PavSalnl franko v državi SffS. I Ljuflimi, p »loto 13. decembra 1919. £11. Trto, €1 Izhafa vsak dan popoldne lavaaatal aedel'e ln praznika. »refJ t Prostor 1 m/m X 54 mJm za navadne in male oglase 80 vin., za luradne razglase 120 K. za poslano ln reklame 2 K. — Pri naroČilu nad 10 objav popust Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. Cpr?vnlatvo „Slov. Naroda" in ,N&rodaa TIskarna" Snallova nlloa št. 5, pritlično. — Teielon it. 90. valla „Slovenski Narod' v Jngoslaal|I: celoletno naprej plaćan - K 1-0 — polletno ....... „ 60" — 3 mesečno......„ 30 — 1 ..........10— Novi naročniki naj pošliefo v prvič ruro^nino vedno SMBP po nakaznici Na samo pismena naročila brez poslatve denarje se ne moremo ozirati. a Linblfaul la po poitl: ¥ Inozemstva s celoletno......K 131 •— polletno.......m 68-— 3 mesečno......„ 35*— ........- 12 - Uredništvo .,Slov. Naroda14 Knattova nlica it. 9, I« nadstropje. Teielon štev. 34. Dopisa sprejema la podpirane ln zadostno Iranko v aa o. Rokopisov no vrata. ~9JI Pasamesr«a Številka vsisa 69 vinarjev. P«! z Italijo. Po dobi enega leta pričakujemo koncem tega tedna, da se otvori osebni in blagovni promet iz Slovenije po železnici v zasedeno ozemlje in v Italijo. Dasl so se že meseca aprila nekateri glavni interesenti, med njimi južna železnica in guverner julijske Benečije pogajali glede otvoritve prometa iz zasedenega ozemlja k nam in v tranzitu preko nas v avstrijsko republiko, so se ta pogajanja večinoma radi težkih političnih razmer razbila. Šele na konferenci v Trstu začetkom junija se je posrečilo doseči sporazum za medsebojni direktni in tranzitni promet. Vladne krize so zavlekle ratifikacijo te prometne pogodbe do srede novembra. Med tem je naša centralna vlada razširila bivšo trgovsko pogodbo kraljevine Srbije z Italijo iz leta 1907., provizorno in jo podaljšala za eno leto. Ta trgovska pogodba nudi Italiji pri uvozu k nam in obratno pravice naibolj ugo-dovanega naroda. Italija in Srbija sta imeli v njej še posebno carinsko tarifo, ki je b;la seveda osnovana na podlagi gospodarsk'h odncšaiev in vzajemnega prometa izza leta 1900—1907. Razen tega obstoja še med Srbiio in Italijo konzularna pogodba iz leta 1880., ki garantira državljanom cbeh držav popolno reciprocitcto in enakopravnost z lastnim prebivalstvom. Glede te druge sedaj še ni znano, ali je bila za celo kraljestvo obnovljena ali ne, vendar postaja vprašanje razširjenja in obnovitve te pogodbe vzprjčo otvoritve železniškega prometa z Italijo zelo aktualno in pereče. Razširjenje trgovske pogodbe na celo kraljestvo SMS se je zgodilo brez zaslišanja interesiranih gospodarskih krogov. Dosedaj sicer kvanrh posledic naši interesenti niso čutili v toliki meri, ker je bil reden promet z Italijo nemogoč. Koncem tega tedna pa ima začeti promet na južni železnici do Logatca kot prehodne postaje, dokler meje ne bodo definitivno določene. Na državni železnici še ni določeno, kdaj se bo promet otvoril med Bohinjsko Bistrico in Podbrdom ter Radečami in Kranjsko goro. Pričakuje se. da z novim letom. Pri tej priliki moramo zopet ugotoviti dejstvo, da se tekom celega minulega leta ni na omenjenih postajah ničesar poskrbelo za nastanitev carinskih uradov, skladišč in pregledovalnic, ln da bo ta neopremljenost obmejnih kolodvorov postala sedaj zelo kritična. Bati se je, da bo sedaj na novih progah na- stal oni kaos, ki ga imamo že mesece v Zagrebu in Mariboru. Naši prejšnji gospodarski ozk; stiki s sedaj po Italijanih zasedenem ozemlju, dalje gospodarski položaj Slovenije napram Italiji kot najbližji mejni državi, se ne da več združiti z ozkim okvirjem pogodb bivše Srbije. V novem položaju potrebujemo končno razjasnitve gospodarsko - političnih odno^ajev, to je izpremenitve poprej sklenjenih pogodb, ker nam preti drugače nevarnost. da postane ta otvoritev prometa Italiji sredstvo, da reši Trst gospodarske stagnacije, da dobi prost tranzit v Nemško Avstrijo in dalje v Cchoslovaško, dočim bi Slovenija igrala prejšnjo vlogo tranz:tne province. Dolžnost merodronih krogov je, da vplivajo še pravočasno na to, da se razmere med obema državama že z ozi-rrm na zasedeno o/cmlje eimpreje pojasnijo. C. (il mi is %;i JbiIoii« $i rak m S prihodom dobrovoljske divizije iz Ruskega, nekaj tisočev do-brovoljcev iz Amerike in Francije in manjšega števila iz Italije je bila srbska armada zadovoljivo okrepljena. Tudi zavezniške čete so se pomnožile in istotako težka artiljerija. Medtem je potisnila velika sovražna ofenziva na zapadli ter mir centralnih držav z Rusijo in Romunijo zavezniško vojsko solunsko v težaven položai. Nasprotnik bi lahko v primeroma kratkem času oja-čil svojo silo tako. da bi lahko pod-vzel mogočen napad na Solunski fronti, medtem kn zavezniška vojska ne samo da ni bila ejačenn. Se oslabljena je bila z izstopom ruske divizije, ki je postala r. oporan na ter odhodom ene angleške konjeniške brigade in nozneič še ene angleške pehotne divizije. Grška armada, ako izvzamemo i domobranstvo, je bila šele v reorga- j nizaciji ter se je še obor^ževala; na " njo se torai ni moglo računati. Ta položaj je primoral zavezniško vojsko do tega, da je nodvzela vse potrebno za slučaj velike sovražne ofenzive. Srbska armada bi bila v polnem pravu, da se ji po neprestanih dveletnih bojih na zelo težavni fronti njen odsek zoži. Vendar se to ni zredilo, nasprotno, dobila je še širšo fronto, kakor tudi ostali zavezniki; to pa radi tega, da se je lahko ustvarila potrebna rezerva. Srbska armada je tudi opravljala številna obrambna dela in utrdbe, da se je zavaroval Solun in Orško ozemlje. Kljub temu naša armada ni ostala neaktivna napram sovražniku in |e tekom prvega polletja 1918 izvršila več usnelih napadov na sovražne postojanke. Ko se je v drugem poiletju iste-era leta sklenila velika zavezniška ofenziva na solunski fronti, je srbska vrhovna komanda takoj pristala na to, da se izvrši na sroski fronti. Tako srbska vrhovna komanda, kakor armada se je zavedala, da je nastopil odločilni trenotek svetovne vojne: akceptirala je v polnem prepričanju na zmago odločilen napad na Bulgare in Nemce. V manj kot dveh mesecih so se izvršile vse potrebne priprave, ki jih je kljub vsej opreznosti sovražnik raz svojMi višinskih postojank lahko opazoval. Sredi septembra je napadla sovražnika vsa srbska armada in dve francoske divizije, med tem ko so se vršili na vsi ostali fronti istotako manjši napadalni boji. Srbsko - francoske čete so se vrgle v boj s ta'im elanom, da so po krvavih, 48 ur trajajočih bojih prebile fronto, ki jo je smatra! sovražni generalni štab za nezavzet-no. Takoj je povzela srbska armada energično zasledovanje. V petih dnevih se je pretolkla na fronti 25 kilometrov široki 60 kilometrov globoko, prekoračila Vardar in napravila nevzdržen položaj za sovražne čete, ki so zavzemale fronto na obeh vardarskih bregovih. Čeprav je sovražnik vrgel v linijo deset regimentov na pomoč, ni mogel zaustaviti prodiranja našm čet, ki so ga zasledovale proti Skop-Iju, Knmanovti in Carevem selu V štirinajstih dnevih je bila poražena bulgarsko - nemška armada na široki fronti in prerezana na dva dela. To je bi! sijajen uspeh, ki bi omogočil prodiranje v Bulgarsko samo in ki je nrivedel do kapitulacije Bul-garske. Zaveznikom je padlo v roke 90.000 vjetnikov. več kot 800 topov in ogromna množina vojnega materijala. Spočetkoma je radi pomanj- kanja hrane in pobiran*a ranjencev, radi popolnega pomanjkanja transportnih sredstev in razdejanja komunikacij lahko le prva srbska armada zasledovala sovražnika; ali skoro se ji je pridružila tudi druga arma- da, spremljana od ene francoske konjeniške brigade in francoske težke artiljerije in skupaj se je pričel zma-i goviri pohod za osvobojen je domovine vseh Srbov, Hrvatov in SIo-< vencev. i ta Wml glgft uojneia Posojilu. Vojno posojilo je za nas v Sloveniji pereče vprašanje. Dokazuje to najboljše številka: množina vojnega posojila avstrijskega v Sloveniji se ocenja s 400 milijoni. Velikansko je bi>o razburjenje, ki je svojcas pri nas vladajo zaradi znanega poloma v Glavni posojilnici in tedaj so dolgovi znašali le okoli tri milijone. Dasi smo sedaj vajeni drugih številk, je vendar ureditev vprašanja 2 voin'mi posojili velikaške važnost«. Navzlic ogromni svoti vojne posojila je pri nas v zadnjih mesecih to vprašanje prlHo skoro popolnoma do miru, le redkokdaj ce kdo spomni na to veliko skrb našega naroda. Ali je to vdanost v božjo voljo, ali je to brezbrižnost, aH obupanost, o tem ne bomo razpravljali, povdarili pa bi, da le vprašanje važno za narod in za državo, kajti ne smemo si zamolčati dejstva, da bi bilo za dolga leta težko dobiti odjemalec za državna posojila nove države, če b; ljudje, ki so stari državi zaupali velike svote, prišli ob zaupanje in vero. Danes vidimo, da žal vobče vsepovsod pada zaupanje v državne vrednosti. Kredit je plaha tjca jn se ni treba posebno trudit?, da se ga izgubi. Na ureditvi vprašanja o vojnem posojilu so interes:rani mnogi naši zavodi in to zavodi, katere lahko označimo kot hrbtišče našega narodnega cor.podarstva. Interesirani so tudi šfevilni zasebniki, kateri n?šo mogli, ali niso znali o nravem Času rediti se tega ctnrega prokletstva. Cinično in nelepo je postavijatj se na stališče, da je vsak slab Slovenec in slab Slovan, ali da je bedast in neumen človek, kdor je prišel do tega papirja. Vemo. da se zlasti zavedi in tudi mnogi zasebni Ondje niso mogli ubraniti te naložbe In kako je z denarjem mladoletnih oseb postopalo to in ono sodišče, nam je tudi dovolj znano. Moramo si pa biti na jasnem, da tudi ti uradni na d varuh I niso imeli vedno proste volje, kako naj postopajo, marveč so bili žrtve svojega poklica. Kdor bi hotel biti nekoliko malicnozen in hotel vrniti milo za drago, bi onim, ki danes nesrečne posestnike voinega posojila zmerjajo z bedaki ali slab'rm narodnjaki, lahko rekel, zakaj niste te svoje modrosti na glas povedali vsaj leta 1°16., da molčimo o letih 1915 in 1914. Ti modrijani bi bili v tedaujih razmerah sigurno imeli opravka zaradi takih svojih besed pri upravitelja Suhega bajarja. Zdi se nam, da je pametno in umestno, da pride to vprašanje zopet v i k in da se prizadeti interesentje zdramijo in premišljajo o korakih, katere naj store v svojo obrambo. Take organizacije so se že osnovale na Dunaju, na Češkem in če se ne motimo, tudi na Poljskem. Mirovna pogodba, ta trdi bič za Jugoslavijo, ima o vojnih posojilih tudi svoja določila in se postavlja na takozvano teritorijalno stališče, to e pravi, da je vsaka novo nastalih držav odgovorna za ono množino vojnega posojila, ki se nahaja na njenem ozemlju. Republika Avstrija dobi vrhu tega še za nameček, da ie odgovorna tudi za vejna posojila, ki so v inozemstvu. Mirovna pogodba pa ne nalaga naši državi nobene obveznosti glede prevzetja in' plačila vojnjh posojil. Ce v Srbiji mero-dajnj krogi niso posebno vneti za ta posojila, iz katerih skupička se je vo-' dila uničevalna vojna v Srbiji, jim te-j ga ni šteti v zlo, te ni man?, ker se niti pri nas, niti na Hrvatskem niso posebno potrudili,' da jim predočimo, kako stre-4 sa to vprašanje naše gospo d a r s t v o v temeljih. Pri različnih* plahih poskusih glede rešitve tega vprašanja se je edino računalo s tem; da bi se moglo nekaj storiti v obrambo4 za one množine vojnega posojila, ki so v rokah humanitarnih zavodov in puph lov. zasebnike pa bi se prepustilo svoji irsodj. Na vse one, pa naj bodo fizične osebe aH zavodi in občine, ki so na tem vprašanju prizadeti, stopa, bi rekli, iS samoobrambe dolžnost, da se pobrigajo za svoje koristi oo starem principu: vigalantibus jura. Nedavno tega se M vrsti sestanek v mestni posvetovalnici, da se posvetuje o predlogu g. dr. Ivana Čcrneta. Ta vzpodbuda je gotovo hvaJ le vredna, ker dosedanja auatjja ni de-ti bla nam niti časti, niti ni donašala ko-*! risti. Prevdarno jn premišljeno delo more gotovo voditi do uspehov, če tu-*; di do nepopolnih. Spomin na zadovolji«, vo rešitev finančnega poloma pri Glavni posojilnici, nam ie klasična priča za' K bližnji otvoritvi. Dne 5. maja t. L se je v »Slovenskem Narodu« na tem mestu dr. Ivan Lah obrnil na širšo javnost in s tem započel akcijo, ki je merila na to. da se ustvari naši mladini prvo slovensko marijonetno gledališče. Objavil ie takrat moj že leta 1912. zasnovani razglas, v kojem sem očrtal glavne namene in cilje takega gledališča. Akcija ni bila brezuspešna. Oglasilo se je kmalu nekaj oseb, katere so darovale različne svote v ta namen. Pred vsem pa je Ljubljanski gleda-liščni konzorcij s hvalevredno vnemo podprl podjetje ter otvorivši mi večii kredit prevzel marijonetno gledališče v svoj delokrog in me nastavil kot vodjo tega bodočega gledališča. Tedaj se je delo pričelo. Gospod dr. Lah, navdušen inspirator tega podjetja, začel je nabirati tozadevno obširno češko in drugo slovansko literaturo ter se lotil pisati tudi izvirna dela. Jaz pa sem izdeloval in kostumiral lutke za prve igre našega bodočega repertoarja. Pri tem. se hvaležno spominjam ljub- ljanskih gospa, katere so v to svrho nabrale veliko množino odrezkov svile, čipk in našivov za obleke lutk. kar je pomenilo razmeroma velik gmotni prispevek k našemu podjetju. Nabiranje je prevzela z veliko požrtvovalnostjo veleceniena gospodična Amica Gogola. Kljub vsem tehničnim težkočam, nastalim vsled sedanjih političnih razmer je sedaj gledališče vendar le v toliko končano, da se bode lahko v kratkem začelo s predstavami. V to svrho je ljubljanska mestna občina po prizadevanju nekaterih članov gledališč-nega konzorcija blagovoljno prepustila veliko dvorano v -Mestnem domu«. Marijonetno gledališče torej stoji. K mojim lutkam in dekoraci-iam slika zastor Ivan Vavpotič, prolog je priredil dr. Ivan Lah in literarno sodeluje dr. Ivo Šorli. To so imena, katera jamčijo dovolj za pristnost in dobroto podjetja, koje naj služi višjim ciljem, nego onim, ki se mu pri nas obično nadevajo. Razven že imenovanih so obljubili še sodelovanje akademiČna slikarja Hinko Smrekar in Maksim Gaspari, ter pisatelji oziroma pesniki Oton Župančič, Fran Milčinski, Igo Gruden, Vladimir Levstik i. dr. Tu si ne morem kaj, da bi ne navedel besed, katere je leta 1906. nemški pisatelj Josip Avgust Lux v januarski številki reviie »Kfild und Kunst« posveti obnovitvi marionetnih iger na Pavarskem in sicer: »Lutkarska irrre so več nego otroške igre. Don Kišotov duh živi v njih še dati danes. Med tem ko stremi veliko crledal'šče po vedno večji real"' resnin^osii in si na ta način omejuje možnost predstavljati vse vorok. se lutkarska igra s svoiimi nepopolnimi sredstvi vzdržuje vsakega tekmovanja za resničnost v korist večjih iluzijskih možnosti. Njena dovršenost obstoja ravno v njeni nepopolnosti. Lutke so le splošne veličine, človeške prispodobe brez osebnih vrednot, so enostavno simboli. One urosmčiio vse pravljične umetnosti. Pesniških namenov ne morejo pokvarjati. Ni nevarnosti da pozabijo, da so samo blago, mrtva tvarina. ki ni podvržena drugim zakonom nejaro onim narave in igre. Na srečo predstavi nimajo lastne zavesti. Imajo pa dušo. koja je fizika-lično pravilo in ki se zove težišče, nahajajoče se v notranjosti lutke. Vsak gib, vsak stresljaj te duše sproži ritmično igro členov, nihajoče kurve, ki jih opisujejo krog telesa. Tako konča vsaka razburjenost v harmoniji, vsaka linija jc blagoglas-je, korak in gesta sta ples, vidna godba. In ker se vse vrši na najenostavnejši način, je neka posebna ne-or:adeževanost v teh kretnjah, katero so v stanu imeti le popolnoma brezavestna telesa ali pa ona z neskončno zavestjo, torej le lutk' ali božanstva. Na žicah viseča lutka je »antinravna. kakor božanstvo brez zomeliske teže; skrivnostne moči jo gibljejo in nsnosa.bliajo učiniti reči. ki so umrjočim nemogoče. Čudeži, ba.ika in tudi satira se dajo v marionetnem gledanščt! prepričevalno predstavljati, in bili so časi. ko so 'melc naibomejše figure več uspeha nego najboljša ierbararska že v nekaj letih z\ alila večji del svojih voinih bremen s svojfh ram ter se gospodarsko nkreplla tako, da se bo z lah-I oto osvobodila ekonomskega jarma tdnih držav. Tn pri nas? Pri nas smo uvedli skoraj za vse stroke ose*...... d Ravnik nihče noče več delati, vsakdo hoče samo«udobno živeti nrez vsakega dela, stavke so na dnevnem redu. Tako mislimo za-stgurati našo državno bodočnost! B Ifirari pa uvajajo delavno dolžnost! Sedaj so slabi in brezmočni, toda lahko se zgodr, da se bomo še tresli pred njimi, ako ne bomo pravočasno prišli do prepričanja, da je i za nas v delu edini spas! — Ali nai pomagamo Dimain? Beogradska »Politika« prjobčuje članek, v katerem polemizira proti ministru Kristanu, ki se :c zavzel za to. (Ta bi sc po-magalo giadujočemu Dunaju z dobavo večje končinc Živil. V članku piše med drugim: »Ali mislite, da bo Srbe prevzel strah, ako sc vnie na presto! Karel " kakšen drogi Habsburžan? Ali nam more to škodovati? In ako nimamo od tega nobene škode, zakaj bi morali sami gladovati, pomagajoč Dunaju? Mala Srbja se ni bala niti Frana Josipa, ko je imel 50 milijonov podanikov in mn je zatvorila vse svoje žitnice in svoje klavnice, danes bi se naj velika Jugoslavija zbala Karla in nekaj milijonov njegovih izstradanih podanikov, katerim je najvišij ideal bela kava in potica. Danes, ko celo naši zavezniki in ves svet postopa z nami. ne ozirajoč se na ničesar drugo, kakor na svoje osebne račune, naj mi uravnamo svoje odno-šajc z Dunajem, z našim predvčerajšnjim sovražnikom, na podlagi dunajskih računov? Po tolikih tributih, ki jih je dajala Dunaju, dokler mu je robovala, ro tolikih žrtvah, ki jih je doprinesla v času vojne, in ki jih mora plačati na ime svoje osvoboditve, zakaj bi Jugo-siavila še nadalje morala plačevati Dunaju tribut samo za to, da bi ne spra-yj[I_ zopet na prestol Habsburgovcev? Naj se brigajo za Dunaj oni, katerim le Dunaj potreben, naj ga rešujejo na svoje stroške, nam pa naj nuste naše žito, naše maso in mast, ker tudi pri ms ni v izobilici tega blaga.« — Pogajanja uit i Avstrijo |fl • vo-6lovaško. »Pragtr TagMtft« javila: Ministrski predsedi! n Tasar je izjavi) so-trudniki našegtt ; ta, da se avstrijski državni kanček:; er. Kenner in Čeho-slovarki minisa,. za zunanje nosle dr. Bene> sestaneta v Pragi. Po zatrdilu drugih merodajnih osebnosti se bosta posvetovala razen o gospodarskih nidj o političnih vprašanjih. = Poljaki za Habsburžane? »Narodni Listv« poročajo: S Teši-na in Bilska prihajajo vesti, da so se pretekli teden v Krakovu vršili nemiri med tamkajšnjo posadko in sicer zaradi tega. ker so bile vojakom znižane plače. Vojaki so trgali poljske enake s čepic, jih inetali na tla ter jih teptali s klici: Živela Avstrija] 1 vojakovj, uteklo na Ogrsko, Blisko in Živce. V Bilsku so bajf i ril* H 2000 pob:'lih vojakov. Tudi Bilsku je opa> ti med vojaki sumljivo ■ ibanj.' Iz iatih vzrokov. Vojaki i/Ijo, da je bilo boljše življenje pod a. -sirijskim vladarjem ':a-kor sedai, in vzklikajo po ulicah: »Naj živi eesar!« Poljskim časopisom je zal ranjeno pisati o teh dogodkih. HI a Mi j Pnn ie hMn iz smh 0. Mmi Dunajski listi, ki stremijo za tem, da se ohrani v bodoče sedanja republikanska oblika neraško-avstrijske države, uvidevaio čedalje bolj, kaka nevarnost preti sedanjemu republikanskemu sistemu od strani monarhističnega gibanja, ki se za Madžarsko uveljavlja tudi že v Nemški Avstriji. Razni elementi, plačani z denarjem monarlr Hč-•h propagatoriev v Švici, izrabljajo namreč kritičen prehranjevalni položaj Avstrije in skušaio omajati sedanjo dunajsko vlado. Ta nevarnost je v očigled položaju na Madžarskem tem večja, ker Hortv tajno mobilizira in konc it ira močne čete na mejah proti Cc ški, sočasno pa tudi na meji ti Avstriji, kjer stoji armada 15.000 pripravljena, da vsak hip lahko nastopi. In kakor poroča dunajski Der Abend«, čakajo te čete povelja, da zasedejo Dunaj, čim bi se tam pojavilo kako boliševiško gibanje. List pa pristavlja, da ni potrebno omenjati, da je boljševizem Madžarom le pretveza, vzrok pa da leži vse drugod: podpreti v danem slučaju monarhistični pokret v Nemški Avstriji. Vsled tega nujno svari mlado republiko, naj si zagotovi obrambno zvezo s Čehoslovaško. Avstrija sama bi bila namreč v slučaju madžarskega napada vojaški prešibka, klubovati z vspehom madžarski vojaki. K tej zvezi bi bila tudi Čehoslovaška pripravljena, pravi nadalje list, kar priča BeneŠov govor v Parizu. Njegova izvajanja so imela sicer samo gospodarsko zvezo v mislih, ne more se na oporekati, da bi taka zveza ne imela tudi političnega ozadja, — Nekaj dni kasneje prinaša isti list članek, v katerem se zopet toplo zavzema za zvezo s Čeho - Slovaško. Sedaj pa je pritegnil v svojo kalkulacijo tudi — Jugoslavijo. V članku, ki ga ie priobčil list dne 6. decembra pod naslovom »Ne Pariz, ampak Praga in Belgrad«, izvaja namreč približno to - ie: »Meščanstvo (das Biirgertum) se je že čutilo na konju, pričakovalo kravalov vsled splošnega pomanjkanja živil in — belih madžarskih -^ard. Toda kravalov ni bilo i i rlortvjeve čete same plenijo po Madžarskem, ker nim ničesar jesti Pač pa se je lilo. da ie delavstvo okraja Brigitenan eopet dokumentiralo svojo republikansko voljo. V Pariz Je odpotoval poceben odposlanec, ki naj obrazloži mirovni konferenci desperat-iio stanje republike. Toda od mirovne konference republika nima pričakovati trajnega ublaženja prehranjevalne krize. Vse, kar bi dala mirovna konferenca, je primeren kredit, ki naj zagotovi ublaženje razmer mogoče za par mesecev, zatem pa prične beda znova. Ce bi bilo vrhovnemu zavezniškemu svetu na tem ležeče, da ostane Nemška Avstrija v sedanji republikanski obliki sposobna za življenje, moral bi ji zagotoviti premoga in sirovin, da bi se poživila avstrijska industrija. Ker pa ima vrhovni svet skrbeti predvsem za vzpostavitev opustošene Francije, tega ne moremo cd njega zahtevati. Zato tudi ne smemo računati na Pariz, ampak je treba poiskati zveze drugod. V poštev pridejo v prvi vrsti agrarne države. Razmere se sicer tudi potem ne bodo čez neč izboljšale, toda imeli bomo vsaj upanje, da se izboljšajo v rjo-glednem času. Ker je sedaj v dnevih, ko je ententa radi vedenja Nemčije precej ozlovoljena in grozi z oboroženo silo, izključena priklocitev k Nemčiji, nam ostane samo še Čeho - Slovaška in Jugoslavija. V Pragi in Belgradu ie zastaviti delo, ne pa v Parizu. S svojimi 'ndustriiskimi izdelki in noljskimi pridelki mogle bi se te tri države dobro med seboj izpopolnjevati, že to dejstvo samo na sebi bi imelo za posledico znatno izboljšanje valute vseh treh držav,« Bivši general za avstrijsko Koroško. V Beljaku ali nekje tam v okolici živi bivši avstrijski general ScottL V kakem ozračju je mož vzrastel, v kakih krogih se je gibal vse svoje življenje in s kakimi političnimi problemi se je vkvarjal, to je menda vsakomur jasno. Jasno mora biti torej tudi vsakomur, kako je njegovo poznanje jugoslovenskih razmer in še posebno koroških, o katerih si sedaj prilašča neovržno sodbo. To kapaciteto v poznavanju našitf jezikovnih razmer — Seotti je rodom Italijan, ne razume italijanščine, niti je ni do sedaj maral raznmeti. kaj šele kako jugosIo,rensko narečje, kljub temu da je kot vojak garniziniral mnogo let v Gorici — to kapaciteto torej je vprašal dopisnik tržaške »L' I!ra Nuova« za njegovo mnenje o upravičenosti sedanjih mej na Kocem. »Če bi bil katerikoli član mirovne konference prišel na Koroško in nepristranski presojal želje narodove o rešitvi mejnega problema, bi se bil nedvomno prepričal, da se ne bi nikoli mogle najti bolj nepravične meje med Jugoslavijo in Nemško Avstrijo nego so đanašnje., 11. decembra. Danes je izšla prva številka novega radikamega tedmka Srp-s!:j Nar^r!■■. katerega urejuje Ilič. — Zahteve hrvatskih novinarjev. Zagreb. 11. decembra. Danes popoldne se je vršila izredna glavna skupščina »Hrvatskega novinarskega društva«, ki se nahaja v likvidacij. Razpravljalo se je o osnutku novega kolektivnega dogovora. Minimalne plače so se fiksirale po raznih kategorijah in sicer: zahteva se za glavne urednike 2500 K. urednike 2000 K in pomožne urednike 1^00 K mesečne plače. Nadalje se zahteva ustanovitev draginjske komisije, kj naj vsake 3 mesece revi- I c£ra eventualno potrebne draginjske (dade. Določa se za vsak list minimalno število urednikov po velikost;, • bsegu itd. ti uredniki pa fmaio dolžnost izpolniti list z dobrim materijalom. Delovni čas se uredi po potreb? in ni vezan na termin 6 in pol ur. Sedaj se morajo do konca tega leta izvrStj do-g >vori z lastniki tiskarn ker izgubi stari ko-ektevni dogovor s 1. januarjem in?0 svojo veljavo. Onevne vesti« Ljubljana, dne 12. decembra. — Kranjska hranTInjca. V zadnji • nateBstveni seji so se dovolile te-le podpore: Vincencijevi konferenci Marj* jinega oznanenja v Ljubljani 300 K: Vin-cencjjevi konferenci pri sv. Jakobu v Ljubljani 300 K; Stolni konferenci Vin- ocijeve dražbe v Linbliani 300 K; ižbj sv. Vincencija Pavlanskcga za prostovoljno oskrbovanje ubožcev in mladinsko varstvo v Ljubljani 1000 K; Mlizabentni konferenci pri sv. Jakobu v Ljubljani 200 K: Plizabetni konferenci Marijinega oznanenja v Ljubljani 300 K; bTHznbetni konferenci župnije sv. Peter v Ljubljani 300 K; Vincencijevi konferenci Karmeiske Matere Božje za Selo-v^oste 200 K: Vincencijevi družbi v Kamniku 200 K; Konferenci sv. Antona ?»a Viču 200 K* Društvu gospa krščanske ljubezni v Ljubljani 1500 K; Škofijskemu društvu za varstvo otrok v Ljubljani 5000 K: Društvu za otroško varstvo jn mlad'nsko skrb 5O0 K: Evangeli-skenta gospejnemu društvu 300 K; Hiralnici sv. Jožefa v Ljubljani 300 K; Ljudski kuhinji v Ljubljani 1000 K: Zvezi škontistov v Ljubljani 100 K; Strokovnemu in podpornemu društvu trgovskih in podjetniških uslužbencev 100 K: Bolnici usmiljenih bratov v Kandiji 2000 kron; Podpornemu društvu čevljarskih pomočnikov v Tržiču 200 K; Vzgojeval-nemu in izobraževalnemu društvu »Domovina« za dijaško kuhinio 1000 K: Ur-sulinskemu samostanu v Škofji Loki 200 kron; Uršulinskemu samostanu v Ljub-liani 3000 K; Družbi sv. Cirila in Meto-ra v Ljublian; 1000 K; Ravnateljstvu muzela »Rudolfimim« 2000 K; Glasbeni Matici v Liubljani 6000 K; D^jecezan-r'-emu Ceciu'nemu društvu 300 K; Slov. rhn. društvu 1000 K; Katoliškemu društvu rokodelskih pomočnikov 300 K; skupaj 29 100 kron. — Kte le zaplenjeno nsnje? f-jubljanski dopisni urad poroča rz uradnega vira: Neznosna draginja usnja in usnjenih izdelkov na eni strani, pomanjkanje in obupen klic vseh revnejših slojev, zlasti delavcev in stalnih nameščencev po obutvi, ko se zima bliža, je deželno vlado za Slovenijo prisilil, da je sporazumno s Centralno vlado izdala naredbo z dne 7. novembra, s katero se denejo surove kože, usnje in usnjeni izdelki v Sloveniji pod zaporo. Obenem se je tudi prišlo na sled mnogim verižnikom, ki se jim je zaplenilo usnje in jih deloma tudi zaprlo. Vse zaplenjeno usnje in čevlji je še nedotaknjeno in se ni še nikomur ničesar dalo. Glede pod zaporo danega usnja in čevljev se je pa obenem ukrenilo, da smejo usnjarji Jn trgovci od teh zaprtih zalog prodajati konzumentom, trgovcem z usnjem in čevljarjem nemoteno na-Droj le s pridri k >m, da rr |o o ose-bah, množini in ceni vodi n tanČne zapiske. S t?m se ni prav nič ukinil promet z usnjem in Čevlji Za promet s kožami, "s^iem in Čevlji no želefc- ifci In oošti c^ se dajala uradna no-'s. Tudi z^ izvoz izven Slovenl- d so se daln ra'a potrdila, toda le v slučajih, ko je ?1o za manj vredno usnje ki se v Sloveniji ne potreb"??, kakor svinjsko usnje fn odpadki in le deloma za bo^'š^ usnie, kadar je šlo za kompenzacijo s sirovimi kožnmi. Surovih k^ž Slovenija nima toliko, da bi mog!j v.sniarne obratovali, zato smo navezani na uvoz iz južnih delov naSeira kr?licstva in če smo hiteli dobiti kože. se je moralo v delno kompenzacijo dati nekoliko usnja do večini svinjske In konjske ustrojene kože. Ker piso doŠll še na-tančni seznami, koliko kož, usnia in usni^nih izdelkov je pod zaoord, se do danes še ni mo^io pričeti z razde-liltvllo usnja in usnienm izdelkov. Ustanovil se je na že d:* :?vni nrad »Obnvamfca«. ki b^ posloval na Tur-jnškei!1 trga št. 3 in ima v evfden i vse zaloge usnja ter to. kakor tudi čevlje, razdeljeval orič :šl naiprei najpotrebnejšim. 7 naredbo z dne 9. t. m. priobčeno v »Uradnem listux, so se obenem določile primerne cene za kožo in nsnte m na oodlagi tega bo možno preskrbovati konsnmente s ceno obutvijo. Nadaljnje vesti o »Obnvalnici« in o nač?n" razdelitve, katero bo nadzorovala komtsrfa, so-stojeČa iz vseh vooštcv prihajajočih faktorjev, torej tudi konsjimentov, se bodo oblavile v časopisih. — Imenovanja. »Službene Nevine« objavljajo: Za začasnega pomočnika komisarja železniške postaje na Jesenicah v činu policijske^ pristava IT razreda je imenovan Milan Kolar, absolviran pravnik In rezervni poročnik dobrovoljce, na Vrhniki pa Alojzij K o m e c, absolviran pravnik in rezervni poročnik. — V pokrajinskem uradu za zaščito de-ce so imenovani za uradnike: Fran I nvvižar, v VIIT. čin. razredu, Cirila Pleškova v TX. čin. razredu, Božidar Betriani v IX. čin. razredu, Rudolf Ples-kovfč v IX. čin. razredu. AJojzjia Stebi-leva v VTII. čin. razredu. Josip Beguš v XI. č;n. razredu in Gabrijela Balanto-va v XI. čin. razredu. — Pozfv na učitob'skt shod. V soboto dne 13. t. m. ob 17. (5. uri popoldne) se bo vršil v telovadnici I. mestne deske ljudske šole na Ledini shod Ijud-skoŠofske&a in meščanskošolskega učl-teljstva. Zadeva, o kateri se bo razpravljalo, je toliko važna, da pričakujemo polne udeležbe ne le vsega Ijub-Ijanskega, temveč tudi učfteljstvo iz bljžnje okolice ljubljanske. Kdor se shoda ne bo udeležil, bo pokazal, da mu ni mar lepša in boljša bodočnost učiteljskega stanu. — Shod sklicujeta obe učiteljski organizaciji. — Shod poštnega uredništva. Zveza poštnih organizacij sklicuje vse svoje čtone na shod, kateri se vrši v petek dne 12. t. m. ob pol 20. uri v pismono-ški dvorani na glavni pošti. Na shodu poroča zvezni predsednik o uspehih naše delegacije v Beogradu glede zboljšanja gmotnega stanja državnega usluž-benstva. — K notici: »Več pozornosti je treba« v »Slov. Narodu« z dne 12. decembra t. L, izjavlja zastopstvo čeho-slo-vaške republike v Ljubljani sledeče: Prva dva transporta čeho - slovaških legljonarjcv iz Sibirije, ki sta prispela pred 14 dnevi v Trst, se nista vozila preko Ljubljane, oziroma Slovenije v domovino, ampak preko Trbiža. Prvotno bi se morala sicer voziti preko Ljubljane; ker pa so bili koncem meseca novembra vsi transporti iz inozemstva radi kolkovanja bankovcev ustavljeni, moral je tukajšnji zastopnik čeho - slovaške republike intervenirati pri predsedništvu deželne vlade, ki mu je tudi dovolilo prevoz. Vendar pa je obvestilo o dovob'enem prevozu preko Sloveniju prenozno dospelo v Trst, ker je bila telefonska zveza ravno istega dne prekinjena in je vsled tega čeho - slovaška transportna komisija v Trstu napotila oba transporta Ceho-slovenskih legijonarjev preko Trbiža v domovino. Je torej povsem jasno, da dosedaj ni šel Še noben transport legijonarjev nreko Lfubllane, ga tudi ni bilo mogoče pozdraviti in o nekaki ne-paznosti ne more biti govora. — L. VondrSČek, zastopnik čeho - slovaške republike v Ljubljani. — Kalgoveska stavka končana. Tudi v knjigoveškem sporu se je dosegel po kratkem in nepristranskem posredovanju g. dr. Windischerja sporazum glasom katerega so se plače delojemalcev za 20 do 50 od sto zvišale. — Nov slovenski dnevnik. Mariborska tiskarna prične z novim letom izdajati dnevnik »Dravo«. »Mariborski Delavec* preneha izhajati. — Avstro - ogrski vjetniki. Glasom sporočila, došlega Komandi dravske divizijske oblasti, je ministrstvo vojne in mornarice odredilo, da se takoj repa-triirajo vsi avstro - ogrski vjetniki, časniki, podčasniki in moštvo, ki se še nahajajo na ozemlji kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencem . — Za begunce. Sprejme se Begunska družina brez otok, ki bi b la voljna spreieti mesto šolskega sluge. Stanovanje prosto, Reflektantj naj se zgla-s:Ji pri Posredovalnem uradu za begunce v 1 fuMjanf, — Iz radarske skilbe. Ho^on* mže-t Vinko Srg~r, rudarski gtevar za Slovenijo, v V. čin. razredu, je dobil term 51 1 v c^u razredu odgovarjočj naslov dvornega svem'ka. — Poštna zveza Podplat - Kozje -Pod' hrtek - Sv Peter rod Sv. Gorami ter Kozje - Pilštajn le zopet uspostavljen. — Izpremcmba uradnega imena poštnega urada Padinci. Uradno ime poštnega urada Radinci se spremeni v ime Slatina - Radenci. — Postna nablralnica. Fokovci v Prekmur'u je spreieta v jugoslovansko upravo i* se je prfdelila okolišu pošt-nega orao« v Murski Soboti. V Slovenjem gradcu se je otvorila javna telefonska govonrea. — Z Odeso !n njeno okolico je zo-I et dovoljen brzojavni zasebni promet. — Poziv na češko nsrodno po žrtvo-\ajncsi. Na severnem Češkem Je precej občutno pomanjkanje. Šolski otroci iz-ost^aio od poduka, ker nimajo obuvala in tonle obleke. Zato kliče »Narodna Jednora« severoeeško javnost na pomoč ter zahteva samo za prvo pomoč tem revnim otrokom podpore najmanj enega milijona kron. Kultura. »Deutschbohmen«, »Deutsch-mehren« itd. Poštno ravnateljstvo v Pn>e-i je odredilo, da se pošiliatve z oznaebami »Pciuschbbhmen«, »Deubch-mahren«, ^Stmletenland«, »Studeten-gau« in »B6hmer\vaidgau« v bodoče nc smeio več odpremljati. Nemški nacijo-nalcj so namreč zadnji čas demonstrirali proti enotnosti čehoslovaške države.z razmmi nalepkami in označbami. — Novice iz Celja. V slovenske roke je prešla Rauscherjeva lekarna v Cclm. Kupil jo je lekarnar Arko iz Velike Gorice pri Zagrebu. Slovenski konzorcij je kupil hotel *>de f Europe*, bivši »Stadt Wien«. Parnemu mlinu Majdičevemu je svoječasno oblast zaplenila 12 vagonov moke. Okrajno glavarstvo je to zaplembo potrdilo brez odškodnine in kaznovalo lastnika paromlina z globo 20.000 K. Deželna vlada j za Sloveniio je v polnem obsegu potrdila razsodbo prve instance, s čemer je ta zadeva končno rešena. Gosp. Peter Maidič ie izstooi! iz krajevne organizacije JDS v Celju. — Elektrarna na Fall. Elektrarna na Fali prične z obratom prihodnji mesec. S Fale dobe električno luč v Mariboru vsa ona podjetja in zasebne hiše, ki so že opremljene za električni tok. V mesecu marcu dobi s Fale razsvetljavo tudi mariborsko mesto. — Narodna č!taln?ca v Spodnii SiSki nnoroša vHecenjene člane, da bi vrnili v nedelio, dne 14. t. m. od °.—12. ure dopoldne vse izposojene knjige, ker bo pričela tekom \d dni zooet n^TnvatL — Narodna Čitalnica v sp. Snati. — Vfom. V hranilnico v Šmartnem pri L"tiji je bilo dne 5. t. m. ponoČT vlomljeno. Neznanci so z debelim tramom Iztrgali In vpognilj mrežo (gar-tre), prebrskali vse omare ter razmetali vse pO tleh. Na vrtal? so blagajno, a so morali bjti prevođeni, ker jo n;so odprli. Odnesli niso ničesar. Pustili pa so v sobi vojaško bluzo, Čenico, robec in dleto. Noč je b:1a popolnoma svetla ?n okno, skoz? katero so vdrl', skoro tik ceste. Morda so pa ti vlomilci kaj v stiku z ljubljanskimi. — Umrl je 7. t. m. v Št Jurju ob inž. žel. občesnoštovani bivši veletrgo-vec g. Franc Kartjn. Pokojniku je izkazalo 9. t. m. kljub slabim prometnem in poročevalnim razmeram veliko občinstva zadnjo čast. Nai v miru počiva! — »Hlapci«. Drama v petih dejanjih. Spisal Ivan Cankar. — Zo-oer to učiteljsko dramo se je pred leti, ko je izšla v knjigi, pojavil hud odpor pri tedaj vladajočih krogih, ki niso vedeli in niso hoteli ločiti poli-tičneea od umetniškega momenta. Dandanes stvar ni več tako pereča, zakaj dokopali srno se vendar do spoznania. da je vsak stan opravičen braniti svoje interese zooer dru-#e stanove, ki *a hočejo pritisniti k tlom. Zategadelj je tudi dandanes mopoče Cankarjevo dramo presojati zsolj z umetniškega stališča in se zlasti baviti z vprašanjem, ali je pi-satefi postavil na oder delo, U je_ krepko po ideji in po njenih zastopnikih. To vprašanje je vsekakor potrditi. Oba nasprotna elementa v itfri, župnik in učitelj Jerman, sta označena z ostrimi potezami in obadva zastopata svoje naziranje s potrebno energijo; umevno pa je. da mora naposled kloniti tisti, ki je po zunanjih razmerah slabši, torej Jerman. Ta stoji tem više, ker so njegovi tovariši omahljivi strahopetci in ker tudi med ljudstvom nima drugega odločnega pristaša nego trezno razmišljajočega kovača Kalanderja. Dejanje se drži v prvih štirih aktih na višini, peti akt je nekoliko medlej-ši, ker v njem lirična ubranost obvladuje dramatični živelj. Posebno je uspel drugi akt v konferenčni sobi, ker je poln karakterističnih momentov. — Drama se je snoči uprizorila ob prvi obletniniciCankarjeve smrti; da sc predstave naših gorenjih de-settisoč ni udeležilo, skoro ni treba še omenjati nalašč. Poglavitne vloge so bile v dobrih, epizodne v slabših rokah, toda vobče se lahko reče, da je bila predstava lepo zaokrožena in da je torej potekla v dostojni obliki. Župnika je predstavljal gospod Prc-g a r c z dostojanstveno umerjenim nastopanjem, ki je bilo vredno vsega priznanja; učitelja Jermana je igral gospod Martinče vić s krepko odločnostjo, ki pa bi bila učinkovala še bolje, da jo je podpirala nekoliko izrazitejša mimika. Prav dober je bil gospod Danilo kot kovač Kalan-der — vrlo pogojen tip iz vaškega življenja — pa tudi gospodje L o č -ni k. Gabrščik in Meliher so svoje vloge interpretirali z všečnim m ne van jem. Izmed ženskih vlog, ki i iti Cankar ni poudaril preveč, je bila najbolj prikupna učiteljica Lojzka gospe Š a r i č e v e , dasi sta tudi gospe Rogozova in Juvanova ustvarili dvoje uspešnih figur. Prizor v krčmi je kipel od življenja, kar ie zasluga gospoda režiserja Šesta, ki se je sploh potrudil, da je tudi celotna uprizoritev prinesla drami zasluženi uspeh. —n— jSa poroofa. KONFEDERACIJA AVSTRIJE S ČEŠKO? LDU Praga, 11. decembra. (CTU) Potovanje avstrijskega državnega kanclerja dr. Rennerja v Prago se bo bržkone zavleklo, ker je Clemenceau iz Pariza odsoten. Napram vestem, ki jih prinašajo avstrijski listi povodom dr. Rennerjevega potovanja v Prago glede gospodarske konfederacije, zavzema češko časopisje odklanjajoče stališče. POSREDOVANJE ZA HABSBUR-GOVCE. LDU Praga, II. decembra. (ČTU) Čeho - slovaški poslanik v Haagu objavlja v »Venkovu», da je letos dne 27. januarja došel k njemu v Pariz vseuči-liški profesor Bouvier iz Ženeve ter ga vprašal, kakšno stališče bi zavzela čeho - slovaška vlada, ako bi cesar Karel s svojo družino pobegnil v kritičnem trenotku v Čeho - Slovaško. Tudi je prosil, naj bi dr. KramaF ali dr. Be-neš posredovala zanj pri Wilsonu. Ko sta oba to odklonila, je došel princ Sikst Bourbonski in je prosil, naj bi čeho - slovaška vlada potom svojega zastopstva na Dunaju skrbela za varnost življenja cesarske družine ter posredovala v istem smislu pri VVilsonu, Pogaianja so se končala brez uspeha. PRISTANIŠČE V BRATISLAVI. LDU Praga, 11. decembra. (ČTU) »Večer« poroča, da namerava čeho-slovaška vlada preurediti pristanišče v Bratislavi v vojno luka LOČITEV CERKVE OD DRŽAVE NA ČEŠKEM. Praga, 11. decembra. (ČTU.) Naučni minister Hahrman je izjavil na socialno-demokratskem shodu, da bo še pred volitvami v narodno skupščino predložil zakonski načrt o ločitvi cerkve od države. DONAVSKA KOMISIJA. LDU. Dunai 11. decembra. (Č. T. U.) »Neue Freie Presse« poroča, da je potovanje admirala Troubridge v London v zvezi z definitivno določitvijo sedeža mednarodne donavske komisije. Kakor znano, je Anglija zato, da bi bil sedež te komisije v Budimpešti. Francozi se pa zavzemajo za to, da bi bil na Dunaju. Odločitev bo padla v najkrajšem času. PREISKOVANLNI ODBOR ZA NEMŠKE ZLOČINE. LDU. Rotterdam, 11. decembra, (č. TU.) »Times« poročajo iz Pariza, da se Je v svetu aliirancev preteklo soboto sestavil preiskovalni odbor za nemške zločine v vojni. Odbor bo štel 40 Članov ter bo pričel delo takoj po ratifikaciji miru. AVSTRIJSKI KOMUNISTI. LDU. Dunai, 11. decembra. (ČTU.) Na predvčerajšnjem zborovanju komunistov so protestirali proti razpustitvi ljudske brambe in vojaških svetov, pri čemer so opozarjali na monarhi stično e.ibanjc ter zahtevali oborožitev organi-zlranega delavstva. Enake zahteve ie stavila tudi predvčerajšnjem skupščin* nižieavstrijskih vojaških svetov. BOLJŠEVTKL LDU. Berolin, 11. decembra. (Dun. KU.) »Abend« poroča iz Haaga: Kakor javljajo »Times« iz Kodama, so boljše-vikj po večdnevnem odmoru iznova «** Čeli napadati na fronti pri Narvi. ITALIJA IN AVSTRIJA. LDU. Dunai 11. decembra. (Ć. T. U.) V narodni skupščini je bilo prebrano poročilo Italijanske misije, da bo Italija povodom ratificiranja saintgermainske mirovne pogodbe odpoklicala vse čete Iz avstrijske Tirolske, razen posadk v Inornostu in Landecku. ZASTAVLJENE UMETNINE. LDU. Ženeva, 11. decembra. (ČTU.) Francoska delegacija, sesto-ječa iz izvedencev za umetnost, je odpotovala 9. t. m. na Dunaj, da bo s.kupno z angleško in italijansko delegacijo izbrala iz avstrijskega kronskega zaklada umetnine, ki naj služilo kot jamstvo za predujem v Avstriji. ALPINSKA MONTANSKA DRUŽBA. LDU. Miiam 11. decembra. (ČTU.) Konzorcij italijanskih industrijcev pod vodstvom tvornic »Fiat« in ameriških finančnikov je nakupil vse delnice al-pinske montanske družbe, ki poseduje na Štajerskem rudnike, cenjene na 200 milijonov kron. DVORNA DAMA — ROPARSKA MORILKA. LDU. Varšava, 11. decembra. (ČTU.) Tukaj je bivša dvorna dama ruske carice vdove Zimowska umorila rusko kneginjo Sehelov ter Jo oropala denarja in dragocenosti za poldrug milijon. Morilka je pobegnila. _ i Narodno gospodarstvo. t Ureditev valutnega vprašanja. V finančnem ministrstvu je pričela delovati ko-4 inisija za ureditev valutnega vprašanja. Na posvetovanjih komisije, ki bodo trajala mesec dni, sodelujejo tudi fmančnl minister dr. Voja VeljkoviČ, grof Kulmer m dr. Ba~ justič. Izmenjava kron v dinarje se bo prt-, cela izvrševati že meseca februarja. Omenjena komisija bo predlagala vladi, na koliko se naj določi vrednost krone povodom zamenjavo v dinarje. Glede teza vprašanja vladajo na konferenci sami Se raiUčna mišljenja. t Francosko - srbska banka v Zagrebu. Zagreb, 11. decembra, i. t. m. Je pričela s poslovanjem v Zagreba francosko-srbska banka. Osnovala se Je leta 1910. s sodelovanjem večjega števila velikih francoskih bank z ddniško glavnico 20 milijonov frankov. Zavod Ima glavni sedež v Parizu, agencUo v Londona, glavno ravnateljstvo za Jugoslavijo v Beograda, podružnice pa v Skoplju, BItolJu ln sedaj v Zagreba. Področje podružnice v Zarrcoa bo obsegalo vse dele Jugoslavije, ki leže izven bivše kraljevine Srbije. Glavni na--' men te nove banke Je da z boljša, kolikor možno, plačilno razmerje med našo drŽavo in inozemstvom. Sport Olimpijske tekme. Belgijsko po-i slaništvo je pozvalo preko našega ministrstva za zunanje stvari pristojno mesto v naši državi, naj ukrene vse potrebno za udeležbo naše kraljevine pri; olimpijskih tekmah, ki bodo prihodnje leto. _ Raznoterosti. • Nemška bela zastava. Francoska vlada ie ponudila belgijski vladi komadič bele zastave, pod katero so nemški parla-mentarjl dne 7. novembra 1918 šli čez bolno črto, da ponudijo premirje. Bflo je to na bojišču pri CapellL Tam ie ohola Nemčija prosila za mir in se priznala za premagano. Belgijska vlada Je z veseljem' sprejela ponuđeni komadič in ga shranila v vojnem muzeju. * Pepel trofej. Nemčija Je morala po versaljsld mirovni pogodbi vrniti Franciji vse zastave, zaplenjene 1870/71. Kakor Je znano, so pa nekateri nemški oficirji udiif v vojni arzenal v Beroiinu in sežgali zastave. Francoska komisija je dobila samo pepel, ki ga je dala prepeljati v Pariz, kjer je sedaj shranjen v dragoceni posodi. * Pariško mesto odlikovalo 15 junaških psov. Francoski Hsti so poročali, da Je pariško mesto odlikovalo 15 Junaških psov, ki so vršili neprecenljivo službo pri Rdečem križu. Velike pozornosti Je bil deležen zlasti pes Ouiqui, Id je spremljal svojega gospodarja polkovnika Raynala vsepovsod! na bojišču tudi sredi najljutejse bitke. * Velikanski honorar 11 milijonov kron dobi princ VVindischgrStz od lista »Times« za svoje memoare, ki opisujejo dogodke n a Karlovem dvoru zadnje vojno leto. Poizvedbe. — Zgubila se je-ena črna damska glace rokavica (Diana). Pošteni najditelj se prosi, da jo odda hišnici, Galc-tova nt I. — Našla se je v Prešernovi ulici pompadura z denarnico (nekaj denarja) in dr. Dobi se v Dalmatinovi ul. 11, pritličje, levo. Izdajatelj in odgovorni urednik: Vahtjiiu Kopitar, lartnina trn b*k »Naroda* •2 as tofAla za otroike obleke se priporoča. Naslov se izve ■ariag, strojno pletenje, Čevljarska nI. 4. 10256 Ignjrn ski, Goerzov daljnogled, foto nttjjlilj grafski aparat, vse le v najboljšem stanju. Ponudbe na iorav-ništvo „Slov.Nar." ped ,.Dijak*M0:99 Milna v najem ali pa prostor za trgovino s? iš*e za takej. Cenj. ponudb? pod ..Gostilna' na Jkoončno ekspedicijo Al. Matelič. Ljubljana Kongresni trg 3. 10366 HanfAllai ■ 2 stelaži za knjižnice. Kar-llG|aIOuaJ. lovska cesta 22 I, terjal 10352 ilklriomil? metIovano aobo z elek-HnuUiSUlin trično razsvetljavo. Ponudbe na upravo lista pod „Akademik4'. 10341 M inja^ Diiiijiuiiin Lombarjo, Sp, ŠišUa, 10340 lupili bi male vozove, (vagonetle:) ploče za okretanje za ciglarsku industriju i podložne daščice :xa crijep. Ciglana Čazma Hrvatska. 10191 I • • :dne 18. decembra ua Češko ter prevzamem event. naročila. Ponudbe na npra-* ▼o lista pod .PRAGA 10306". 10306 E od amerikanske masti ?e kupijo. Po-.ntidbe na Anončno eksnedicijo Al. Matelič junija«. Kongresni trg 3. 10 121 Ure nagrado najde primerno stanovanje s 3 sobami in s pritiklinami po jtnožnosti v sredini mesta. Obvestila naj se pošljejo pod .,Bančni uradnik", Ijobljana, poštno ležeče. 10367 Đrtonedićne revije fcSffiajr tge dobavlj« specialna trgovina Walter, Gradec, (Graz) keonhardsšr. 4S. Največja zaloga vsakovrstnih vlog £2« ploščate in neenake noge tudi po modelu in zdravniški naredbi. 9649 fzome mm rt^SS .je se sprejme. Pogoj: Večletna praksa s prav dobrimi spričevali. Znanje več jezikov v pisavi in govoru. Hrana in stanovanje v hiši. Plača ro dogovoru' Pismene ponudbe s sliko na uprav. Slovenskega Nsroda pod Šifro ,Hotel 10336«. 10336 mJ7HMM ISče Rjettaska tovarna ? Ljub-itil£đfjd Ijani. 10342 itliiohr^oMOlOl^^ „Solo*110329 Naroda' na uoravništvo „Slov, 10329 Prostor za trgovina in skladišče se vza. e v najem. Oddajalci se debro plačajo. Breznik, Tabor 5. 103^3 in ajftfail kupuje v vsaki množili! IdJCft ni družba .Sad* preje io! Hudovernik, Ljubljana, Kolo- Um da baker. pfttS Kontay, Ljabljaaa, Kaladiarska al. št. 37. Kupi m vsaka amnotlna Mem \imm in rezanega lesa (žaganic) po ugodnih cenah. V ponudbah naj se množina ter vrsta lesa označi. Malenaek M. lesotriec, Maribor. Kupi se stružni stroj za železo Ponudbe na Anončno ekspedicijo Al. Matelič, Ljibljaaa Kongresni trg it 3. 10320 Prodam lepo hišo v Matuljah. Naslov pove upravništvo. 10158 kakor tudi krasne karbidne svetilke razpošilja vsako množino po tvorniSki ceni tvorniška zaloga Janko Andrašic v Maribora 10291 dvortka ulica. 1004S fPSla ?D ^° istvo za sPam° sobe, več IUH dE modrecev in mandolina, Po-; \ s se na Sv. Jakoba nabrežju, "9 pri Velika«jI. pritličje. 10288 *ij*t:i i nrn v sen .Ujjiijuiil vsaki množini, cele gjzde kakor tudi posamezna drevesa: hrast, oreh, brst. javor, češnja, smreka i. t. d. sploh vseh vrst stoječa drevesa po naj- išji ceni. Ponudbe, Ljubljana, Do.emska cesta št. 5, Josip Plankar. 9977 Ma] je pmte. Tol£s££ ' -?a pos!ona; svinjskega hleva. 5 oralov njiv, 3 orajov gozda. 1 orala vinograda na jako lepi legi ob lokami železnici Poljčane - Konjice, oddaljeno 10 minut od postaje. Cena ro dogovoru. Vprašati je pri posestniku Karolu Regoraek« postaja Poljčane. 1034 Haroćils s: In berite m vojne znamke, znamke ob prevratu, ljubljanske, hrvatske S.H.S bosenske, srbske, italijanske, reške, medjimurskeh, varadske, temšvarske, i.t.d. kupujem v vsaki množini po naj višjih cenah. Ponudbe s cenami na A. Weisz, Brief-markenoandlung Danaj (\Vie .) I. Adiergas-se 8. 9920 Ilnvnlnrinirn božične in novoletne, 18191C11 lil umetne, ljubavne, pokrajinske s slov. napisi v veliki izbiri. O Piseruski papir £M"*4£ o Karbon m za wM Urni?. ter raznovrstno diu-MS go blago, spadajoče V trgo ino s papirjem, priporoča po zmernih cenah na debelo in drobno CT3 kratkoČasne zgodbe, spisal 81a2 Pohlia Najzabavneiše berilo za samske in po roČene! Cena s poštino K 450. Na roča se v Mil zanesljivi resni in spretni se sprejme za razne kraje. Zaslužek stalen in dober. Oglasiti se je v upravi „ Slovenskega Naroda* v Ljubljani. Vsemogočni je poklical k Sebi najinega nad vse ljubljenega sinčka oz. bratca r ft vid Pogreb se vrši v soboto, dne 13. t. m. ob 15. uri iz hiše žalosti Resljeva cesta štev. 13 k Sv. Križu. Ljubljana, 11. dec. 1919. Prof. Ivo Tejkal, oče. Pavla, mati. Ivica, Inka, sestri. Tražimo za nastup odmah nekoliko cg ^ o II (livarjev). Stanovi i dobra apre-vizacija je osigurana. — Ponude neka se šalju : Osječkoj ljevaonici željeza i tvornici strojeva d. d. Osijek. Prva specijalna trgovina z rokavicami in parfumi 10334 bukova, suha, metrska in Kagana; tudi cele vagone, dobavi takoj Srebotnlak Kolodvorska ulica 31. 10283 m Mm rt nudi pcmade bele — rdeče, prah v zavitkih, kakor tudi beli izvleček „S IDO L IN- — tekočina v malih steklenicah — naboljše čistilo za vse kovine. A. Ratfeskfi naši, Kamnik- Prah se razpošilja tudi v celih vagonib Obrat aa raitufe drv A. Hotna sila« 41TI. nad. (tab)ak 2). S&a—^ ___Og Vljudno naznanjam, da mi ie vsled n.i- B^aV ara S ftft 5?l9rla!^5 bave novih strojev mogoče točno in ■ ^^Saa»» WWmm ■■»^•vO poceni postreči cenjenemu občinstvu. Naročila se sprejemajo: Rožna ulica 41/11. Priporoča se A. DRAME. Tratimo za tim skorijf sastao sa n*suno*o nredjednn moderan ljevaonicu ije??.ć- M4^e*0#^na«f^#4Saa 'sti rnora biti podpuno sa> kog (ii9ar£liS£a) >j53S"0->fW^3'--talna u sve ljevačke So%r^m"avr£3gpcs!ovodjuza stolariju (mizarstvo) i mode!? ta vrsnog mašinskog inžsnira za nogo«. Stanovi su g (gorani. Ponode neka se šalju: Osjaćkog lj07Z0nfci telieza i tvotnlcl tire *j7s d. d, Osijek. 10364 Oddaiam zdržema: j Mravljinčno kislino, glavberjevo sol cal., apneni Hm, ^licerinovo smolo, mazilo za čevlje, najfinejšo voščeno robo, mazilo za pode, plavila za pranje, prstene barve in vsakovrstne kem. tehn. proizvode. Cheroische Techni-sche Erzeugung Wien II. Mayergasse 7. Telephon 48.145. 4£ j > HI lerskanski ierpentin '^/:c-:r- n- rieiac^o c![e5 salmi'sknva sol, (nadomestek) (Brre^erjeva sol) s« električne zvonce se dobi v Orogariji nSAHITAS11. CcIJo. n U n s-8 svoji o^efniik! pisarni združile. Sedež pisarne. Ljubljana, Soflns allca št. 9, nasproti |n-ztitne tsalačs- 10343 za kurjavo, steljo, izolacijo in druge namene razpošilja na vagone in drobno veletrgovina s premogom, Ljubljana Nadomestek za firnež, lak za železa, raz-jedljivl natron, razjedljivi lug, amonijaksodo, beraks, bakreno galico, žveplo itd. otrebujemo: 0. Bračko, Ljubljana Dunajska cesta 12. Oglje, aceton, tnnin itd. G:©biS3, Ez-!i. h&p&ttgtesu m. is- S. Wien Vil. Waib* gasse si:- 2. metlicama 1 I saft mm®* Sma v zalegi najmo- m m ff'IlIBlIII istimi v besedi in pisavi popolnoma zmožni nemščine in srbohrvaščine, se iščeta za v Jugoslaviji ležeče podjetje. — Ponudbe pod „W. A. 5386« na 10263 Ifa M®sm9 Wien L, Seilerstatte 2. Generalni zastop Jadranske zavarovalne družbe v Ljubljani, Krekov trg štev. 10., Mahrova hiša sprejme v statns uradnikov zmožno slovenskega in nemškega jezika in stenografije. Uradnice katere so že delale v zavarovalni stroki imajo prednost. Nastop službe kakor plača po dogovoru. Ponudbe na gorenji naslov. 1 Zahvala. dernejše poročne šopke, » okrase za neveste, motne I šopke in venčke. Kompletni I okrasi za poročne vozove, g Velika izbira salonskih cvetlic, aražmajev, palm, cvetličnih košaric i. t. d. Velika izbira krasnih nagrobnih vencevv vseh barvah in velikostih. Trakovi pravi svilnati in papirnati. Kreppapir v vseh barvata in množinah. Cene sč^C.ie! PDsfrež&z te£Q2? flkW Najveije slovenska hfanilnisa S ~3Bg ■ rzmsd in mm\ Masovni promet in po vseh postajah Jugoslavije. Nabiralni vozovi pri neposrednih vlakih tudi s spremstvom, preskrba uvoznega in izvoznega dovoljenja. Posredovanja pri avstr. blag. prometnem uradu. Zacarinja, prevozenj zavarovanja, vnovčenje povzetij. Gottlieb Kanter Internationale Transporte Dunaj, (Wien) L Hel- ferstorferstrasse 4. 10285 Najiskrenejšo zahvalo za sožalje ob bridki izgu bi predobrega moža, očeta, deda in tasta Franca Karfit* bl?$. velstrg- In pcsesl-.rka v ši Jurja ea |ni. tel ki je preminul po dolgi in mučni bolezni dne 7. dec. t. L v 79. letu svoje starosti previden s svetotajstvi ter za njemu izkazano zadnjo čast izreka vsem, ki so kakorsibodi počastili spomin dragega pokojnika žalujoča rodbina Kartin. Posebna obvestila se niso izdala. LJUBLJANO, Prešernova ulica It. 3 V smislu § 31 družbenih pravil se skliče 9 %.hot :3 imela ko*sse^i lota 1918 vlog rezervnega zsklađa .... ■ Sprejema vlose vsak delavnik. ———— Ei»an!!nlga fo mupilarno v3?»a. 159 Za var&eale fma vpeljano ličae domaSe hranilnike. Dovolinje posoHla aa zesnHi&ča in poilopfa orot! sfikeaiu cbrestor&Bia lo obligatornemu odala6evan|n dolga« ¥ podpiranje trgovcev ia obrhiikov i^a as^anovlleao ICr@ditne društvo. đe!s!tčar|8y Zfcte&^ih zvizzzlz sa tsre^, dae 30. de< cesibrii 1919 3li 10- hH do^aldao v Ljubljani, v prostorih Sras'sfes ^rsniiaJce, Knafijeva uiica 9, h kateremu se gospodje delničarji s tem vabijo. DNEVNI RED: Sprememba družbenih pravil. Tisti gosDodje delničarji, kateri hočejo vršiti svojo glasovno pravico v smislu § 33, 34, 3^ in 38 i*ro*betiib psav.l morajo svoje delnice najkisncje do vštetega 21. dscero-ra S9:9 vložiti pri Deželni b'agajni ali pri Kranf-ski hranilnici v Ljubijani z dvojno konsignacijo, na kateri podlagi se iiro dostaviio skupno s potrdi!om lefitimacljske kaite 2a abar. Za slučaj, da se hočejo delničarji dati zastopati po pooblaščencu morajo biti pooblastila, katera so predtiskana na zadnji strani legitimaci -kc karte, lastnoročno podpisana. V smislu S 33 družbenih pravi! zadošča za delnice, nagajajoče se v posesti države. Kranjske hra.iiinlce in Trboveljske premogovne družbe, da se, mesto da bi se deponirale, doprinese primerno potrdilo dotične blagajne, pri kateri so delnice shranjene. ¥ Liablja&J, dne 10. decembra 1919. Csragni s^et BsJeaJskfb železne. i Oelnilka glavnica 20,000.000.* kron. ska kre Stritarjeva ulica štev. 2. ffi«IV~ Reaerni fondi 8.C00.000.« kron. Podruinice v Splitu« Celovcu* Trstu* Sssraievu, <§orlci, Celju in Mariboru. ŠOT Sprejema ~*e II Kupuje in prodaje vse vrste vedaasinih pjj»irje#. t\lat vloge sna knjižice in tekoii ražun Maw#%Jl?et«SlwafoB^aTB proti ugodnemu obrestovanju || W*T VSaKOVrStne KRcUl IC