši temeljni organizaciji dobavljeno blago, ki je vsebovalo vse prvine čiste vezave. Ko smo ga skušali ponuditi potrošniku po enakem načelu, je zelo ostro reagiral, pri čemer so tudi takoj posredovale ustrezne inšpekcijske službe, ki so nam dale jasno vedeti, da take prodaje pod nobenim pogojem ne bodo dopustile in da bodo vse takšne in podobne pojave z vso odločnostjo preprečevale ter ustrezno kaznovale.
Upoštevajoč vse navedeno in še druge nenaštete pojave in ravnanja posameznih subjektov v repro-verigi, se sprašujemo, s kakšno pravico si kdorkoli lahko dovoli, da maloprodajo tako nekorektno predvsem pa škodljivo izpostavi potrošniku.
Gmotni oziroma gospodarski položaj trgovine na drobno z živili je že tako težaven, pa tudi v bližnji prihodnosti ni mogoče pričakovati, da bi se bistveno spremenil, zato si s takim poslovanjem samo kvari ugled in pri že tako nezadovoljnem potrošniku spodbuja skrajno neugoden odziv.
Z nekdanjim urednikom »Mercatorja«
IN/Iercator
Gasilo delavcev in združenih kmetov
Uto XX
Ob 20. obletnici izhajanja glasila »Mercator« smo na pogovor povabili Marjana Pogačnika, ki je pred dvajsetimi leti vodil splošno in kadrovsko službo »Veletrgovine Mercator«. In ker so splošne in kadrovske službe deklice za vse, je bilo popolnoma jasno, kje se bo uresničila zamisel o Mercatorjevem glasilu.
št: 10
Me®*0*™ *etos mineva 20 let, od kar so delavci takrat 15-letnega dekorja prejeli prvo številko glasila z enakim imenom. Kot glasilo ^7l76®a k°lektiva je označeno od 1. številke v letu 1963 do septembra sti„ Lr drugo številko v oktobru 1971 postane »Glasilo delovne skupno-^eviiv- ko os^ane do 2. številke v marcu 1974, nato pa se v naslednji °bst<v preimenuie v glasilo kolektiva Mercator. Tedaj firma slavi 25 let *ma 25 tozdov in se v marcu sporazume o združitvi v »Podjetje bra iql°r<<- Glasilo delovnega kolektiva je časopis ostal vse do novem-l97g '' Decembra postane glasilo delavcev SOZD Mercator, v aprilu Merc?ta izide z današnjo oznako »Glasilo delavcev in kmetov SOZD s*dadi °r<<" ^se to Sovori o razumevanju vloge in mesta časopisa v V j z razvojno potjo Mercatorja.
»0 številki so njegovi prvi uredniki med drugim napisali takole: k°jnen°Jna nalo§a lista je z objavljenimi prispevki utrjevati medse-%bef. °Se v delo.vni skupnosti (tedanji naziv za ozde - op.p.) ter 12a strokovno in družbenopolitično izobraževanje ter izpopolnje-UloVnClanov kolektiva. List naj postane učinkovita vez med člani , °bjavi.e skupnosti ter organi upravljanja in vodenja. Zato mora list z gradivom seznanjati člane delovnih skupnosti s sklepi ^rečiZ- delavskega samoupravljanja, z rezultati gospodarjenja in s 1	t .Vprašanii v naši gospodarski organizaciji ter v širši družbeni
i tieloL.0,- hkrati pa objavljati predoge, mnenja in kritike vseh članov i . 2 InHe skupnosti.«
• vs^°Vol.istvom ugotavljamo, da so kljub razvoju lista po oblikovni enake «lnski zasnovi ostale stalnice tedaj začrtane temeljne politike . Ko d k021 dve desetletji.
orgf?es hstamo od številke do števlke, to ni mrtva kronika, ampak V6kkem ^em" življenje, ki se skozenj pretaka, priča o silnem vzgonu, o nuPanje °veškem Potencialu, prežetem z vero, vitalnostjo in s samo-
l9gS^ urejali:
tQrja	hliro Krištof, ekonomist, tedanj pomočni direktorja sek-
l965^orSrodaie
'4: Marjan Pogačnik, višji upravni delavec, tedaj direktor l97l fq sektorja
^ °bvešč 7:- Odgovorna) Ivanka Vrhovča, učiteljica, tedaj vodja centra
Marjan Pogačnik je že nekaj let upokojenec, ki vedrino in živahnost prinaša iz svoje rodne Štajerske, kjer prebije večino svojega časa med vinogradi, sadovnjaki in prav tako vedrimi ljudmi. Ljubljana mu pomeni le ljubo srečanje z otroci in prijatelji. Zagorel, nasmejan, hudomušno kritičen rad pripoveduje o vedrih in manj vedrih časih nastajanja Mercatorja.
Oktobra 1963 je izšla prva številka Mercatorja. Vi ste med njegovimi ustanovitelji, čeprav je bil za prvega odgovornega ure-
Marjan Pogačnik, urednik »Mercatorja«, z najdaljšim stažem. Fotoarhiv Mercatorja
dnika imenovan Miro Krištof. Kaj ste želeli doseči s časopisom in kaj od tega ste uresničili?
»Mercator je pred dvajsetimi leti začel dobivati obrise današnjega Mercatorja, v prvi vrsti pa je postal združba vseh sort trgovskih organizacij, pa tudi z vseh vetrov. Organizacijsko povezovanje in organiziranost firme sta terjala več stikov, medsebojno spoznavanje in obveščanje. Identična gospodarska dejavnost je sprožala iden-
Trgovini na drobno z živili je ob že dokaj dognani organiziranosti preostalo le še zelo malo možnosti za učinkovitejše poslovanje, v času vsesplošnih prizadevanj za boljše gospodarjenje. Eden od še kolikor toliko učinkovitih ukrepov v teh prizadevanjih je prav gotovo napor za zmanjšanje obstoječih zalog v vseh poslovnih enotah in celotnem tozdu. To pa z vse pogostje-šimi pojavom vezane trgovine ne bo uspelo, saj se na ta način zaloge blaga občutno povečujejo, količnik njihovega obračanja pa zmanjšuje.
V trenutku, ko vsi zaposleni v naši dejavnosti težko pričakujemo ukrepov, ki bi nam pomagali izboljšati pogoje poslovanja, ne moremo odobravati takega poslovanja, zato odločno zavračamo take in podobne oblike vezane trgovine. Hkrati pa si tudi želimo, da bi bil sozd oblika nastopa, kjer bi za reševanje naših problemov in težav našli še večjo oporo in razumevanje, predvsem pri ozdih, ki zaradi splošno znanih konjuktumih pogojev poslovanja ustvarjajo, včasih tudi na račun naših rezultatov, izredno ugodne poslovne dosežke, ki so včasih le v manjši meri plod vloženega dela in prizadevanj vseh in posameznikov v njih.
Edvard Gabrovšek
tično problematiko, ki jo je bilo na neko vižo treba spraviti na skupni imenovalec. V tistem času so tudi sindikata močno podpirali zamisel o t.i. »tovarniškem tistku«. Pomanjkanja papirja takrat še ni bilo. Tako se je rodila potreba in hkrati zamisel o svojem časopisu. Delavski svet je sprejel sklep o ustanovitvi glasila in za prvega odgovornega urednika imenoval tedanjega predsednika delavskega sveta, Krištofa, realizacijo, pa prepustil »deklici za vse«. Nastala je prva številka, ki je bila izredno lepo in, lahko rečem, z navdušenjem sprejeta med delavci.
Sprva smo več pozornosti posvečali medsebojnemu predstavljanju, samoupravnemu delovanju v posameznih okoljih, akcijam in vsemu, kar naj bi zbliževalo delavce, po eni strani kot pripadnike iste firme, po drugi strani pa kot ljudi. Kmalu smo listu dodelili novo nalogo, predvsem izobraževalno. Delavce smo sproti seznanjali s predpisi, ki so zadevali trgovsko dejavnost in za marsikaterega poslovodjo ali trgovskega delavca smo bili kar uradni list v malem. Strokovno smo predstavljali tudi posamezne zanimive teme s področja samoupravljalskih , političnih in drugih aktivnosti. Zabeležili smo vse otvoritve novih prostorov, vse pomembne in nepomembne govore (bil je pač tak čas, da bolj, ko je bil govornik pomemben, več prostora smo mu namenili). Skušali pa šmo oblikovati glasilo tako, da je bilo kar najbliže . delavcem. Mislim, da se nam je to posrečilo. Ljudje so nas čakali, čeprav sprva nismo redno izhajali. Nemalokrat je bilo na delavskem svetu (centralnem, op. pisca) slišati razprave o glasilu. Bile so nam v pomoč. Mislim, da je bila zasnova časopisa kar uresničena, če bi sodil po njegovi odmevnosti med delavci.«
Včasih je bila organizacija priprave časopisa in njegova tehnična izvedba drugačna od današnje. Kako ste pripravljali številko?
»Dokler smo izhajali »ad hoc«, z gradivom ni bilo problema. Objavili smo, kar se je nabralo. Veliko pa sem napisal sam. Težje je postalo, ko smo začeli izhajati redno. Dopisnikov praktično ni bilo, zato sem se moral znajti v vlogi novinarja, lektorja samega sebi in tudi pri tehničnem urejanju glasila sem moral imeti glavno besedo, čeprav sem jo rade volje prepuščal tehničnemu uredniku Danilu Do-manjku. Kar celo romanje je bilo potrebno, preden je številka prišla na svetlo. Najprej smo zbirali gradivo. To je bilo tekanje od sodelavca do sodelavca s prošnjami, naj že vendar dajo kak glas od sebe. Vedno je rade volje priskočil na pomoč pokojni pravnik Rupel j, rad je sodeloval nekdanji direktor sedanjega tozda Grmada, Rener, pa še nekaj takih stalnih sodelavcev je bilo. Rokopisi so romali v Koper, kjer so stavili časopis. Vse ročno. Korekture smo delali v Kopru. Tam sva z Domanjkom prebila dan ali dva in se vrnila s »končnim izdelkom«. Bilo je kar zabavno. Rad se spominjam teh dni. Vsi smo delali amatersko, o avtorskih honorarjih ni bilo govora.«
Koliko je na vsebino časopisa vplival urednik, koliko direktor ali drug vir informacij, koliko je bila politika glasila podružblje-na? Ali ste doživljali kakšne pritiske?
»Saj sem vam povedal. Večina sestavkov je šla izpod mojega pe-resa. Vsak od avtorjev se je zavedal, da vse, kar napiše, napiše tako, da ga bodo vsi razumeli. To je bil tudi »moto« urednika. Redko sem se posvetoval s poslovodnimi
strukturami, ali je to in ono primemo za objavo, pa tudi njim se ni zdelo primemo, da se na kakršenkoli način vpletajo ali vplivajo na delo urednika ali pa uredništva. Hude krvi zaradi časopisa ni bilo nikoli. Pa je tudi izzivali nismo. Dejal bi, da smo bili blagi, raje pohvalili kot grajali. Pa ne zato, ker ne bi imeli osebnega poguma, ali pa bi se zavestno izogibali konfrontacijam z napakami. Celotna sredstva javnega obveščanja v tistem času so bila navižana na isto oziroma to pesem. Raje dvakrat pogladiti navzdol po dlaki kot enkrat navzgor. Če sem prej omenil, da so bile razprave v zvezi s časopisom tudi na centralnem delavskem svetu, so bile to bolj razprave okrog rednega izhajanja, in zamisli, s čim vse naj bi časopis obogatili.*«
Če danes berete naš časopis -in vemo, da ste reden, natančen in zvest bralec - kaj v njem preberete? Kakšno razliko čutite v primerjavi z začetki?
»Časopis res redno in natančno prebiram. Vendar je težko primerjati čas začetkov s sedanjim časom. Predvsem je težko primerjati tedanjo organiziranost Mercatorja s sedanjo. In tu je že razlog, da se tedanje zasnove s sedanjo ne da primerjati. Drug razlog je v profesionalizaciji. Danes stoji za glasilom cel aparat, ki ga poganja od številke do številke.
Razvoj Mercatorja je tako skokovit in po dejavnostih, ki se v Mercatorju opravljajo, tako različen, da je uredništvi! ozirtima uredniškemu odboru prav gotovo nemogoče dosledno zasledovati enakopravno zastopanost vseh tozdov, istočasno pa zasledovati dogajanja na vseh ravneh organiziranosti. Morda bi dejal le to, da se mi ne zdi dobra odločitev za »Nano-sove vesti«, ker favorizira eno od enakopravnih članic sozda. Profesionalizacija pa je prinesla kakovosten premik v pisanju, njegovi širini. Aktualno pisanje o dogajanjih, recimo na ravni sozda, se vselej obrača tudi na širše družbene probleme. Kljub temu, da gre za mesečnik, neaktualnosti glasilu ne moremo očitati. S profesionalizacijo pa se je verjetno pokazala tudi druga stran medalje: pisanje
na ravni, ki ni več sprejemljiva in razumljiva za vse profile delavcev. To bi morda lahko očital, vendar sem sam s takim načinom predstavljanja problematike zelo zadovoljen. Ker pa spremljam, kaj se dogaja, mi tudi kakšna med vrsticami napisana cvetka ne uide.«
Kaj bi spremenili, dodali? Kakšen časopis bi ustvarjali vi?
»Naj ne bom napak razumljen -preveč je reklam za vedno iste proizvode in proizvajalce, pa tudi napisane so vse enako. Kaj temu botruje, objavljanju namreč, ne vem, jaz pa bi jih ukinil. Avtorjem bi priporočil, da sem in tja vzamejo v roke slovenski pravopis, ali na naj odgovorni za lektorske posle svoje delo temeljiteje opravi. Vse, kar bi sicer dodal ali pa odvzel, bi porušilo zasnovo glasila, ki pa tako, kakršno je, zelo dobro sledi dogajanjem, manj pa dogajanja napoveduje.«
Mercator v Ljubljani
Površina trgovin v sozdu Mercator
Prekinjena je plinska napeljava... Samo z maskami se je mogoče prebiti do ponesrečenih. Foto Kancijan Hvastija
Preizkus preskrbe v izrednih razmerah
Miroslav Ulčar — Naša obramba
									
					UL				jFžjrtu — '83]§r'\'
Zatulile so sirene, Ljubljana se je stresla. Megleno sobotno jutro je bilo, osma ura. Pred veliko diskontno Mercatorjevo samopostrežnico na Slovenčevi cesti za Bežigradom se je v avtomobilih kupcev tu in tam sama od sebe sprožila hupa; ljudje so onemeli obstali na zibajočih se tleh, nekdo je v strahu zakričal, drugi so začeli teči proti svojim vozilom.
Tik za nizkim poslopjem proda- * jalne stoji moderna, prostrana zgradba s poslovnimi prostori in obsežnimi skladišči Mercatorja-Velepreskrbe, tozda Grosist. V hudih potresnih sunkih se je stresla tudi ta, vendar se z njo ni zgodilo tako kot z marsikatero hišo v Ljubljani tega jutra. Grosistov objekt je namreč zgrajen absolutno potresno varno in celo presega normative, predpisane za zaklonišča. Posolopje se je zatreslo, vendar je ostalo nepoškodovano; ponekod je v skladiščih izdelek padel s police, nekemu delavcu je padla na nogo večja pločevinka... Posebne škode pa ni bilo in tudi ranjencev ne.
Delavci so stekli na parkirišče pred poslopjem. Vedeli so, da delajo v povsem varnem objektu, zato ni nikogar zajela panika. Dežurni elektrikar je že izklopil vsa dvigala. Zunaj se je takoj sestal komite za SLO in družbeno samozaščito in v hipu aktiviral specializirane oddelke civilne zaščite, gasilski oddelek in narodno zaščito. Sestavili so posebno komisijo, ki si je naglo odšla ogledat ves objekt ter ocenit morebitno škodo. Ugotovili so, da so vse napeljave ostale nepoškodovane, in vključili lastne agregate električne energije. Pripadniki civilne zaščite so zaprli vodovodno in plinovodno omrežje. Našli so tri delavce, ki so jim med potresom popustili živci, ter enega laže poškodovanega. Dali so jim prvo pomoč in jih s službenim avtomobilom brž odpeljali v bolnišnico.
Zdaj so se delavci lahko vrnili na svoja delovna mesta. V sejni sobi se je zatem sestal delavski svet in sprejel nekaj prvih ukrepov: takoj je potrebno vzpostaviti delovni proces in sklicati družbenopolitične organizacije.
Nekateri delavci so zaprosili, če smejo odhiteti domov, ker jih je skrbelo, kaj se je zgodilo z domačimi. Brez zapletanja so jim to dovolili ter na njihova delovna mesta takoj razporedili ustrezno število ljudi iz pisarn. In ko sta se ob 10. uri sestala izvršni odbor sindikalne organizacije ter sekretariat osnovne organizacije zveze komu-
nistov, so imeli te delavce, ki so odšli domov pomagat svojim družinam, še vedno v mislih: sklenili so, da jim bodo pomagali, če so doma doživeli večjo škodo, da bodo njihovim družinam zagotovili hrano v tozdovem obratu družbene prehrane ter da jim bodo ponudili vozila za reševanje imetja.
Po zvočnikih so odmevala navodila. Skupine civilne zaščite in gasilci so ostali v stalni pripravljenosti. V komericalni službi pa je bilo kot le redkokdaj prej. Ljubljana, ki jo je resno prizadel potres, je takoj potrebovala oskrbo.
Grosistova akcija
Tako so v tozdu Grosist poskrbeli za svoje ljudi in za družbeno premoženje, ki jim je zaupano v upravljanje. Vzporedno s tem pa je kajpak steklo tudi opravljanje njihove osnovne naloge, zaradi katere tudi obstajajo - takoj so poskrbeli, da je Ljubljana - oziroma njen del, ki ga oskrbujejo oni -dobila dovolj osnovnih živil in naj pitkov.
Telefoni so molčali, linije so bile pretrgane. Vzpostavili so radijsko zvezo ter se povezali z mestnim komitejem za preskrbo ter s štaboma za civilno zaščito občin Vič-Rudnik in Šiška. Prosili so za takojšnja navodila glede intervencijske dobave blaga. Prej naročeno redno dobavo maloprodajni mreži v teh dveh občinah, ki ju oskrbuje tozd Grosist, so ustavili, dokler ne bi dobili obvestil, ali so naročniki - posamezne trgovine -blago sposobni prevzeti.
Okrog 9.30 so z mestnega komiteja za preskrbo dobili prvi nalog: s tovornjaki morajo odpeljati osnovna živila in napitke na dve hipni območji, vzpostavljeni kmalu po potresu na igrišču Ljubljane v šiški ter v športnem parku Svobode na Viču,* kjer so taborniki postavili platnene domove za družine, ki so ostale brez strehe nad glavo. Drugi nalog: takoj organizirati dve začasni prevzemni mesti -eno na Viču in drugo na Ježici - za sprejemanje blaga, ki že prihaja slovenskemu glavnemu mestu kot pomoč drugih mest in republik. In nedolgo za tem je z mestnega ko-
miteja za preskrbo ter iz skupščin občin Ljubljana Vič-Rudnik in Ljubljana Šiška prispel še tretji nalog - takoj oskrbeti trgovine iz svoje mreže, ki so v potresu ostale nepoškodovane. Na ombočju Ljubljane je ostalo brez poškodb 34 prodajaln, od katerih jih je bilo 18 takih, ki jih v občinah Vič-Rudnik in Šiška oskrbuje Mercator jev tozd Grosist.
Grosistovi delavci so se požrtvovalno vrgli na delo. Iz svojega voznega parka, v katerem imajo 70 tovornjakov, ki v sedmih urah lahko razvozijo 450 ton blaga, v celem dnevu pa do 1200 ton, so izbrali najboljša vozila. V njihovih skladiščih za oskrbovanje maloprodajne mreže v občinah Vič-Rudnik in Šiška je zaživelo: čeprav imajo tudi maloprodajne trgovine nekaj zaloge, jim je bilo potrebno poslati čimveč blaga osnovne preskrbe -sladkorja, olja, moke, soli in pralnih praškov. Poleg tega ima tozd Grosist- tržne zaloge napitkov -brezalkoholnih pijač, ki ob taki naravni nesreči, kot je potres, pomenijo pravo dragocenost: vodovodno omrežje je pretrgano, voda verjetno okužena, manjše zaloge v trgovinah in stanovanjih pa morda uničene. Tozd Grosist pa tovrstne napitke celo izvaža. Tovornjaki, naloženi z živili in napitki, so odhajali na pot proti občinama Šiški in Vič-Rudniku. Drugi so se razpršili po vsej Ljubljani; tozd Grosist razpolaga namreč tudi s posebnimi blagovnimi rezervami za preskrbo vzgojno-varstvenih ustanov za vse območje Ljubljane in nekaterim izmed teh so po potresu morali takoj odpeljati živila za celodnevno prehrano otrok -konzerve, pašteto, marmelado...
Bilo je pomembno delo. Ljudje, ki jih je tako ali drugače prizadel potres, so tudi ob tem čutili, da niso ostali prepuščeni sami sebi. Skupnost jim je organizirano, na temelju dobro pripravljenih obrambnih načrtov takoj prišla na pomoč. Med temi, ki so poskrbeli za življenjsko pomembno pomoč - za hrano in napitke, je bil poleg tozdov Emone, drugih organizacij združenega dela s področja osnovne preskrbe ter OZD Mercator tudi Mercatorjev tozd Grosist. Že takoj v prvi uri po potresu.
Mercator v Ljubljani
Od ustanovitve 1949. pa do leta 1962 se je podjetje ukvarjalo z grosistično in zunanjetrgovinsko dejavnostjo, od leta 1962 pa še s trgovino na drobno drugimi dejavnostmi. Ta trgovinska podjetja so bilav začetku le s širšega in ožjega ljubljanskega območja,v poznejših letih pa še iz ostalih krajev Slovenije & drugih republik. Cilj združitve je bil predvsem razkriti in usposobiti trgovsko mrežo na sodobnejši ravn1-
Modernizacija trgovine v smeri samopostrežne tehnike je v letih razvoja Mercatorja dosegla vidne uspehe, tako v pogledu razširitve prodajnih zmogljivosti saj so bile do tedaj prodajalne le klasičnega tipa, z majhnimi prodajnimi površinami in večjimi skladišči kot realizacija blagovnega prometa. Delež prometa se je s tem v teh trgovinah naglo dvigal. Osnovno merilo rentabilnosti samopostrežnega načina prodaje blaga je znatno povečanje prometa, ki ga samopostrežna trgovina lahko doseže ob enakih pogojih. Na večji priliv kupcev vpliva tudi kulturnejša postrežba, predvsem pa široka izbira živilskega in drugega blaga, ki je lepo razvrščena po prodajnih policah.
V sedemdesetih letih je nastal nov problem, kijev zvezi z zmogljivostjo samopostrežnih trgovin. V novih naseljih je število
potrošnikov naglo naraščalo. večini samopostrežnih prodaja**, pa v takih pogojih ni bilo mog®V ustreči vsem zahtevam potroši kov, pa tudi prodajne po vrš V1 niso več zadoščale.
Zamisel o večjih prodajaln*^ - tipa samopostrežnih trgovin^ ko imenovanih marketov (yeC^ prodajna površina) blagovnic a blagovnih hiš je bila upravičen zaradi večje in funkcionalne^ ureditve (razni specializirani °°
delki od drobne galanterije, oj**, tve, tehničnih izdelkov, živil n_
kakor tudi primemo urejeni P*^ stori za parkiranje avtomobil0
V priobčenem grafikonu so P° datki zbrani od leta 1962 za ^ kih pet let, tako za prodajne PJl store vseh trgovin (klasičnih, j* mopostrežnih, blagovnic in sP^j cializiranih trgovin) kakor skladiščnih prostorov teh vin.
Preglednica
Leto	Skupno število trgovin	prodajni prostor trgovinvm2	skladiščni prostor trgovinvm2	prodajni	sklai prostor	_P\ na trgovino v
1962	224	9.270	7.323	41
1967	351	17.497	17.131	50
1972	470	41.437	29.074	88
1977	814	65.406	50.258	80
1982	1.216	132.142	83.604	109
♦1972 SRS	6.099	448.698	324.744	73
♦1980 SRS	6.039	677.082	391.818	112 	.
2
33 §
♦Vir: Statistični letopis Slovenije za leto 1982
49
6?
gl £ «9
13
iglavci Mercator-Rudar j a pred odgovorno nalogo
Kovač — M-Rudar, Idrija
Ali bomo izpeljali sanacijski program v celoti?
. Delovna organizacija Mercator-Rudar Idrija je za-^]učila polletno poslovanje v letošnjem letu z neuspehom - s 6 milijoni izgube. Neugodni poslovni fezultati so narekovali samoupravnim organom, družbenopolitičnim organizacijam in vodstvu, da preučijo ^mere in ustrezno ukrepajo.
i
r ■
Jak° so v začetku meseca julija li šo delovno organizacijo obiska-t fneralni direktor sozda Merca-n ’ Miran Goslar, namestnik ge-deVv 6®a direktorja, Vukadin Ne-’ selcT°yid, in direktor planskega Se t ^ sozda, France Kastelic.
so se na posvet s predstav-ql * družbenopolitične skupnosti j)Qlrie Idrija in vodilnih delavcev Sti • Obravnavali so kritični go-pi °darski položaj naše DO ter razili vzroke zani
vzroke zanj.
^ Posvetu je bil sprejet predlog
Na
Tia '^delavci sanacijskega progra-(jei’ M naj bi imel dva dela. Prvi -■ ®i zajemal ukrepe za zmanjša-
nju
Angažiranih sredstev v poslo-
skJ.V t;er zmanšanje števila zapo-ta„ ln> drugi del pa bi obdelal sta-
e spremembe.
$0a Posvetu je generalni direktor jejTa’ Miran Goslar poudaril, da noster.cator-Rudar po akumulativ-Sqz-1 leta najnižje na lestvici v rtiQ.U' Vzroki za to so premajhne §ča a°sti prometa, zaprtost trži-’ Preobremenjenost zaradi in-
vesticij in neizpeljava notranjih ukrepov ob teh naložbah. Programi se podvajajo in jih je mogoče skrčiti, ne da bi bili potrošniki prizadeti. Takšen grosist kot je v Idriji, je premajhen, da bi oskrboval širšo mrežo, in je dogovorjeno, da oskrbuje samo Logaško in Žiri, s tem da se tudi za to nalogo nudi pomoč s strani sozda.
Marže v trgovini ostajajo zamrznjene, olajšave so le pri živilskih industrijskih proizvodih. Poleg tega se povišujejo obrestne mere, zaradi katerih imamo že sedaj velike težave (likvidnostni krediti pri IB). Porabniki posojil morajo plačevati visoke obrestne mere. Kolektiv se mora zavedati resnosti položaja, v katerem je sedaj. Nujno je potrebno zmanjšati število zaposlenih in poskrbeti, da ne bo nihče ostal na cesti. Kolektiv bo s takšnimi ukrepi izboljšal osebne dohodke. Pri tem je tovariš Goslar prosil za razumevanje predstavnike občine in podporo pri izpeljavi zastavljenih ciljev. Navedel je še, da sta po bilančnih podatkih M-
Rudar in M-Potrošnik, ki se je tudi preinvestiral, naj slabše poslovala.
Glavni problem je mala prodaja. Izhodišče za sanacijo mora biti sledeče: M-Rudar ima v Idriji dva močna centra, ki lahko združita vso prodajo. S koncentracijo v teh dveh centrih je potrebno vse ostalo ukiniti in racionalizirati čas poslovanja (deljen delovni čas).
Kar zadeva okolišče trgovine, bi jih bilo potrebno ponuditi v zasebno upravljanje.
Gostinstvu v M-Rudarju se odpira prihodnost razvoja s pomočjo idrijskega gospodarstva. V kolikor ne bodo zamisli uresničene, se bo potrebno pogovarjati o drugačni organiziranosti. Ob tem je tovariš Goslar postavil vprašanje predstavnikom IS, ali je mogoče, da občina nudi pomoč delovni organizaciji Rudar, s tem da vpliva na banko za najetje posojil pod ugodnejšimi pogoji.
Predsednik izvršnega sveta občine Idrija je poudaril, da se pridružuje predlogom sozda, da pa je osnovni cilj sprememb, da bo občan zadovoljivo preskrbljen. Ob izvedbi predlaganih sanacijskih ukrepov socialna varnost delavcev ne bo problem, ker je v občini še dovolj možnosti za zaposlovanje: Morali pa bi napraviti sanacijski program še v drugi smeri - za povečanje prometa. Pametna poslovna politika je tudi element za
okrepitev DO Rudar. Podpira predlog, da se vaške trgovine ponudijo v zasebno upravljanje. Podpira vsako obliko racionalizacije, če je pozitivna z ekonomskega vidika, tudi reorganizacijo. Razmišljali so že o reševanju problemov z ukrepom družbenega varstva, vendar se tega ne bodo po-služili, dokler ne bo nujno, to seje potrebno domeniti, kako bodo stvari operativno izpeljane, da se bo položaj izboljšal. Kar zadeva gostinsko dejavnost, razmišljajo tudi na ravni občine, da bi industrija z združevanjem svojih sredstev pomagala razvoju te dejavnosti. Gostinski objekti, s katerimi razpolagamo, so potrebni obnove, pri tem pa se pričakuje tudi udeležba sozda Mercator.
Na opisanem julijskem sestanku so bila izdelana izhodišča in roki za izdelavo predloga sanacijskega programa, pri čemer so predstavniki sozda ponudili pomoč pri izdelavi sanacijskega programa.
Ta predlog je bil izdelan in je zajel v prvem delu ukrepe za zmanjšanje angažiranih sredstev v poslovanju in zmanjšanje števila zaposlenih, v drugem delu pa predlagal spremembe samoupravne organiziranosti. Po širokih poprejšnjih obravnavah so delavci M-Rudarja na seji delavskega sveta 14. 9. 1983 podprli in sprejeli
prvi del sanacijskega programa. Delavci so poudarili, da se zavedajo nujnosti izpeljave sanacije. To pa bo težka naloga, saj vsi predlagani ukrepi za odpravo izgube prizadenejo slehernega delavca, še posebej ukrep o spremembi delovnega časa - deljeni delovni čas, ki najbolj prizadene delavke-ma-tere, ki nimajo urejenega varstva otrok.
Na tej seji delavskega sveta so ocenili, da so se zaradi zaostrenih pogojev poslovanja in zaradi položaja, v katerem se je znašla DO, poslabšali medsebojni odnosi. K slabim medsebojnim odnosom prispevajo tudi sanacijski ukrepi, ki zahtevajo večje napore in spreminjanje dosedanjega načina dela in poslovanja.
Ker drugi del sanacijskega programa ni dobil podpore pri predlogu, da bi se združila dva tozda, to je trgovina na drobno in trgovina na debelo, v nov tozd, gostinstvo pa bi bilo še nadalje samostojen tozd v okviru DO Rudar, so delavci predlagali, naj se pripravi ustreznejši predlog o obliki samoupravne organiziranosti.
Po tem sklepu je bil tudi že sklican posvet predstavnikov D PO v Mercator-Rudarju, na katerem so sodelovali vodilni delavci DO in sozda. Obveljal je predlog, da bi bila v sedanjih pogojih gospodarjenja najbolj smotrna združitev v enovito delovno organizacijo. Takšna odločitev narekuje vodstvu DO, da pripravi ustrezne utemeljitve, ki bodo služile družbenopolitičnim organizacijam in samoupravnim organom za njihovo nadaljnje odločanje. V kolikor bodo strokovni predlogi pravočasno pripravljeni za obravnavo,- bi delavci lahko dokončno odločali o združitvi na referendumu decembra letos.
septembra 1983 zadovoljni <gvilni potrošniki Mercator-Rudarj a
Kovač — M-Rudar, Idrija
Jov prodajni center i k Likarci« v Idriji
e
r bjL tnašem naj starejšem rudarskem mestu Idriji so * i^^govine z gradbenim materialom, s pohištvom, z za opremo stanovanja, raznovrstnimi kovin-za široko porabo, premogom, drvmi, raztresene po vsej Idriji in v slabih ter blBg eznih prostorih. Prav tako trgovci niso mogli Pokazati kupcem, saj ga niso nikjer razstavili.
Ak)e p®1^ 1976 je že tako skro-] ^°Novai0Vne Prostore močno po-‘°Vne Samoupravni organi de-« Icjj?r®ar^zacije Mercator-Ru-? •v hni13 So se na podlagi sred-*rfsne obnove in posojil pMrp0 s^e banke odločili za novega prodajnega cen-
NjivtiteVni bila tako hitro ure-pko n ’.aai se v idrijski kotlini le >^io nr,Jde primeren prostor za !?• Prax?\ogradnjo. V letih 1976-,,, , se je zapiral rudnik ebra v Idriji in so se s ^r'°Polir a° Pomočjo širše družbe skupnosti gradili
novi proizvodni prostori idrijskih ozdov, se je tudi Rudar prizadeval za pridobitev nove lokacije prodajnega centra. Ta je v Gregorčičevi ulici, »Pri Likarci«, dober kilometer oddaljen od mestnega središča. V zadovoljstvo idrijskih potrošnikov je po načrtih Ateljeja za projektiranje iz Idrije po dobrih dveh letih gradnje GP Zidgrad iz Idrije zrasel nov prodajni center.
Investicijska vrednost objekta, ki meri 1000 kvadratnih metrov prodajnega in prav toliko skladiščnega prostora in ima parkirišče, znaša 50 milijonov dinarjev. V novem centru, ki je odprt od pone-

INSTITUT ZA TRŽENJE, EKONOMIKO IN ORGANIZACIJO LJUBLJANA P O.
za trženje, ekonomiko in organizacijo, Ljubljana, so
‘delali 't . za trzenje, ekonomiko in organizacijo, Ljubljana, so 'b Pok «u«ij° »Relativni potenciali prodaje v občinah, republikah tlela, sn na^ SFRJ«. Študija je rezultat štiriletnega sistematičnega h°ltraiSre!n*3anja in obdelave podatkov o prodaji blaga dnevne, rei t-ln V"aine rabe. Na pregleden in praktičen način so prika-J*<»ltrain ,vn* de,eži prodaje izdelkov dnevne (npr.: hrana, pijača), ,e 'npr.: tekstil, obutev) oziroma trajne (npr.: pohištvo, bela v °kvinicri£.v občinah znotraj posamezne republike (pokrajine) kot ^ SFRJ, ter deleži republik in pokrajin v SFRJ.
ITEO študija je tretja te vrste v Jugoslaviji (prvo je k; ; . 1973) in druga v razvojnem delu ITEO. Tržniški pripomo-r» ra Pot *°lso v uP°rabi v drugih razvitejših deželah, si tako r‘^0 UnoT1^ naše delovne organizacije. Študijo je mogoče ko-k 3°, obliL,raMjati kot pripomoček za planiranje (prodaje), distribucijo Ep °.Vanje prodajnih področij, določanje prodajnih kvot, alo
Novi prodajni center »Pri Likarci« v Idriji. Foto: Ela Kovač
deljka do petka od 8. do 17. ure in ob sobotah od 8. do 12. ure, nudimo kupcem široko izbiro: vse vrste gradbenega materiala, instalacijsko opremo, izolacijske materiale, ogrevalno tehniko in vse vrste pohištva.
Prvi podatki o uspehu prodaje
blaga v novem prodajnem centru so dokaj spodbudni. To narekuje prodajalcem, da si bodo v bodoče še bolj prizadevali zadovoljiti želje naših kupcev.
Pred uradno otvoritvijo novega prodajnega centra je krajevna skupnost Idrija 4. septembra letos
organizirala v prostorih prodajnega centra celovečerni koncert pihalne godbe idrijskih rudarjev in pihalne godbe iz pobratenega mesta Aumetz (Francija). Skoraj 2000 Idrijčanov se je udeležilo te enkratne prireditve, ki se je s plesom končala v zgodnjih jutranjih urah.
35 let dela M-Kmetijske zadruge Cerknica
Kmetijska zadruga Cerknica je 18. oktobra proslavila svoj delovni jubilej, 35 let dela in razvoja kmetijstva v Cerknici. Na slovesni seji sveta zadružnikov v Za-druženem domu v Grahovem so se delegati in gostje, ki se jih je zbralo kakih sto, seznanili s prehojeno potjo zadruge in poslušali o usmeritvah razvoja v naslednjih letih. Zadružni svet je podelil šest priznanj:
- Vidi Hribljan, za aktivno delo v aktivu kmečkih žena, za vzrejo živine v lastnem hlevu in
za sodelovanje na vsakoletnem »Srečanju kmetov in delavcev« na Blokah.
-	Alojzu Maroltu, za njegovo življenjsko delo v kmetijski zadrugi in visoko strokovnost pri odkupu živine in pomoč kmetom pri vzreji živine
-	Stanku Mušiču, za dolgoletno delo v zadrugi in zasluge, da je zadružna prodajalna v Grahovem zaslovela preko občinskih meja
-	Žitni skupnosti »Nova vas«, za pionirsko delo pri širjenju pridelave pšenice na bloškem področju, ki z ekološkega vidika ni najbolj primerno za to poljedelsko kulturo
-	Pašni skupnosti »Babna polica«, za urejen in vzoren pašnik na
površini 80 ha, na katerem se pase nad 50 glav živine
- Pašni skupnosti »Dolenje jezero«, za urejen pašnik na površini 31 ha, na katerem se pase nad sto govedi.
K jubileju Mercator-Kmetijske zadruge Cerknica so čestitali predsednik Skupščine občine Cerknica, predsednik Zadružne zveze Slovenije, direktor Kmetijske zadruge Ribnica in predstavnik SOZD Mercator.
Program seje združenega sveta in proslavo jubileja sta obogatila s kulturnim programom pionirski odred Osnovne šole Grahovo z izbraimi in domiselnimi igricami ter moški pevski zbor z Blok s priljubljenimi narodnimi zborovskimi pesmimi.
Rok: 15. november
Mirko Vaupotič - predsednik KORŠ
Preteklo je že šest let aktivnega delovanja koordinacijskega odbora za rekreacijo in šport (KORŠ) SOZD Mercator. Pri delu smo se srečali z vrsto problemov, ki smo jih bolj ali manj uspešno reševali. Lahko se pohvalimo, da se naših osrednjih akcij - to so zimske in letne športne igre delavcev, združenih kmetov in upokojenih delavcev sozda Mercator, imenovane popularno tudi »mercatoriada« - vsako leto udeleži preko 2.000 udeležencev, ostalih aktivnosti pa tudi 1000, kar pomeni, da se vsak četrti, zaposlen v sozdu Mercator, vsaj enkrat letno udeleži akcij KORŠA.
Glede na to spremembo daje pravilnik tudi možnost, da se vsakoletni organizator - pokrovitelj lahko odloči in podeli še posebna priznanja za najboljše tekmovalce v kategorijah v kombinaciji veleslalom - tek.
Moramo priznati, da s tem nismo zadovoljni, vendar o tem kdaj drugič. Namen tega zapisa je predstavitev dveh pravilnikov o organizaciji in izvedbi mercatoriade -zimskih in letnih športnih iger delavcev, združenih kmetov in upokojenih delavcev sozda Mercator. KORŠ je namreč na svoji septem-berski seji na predlog posebej za to sestavljene komisije dal v javno obravnavo dopolnjena oba pravilnika za organizacijo zimskih in letnih športnih iger.
Zakaj ta odločitev članov KORŠA? Pri samih organizacijah in izvedbah tako zimskih športnih iger kot letnih je občasno prihajalo do nejasnosti in težav pri vprašanjih, ki s pravilnikom niso bila opredeljena. Kot rečeno, šestletne izkušnje so pokazale, da je potrebno nekaj členov spremeniti, nekaj dodati, da do teh nejasnosti in težav v bodoče ne bo prihajalo. Eden od pomembnih motivov za spremembo in dopolnitev je tudi prilagajanje pravilnikov vse večjemu številu udeležencev, ki se je od prvih iger več kot podvojilo.
Naj omenimo samo nekatere predlagane spremembe pravilnikov:	>
Pravilnik zimske mercatoriade
Pravilnik opredeljuje dve zimski športni panogi, v katerih se
Tudi letošnje leto »smučarija« Mercatorja
tekmuje: veleslalom in tek na smučeh. Točkovanje uvrstitve posameznikov je tokrat spremenjeno. Točke posameznikov se seštevajo v ekipno uvrstitev. V vsaki starostni kategoriji v obeh disciplinah se točkuje po tako imenovanem fis sistemu. Prvi tako prejme 25 točk, drugi 20, tretji 15, četrti 12, peti 11 in nato vsak naslednji točko manj. Točke dobi prvih petnajst uvrščenih tekmovalcev. V ekipno uvrstitev se šteje samo uvrstitev enega tekmovalca - najboljšega iz vsake kategorije. Pravilnik ne terja več, da morajo vse ekipe imeti tekmovalce v vseh kategorijah, vendar daje prednost pri enakem številu točk tisti ek‘ipi, ki ima tekmovalce v več kategorijah.
Naslednja, po našem mnenju pozitivna, sprememba je pri razvr-šanju tekmovalcev tekačev v več kategorij (prej samo do 35 in nad to starostno mejo). Kategorije so iste kot pri veleslalomu. Naj jih naštejemo:
moški:
A do 30 let B od 31 do 40 let C od 41 do 50 let D nad 50 let ženske:
A do 30 let B od 31 do 40 let C nad 40 let
O pravnilniku letnih športnih iger
Letne športne igre tudi po predlogu dopolnjenega pravilnika zajemajo 14 mogočih športnih panog: balinanje, kegljanje, košarka, kros, mali nogomet, namizni tenis, odbojka, plavanje, streljanje, šah, vlečenje vrvi, tenis, mini golf in športni ribolov. Obvezne panoge so vsako leto kegljanje, kros, plavanje, namizni tenis, streljanje, šah, mali nogomet in, na novo, košarka (8 panog). Pri razpisih in pogojih tekmovanj v posameznih panogah ni večjih sprememb. Pravilnik nanovo urejuje nekatera vprašanja, ki so za tekmovalce manj pomembna, so pa nujno potrebna za izvedbo iger samih. Predvsem so to vprašanja, ki se nanašajo na delo organizacijskega komiteja, njegovih komisij, častnega predsedstva ter tudi delo častnega razsodišča. Na žalost nam še ni uspelo organizirati iger, kjer zaradi športne strasti in zagretosti ni prišlo do prepirov in je moralo nastopiti v vlogi razsodnika častno razsodišče.
Glede na to, da udejstvovanje na športnih igrah vsako leto privlači več in več delavcev, vabimo predvsem organizatorje športnore-kreativnih dejavnosti v ozdih, da pravilnik pregledajo in pripombe pošljejo najkasneje do 15. novembra na naslov: Delovna skupnost SOZD Mercator, 61000 Ljubljana, Aškerčeva 3, s pripisom; za KORŠ. Pravilnik sta bila vsem referentom dostavljena v začetku oktobra. Vsi, ki ju morebiti niste iz kakršnihkoli razlogov prejeli, ju lahko naročite po telefonu (061 221-044), tov. Martina Hudobivnik. Poslali ju bomo po pošti.
KORŠ pripravlja tudi za letošnjo zimo smučarske tečaje za delavce sozda MERCATOR. Program tečajev bo prilagojen vsem vrstam smučarjev; od tistih, ki so skoraj kandidati za državno reprezentanco, in tistih, ki imajo namen v letošnji zimi prvič stopiti na smučke. Kje, kdaj in pod kakšnimi pogoji, pa bomo objavili v prihodnji številki. Da vas spomnimo, kako prijetno je bilo lani, naj opišeta ti dve sličici - ena s smučišča, druga pa s krsta novincev.
DARUJETE ZA

.8
°MV17.9-
^ cikle/^c(ca_J	^
V. sr	Cfčoo J?u£l3i4m


Jb kž-tr^
TRIGLAV 2864 m S KREDABlCq FOTČ: J. ŽNIDARŠIČ
1EDABJC®
]
Prejeli smo
Planinsko društvo Ljubljana-matica
Zahvala
Obveščamo vas, da smo prizadevanje za povečanje in obnovo Triglavskega doma pripeljali do njegovega odpiranja. Ob splošnem zadovoljstvu in velikih pohvalah je bila posodobljena postojanka 17. septembra 1983 s povečano zmogljivostjo za planince odprta. S tem so bili kronani napori, v katerih sta prišli do izraza narodna zavest in vzajemnost vse Slovenije.
Zahvala za ta uspeh gre vsem občanom, umetnikom, obrtnikom, združenemu delu in vsem, ki so darovali svoja sredstva za našo najpomembnejšo visokogorsko postojanko, prav posebno pa tistim, ki so z milijonskim deležem investicijski voz potisnili čez največje strmine. S poimenovanjem spalnic Triglavskega doma po teh udeleženkah, med katerimi je tudi vaša organizacija združenega dela, ste med svečanostjo na Kredarici dobili posebno priznanje.
V Triglavskem domu imajo do sedaj na vratih spalnic svoja imena napisane naslednje ozd: IBI Kranj, ki bi mu po deležu 10.5 mio din sicer pripadala cela etaža, -ISKRA Kranj DO Kibernetika, Telematika in ERO z deleži skupaj 5 mio din, - ŽELEZARNA Jeseni-
hi
ce z deležem 3.4 mio din, - p VARNA UNION Ljubljana z de* ^ žem 2.6 mio din, - TEKSTIL Du , h‘
ljana z deležem 2.3 mio dir1:
1.2 Dl
EMONA Ljubljana z deležen?
1 Kn jo
z deležem 1.0 mio din, - MER*y , ^
mio din, - TEKSTILINDUS1
...
Kranj z deležem 1.0 mio din g ^ GRADBINEC Kranj z deležen^ |/ min Hin _ rUTRTTTVT.TSKI	,
mio din, - GORENJSKI Kranj z deležem 1.0 mio din, Mr. n h.
1,0 f><
CATOR Ljubljana z deležen^ Sf mio din, ZAVAROVAL gr
SKUPNOST TRIGLAV Ljubti3^ |
z deležem 1.0 mio din, - GO . g r5 NJE Titovo Velenje z deležen1 z st.
mio din, - KRKA Novo mes^, w din in iSR^g^
deležem 1.0 mio DELTA Ljubljana z deležem 1 Cj, mio din.	^i- ha
Gradbeni odbor in sklad za 1 ^ vs glavski dom se vam za vaš d ^ iskreno zahvaljujeta, največjo tavalo pa boste trajno sprejemanj ^ tistih, ki bodo na Kredarici c ^0. toploto vaše plemenitosti. Vs3 ^ r0, mo naredili, da bi javnost zve ^ pQ planinci pa z zahvalo in P°n°Ld ^ gledali na delavce vaše organi	jj,
je združenega dela.
Str
KORŠ želi ustreči planincem
Mirko Vaupotič
Poslej organizirano V planine
tudi mercatorjevci 5
0t
>ri
ta
tu
Jiš
tu
'or
SL
•er
‘fo
Splošno je znano, da Slovenci radi hodimo v Liijjj:
•	___* 1 J. _ __ J 2L1    1   ^ , »K n C\/(Xr 1
mne, na] bo to v družinskem krogu ali s
sodelavci. Tudi v Mercatorju so bili občasni p°s* ^ da bi organizirali kak pohod v gore.	^
S tem ni mišljena tovrstna aktivnost v tozdih in delovnih organizacijah, kjer se pohoda udeležijo samo delavci ene organizacije, temveč akcije, ki naj bi privabile in povezale planince iz več okolij. Enostavneje povedano:	imamo
planince, ki hodijo v gore, nismo pa jih povezali v organizirani obliki.
S tovrstnimi ugotovitvami se je KORŠ ubadal že večkrat, na zadnji seji pa je sprejel sklep, da v prihodnjem letu popestri svojo dejavnost še s planinsko. Posebej še, ker je pohod na Nanos septembra letos pokazal, da je med člani kolektiva zanimanje, kar je dokazala udeležba, saj se je kljub skromni propagandi izleta udeležilo več kot 50 planincev iz osmih različnih organizacij - iz Šmarij pri Jelšah, Idrije, Novega mesta, Postojne in Ljubljane.
Pred nami je torej naloga, da
pripravimo vse potrebno z novitev planinske sekcije, j0čib povezala na eno izmed de p] planinskih društev (ver]etIjeja' Ljubljana-matica). Osnova nosti v prihodnje bo progr^ 0č: tov in pohodov, ki bo	$t°
akcije različnih težavnost	jv
penj sprejemljivih za 1 r gg planince, pa tudi za tiste, do občasno podali v hribe-
Pomembno mesto v Pr°. bo imel pohod na TriglaV’ ^gt0: postal v prihodnje v Me tradicionalen.	zg<
Pričujoči zapis ima naj?!6
pa je povabilo vsem, ki pianini.
aktivno vključevati v P dejavnost, da se nam ogl : b0;! mislimi, kam in kakšne v pl naše akcije. Predloge 13 nasl°j smeni obliki pošljete n . bij311?
SOZD Mercator, 61000 w Aškerčeva 3 - za KOR^
Mercator
Mercator SV Sloveniji
§itro je tudi poceni
^esna Bleiweis
slogi je moč
slogo bi lahko napisali tudi z veliko začetnico in j1® bi storili velike napake. Mercatorjeva Sloga je oktobra letos odprla novo samopostrežno trgovino bifejem v Spodnji Ščavnici. Od prve lopate do otvo-ntve objekta je preteklo natanko 70 dni.
^inV°r*tve novih objektov so obiti^0 združene s krajevnimi prazno h*’ '^u<^ v tem primeru ni drugače. Praznik občine Gor-'dg°na so verjetno najteže Prav krajani Spodnje Sčav-it)V ' Jn nista jih razočarala’niti t^sutor niti izvajalec del. Na-žgjdo v predvidenem roku je bila ^.dba izročena namenu. Odda-St%iS° s* vs^: tatiani* ker so re-trgov° ^dakali prepotrebno novo ti^j *n° in investitor, ker je čas tiov denar. Spontan aplavz kraja-• sta doživela predsednica
-	GorntleSa sveta skupščine občine
-	nj6ri M Radgona, Dana Sukič in
-	t\oVp °lega iz pobratenega Mlade-! fw,a’ Slobodan Pavlovič, ko sta j 6rezala vrvice.
-	skut^Sednik zbora krajevnih ) hja 50sd v skupščini občine Gor-» ^fS^fdgona, Franc Fašalek, je r žgodn7 natančno pripovedoval o 1 Pov^ ščavniške trgovine. Pri-\ Sr^. Se začne z ambicioznim 3 8ovsrročnim planom razvoja tr-'( ^ $e a mreže v radgonski občini,
0	r3žrrw?radi tekočih gospodarskih
1	skne r sPreminja in na koncu ob-
konkretnih delegatskih 0idr: »Kdaj pride na vrsto °i?« »FSovina v Spodnji Ščavni-i; ^ v ®roatorjeva Sloga je morala i Vse^ asanje odgovoriti in po-v 5arn0 j^sno je, da ni mogla ostati d 'ala J*1 obljubah, temveč je mo-li sltih “ Presoji svojih investicijama Snv0l:>nosti in na podlagi 3' r°v s n Mercator ter dogovo-^ P°Vset^r°lektanti in izvajalci del >' "dgov^ konkretno odgovoriti. Vh, J ie bil uresničen v 70 ^adui„ erilajhna zasluga za hitro ?a gre.tudi krajanom oziro-,	skupnosti Spodnja
% 2er>f, .?a je brezplačno zagotovi ŽSs 31!če’ na katerem danes 111 velika zgradba. Celot->v (y0st objekta je cca 15 mili-v dani ' Investitor je posebna • ■‘borci ^rekel izvajalcu del, /H VLij-g^kernu Marlesu, gradbenica Podlesniku, vodji grad-d'u Du§a ku Fureku in nadzome-Flajsu. Vsi so z odgo-j l> da resnim delom pripomo-Jdar Prihranek v času postal edi gra^j hitra gradnja tudi po-
{jj.
!!°§i žahJim.U’ da so v radgonski iaV’ Pa oieŽUi nekai vidnih uspe-4 ddprt ^Jajo nekatera vpraša-^ m teh ne skrivajo.
Ii
lS ^dvsaeVS>,Trg?Ta Le.raz"
•, rk° r yse večje pritiske, ki jim S n.Vid ®fLern° tudi izsiljevanja ibl^e n,*, organizacij, in med O* srS ?nosti. ki jih dopuščajo i02d p0fi] Jtva za reprodukcijo. V ;l!c St°j> sai fU Pričakujemo še večji J Je normalno sporazume-
vanje, oziroma sporazumevanje pod normalnimi pogoji s proizvodnimi organizacijami praktično nemogoče, ker vse večji razkorak med povpraševanjem in ponudbo omogoča monopolno obnašanje proizvodnih organizacij. Izsiljevanje predplačil, deviznih deležev ali celo celotnega deviznega plačila, zahteve po sovlaganjih v razširitev proizvodnje in ne nazadnje tudi nikakršno pravo zagotovilo
Direktor M-Sloge Budimir Gaševie odpira novo trgovino
za oskrbo, so redni pojavi pri trgovanju v današnjih razmerah.
Poleg teh pojavov, ki imajo širše ozadje, pa Slogo tare razdrobljenost prodajne mreže, majhne nedonosne poslovalnice, ki jih ni moč ukiniti. Današnje razmere trgovini prav gotovo niso naklonjene, vendar stabilizacijskih prizadevanj ne smemo in ne moremo uresničevati tako, da bi v celoti zavrli razvoj, se odrekli vlaganju v modernizacijo poslovanja in, skratka, zaradi napačno razumljenih ali razlaganih stabilizacijskih prizadevanj obtičali ali celo nazadovali. Predvsem moramo odpraviti napake in nepravilnosti ter z odgovornim odnosom tudi v zaostrenih razmerah znati ustvariti več. Dokaz, da to zmoremo, je pred nami: v rekordnem času zgrajena trgovina je sad odgovornega dela.«
Mercator v SV Sloveniji
Zahteva po novi trgovini povsem upravičena - poglejte staro
Med Sloginimi delavci in upokojenci
Vesna Bleiweis
.. je bilo sporočilo upokojenca Mercatorjeve Sloge Jožeta Štelcla delavcem, ki so se zbrali na slovesnem zasedanju delavskega sveta svoje delovne organizacije. Slovesno zasedanje je bilo v dvorani gasilskega doma v Spodnji Ščavnici 15. 10. 1983, na dan, ko so delavci Sloge skupaj s krajani te vasi odpirali novo trgovino.
Že vrsto let v Slogi organizirajo srečanja celotnega kolektiva zaposlenih delavcev z upokojenci. Letos so to storili ob otvoritvi nove trgovine v Spodnji Ščavnici. Čeprav je bila delovna sobota, katera ’ pa za trgovce ni, se je na slavnostnem zasedanju delavskega sveta in otvoritvi zbrala velika večina delavcev in upokojencev.
Zasedanje je vodila predsednica delavskega sveta Marcator Sloga, Marija Jauševec. Njene tople besede, namenjene delovnim jubilantom, upokojencem, delegatom, predstavnikom družbenopolitičnih organizacij in drugim udeležencem zasedanja, dokazujejo, da so človeški in prijateljski odnosi
temelj, na katerem gradijo tudi odnose in prijateljski odnosi temelj, na katerem gradijo tudi odnose v delovnem okolju. Nemalo je bilo čestitk delavkam in delavcem, ki so delovni organizaciji zvesti 10, 20 in tudi 30 let. Slogin direktor Budimir Gaševič, je čestitkam dodal še željo, da bi skupaj še naprej ustvarjali in prebrodili slabe in dobre čase. Mlada Jana Brumen, ki so ji slovesno izročili izkaznico članice zveze komunistov, je prisrčen pozdrav namenila upokojencem.
V imenu upokojencev je spregovoril Jože Stelcl. »Časi res niso vzpodbudni za razvoj trgovine, nasprotno, vendar naj vas ne zajame
malodušje in naj vam, še aktivnim delavcem, ne vzame poleta, da bi hoteli več in bolje. Tudi moja generacija je doživljala marsikatero krizo, vendar smo le s skupnimi močmi, s skupno željo po ustvaritvi boljšega prebili do uresničitve. Kako smo lahko skupaj in združeni dokazuje današnja slovesnost ob otvoritvi nove trgovine. Upokojenci smo v delovni organizaciji vedno dobrodošli gostje in vedno deležni pozornosti. S tem se tudi izkazuje skrb za ustvarjanje in ohranjanje tistega, kar ljudje potrebujejo - medsebojne naklonjenosti in vzpodbude. Želim, da bi se ti medsebojni odnosi krepili, iz njih pa rasla čvrsta in uspešna delovna organizacija.«
Srečanje ne bi bilo pravo srečanje, če se ne bi končalo z imenitnim Karčijevim bogračem, gibanicami in dobro kapljico. Izkazale so se ščavniške gospodinje, ki so za to priložnost napekle domačega kruha in toliko sladkih potic in gibanic, da so se mize resnično šibile. Težko bi rekli, da si trgovec in kupec nista podala rok. In oba sta vedela, zakaj.
Gostje in delegati na slavnostnem zasedanju delavskega sveta
Mercator v SV Sloveniji
D
Ob jubileju skladišča Prehrane
Delovna organizacija Mercator-Izbira Panonija Ptuj je ob jubileju skladišča Prehrane izdala posebno interno informacijo, katere vsebino vam posredujemo.
Verjetno ne bo odveč, da ob 10-letnici dela v skladišču ob Rogoz-niški cesti, ali kot smo ga pred 10 leti imenovali - Centralnem skladišču, zapišemo, kako je prišlo do gradnje, kakšni so bili takrat časi za trgovino in kaj smo v teh letih naredili.
Kljub temu ni bilo lahko; velike investicije v blagovnico, v skladišče Prehrane in pozneje v skladišče Galanterije smo vsi čutili še nekaj let.
Uspešnost dela v novem zaprtem skladišču, delno opremljenem z regali, ustrezno mehanizacijo, ob požrtvovalnosti ter vestnem delu zaposlenih, se je odražala v višini prometa in v ustvarjenem dohodku. Rast prometa smo povečevali iz leta v leto.
Če smo leta 1973 dosegli 117 milijonov dinarjev prometa, smo ga čez 5 let, 1978. leta dosegli že 304 milijone dinarjev. Lani, 1982. je bilo prometa že 1,1 milijarde dinarjev. Letos pričakujemo, da ga bo že 1,7 milijarde dinarjev.
Ob navedenih podatkih je potrebno zapisati, da so naši dolgoletni poslovni partnerji: Univerzal Lendava, Sloga Gornja Radgona, Potrošnik Lenart, Jelša Šmarje ter Zarja Ormož postali člani velike družine Mercatorja.
V letih obratovanja skladišča je prišlo v ptujski trgovini do večjih sprememb. Iz dveh trgovinskih organizacij, podjetij Izbire in Panonije, je nastala nova delovna organizacija MIP - Mercator-Izbira Panonija. TOZD Veleprodaja je pridobila specializirana skladišča, TOZD Maloprodaja opravlja solidno maloprodajno oskrbo in je obenem največji in najsolidnejši kupec tozda Veleprodaja.
Danes ne moremo živeti na uspehih preteklosti: še slabša bi bila tolažba, če bi poudarjali, da smo pred 10. leti delali še v slabših pogojih. Zato si moramo prizadevati za ustvarjanje boljših, delovnemu človeku primernih delovnih pogojev. Lahko si je zamisliti cilje, vse težje pa jih je v teh gospodarskih razmerah uresničevati.
Saj ugotavljamo, da že vrsto let s težavo vzdržujemo najnujnejša osnovna sredstva. Manjka nakladalna rampa, viličarji, predvsem visokoregalni, so že znatno izrabljeni, nimamo ustreznih garderob, sanitarij, jedilnice, premajhen je
prostor za polnjenje akumulatorjev ... in še bi lahko naštevali pomanjkljivosti pri opremi in drugih osnovnih sredstvih, od kamionov do pisarniških prostorov.
lektivu, delajo in živijo zanj z vsem srcem, ki so pripravljeni žrtvovati vse, da bi se dobro razumeli in za doseganje delovnih in poslovnih uspehov.
V letih 1967-1970 smo dajali prednost gradnji skladišč, saj je bila veleprodaj na - dejavnost v izredno težkem položaju. Na Ptuju smo imeli primeren kader, -dolgoletno tradicijo in izkušnje v trgovini na veliko in malo, imeli smo zemljišče za gradnjo, skratka vse, razen denarja. Večjega kapitala banke niso zaupale malim organizacijam, zato je bila nujna povezava z večjo trgovsko organizacijo. SOZD Mercator nas je bil pripravljen prevzeti.
Z dobrim delom vsakega posameznika bomo tudi to zmogli; ne želimo pa, da bi se morali toliko odrekati kot v preteklih letih.
Iskrena hvala vsem, ki so dolga leta delali v tem skladišču, za prizadevno dolgoletno delo, enaka hvala za marljivo in'vestno delo sedanjim delavcem skladišča Prehrane, embalaže in prometnega oddelka.
Vendar pa ob tem jubileju lahko mirno zapišemo, da je poslovanje uspešno, da so zaposleni delavci v enoti dobro gospodarili, da so medsebojni odnosi dobri. Želimo pa, da bi bila delovna disciplina in odnos do dela v teh težkih gospodarskih razmerah še večja, da bi odnos do težko pridobljenega premoženja - zgradbe, opreme in naprav bil še boljši, da bi bilo manj reklamacij pri delu, skratka, da bi dosegli s solidno postrežbo in hitro dostavo še boljše rezultate.
Naše iskrene čestitke ob njihovem jubileju!
Arhivski posnetek starih skladiščnih prostorov - notranjščina.
V tozdu Velepreskrba za varnost in imovino
Kristina Aritolič
Le večja storilnost, manjši stroški, povečan promet in dohodek nam lahko omogočijo večje osebne dohodke in druge prejemke, omogočijo namenjanje več sredstev za skupno porabo - stanovanja, počitniške prostore, rekreacijo ipd. - in več sredstev za poslovni sklad, s tem pa izboljšanje delovnih pogojev.
Ali znate ravnati z gasilnimi aparati?
V tozdu Velepreskrba v sestavu delovne organizacije Mercator-Izbira Panonija Ptuj se je končal program poučevanja delavcev iz varstva pred požarom, ki so ga priredili sami strokovni delavci delovne skupnosti skupnih služb DO.
sredstva, s katerimi bi lahko 6a ali omejevali začeti požar. ^
Pouk je bil praktičen in	1
čen. O tem se vodi tudi p^^tv'3^
Naši sodelavci v skladišču, ki so se pri nas zaposlili v letu 1959 in še prej, lahko povedo, kako in kaj so delali. Malo jih je, pa naj jih imenujemo:	Stanko Terbuc, Jože
Bombek, Ivan Kumer, Danica Iskra (upokojena 16. 9. 1983), Branko Horvat, Lizika Klajderič, Ivan Čeh in Anton Milošič.
Poleg njih je tudi več mlajših delavcev, ki čutijo pripadnost ko-
Namen pouka in preizkusa znanja je, da se delavci, zaposleni v tozdu, usposobijo za varno delo z gasilnimi napravami, da bi se s tem izognili poškodbam, ki bi sicer lahko nastale pri gašenju požara. Treba jih je usposobiti za pravilno ukrepanje v takih primerih.
Snov je zajela splošni del, obsega zakonske določbe, organizacijo varstva pred požarom v TOZD in
DO, prijave požarov, procese in pogoje gorenja, gorenje plinov, vnetljivih tekočin in trdih snovi, samovžig itd; nadalje posebni del, s katerim morajo biti prav tako seznanjeni vsi delavci. Del progra-maje bil prilagojen za vsako skupino delavcev, glede na delovni proces in delovne pogoje.
evidenca, ki je ločena od va ^ pri delu'
Program poučevanja' vTgjl^0( ■ed nožarom ie ohseeal skup 1 |tQ.
Poučevanje delavca je potrebno tudi pred razporeditivjo na dela in naloge, tako da delavec spozna pogoje dela in varstvene ukrepe, ter
pred požarom je obsegal s ur.
Do sedaj je uspešno nora preizki žarom so bili i slovnih enot ter skladišč in kov in delavci, ki opravljaj'-’ jv in naloge v enotah tozda Ve daje.
Ali znate ravnati z ročnim'^ nimi aparati, ki so v vaši nep dni okolici?
Jesen, najlepši letni čas, je navdihnila tudi naše aranžerje, ki so z domiselnostjo, spretnostjo in sposobnostjo nadvse prikupno in zanimivo aranžirali izložbena okna blagovnice toza Maloprodaja na Ptuju. K temu so znatno prispevale trofeje članove Zveze lovskih družin Ptuj.
Izložba je prava paša za oči najmlajših kupcev in ni mogoče zanikati, da tudi starejših. - Kristina Antolič.
Arhivski posnetek z otvoritve skladišča pred 10 leti.
Iz tozda Veleprodaja Ptuj
Alenka Kolarič
Arhivski posnetek starih skladiščnih prostorov - zunanjost.
Radina v skupnih službah sprožila zahtevo po konkretni akciji
bodan Milinkovič
J0 nalogu osnovne organizacije ZSM je delovna
'j^Pina analizirala izobraževanje v delovni skupnosti ^Pnih služb M-Nanosa. Posredujemo njene ugoto-
o izobraževanju delav-SS (samoupravni akt), ni
5.	Ocena uspešnosti izobraževanja v predhodnem obdobju
^j911 izobraževanja - ni narejen
i^br^Hti’ na katerih sloni plan Sevanja, so naslednji:
6.	Ugotovljene individualne potrebe in želje delavcev
Ijen oz. je razvid del in nalog v bistvu le posnetek sedanjega stanja, in sicer tako, da so posneta delovna mesta statično, brez razvojne komponente, možnosti napredovanja. Ocenjujemo, da tak razvid del in nalog ne ustreza in ga je treba dodelati tako, da se vgradijo omenjene sestavine.
^	— vmAjci, au iictoitrni iji.
he '/tealiza obstoječe izobrazbe-_strukture
7.	Prevzete obveznosti s planskimi in drugimi samoupravnimi akti
^ uKture
j ^zvojni program DS SS
Vija predvidena sprememba : strukture delavcev i
8.	Organizacijska struktura zvid del in nalog
Naše ugotovitve posredujemo osnovni organizaciji ZK ter ZS v DSSS z namenom, da se čimprej sproži konkretna akcija in področje izobraževanja uredi.
^S|vp0Va znanja potrebna *%gneiše opravljanje del
za
in
Od vseh naštetih prvin je narejena le prva-- analiza obstoječe izobrazbene strukture. Ostali elementi niso pripravljeni, z izjemo elementa št. 8., ki je delno priprav-
Menimo, da bodo družbenopolitične organizacije in odgovorni vodilni ter strokovni delavci morali v najkrajšem roku zagotoviti izvajanje vseh potrebnih del za izdelavo plana izobraževanja kadrov v DSSS MERCATOR - NA-
športniki
F>atemost
*fžavni reprezentant Jože Požar
smo vam predstavili v lanski oktobrski k°t državnega in republiškega prvaka v bali-[WU’ zdaj pa vam ga moramo predstaviti še kot vnega reprezentanta.
ske države, in to Italija, Francija, Švica in Jugoslavija.
lskali smo ga na njegovem delovnem mestu, kjer ^ Prevzem v skladišču tehničnega blaga TOZD Jst Postojl
Prav tako bo v septembru 1984 na Reki svetovno prvenstvo v četvorkah.
ina.
Meniš, da boš sodeloval tudi na tem evropskem in svetovnem prvenstvu?
Slovo
Kdaj si prišel v državno reprezentanco v balinanju?
10. 1983, smo po-t) zadnji poti na postojn-!Vca Jaa^P^šču našega sosde-T?fev„NKA MARINŠIČA, ple-i i *lil £radbeni skupini DS SS. kot si® J® Pred 46. leti vPostoj-delavske družine, ki se
V reprezentanco sem prišel že v letu 1982 in sem z pjo sodeloval na . svetovnem prvenstvu v balinanju v francoskem Grenoblu, od 22. do 26. septembra 1982. Tu smo dosegli odlično 2. mesto in s tem srebrno medaljo v četvorkah. Na tem svetovnem prvenstvu je sodelovalo 15 držav z vsega sveta.
Mislim, da bom sodeloval tudi na teh tekmovanjih, s pogojem, da bom obdržal tako formo, kot jo imam sedaj.
Kako pa si se plasiral na domačih tekmovanjih?
V letu 1983 sem postal najprej občinski prvak, nato republiški in državni prvak v parih.
Kje si nastopil z reprezentanco v letošnjem letu?
Sodeloval sem na svetovnem balinarskem prvenstvu v parih, ki se je odvijalo, v švicarskem mestu Ženeva od 29. 9. do 2. 10. 1983. Nastopil sem v paru z reprezentantoma Darkom Guštinom iz Sežane in Vladom Obričem z Reke. Tekmovanje je potekalo na pokritih igriščih in težkih terenih. V konkurenci 16 držav z vsega sveta smo dosegli solidno 5. mesto. Tekmovanje za svetovno prvenstvo v parih je štelo tudi kot kvalifikacija za finale evropskega prvenstva, ki bo v mesecu februarju 1984 v Italiji v mestu Torino. Za to tekmovanje so se kvalificirale štiri evrop-
V četvorkah sem sodeloval v kvalifikacijah za vstop v I. zvezno ligo z domačo četvorko matičnega kluba Sovič iz Postojne, vendar se nismo uspeli uvrstiti v I. zvezno ligo in smo ostali v II. Prepričan pa sem, da bo ekipa naslednje leto imela več sreče za vstop v najvišji rang tekmovanja.
Na koncu razgovora smo našemu sodelavcu Jožetu Požarju čestitali k njegovim športnim uspehom in mu jih zaželeli še več pri delu in športnem udejstvovanju.
Na TOZD Grosist Postojna pa smo zvedeli, da so se družbenopolitične organizacije dogovorile, da bodo v petek, 14.10.1983 priredile sprejem za Jožeta Požarja, na katerem bodo proslavili športne uspehe svojega sodelavca.
razmerah borila za , ^ecat to
k’'la hi r"tiL te skromnosti in hn^ega razvd v kar najbolj do 2arfna naše skupnosti, 2adnJega dneva svojega
ihtiv hiSL^^kusil, je bil poln ■ i+^ost v se mešala kruta fi?t° Se je sn3^obstoj, trdota, ’ i se še hkrati
^	- ° domačega
mh1 4obe
bolnih'1, ?kupini Nanosa je kot, ’ dober ■ et' ®il je dober S tvegat ln Pleten tovariš
L°)ne rirrznajo sodela ^dnjem0 *stre in Gabra. Jav-t® skUnn!. “vesu je v imenu 9	spregovoril so-
a^ke cin,>^Urk°vte, v ime-^k^?lvhi Sne dostojna, ka-Pregovo3j? Ae bil pokojnik, !l Vinko Dolenc.
Jože Požar, večkratni državni in republiški prvak in državni reprezentant v balinanju. Foto Sergej Patemost
NOSA.
Prihodnost in razvoj mladih v delovnem procesu neposredno za-visita od izpolnitve omenjenih nalog. Povečanje storilnosti ter kakovosti dela si brez reševanja omenjenih zadev ne moremo niti zamisliti. Zaradi tega so zahteve mladine toliko bolj razumljive in upravičene. Razumljiva je tudi kritika, ki jo s to zahtevo mladi naslavljajo na tiste, ki so odgovorni za področje razvojne politike, izobraževanja ter organizacije dela in poslovanja v MERCATOR-NA-NOSU.
Nanosove
vesti
Vselej lepo urejene izložbe poslovne enote tozda Indus - DOM Koper, pričajo o tem, da je bil poslovodja te poslovne enote na začetku delovne poti tudi aranžer. O njem berite na naslednji strani. Foto Sergej Patemost
Sergej Patemost
Pravnik svetuje
Pogoji za izrek disciplinskega ukrepa -prenehanje delovnega razmerja - in kdaj delavcu to razmerje dejansko preneha
Najprej moramo ugotoviti, da se ukrep prenehanja delovnega razmerja lahko izreče za primere hujših kršitev delovnih dolžnosti, kijih določijo delavci v samoupravnem splošnem aktu v zvezi z:
-	neopravičenim izostankom z dela
-	kršitvami določb o varstvu pred požarom, eksplozijami, naravnimi nesrečami itd.
-	opustitvijo ukrepov za varstvo delavcev pri delu
-	nezakonitim razpolaganjem z družbenimi sredstvi
-	zlorabo položaja ali prekoračitvijo danega pooblastila
-	izdajo poslovne, uradne ali druge z zakonom določene tajnosti
-	zlorabo odsotnosti z dela zaradi bolezni
-	opustitvijo zahteve individualnega poslovodnega organa, predsednika poslovodnega odbora ali vodje delovne skupnosti za uvedbo disciplinskega postopka zaradi hujše kršitve delovne obveznosti.
Če torej delavec krši navedene obveznosti, se mu mora izreči ukrep prenehanja delovnega razmerja. Delavci v TOZD pa v svojem aktu določijo še druge hujše kršitve delovne dolžnosti, za katere pa ni nujno, da se izreče ukrep prenehanje delovnega razmerja, ampak je pogoj za izrek takega ukrepa ugotovitev, da je taka kršitev povzročila motnje v razmerjih pri opravljanju del in nalog, onemogočala ali oteževala delo drugih delavcev ali kako drugače motila delovni proces.
Lahko rečemo, da imamo dva načina ozirpma dve vrsti prenehanja delovnega razmerja. Prvi način je obvezni, drugi pa fakultativni. Pri obeh pa je mogoče izvršitev izrečenega ukrepa pogojno odložiti za dobo največ enega leta.
Če je delavcu izrečen ukrep prenehanje delovnega razmerja, mu to razmerje preneha, ko postane odločba disciplinske komisije dokončna.
Dokončna pa postane odločba po preteku roka za ugovor. Rok določi samoupravni akt TOZD in po zakonski omejitvi ne sme biti krajši od 8 dni od vročitve odločbe.
Prav tako postane odločba dokončna z odločitvijo delavskega sveta, s katero se zavrne ugovor zoper odločbo disciplinske komisije. Dokončna odločba učinkuje s tistim dnem, ko je delavcu vročena, in mu s tem dnem dejansko preneha delovno razmerje.
To pravilo pa pozna naslednje izjeme:
1.	disciplinska komisija ali delavski svet lahko določita kasnejši datum prenehanja delovnega razmerja.
2.	če se izvršitev izrečenega ukrepa pogojno odloži
3.	če je delavcu izrečen ukrep prenehanja delovnega razmerja zaradi neopravičenega izostanka z dela, pa se do konca disciphn-skega postopka delavec ni vrnil na delo, mu preneha delovno razmerje z zadnjim dnem, ko je nehal delati v TOZD.

8. STRAN
OKTOBER '83
Ne bi je mogli več pogrešati
Sergej Patemost
Glede na dejstvo, da poslovno sodelujemo s koprsko banko in da ima večina naših delavcev hranilne vloge v tej ustanovi, bomo predstavili splošno banko Koper in usluge, ki jih nudi svojim članom in varčevalcem.
V Splošni banki Koper združuje sredstva 330 članic in 2.410 deponentov. Preko različnih oblik varčevanja je v banko vključena tudi velika večina prebivalstva. Konec meseca avgusta 1983 je znašala bilančna vsota banke 35,8 milijard dinarjev, kar uvršča Splošno banko Koper na 4. mesto med temeljnimi bankami, združenimi v Ljubljansko banko-združeno banko v Sloveniji. Sredstva članic banke ob koncu meseca avgusta 1983 21,6 milijarde din ali 60% vseh sredstev banke.
Mercator
Glasilo delavcev in združenih kmetov SOZD Mercator, n. sub. o., Ljubljana, Aškerčeva 3, Izdaja Center za obveščanje SOZD
Uredništvo:	Aškerčeva 3,
Ljubljana
Ureja uredniški odbor: Kristina Antolič, Jože Cemoša, Sonja Dolinšek, Sergej Pater-nost, Anton Kočevar, Nada Rihtar in Mirko Vaupotič Odgovorni urednik Jaro Novak (telefon: 221-044) Novinarka Vesna Bleiweis (telefon 221-010)
Tajnica redakcije Katja Jesenovec (telefon: 221-010) Tehnični urednik Dušan Lajovic
Oblikovna zasnova Jaro Novak
Tisk ČGP Delo Oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov Izhaja zadnji petek v mesecu Glasilo prejemajo delavci, kmetje, učenci v gospodarstvu in upokojenci SOZD Mercator Naklada: 12.000 izvodov
Četrtino privarčevanih sredstev prebivalstva je banka usmerila v kreditiranje občanom na osnovi raznih pravilnikov. Pretežni del predstavljajo potrošniška posojila na podlagi odkupa deviz občanov (1:1) ter posojila za nakup in gradnjo stanovanj po pravilnikih za občane. Ostale tri četrtine sredstev prebivalstva je banka uporabila kot vir za kreditiranje enostavne in razširjene reprodukcije članic banke.
Uvedene so tudi prve oblike brezgotovinskega poslovanja na deviznem področju, in to z evroče-ki. V pripravi so še nove oblike, kot so kreditne kartice, hranilna pisma in drugo.
Sredstva prebivalstva so v strukturi teh sredstev udeležena s 44% ali v znesku 9,4 milijarde din. Poleg izvirnih sredstev tvorijo sredstva banke še dopolnilna finančna sredstva v obliki najetih kreditov pri drugih bankah doma in v tujini.
Ukrepi ekonomske politike, sprejeti v tem srednjeročnem obdobju, so močno omejili investicijsko dejavnost OZD, kar je vplivalo tudi na obseg in strukturo bančnih naložb. Še posebno se ti ukrepi odražajo na obsegu investicijskih posojil, ki se v zadnjih letih zmanjšuje.
V razreševanju razmer na področju ekonomskih odnosov s tujino se je banka vključila s tem, da je sprejela ukrepe za odplačevanje kreditnih in garancijskih obveznosti do tujine za pospeševanje vnosa deviz, zagotavljanje pogojev za obnavljanje proizvodnje in za vzdrževanje devizne likvidnosti. Kljub problemom pri zagotavljanju lastne devizne likvidnosti je banka zagotavljala svojim članicam devize za poravnavo obveznosti do tujine z odkupovanjem deviz od občanov, z nakupom deviz na termin z zadolževanjem v tujini.
Nič manj pomembne so akcije med predšolsko in šolsko mladino. S prisotnostjo v predšolskih in šolskih ustanovah banka opravlja posebno družbeno koristno dejavnost, ker pripravlja in vzgaja mlade v bodoče delavce - samoupravljale k varčevanju in k boljšemu gospodarjenju s sredstvi ter s tem k izboljšanju pogojev gospodarjenja in osebnega standarda. S to svojo dejavnostjo na področju vzgoje mladih banka že sedaj zajema nad 10.000 mladih varčevalcev. Njihovo število iz leta v leto narašča.
Banka že dolgo let posveča posebno pozornost poslovanju s pre-
Z letnim načrtom za leto 1983 je banka oblikovala takšno poslovno politiko, ki omogoča uresničevanje ciljev gospodarske stabilizacije, zlasti pospeševanje izvoza in intenzivnejše pridobivanje hrane.
V osmih mesecih leta 1983 je banka vsa dopolnilna sredstva naložbe usmerila v prednostne namene, v okviru teh pa pretežni del v kmetijske in izvozno usmerjene naložbe.
Za potrebe tekočega poslovanja članic je banka zagotavljala predvsem kredite za selektivne namene, ki so bili v vseh kratkoročnih kreditih udeleženi s 50%. Med temi prevladujejo krediti za izvoz blaga iz storitev na konvertibilno področje ter krediti za proizvodnjo in zaloge kmetijskih pridelkov.
bivalstvom, ki poleg ustaljenih poslov z občani, kot so zbiranje depozitov in hranilnih vlog ter kreditiranje prebivalstva, zajema tudi celotno informativno propagandno dejavnost banke, mladinsko varčevanje ter menjalniško poslovanje.
Na področju poslovanja s prebivalstvom je posebna skrb posvečena zbiranju sredstev prebivalstva. V tem smislu so zelo zanimive akcije, posvečene zbiranju še ostalih prostih sredstev občanov v organizirani obliki preko banke. Tu gre predvsem za prenose izplačevanja osebnih dohodkov preko tekočih računov in hranilnih vlog. Končni cilj je vključitev vseh zaposlenih na območju, kjer banka deluje s svojimi poslovnimi enotami.
Nenehno ponavlja akcije preko društev upokojencev in neposredno, z namenom, da bi večje število upokojencev dobivalo prejemke preko banke.
Lastniki tekočih računov lahko pooblastijo banko, da v njihovem
MERCATOP
omrežje, popravilo avtomobilov kmetijskih strojev, plačilo uv nih dajatev, plačilo in vali ds , pripomočkov in storitev tacije, plačilo vpisnine v izre\-šolanje, nakup garaže od org^r" cije, ki je pooblaščena za ProdfJ’ za gradnjo garaže, za plačilo sv škov za zdravstveno rekreacij klimatskih in termalnih zdrav ščih.
Informativno propagandna dejavnost banke je med drugim usmerjena k spodbujanju prenosa izplačil osebnih dohodkov, pokojnin in drugih prejemkov preko banke, z namenom, da se uveljavi tekoči račun namesto hranilne knjižice. Namen banke je pridobiti občane za brezgotovinsko poslovanje. Tekoči računi so ustaljena oblika takega poslovanja.
imenu plačuje različne usluge (elektriko, časopise, naročnino RTV, komunalne storitve itd.), ne da bi čakali inkasante doma.«
Na podlagi prodaje konvertibilnih valut in vezave dinarske protivrednosti nudi banka nove ugodne kredite za nakup starih stanovanj ali stanovanjskih hiš in plačilo stroškov za telefonski priključek, priključek na električno
Skupni interes banke, in družbe je, da se z varčevanje^, pospeši rast sredstev občanov, ^ se nato spet vračajo občanom združenemu delu v obliki p°s J
V splošni banki Koper in v ^ z nih enotah se zavedajo, da s dobro informacijo in motiv 25
nostjo vse to lažje doseže.
V svoji informativno propagandni dejavnosti banka skuša preko vseh medijih javnega obveščanja vzbuditi pri občanih zanimanje za polaganje prostih denarnih sred-
»Franček iz Kopra« pred blagovnico DOM, katere vodja jč že 12 let. Foto Sergej Patern
Predstavljamo
Sergej Patemost
Kdo je Franček iz Kopra?
Tokrat ne bomo objavili običajnega prispevka šega sodelavca Frančka iz Kopra, ampak bo111
Frančka predstavili. Obiskali smo ga v Kopru, v slovni enoti DOM Koper, ki je v prostorih hot
Triglav in spada v tozd INDUS Koper.
Poslovna enota LB, splošne banke Koper v Postojni, ki opravlja vse usluge občanom pa tudi delavcem Mercator-Nanosa
štev na hranilne račune ali depozite, za združevanje sredstev za določene namene, za najemanje posojil ali za opravljanje drugih denarnih zadev v banki.
Prisluhnimo nekaterim značilnim propagandnim sporočilom:
»Visoke obresti na vezana dinarska sredstva pomagajo varčevalcem znatno povečati prihranke in s tem ublažiti naraščanje življenjskih stroškov, saj se vezana sredstva obrestujejo od 3 mesecev do 3 let z 12 do celo 28% letnimi obrestmi.
Prejemanje pokojnin in invalidnin preko banke na hranilne knjižice ali tekoče račune zagotavlja varno shrambo, dvigovanje po potrebi in obrestovanje od 1. dne v mesecu, ko so sredstva nakazana v banko.
Franček, s priimkom SORKO Franc, je vodja znane blagovnice že polnih 12 let. Po rojstvu je Štajerec, rojen pred 62 leti na Ptuju. Tega ne more skriti, saj ga izdaja narečje kljub temu, da je na Koprskem že 30 let.
Kakšni razlogi so te pripeljali na Koprsko?
Rojen sem Ptujčan. Trgovsko šolo sem obiskoval v Mariboru in se tam tudi zaposlil, vendar ne kot trgovec, ampak kot aranžer. V začetku leta 1954, ko se je pričelo preseljevanje Štajercev na Pri-morskok, sem se odločil tudi sam, saj so v takratnem koprskem okraju nujno potrebovali aranžerja. No, poklic sem opravljal le nekaj časa, nakar sem se preselil med trgovce. Najprej sem bil vodja bombažnega oddelka v trgovskem podjetju Slavica, ko pa se je ta priključil Nanosu, sem pristal v blagovnici DOM Kamnik, kjer sem še vedno vodja PE.
Ali sodeluješ s svojimi prispevki že dalj časa in kje?
S takim pisanjem, kot je »Franček iz Kopra«, sodelujem že 17 let, in to v glavnem v internem glasilu Nanosa. Včasih pa mi kakšen prispevek objavi tudi Pavliha.
Kako si se kot Štajerec prilagodil primorskim razmeram?
Kot sem že povedal, sem na Primorskem že skoraj 30 let. V tem času sem se zelo dobro prilagodil predvsem ribam, saj se že prej zelo rad jedel ribe (svinjske).
Kako izkoriščaš prosti cas kakše hobije imaš?	teg:
‘»i
Po pravici povedano, Pr°ssep \ časa imam zelo malo, pre(^0v 1
ker imamo v trgovini deljen
nik'	vtive1
Do nedavnega sem bil a k0l-a
hribolazec. Preplezal sem s~ Vse naše slovenske očake. ^ j, pa plezam še vedno, vendar »morske višine«.	$
Kaj boš povedal našim bralc na koncu razgovora? .
Menim, da je humor in takih prispevkov, ki imajo v'	)
kakšno pikro pripombo, neStp1d ljivo in zdravo, kar dokazuj® jih 105 kg in vedno dobra tudi takrat, ko ima moja Fra j, menoj tako imenovano »zako šolo«.
Nanosove vesti, PrV°lP\fiaV' piša Mercator, glasila d cev in kmetov SOZD Mercat Ureja uredniški odbor e
»iSen^efoš: (0*>
Sergej Patern« 21-441)
1