Posasrezna številka 10 vinarjev, Slev. 217. V LlnUifaol, v peleK, 22. septembra №. Leto XLIV. алг Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6/III. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Med OrJovo in Konstanto središfe vele evropske bitke. - Ramane piimo iz WmoirsSke. Rnski napori zi Karpate. - Oike izgabe Francozov pri Fiorini. == Velja po pošti: ~ Za celo leto naprej . . K 28-— za en meseo „ . . „ 2'20 za Nemčijo oeloletno . „ 23'— za ostalo inozemstvo . „ 35*— V Ljubljani na dom: Za celo leto naprej . . P. 24'— za en meseo „ . „ 2'— V upravi prejeman maseuno „ 1*80 = Sobotna izdaja: — za oelo l6to......K za Nemčijo oeloletno . „ 9-— za ostalo inozemstvo. „ 12'— Izhaja vsak dan, tzv.'emal nedelje in praznike, ob 5. url pop. Redna letna priloga vozni red Upravništvo |e v Kopitarjevi nlioi št. 6. — Račnn roštne Uraullnioe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-herc. št. 75G3. — Upravniškega telelona št. 188. Inserati: ■ Enostolpna petltvrsta (72 mm široka ln 3 ram visoka ali nje prostor) za enkrat . . . . po 33 т za dva- in večkrat . . 25 „ pri večjih naročilih primeren popnsi po doijovorn. --Poslano: Enostolpna petltvrsta po 60 vin. Ogrski državni zbor. Budimpešta, 21. septembra. (K. u.) Zbornica jc končala razpravo o delegacijah. , , , . . Grof Tisza brani Sturgkha, ki sicer ni mogel delati javno, pa je avstrijske interese zastopal odločno in povsod, v danih slučajih tudi proti Ogrski. Obžaluje-enostransko in ostro kritiko poslanca Ugrona o poljskem vprašanju, ki je skušal dokazati, cla so vojaški in avstrijski krogi v poljskem vprašanju postopali docela napačno. Smelo pa upam dati poljskemu narodu pomirje-nje, da najde njegovo stremljenje pri vseh faktorjih razumljivo in prijazno-iio skrb. Nagodba in delegacije. Glede nagodbe iz 1. 1867. pravi Tisza, da skupne zadeve izvirajo iz pragmatične sankcije, da so ugotovljene po ogrski zakonodaji in da zakonski člen XII. iz 1. 1867. medsebojnega razmerja ne veže na noben pogoj; v zakonu določen pogoj avstrijske ustavnosti se more nanašati Je na način reševanja teh zadev. Tudi njemu ni vseeno, ali ima Avstrija ustavo ali je nima. Ogrska more biti zgolj vesela, če se avstrijsko ustavno življenje razvija normalno in krepko. Kar lc moremo v svojem delokrogu, vse to moramo storiti, cla avstrijske ustavnosti ne samo ne motimo, ampak pospešujemo. Postaviti pa se mora na stališče, da nam zak. člen XII. iz 1. 1867 daje pravni naslov, da od avstrijskih faktorjev zahtevamo, da naj vršijo eno ali drugo svojih funkcij in izvolijo svoje delegacije. (Levica hrumi, desnica: »Čujte, čujte.«) Če hoče Andrassyi samo to, da pišemo Burianu in Sturghku in zahtevamo delegacije, pa dobim odgovor, da to v Avstriji najde svoje zapreke in nato celo zadevo pustim pri miru, potem nimam nič proti predlogu. Pa Andrasayi jo preveč resen mož in zahteva, da naša vlada začne učinkovito agitacijo za avstrijske delegacije. To pa je po mojem mnenju vmešavanje v notranje avstrijske zadeve in zato predloga nc morem sprejeti. Andrassyi pravi, da njegovega predloga ni mogoče odkloniti Če se to zgodi, obdržimo nezakonito stanje, cla skupnega ministra ne moremo poklicati na odgovor. Če Tisza misli, da bi predlog napravil v Avstriji hudo kri,, tedaj to nc drži, kati niti en avstrijski časopis ni trdil, da Avstrijci ne dovolijo tega vmešavanja, kajti predlog zahteva le, naj sc tudi Avstrija drži postave, ker drugače se tucli ogrska ne more držati svoje postave. Če pravi Tisza, cla bi bilo to vmešavanje v avstrijske razmere, mora reči ravno nasprotno, da damo tudi Avstriji pravico, da se vmešava v ogrske zadeve. Danes pa je stvar taka, cla je ogrska ustava odvisna od uvidnosti avstrijskega ministrskega predsednika. Če se Tisza ukloni temu dejstvu, žrtvuje ogrsko ustavo. Če dualizem odpove v Sej veliki krizi, potem zanj ni več vstajenja; velika dejstva so ga obsodila. (Levica potrjuje.) Glede zunanje politike še vedno trdi, cla se je napravilo velike napake. Očitek, da je branil Sonnina pred Bu-rianom, ni utemeljen. Velik del italijanske javnosti in kralj sam je bil proti vojni in zato~l>i morali reči, cla se hočemo pogajati in svoj namen bi bili dosegli z dosti cenejšo ponudbo. Ali se Rumunije ni dalo zadržati pred vojno? Napačno je bilo tudi, da so za brambno črto izbrali dolino reke Maroš. Največja napaka pa je bila ta ,da vojnega vodstva niso uredili tako, da bi pritiskali na Rumunijo. Boji se, da vsled Buriana nc bo mogoče primerno zastopati našega vojnega vodstva. Ni zato, da sovražnika vržemo najprej iz Sedmogra-ške, potem pa sklenemo mir. Imamo še obilo drugih velikih nalog. A.ppoayi. Če bi imel Tisza resno voljo, pa bi dobili delegacije. Če Avstrija noče porabiti svoje pravice in če državnoprav-ni faktorji delajo zapreke, cla Ogrska ne more izvršiti svojega zakona, potem se Ogrska ne sme ozirati na take tendence. Pri tem nc more ostati, da bi zunanji minister ostal brez vsake kontrole. Tudi opozicija noče zatemniti slave naše armade, toda ogrske pravice se mora spoštovati in zatemnjevati se ne sme moralnega kapitala Ogrske. Ap-ponyi bo vedno delal na to, da pridejo do veljave ogrski vojskovodje. Zbornica je odklonila oba predloga. Prihodnja seja bo jutri. i Z B! 1 L AVSTRIJSKO URADNO POROČILO, Dunaj, 21. septembra. Uradno: Bojna črta proti Rumuniji. J«ižno od Petrosenov smo zasedli tudi višine na obeh straneh prelaza Vulkan. Pri Nagy Szeben (Hermanstadt) in ob sedmo-graški vzhodni bojni črti le praske prednjih straž. Dunaj, 21. septembra. Uradno: Bojaa črta generala konjenice nadvojvode Karla, V gozdnih Karpatih je sovražnik z največjo vztrajnostjo nadaljeval napade na armado generala Karla barona pl, Kirch-bacha. Pri Breazi in vzhodno od prelaza Pantir je potisnil nekol'ko nazaj prednje kose bojne črte. Med c, in kr. četami, ki se bore v Karpatih, zaslužijo posebno pohvalo vrli ogrski črnovojniški bataljoni polkovn'ka Pappa. Tudi ob NarajovM niso uspeli vsi ostali napori sovražnika. Bojna črta maršala princa Leopolda Bavarskega. Pri armadi generalnega polkovnika pl. Tersztyanszkega so trčile zopet med P^sto-mili in Zatuči na zvezne bojne sile generala von der Marvvitz močne ruske sile. Kakor vedno, se je tudi zdaj bojeval so-vražn'k tako, da je brezvesino gonil v klanje napadalne čete v globokih krdelih; med njimi se je nahajala tudi garda. Boj se še ni odločil vzhodno od Svintuhov, sicer je bil vržen sovražnik povsod z najtežjimi izgubami zanj. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 21. septembra. Veliki glavni stan: Bojna črta maršala princa Leopolda Bavarskega. Zahodno od Lučka je napadala ruska garda dalje skupno z drugimi močnimi silama čete generala von der Marvvitz. Pri Moritnšci sk boj še ni zaključil. V ostalem se je na 20 km široki bojni črti večkrat ponovljeni naval popolnoma izjalovil z zo-petnimi najkrvavejššmi izgubami za sovražnika. Bojna skupina generala ko« njenice nadvojvoda Karla. Bo;i pri Nsrajovki se uspešno nadaljujejo. V Karpatih je sovražnik tudi včeraj ponovil svoje ljute napade, Izvzemši kraj-nih uspehov pri prelazu Pantir in v odseku Tatarka sevamo od Kirlibabe smo odbili napad povsod s težkimi izgubami za sovražnika. Ob Bafci Ludovi je sovražnik naskočil sedemkrat našo postojanko. Lovci raznih nemških plemen pod vodstvom ge-neralmajorja Beesza so se odlično udeleževali zmagovite obrambe, Z naskokom smo zopet vzeli vrh Smotrec, katerega je bil zasedel sovražnik 19. septembra. Bojišče na Sedmograškem. Mejne vrhove na obeh straneh prelaza Vulkan so zasedli naši. Bojna skupina maršala pl. Mackensen a. Boj v Dobrudži se je ustavil. Prvi generalni kvartirni mojster: * * ★ Rumunsko uradno poročilo. 19. septembra. Severna in severnozaliodna bojna črta: Na celi bojni črti malo važni boji izvzemši v dolini Strigy, kjer nas je napadel sovražnik s premočjo in nas prisilil, da smo sc morali nekoliko umakniti. Južno bojišče Ob Donavi ogenj s puškami. Sovražnik je napadel ponoči 18. t. m. dvakrat v smeri proti Enigeji (okroglo 18 km zahodno od Cobadina). a smo ga vrgli. Boj se nadaljuje. * *• * Rusko uradno poročilo. 1.9. septembra popoldne. Pri Dubnu jc napadel sovražnik naš prednji oddelek; napad smo odbili s strojnimi pu- t Dr. Kari Slane. Ni ga več njega, ki je pred leti jutro za jutrom tako ponosno pojahal iz Novega mesta na kratek sprehod — dr. Karol Slane je umrl. Zanimiva oseba! Bil je sicer politično naš nasprotnik ali kot človek nekaj posebnega, cla zasluži spominček tudi v »Slovencu«. Nc bom govoril o njegovem političnem delovanju v listu »Resni glasi«, katerega je bil ustanovil s pokojnini dr. Poznikom, v »Slov. Narodu« in v drugih listih celo v daljni Ameriki, marveč hočem podati v spomin in slovo nekaj črtic o njegovi osebnosti kot človeku. Dr. Slane, rojen na Štajerskem, je dovršil svoje študije na Dunaju zlasti s pomočjo pokojnega prošta žuža v Ce-Itu, česar ni nikoli pozabil, marveč, pri vsaki priliki hvaležno povdarjal. Isto-tako, dasi po mišljenju odločen liberalec, je vedno ohranil neko hvaležno spoštovanje svojemu gimnazijskemu katehetu pok. profesorju Krušcu. Kot soprog in oče je pokojni lahko zgled vsakemu po svoji ljubezni do blage gospe in otrok ter domače hiše, Po treznosti in čistem življenju. V tem ni bilo v Slančevi hiši nikoli senco kakega madeža. Pa ne le hvaležnost do vsakdanjih dobrotnikov je cličila pokojnega, marveč je celo njegovo življenje kazalo tudi dobro, plemenito srce do bližnjega zlasti do nižjih slojev. Veliko je pisal, rad govoril o socialnih razmerah. Dasi je bilo v tem pri njem malo jasnosti in mnogo napačnega naziranja, se ne cla tajiti dejstvo, da mu je šlo za blagobit ljudstva. Kolikokrat sem imel sam priliko slišati sočutni klic njegov: »Ubogo ljudstvo, ubogi Dolenjci!« ako je kaka nezgoda zadela dolenje kraje. — Venclar njegova ljubezen ni bila samo na jeziku, v dejanju je pričala njegova hiša, kako sočutno bije srce gospodarjevo do siromašnih ljudi — v njej je našel vsakdo podpore od cigana do zadnjega berača, brez daru ni stopil nihče iz nje — in ubogi bolniki, ako nikjer, v Slančevi kuhinji so dobili dobro juho. Najbolj pri srcu pa mu jc bila mladina, zlasti še dijaki. Vodil sem nad 20 let katoliško društvo rokodelskih pomočnikov ter ne enkrat prišel v veliko stisko. Pa kodo mi je pomagal? Ako je tucli vse odreklo, dr. Slane ni odrekel. Dal jc iz svojega, pa sc potrudil tucli pri drugih, posebno pri pok. gospej Hočevar in njenem soprogu Vntonu, posestniku v No- j vem mestu, ki sta m> njegovem trudu dala rokodelski hiši blizu 6000 K. Ako bi bil pa obveljal doktorja Slanca nasvet za zadnjo voljo pokojnega Hočevarja, — žal, da jc mož pozneje vse prenareclil — bi dandanes bilo marsikaj drugače v Novem mestu. Kdo pa bi popisal pokojnikovo ljubezen clo dijakov, gimnazijcev! — Dokler ni bilo dijaške kuhinje, je bila taka v mali meri pri Slancu, do 20 in tudi več dijakov je pri njem dobivalo hrano. Ko pa sc je kuhinja odprla ter so študentje v njej prejemali potrebno opoldne in zvečer — jc bila pa mnogim zopet zjutraj v Slančevi hiši pogrnjena miza. Kot voditelj dijaške kuhinje sem imel ves čas v pokojnem doktorju prvega in največjega dobrotnika. Najmanj 200 K letno je bil njegov stalen dar. Velikokrat pa se je v sili še posebej odprla njegova radodarna denarnica. Zlasti pa mu je bila navada, cla je soclnijske kazni naklanjal dijaški kuhinji. Brez.Slanca bi bil oskrbovalec dijaške mize moral odpustiti marsikoga, ki se sedaj veseli lepe službe, pa nima tiste hvaležnosti, ki je krasila dr. Slanca, da bi dobrote, ki so se njemu kot dijaku skazovale, sedaj povračal z dobrotami do potrebnih dijakov. Podpisani takih nekaj pozna. Kako sočutje je imH pokojni aclvo-j kat clo ljudi, ki so po njegovem mnenju ] bili dobrotni do dijakov, sem se pre- pričal sam. L. 1899. sem bil za smrt bolan pri usmiljenih bratih v Kandiji. In dr. Slane? »Ta ne sme umreti,« je za-klical, »ki toliko stori za študente!« — In še ga viclim, kako je osebno pritresel nekaj buteljk najboljšega vina (ker je zdravnik velel, cla moram piti močno vino) ter ine dan za dnem obiskoval, ali vsaj popraševal po mojem stanju. Trdilo se je, da je trd advokat. »Dal te boni Slancu,« .je bilo strašilo. Kaj jc resnica? Bil je tak advokat kakoršni so drugi. Svoje klijente .je zagovarjal, nasprotnike pobijal. Strah pred njim pa je prihajal od lod, ker jo silno hitro delal. Imel .je vedno dosti osobja, par, včasih celo dva para konj. On se je peljal k tej, njegov koncipijent pa k drugi sodniji. Tako je šla reč hitro izpod rok, v čemur pač zasluži pokojni prej hvalo nego grajo, saj so bili vedno najslabši tisti advokati, ki so odlagali in prelagali in tako pravdo zavlačevali, pa troške strankam množili. Da, pokojni gospod doktor, nisem 1 >i 1 Vašega mišljenja, a poznal sem Vas in Vaše dobro srce. Zato> sem Vas vedno spoštoval in Vam bil za muogo hvaležen; zato te vrstice izročam javnosti kot znak tega hvaležnega spoštovanja v nadi, da je tudi dobri Bog upo-štol Vaša mnogobrojna dobra dela. Dr. Josip Marinko. Političen list m slovenski narod. fckami. Pri reki Marajovka so se nadaljevali ljuti boji. Odbili smo vse sovražne napade z velikimi izgubami za »ovražnika. V bojih 19 septembra sta bila ubita hrabri polkovni poveljnik Gubin in podpolkovnik Semičev. V Karpatih smo zajedli pri Szvbenv več vi- Mn. Gore pokriva megla. Sneži. • • • Bolgarsko uradno poročilo. Soiija, 21. septembra. Uradno: Ob Donavi je mirno. V Dobrudži so se utrjevali naši oddelki v novih postojankah. Včerajšnji din so značila le slaba podjetji na obeh straneh. Nemška letala so napadla uspešno železniško progo pri Črnivodi; povzročila so veliko škode. Rusko brodovje, 20 enot, je breruspešno obstreljevalo višino severno in vzhodno od kraia Herveba. Naša povodna letala so preprečila napad sovražnih povodnih letal na Varno. » • » Včeraj so naskakovale deloma sveže rusko rumunske sile bojno črto Kirch-bachove armade, ki je ostala, izvzemši nekaterih točk, neomajana. Na bojni črti Bohm-Ermollijeve armade naši protinapadi uspešno napredujejo. | Tersztvanszkvjevo armado v Voliniji •o tudi včeraj večkrat naskočile ruske množice: vsi napadi so se zrušili z najtežjimi izgubami za sovražnika. Na predpolju naših iarkov leži tu že do 5G 000 mrličev. j Minuli so že trije tedni, odkar sc je pričela nova Brusilova ofenziva, strašne žrtve Rusije so ostale brez uspeha. Sovražnik, ki je upal, da bo oslabil naš odpor na severovzhodu z vpadom na Sedmcgraško, se je zmotil. Na sedmograški južni bojni črti je vrgel naš sunek sovražnika zdaj tudi iz Vulkanskega prelaza (zahodno od Szurduške- I Ca prelaza) na rumunsko zemljo. • * • V Dobrudži so odbijale bolgarsko nemške čete ljute napade znatno ciačene rusko-rumunske bojne sile O položaju na rumunskem bojišču javlja vojni poročevalec »Vossische Ztg.«: Rumunsko desno krilo, ki se je razvrstilo ob Moldavi v zvezi z Rusi v Bukovim, je vdrlo 50 km globoko na Ogrsko; središče je pa prodrlo v severni Sedmograški le 20 kilometrov, zasedlo je Braševo (Kronstadt) ш ie ostalo pred Sifcinjem, ki leži danes med obema črtama. Na levem krilu severno od Oršove se ie nameravano prodiranje takoj ob začetku popolnoma ustavilo. Važno ie. ker se je novim četam posrečilo zadržati sovražnika na južnozahodni bojni črti novega bojišča. Sovražnik je predvsem nameraval, da bi pridobil veliko cesto, ki gre od Oršove proti severu ob reki čez Mehadio in Porta Orientalis, Karansebes in proti Temešvaru. Pri nastopih, da se zadržuje levo rumunsko krilo, so tudi z fuga sodelovale avstrijske ladje ca Donavi, ki so zažgale s topovi podonavska kraja Verciora in Turn Severin: tudi iz nekdanjega srbskega ozemlja so učinkovali ogrski topov; na desno krilo. Rumun je izbor-nc opremlien; kar dokazuje, da so se že dolgo in skrbno pripravljali na zimsko vojsko Vsaki rumunski vojak nosi s seboj v svoji službeni knjigi zemljevid, ki označuje zelo spretno vse tiste dele Ogrske, ki »po pravici*, pripadajo Rumuniji: ta zemljevid nos: letnico 1914: naslov nv -e- Rumunija bodočnosti. • * * Preganjanje Rumunov na Sedmograškem. Temešvar 21. septembra. Zasledovani Rumuni. katerim ne dovoljujemo nobe-nege počitka, ki zato med svojim umikanjem ne moreio ničesar uničiti, so imeli velike izgube. Poškodovani niso bili ne premog okopi pri Petrosenyju. tudi železnica v dolini Schy ni poškodovana. Vse tvornice so nepoškodovane: Rumuni riso : odvedli niti velike zaloge lesa Pri Oršovi. >Az Estov poročevalec javlja: Pri izlivu Črne so prekoračili Rumuni, ki so prišli iz Verciorove, in ki prodirajo ob Donavi na levem bregu, ogrsko mejo; napredovali so do izliva potoka Ježelnica. Oršovo Rumuni zdaj še drže. dasi so pustili v mestu le slab oddelek; mesto lahko Bolgari, ki drže desni breg Donave, vsaki trenutek zažgo; bolgarsko topništvo na južnem bregu sploh nadleguje Rumune v spodnji dolini ob Čemi, katero so Rumuni le pri izlivu prekoračili. 3 kilometre zgoraj pri občini Koroinnok gre njih črta 2^ _ km zahodno od meje na gozdnih gorskih tleh do gora pri Herkules toplicah, a do toplic Rumuni niso nikdar prodrli. Varnostne čete so branile od 27. avgusta do 1. septembra s težkimi boji ogrsko me;o; Rumuni so tja vrgli tno divizijo: sovražni črti sta tam oddaljeni ena oa druge 120 metrov; a položaj se le ne more primerjati z boji za postojank p na zahodnem ali na vzhodne,л bojišču. V južnem odseku naše bojne črte so boji zadnje dni oslabeli. Rumani med umiktenjem požigajo.. I Soiija, 21. septembra. Poveljnik > rumunske armade v Dobrudži zasleduje taktiko velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča, ko se umika proti Črni vodi in Konstanci. Rumunska armada pustoši brez načrta okolice vasi in mest; celo gozde požiga. Zasledovalci pridejo v puščavo. * * * Med Oršovo in Konštanco središče velike evropske bitke. O stanju sedanjih bitk piše Stege-mann v Bundu«: Vsi delni uspehi angleško francoske ofenzivo niso izpre-menili dejstva, da je ostala nemška bojna črta prožna in se vselej umakne, ne da bi se pretrgala; delna bitka velike evropske vojske pridobi sicer kraj ne uspehe, a na odločitev vojske neposredno ne vpliva. Prvotni boni načrt Rumunije se je popolnoma izjalovil. Z vojsko ob Donavi se je pojavilo osi'ednjc-evropskima velesilama novo vprašanje, a tudi sporazumu. Kdor bo to vprašanje rešil, bo nadvladoval strategi-čen položaj, če se ne posreči drugod prebiti njegovih črt. Med Oršovo in Konštanco je zdaj po mojem mnenju središče evropske bitke. * • # Sijajna Mackensenova taktika. Berlin, 21. septembra. »Lokalanzeiger« javlja: Po poročilih ruskih listov se je končala bitka v južni Dobrudži tako, kakor je bilo pričakovati. Zvezne rumunsko-ruske čete so se morale po boju, ki je trajal 75 ur, radi premočnega pritiska umakniti v že dolgo časa pripravljene postojanke, ker bi bile sicer njih čete popolnoma obkoljene. Začetkom je izvajala rumunska armada dober protisunek; pozneje šele so zapazili, da se je sovražnik umikal v središču zato, da postavi past. Močni sovražni krili sta hitro pritiskali na rumunsko-ruske postojanke; hitro so se morali zato umakniti, da so rešili položaj. Umljivo je, da so izgubili zato veliko čet in blaga, posebno ker se je sovražnik taktično prav dobro pripravil in ker je hitro nastopil s konjenico, a kljub temu je bilo umikanje mojstrsko delo. Bijejo se že novi, zelo ljuti boji. Sovražnik poizkuša z vsemi silami, da bi prebil nove postojanke. Odpuščeni ruski generali. Curih, 18. septembra. V Sofiji trde, da bodo odstavljeni radi neuspehov v Dobrudži ruski generali Sajančekov-ski. Junakov iu Polovcov. Poveljnik tretje rumunske armade odstavljen. »Berliner Tageblatt« javlja, da jo vsled padca Tutrakana odstavljen poveljnik 3. rumunske armade general Aslau, njegovo mesto je prevzel general Kreinieeanu. Kraljev pobočnik general Georgiescu je prideljen glavnemu stanu angleško bojne črte na Francoskem. Rumunski kralj odložil višje poveljstvo. Genf, 21. septembra. Iz Bukarešta se javlja: Kralj je osebno vodstvo nad rumunsko armado odložil. * • * Rumunska iziava o umikanju v Dobrudži. Kodanj. 21. septembra. National Ti-dende« poroča iz Londona: Listi pišejo: Rumuni izjavljajo, da so se le zato pričeli v Dobrudži umikali, da izvabijo sovražnika na sever in ga zapeljejo, da bi oslabil svoje postoianke ca solunski bojni črti. Pri Črnivodi. Budimpešta, 20. septembra. »A Nap« pereča iz Sofije o bojih združenih bolgarsko-nemško-turških čet. Poročalo se je že, da se je posrečilo v predvčerajšnjih in včerajšnjih bojih, da so vdrli tudi v novo obrambno črto ru-munsko-ruskih sil med Rašovo in Tuzlo in da so prebili to obrambno črto. Ker je uspeh povsod izredno velik, stoje nemški polki že neposredno pred zunanjo trdnjavsko črto čraovodskega mostišče; težki nemški topovi so pričeli že obstreljevati sovražne obrambne postojanke. Najživahnejše se tudi obstreljujejo južno od Medžidije možno utrjene postojanke, katere branijo tako tiste rusko - rumunske čete, ki so se umaknile, kakor tudi nove rumunsko-ruske čete. Bolgarske sile. ki prodirajo ob morski obali, groze že Konštanei; rumunska vlada ie zato zbrala vse morske bojne sile na Črnem morju pri Konštanei. da poviša hrambo te veleva žne točke ob morju. Nove ruske množic? v Dobrudži Kcdsnj. 21. septembra. Petrogra;ski li^ti poročajo, da se je v zadnjem ruskem vojnem svetu sklenilo, naj sc pošljejo mftč-r,a ruska o;ače.nja v Dobrudžo. 150.000 mož ie ie. odrinilo. Pau vrhovni poveljnik v P ob rud IL Rotterdam, IS. septembra. Petno-grajski H si i poro i »jo: Francoskemu Mineralu t'auu >e bo najbrže poverilo višje poveljstvo zveznih sil v Dobrudži. *odi se. da s>c bo izpolnila tudi rumun- ska nujna prošnja, naj se odpošljejo tudi druge kot le rusko čete; tako da bodo tudi Angleže, Francoze, Belgijce in Italijane lahko poslali v Rumunijo. Vrhovno poveljstvo teh čot bo prevzel potem Pau. Skrajšana bolgarska bojna črta. Soiija, 21, septembra. Vsled zmage v Dobrudži se je skrajšala nemško-bolgareka bojna črta od 170 na 60 km. Rumuni eo dobili rezerve, a njih odporna sila je zelo dvomljive vrednosti, ker so izgubili toliko mrtvih, ranjencev in ujetnikov, da sc njih izgube z izgubami Nemcev in Bolgarov ne morejo niti primerjati. Nove postojanke Rusov in Rumunov. Geni, 21. septembra. »Temps« piše o položaju v Dobrudži: Rumuni in Rusi so se umaknili 17 kilometrov pred črto Črna-voda-Konštanca, kjer so zasedli nove obrambne postojanke. Ta črta, ki se razteza od Rašove do Tuzle, naj brani železnico pri Črnivodi in je izredno močna. Civilne oblasti v Konstanci so se za Čas vojske preselile v Galac. • • • Rumunsko vojno vodstvo pripravlja občinstvo na nadaljnje umikanje. Stockholm, 21. septembra. Rumunsko vojno vodstvo pripravlja občinstvo na novo umikanje rumunskih čet. Izpraznujejo več mest, ki leže za sedanjo rumunsko bojno črto. Italijansko časopisje potrjuje poročila o nadaljnjem rumunskem umikanju in naglaša, da se mora rusko-rumunska armada podvojiti, da bo kos ustaviti Mak-kensenovo prodiranje. Sporazum se boji za Rumun'jo. Rotterdam, 21, septembra. »Daily Mail« se boji, da se morebiti posreči osrednjima velesilama polastiti se Rumunije, tako bogate dežele na žitu, mesu in petroleju. Naši rojaki iz Rumunije. Berlin, 21. septembra. (Kor. ur.) Zve-I čer je prišlo s posebnim vlakom iz Švedske j 300 avstro-ogrskih državljanov; med njimi i je tudi poslanik Wodianer in več oseb od ! raznih konzulatov. Preskrbo rumunske armade s strelivom j je kakor poročajo pariški listi, prevzela i Francija. Amerika prevzela varstvo nemških koristi v Rumuniji Berlin, 21. septembra. (K. u.) Wolff javlja: Ameriška zastopstva v Rumuniji so prevzela varstvo nemških koristi v Rumuniji. * * ♦ Velikanske izgube Rusov ob izjalovljeni vel'ki fuski generalni ofenzivi. Vojni poročevalci cenijo, da so Rusi ob izjalovljenih opetovanih naskokih na volinijsko bojno črto imeli okroglo 400,000 mož izgub. 50.000 vojakov so izgubili samo 16. septembra na 20 kilometrov dolgi bojni črti, katero je branil pl. Marvvitz. Oba ruska gardna zbora, sta tudi uničena. Pri tem pa niso Rusi ničesar dosegli. V zgoraj omenjenih številkah je uničen moški svet Rusije, up ruske bodočnosti. Naskakovalci so bili večinoma lSletni mladeniči, katere so gonili brez uspeha v smrt. Celo za državo, kakršna je Rusija, mora bili enkrat konec igre s tolikimi žrtvami. Maršal nadvojvoda Friderik na prestolonaslednikov! bojni črti. Dunaj, 20. septembra. (K. u.) Maršal nadvojvoda Friderik je nadzoroval te dni bojno črto nadvojvoda Karla, Osebno se je prepričal, da se čete izvrstno drže. Obiskal je tudi prestolonaslednika nadvovode Karla, generalnega polkovnika pl. Kovesza in generala grofa Bothmerja in se nato vrnil. Vojni svet pri carju. Budimpešta, 21. septembra. Iz Sofije se javlja: Uspehi v Dobrudži so povzročili, da je sklical ruski car vojni svet, katerega se je udeležil tudi general Ivanov. Rumune so zastopali trije generali, ki so zahtevali, naj Rusija, kakor je pogojeno, pošlje v Dobrudžo tako veliko armado, da bo lahko vrgla sovražnika. General Ivanov je rekel, da bi bilo nevarno, če bi večje sile odtegnili ruski bojni črti, ker brez nevarnosti ni mogoče oslabiti ruskih črt. Palače diplomatskih zastopov v Petrogradu. Stockholm, 21. septembra. Iz Pctro-grada se javlja Gučkov jc predlagal vladi, naj veleooslaniške palače Avstrije, Nemčije in Turčije irpremene v bolnišnico. Dragin; sili izgredi v Moskvi. Stockholm, 21 septembra. V Moskvi je bilo veliko draginjskih izgredov. Peki i rddi pomanjkanja drv niso dobro prcpokli kruha, ki jc začel za to gnili. V severnih ; predmestjih ic množica oplenila 11 pekafij- m pri Florini. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 21. septembra. Veliki glavni stan: Pri uspešnih bolgarskih napad'h pri Florini so imeli Francozi znatne izgube. Bolgarsko konjeništvo je napadlo in razkropilo vzhodno od mesta sovražno pehoto, ki se je umikala. Ujeli smo veliko sovražnikov in zaplenili nekaj strojnih pušk. Ob Kaimakcalanu in ob Moglenski bojni črti smo odbili več srbskih napadov. Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff. • * * V razbremenilni Sarrailovi ofenzivi, so bili tudi predvčerajšnjim Srbi in Francozi večkrat občutljivo premagani. * * * Genf, 21. septembra. »Lvoner Nouvel-liste javlja: Poročilo o zasedbi Florine po zaveznikih je bilo prenagljeno. Iz Bitolja došla bolgarska ojačenja so posegla v bitko, ki se skrajno krvavo bije dalje. Zavezniki so morali blizu mesta ustaviti napredovanje, ker je streljalo e kril na nje sovražno topništvo. Srbi, ki se vojskujejo na levem krilu, ne morejo napredovati, ker bi sicer izgubili stik s Francozi; tudi svet jih ovira. Železnic ne morejo rabiti, ker so Bolgari razstrelili vse mostove; le s težavo preskrbujejo vojake z živežem. Amsterdam, 21. septembra. Iz Soluna se javlja: Napredovanje Srbov se je ustavilo. O Florini nntinčnc podrobnr^ti niso znane. Bern, 21. septembra. (Kor. ur.) »Petit Parisien« poroča iz Soluna, da natančne podrobnosti o bojih pri Florini ni60 znane ker sta brzojav in telefon radi zelo hudi! viharjev motena. №91 Bon Bolgarov. BOLGARSKO URADNO POROČILO, Soiija, 21. septembra. Uradno: Včeraj 20. t. m. se položaj bolgarskih Čet v Lerinu (Florina) ni izpremenil; na višini Kaimakcalan je bilo primeroma mirno. Izjalovil se je ruski napad na višino 1279 severno od kraja Armenik. Sovražni bataljoni so bili v neredu vrženi. V dolini Mo-glenica in na obeh bregovih Vardarja slaboten topovski ogenj. V dolini Strume in ob egejski obali je mirno. Boli mM lets cev. Odbiti napad pri Varni. — Nemški napad na Konštanco. Berlin, 21. septembra. Wolff javlja: Nemška pomorska letala so napadla uspešno z bombami 20. septembra zjutraj dve ruski ladji matici letal, ki sta nameravali v spremstvu ene križarke in več ru-šilcev privesti letala za napade na bolgarsko obal pri Varni, Sovražne pomorske sile so se morale hitro umakniti; zasledovala so jih naša morska letala, ki so pozneje napadla z uspehom sovražne transportne parnike v Konštanei in metala bombe na železniško progo v severni Dobrudži. Vsa letala so se vrnila nepoškodovana, dasi so jih trajno obstreljevali. Zmede oo Grškem. Vedno jasnejše postaja, da je nezaslišani pritisk entente na malo grško državo ustvaril nevarnost, da izbruhne ondi popolna anarhija. Novo ministrstvo Kalogero-pulos označuje četverosporazumno časopisje kot Nemčiji prijazno, čeravno je izjavilo, da soglaša z iziavami prejšnjega ententi naklonjenega Zaimisovega ministrstva, ki jc bilo pritrdilo z blokado izsiljenim privolitvam Grške. Ententino časopisje ne zahteva sedaj že nič manj, nego da se internira grška kraljeva družina. Oficielno .Anglija in n'eni zavezniki vsekakor še ne gredo tako daleč. Zahtevajo pa od novega grškega ministrstva, da ni strankino, marveč zgolj poslovno ministrstvo. Tajna misel ori tem je gotovo ta, da bi v danem tre-notku Venizelos vzel vajeti v roke. Ta razvoj se v Solunu in na otokih kjer je angleško brodovje absoluten gospodar, naravnost pospešuje; revolucionarni komiteji na doccla neopravičen način pripravljajo vpoklic grških rezervistov, ki imajo vstopili neposredno v službo ententino. vojske pri Solunu. Važno grško pristanišče Patras so zasedli Italijani. Kako so more seda i še govoriti o nedotakljivi suve.reni-teti Grške in grškega kralja v gotovih ozemljih grške države. Sodaj sc vidi, koliko jo bilo vredno zagotavljanje ententinih drŽav, da so Anglija, Francija in Rusija zasedle dole grškega ozemlja temeljem do-tične pogodbo lo kot »varstvene velesile«. Kaj spada po tej pogodbi tudi Italija med -varuhinje« Grško? Dejstvo, da so italijansko čete zasedlo Patras, izpodbija vso di-plomatično obrano, ki jo jo bil svojčas v dumi postavil Salonov v opravičilo nasilja na Grškem. Postopanje nasproti Grški nai-leošo kaže, kako velika jo hinavš&na Anglijo, ko zatrjuje, da so hovi za nedotakljivost mednarodnega prava proti »barbarskim osrednjim velesilam«, dočim sama na naibrulalnoišt пл«Чп tepla pravice malih J v;-a v. Anarhija ki jo je v mednarodnem pravu uvedla entonta, ji pa no bo prinesle r.'-ečc, nc na G, • Uem. no dnusje. Venizelos tolaži Paslća. Pasić, ki je šel h kralju Petru v Chalkis, se je ustavil v Atenah, kjer se je sešel z Venizelosom, ki ga je Čakal ua stopnji-cah, ga objel in poljubil. Velika množica je gledala to demonstracijo. Venizelos jc tolažil Pasiča, češ, da bo Srbija skoro dobila svoje pokrajine nazaj, da do povečana in ojačena izJla iz sedanje izkušnje, česar žalibog ne more reči o Grški, katere usoda je negotova. Grški kralj. Berlin, 20, septembra. »/Lokalanzeiger poroča: 1. septembra je grSki kralj na gradu Tatoi sprejel dopisnika /.Associated Press« kateremu je rekel; Grška se hoče pridružiti zaveznikom, kakor hitro bo v tem spoznala svojo gotovo korist. Doslej pa to že ni zagotovljeno. Prodiranje Bolgarov in rumunska vojna sta dva nova faktorja, katera je treba poučiti, da sc določi končno staliSče Grške. Bila je ura, ko jc treba poslušati glas grške duše, da sc odloči o bodočnosti grškega plemena. Pomnožitev posadke v Atenah, Grški kralj je zaukazal posadko v Atenah pomnožiti za tri bataljone, ki so bili prej v Naupliji in Missolonghi. Grška г entento? Ženeva, 21, septembra. *Echo de Pariš« poroča iz Londona: Ententa hoče nrisi-liti grško vlado, da odloži svoj političen značaj. Položaj je tako delikaten, da ga bo treba rešiti v nekaj dneh. »Petit Parisien« poroča: Macedonski odbor kliče rezerviste letnikov 1909. do 1912. in mobilizira letnik 1915. London, 20. septembra. Reuter poroča, da so kralj in ministri v načelu zato, da opustijo nevtralnost, ker jih je zelo vznevoljilo nemško stališče glede Kavale. Govorijo že celo o ultimatu. >-Frankf. Ztg.« opozarja na vir, ki je že večkrat lagal. Beselj, 21. septembra. »Secolo« poroča, da ima polkovnik Christopulos 20.000 mož. General Sarrail jim je odloČil za bojišče odsek pri Strumi. Rusija in Gr&ka. London, 20.septembra. (K. u.) »Daily Mail« izve iz Aten: Ruska vlada je sporočila svojemu atenskemu poslaniku, da ni interesirana pri Grški. smska skupščina. S Krfa se preko Curiha poroča: Dosedanja seja srbske skupščine, ki se je zbrala 8. septembra pod predsedstvom Nikoliča, je bila zelo viharna in je pokazala sliko nezadovoljnosti srbskih poslancev nasproti Pasiču. Predsednik se je v svojem otvoritvenem govoru spominjal žrtev Srbije za skupno 6tvar. Premagovalce Srbije je ostro napadal in rekel, da upa na osvoboditev Srbije. V bodočih treh sejah je poročal Pašič o dogodkih po Mackensenovi ofenzivi, Pasič je posebno naglašal, da je izostala pomoč zaveznikov iz Soluna, Pasiča so večkrat prekinili z burnimi medklici. Neki poslanec je klical: tO teh stvareh rajši molčite! Tega ne morete braniti!« Pred odločitvijo on Sommi. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 21, septembra. Veliki glavni Stan: Bojna skupina kraljeviča R u p r e t a. Severno od Somme pri Courcellettes neprestani boji z ročnimi granatami. Odbili smo sovražne delne napade pri Flersu zahodno od Loesboefa in severno od Com-blesa. Južnozahodno od Rancourta in v Bouchavesnesu po naših četah z naskokom vseto zemljo, smo po ljotem boju zopet izgubili Južno od Rancourta smo držali osvojene jarke. Bojna črte nemškega cesar- ) e v i č a. Pri pomnoženem topovskem ognju smo odbili napade v odaeku Thkumoct— Flery. Prvi generalni kvartirij mojster pl. LudendorH. Amsterdam, 21. septembra. ^Het Ni-euws van den Dag« piše: Nemški protinapadi na Francoskem dokazujejo. da napad pri Somme ni zjasnil Francozom položaia. Prebitje med Comblesom in Clcrv remške bojne črte ni zmajalo, česar tudi nismo pričakovali, ker se je bil boj na pretesnem prostoru, dobili so tudi le malo. Lugano, 21. septembra. ?Corriere del-la sera poroča iz Pariza: Bitka pri Som-nc se bo morebiti odločila bodoči teden. Topo« tako delujejo, da močnejše sploh nc morejo več. čc sc zdaj nc bo odločilo tam. sc sploh vojska nc bo odločila ns zahodu b se bodo morali zavezniki odločiti drugod. Nova francoska armada ob Sotr.tnL Battl, 20 septembra. Bflsler Nich-richtcn* poročajo po londonskem * Times*, da je nastopila ravnokar na desnem krilu generala Foch nova francoska armada. Polkovnik Repington piše v »/Times«, da odločitev mora in bo tudi padla še letos na zahodnem bojišču. Novi načelnik francoskega generalnega štaba. Pariz, 21. septembra. (K. ur.) :,Agencc Havas«: Divizijslci general Duport jc bil imenovan mesto generala Grazianija za načelnika generalnega štaba armade. Ge-nezal Graziani je bil na svojo prošnjo od tega mesta odslovljen in imenovan ob tej priliki za komanderja častne legije. Načelnik generalnega štaba armade je bil dve leti. Ponivcrbe v angleškem vojnem min'str-stvu. 22. septembra. Vsi angleški listi poročajo o poneverbi v angleškem vojnem ministrstvu, vsled katere sta bila radi poneverbe obsojena dva višja uradnika. Angleži povečajo armado. London, 19. septembra. »Daily Mail« zahteva, naj se poveča angleška armada vsaj za en milijon mož. List pravi, da so francoske izgube štirikrat večje kot angleške in da Anglija ni še mobilizirala vseh mož od 17. do 48. leta, kar je Francija že storila. Angleži jezni na Holandsko. Angleško časopisje zahteva, naj angleško brodovje takoj priplovc pred holandsko obrežje in tako kot Grški pokaže angleško moč Holandski, ker je dovolila Nemcem iti skozi okraj Maestrich, Izgube Angležev. London, 21. septembra. (Kor. ur.) Seznami izgub od 19. do 20. t. m. obsegajo imena 214 častnikov (64 jih je padlo) in 3051 mož (25 jih je padlo) in 3280 mož. B^vne novice, -j- iova družba. V ponedeljek, dne 25, t. m. ob pol šestih popoldne se bo v Katoliški tiskarni I., vršila odborova seja Leonove družbe. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. Za sklicanje državnega zbora so se izrekli nemški krščanski socialci pod pogojem, da se z novim poslovnikom zagotovi mirno delo. Iz poročila je razvidno, da so to že davno zahtevali, pa ni kazalo tega praviti. Češki katoliško narodni poslanci so se izrekli za kratko zasedanje državnega zbora in delegacij. Dr. Hruban in Šramek sta imela daljši razgovor z grofom Stiirgkhom. J- Andrassy na Dunaju. Prišel je grof Julij Andrassyi na razgovor s političnimi krogi. Temu potovanju pripisujejo velik pomen. Avstrijski in nemški državni poslanci imajo političen razgovor v soboto v Solnogradu. »Vossische Zeitung« pove, da se večkrat shajajo v Berlinu in Solnogradu. Cerkvenodržavno tajništvo. »Gra-zer Volksblatt« poroča, da so vse govorice o izpremembi v cerkvenem državnem tajništvu in zasedenju nunciature v Monakovem in na Dunaju le prazna ugibanje. -j- Državna konferenca nemških socialistov se je začela v državnem zboru v Berlinu. Udeležujejo se je, vsi državni poslanci in nad 200 zastopnikov volivnih okrajev. Posvetovanja so tajna, 4- Bosanski proračun izkazuje rednih izdatkov 113,659.2S3 K, izrednih pa 5,514.229 K. Redni dohodki so preraču-nieni na 118,191.602 K, izredni na 405.000 K: prebitek znaša 23.090 K. — Рогокп:кап!е drob:ža in dvekron-ski barkovci. Doslej še ni ministrstvo določilo, kako nai se c-dcomore poro?nikanju drobiža. Dvekronski bankovec lahko raz-tržeš na dva ali štiri enake dele, toda nihče ni dolžan iemati tak denar v koščkih, pač pa iih soreime tudi ljubljanska podružnica avstroogrske banke. — Zaslugam čsst Gdč. Minka Odla-sck. učiteljica v Kamniku, je lansko jesen, poleg svoega šolskega posla, oskrbovala vkuhavanc izdatne množine sadja, malin in raznih irfod za vojake-ranjence v petih holnišr:oah. Tc dni je bila od nadvojvode Frana Salvatorja odlikovana s srebrno svetinjo Rdečega križa z vojno dckoracijo. — Smrtna kcisa. Umrl jc v Mariboru zdravnik dr. Lconidss Chandras. — Umrl ie v Vavti vasi 14. sert. 7S letni očka Matija K u 1 o v c c. ccc £ Ivana Kulovec. Pokojnik je bil ecen n^cč .h b najbolj postavnih mož v župniji, kakršnih tedanji rod ne pozna več. — Urrrla jc v soboto 16. sept. popoldne ca Gor. Težki vodi, žuo-m c Stonife, Luriia F r a n c c 1 i v visoki starosti 00 let. Рекгјшса 1C bila svojca s kuharica največ > hir.nifcčih na Notranjskem. — Umrl ie v W c m; ( Karol vitez H i 11 m a v c r, r.adrerident c. kr. drž. železnic. NamSe cene ia ^žifalirc o trgovinski minister co'cčil i? Vole; >• o-.-V.-c ovoj 100 ikailjic 4 90 K 10 šsatljjc 62 v in . ena Primorske novice. Za deželnega gozdarskega nadzornika na Primorskem je imenovan gozdarski svetnik Alojzij Corgnolan. Iz goriške fronte nam pišejo: Na vse načine si Lah te dni prizadeva, da bi prodrl; zdi ec pa, da ponehava. Mirenski Grad je v razvalinah, a tudi vas (Miren) sama in druge — kol Renče — niso na. boljšem. Sv. Gabrijel jih je včeraj (16. t. m.) prejemal vseh vrst; človek bi mislil, da ni nobene žive duše več v jarkih, a zvečer sc prikazujejo svetilne rakete, kor nam dokazuje, da se še gibljejo naši. Pri nas jc ljudstvo mirno in se nič ne boji. Prileta le do Otave — naprej ne. Kadar obstreljujejo zrakoplove, pa ni varno stali zunaj. Predvčerajšnjim so naši obstreljevali Lahe; en lonec naSega šrapnela je pri cerkveniku padel na streho, jo prodrl, prevrtal tudi dvojni leseni slrop in padci na strop v sobi, na katerem je malo časa poprej sedel nek častnik. Tu-li slučaj! I cgar v Trstu. Ker je nevurnost, da se v Trstu radi pomanjkanja z-lrave pitne vode, legar še bolj razširi, sc jc 20, t. m. sešla na posvetovanje tržaška zdravstvena komisija. Odobrili so vse dosedanje oblastvene varnostne odredbe, ki sc bodo najstrožje izvedbe. V bolnišnici so pomnožili na oddelku za nalezljive bolezni število po-»telj na 200. Zaplerrbo ргетпеУезјч odredilo tržaško deželno sooi ^г IL iku 7al-marin, roj. leta 1S61. v Trilu in tie Diiiloi- škatljica 6 vin. »Mikado« 7.85 K, 10 škat-ljic 84 vin, 1 škatljica 10 vin. Žveplane vžigalice 5,95 K. 10 kosov 64 vin, ena škatljica 7 vin. Vsakemu se mora dati na zahtevo 10 ćkatljic. • — O Slovencih v Ameriki, France Knez v Jolietu je postal rezervni pomožni ravnatelj drž. kaznilnice, — Novo društveno zastavo jc razvilo društvo tv. Družine v La Sulic II). — V Clevelandu jc bila po nesreči ustreljena Anica Žlindra, Fcrcka. V Zatičlni se je poročil dno U. t. m. g. Avgust B r o j c, poštni uradnik v Novem mostu, г gospodično Fran-čiško R o g 1 ič. — Tatvina. \z gorenjega Logatca se nam poroča, da se tam dan na dan množc tatvine. V noči od nedelje na ponedeljek jc zmanjkulo nekemu posestniku koza iz hleva. Drugo jutro se je posestniku posrečilo, da je na'";el zaklano kozo v nekem skritem kraju. Poizvedovanja po njem so ostala doslej brezuspešna. V ravno isti noči so neznani uzmoviči kradli vino iz neke kleti. Potem ko so se tako napili in vzeli s seboj toliko pijače, da bodo lahko svojo žejo pogasili, so jo odkurili neznano karo. Plzensko pivo podražili za 50 odstotkov, >/Frankfurter Zeitung« poroča, da so kartcliranc plzenske pivovarne zvišale ceno pivu za 30 mark pri hektolitru, to jc za 50 odstotkov. — Avstrijske vlržinke se prodajajo sedaj v Monakovem po 16 lenigov. Pisemski poštni promet v Grčijo jc do nadaljnjih odredb ustavljen. Take pošiljke se vrnejo odpošiljatelju. Državna ko: fsrenca semSkU socialn li (ienkraiov. Berlin, 21. septembra. (K. u.; Na državni konferenci je predsednik Ebert povdarjal, da ima konferenca namen služiti enotnosti stranke, ji zagotoviti akcijsko svobodo in ji za bodočnost da»i ravno smer. V imenu 100 poslancev in delegatov je Ledebur kritiziral sestavo konference; udeležujejo sc jo le zato, da lahko povejo svoje mnenje. Tudi skupina »internacijonala« je podala enako izjavo in obenem odklonila udeležbo pri stvarnem glasovanju. O politiki stranke je poročal Scheidemann, da je z sedem osminsko večino sklenjena privolitev stranke za vojne kredite odgovarjala razpoloženju ljudstva, ki se je takrat popolnoma zavedalo ruske nevarnosti. Danes pa vidi opozicija, da Nemčiji ne grozi manjša nevarnost. Ni nobenega znamenja, da bi tudi francoski in angleški socialisti odklonili vojne kredite, če bi to sedaj storili nemški socialisti. Govoričenje o socialistični vladni politiki ni nič drugega, kakor da vlada informira tudi socialno demokratično stranko in da je tako odpravljeno izjemno stanje. Sklepi mednarodnih kongresov, cla morajo socialno demokratično stranke dati na kar najbolj nagli konec vojne, velja za vse socialno demokratične stranke. Pa naša tozadevna, stremljenja zadenejo vedno na ostro odklonilno stališče ua drugi strani. Govornik konča s trdnim zaupanjem, da bodo nemški delavci končno sami zahtevali, da se nemška socialna demokracija enotno in z vso močjo loti bodočih in nepregledno velikih nalog. nemu, trgovcu, proti njegovi žoni Mariji roj, Lazzarovlch in njunim otrokom Ferru-ciu, Adolfu, Gvidu in Luciji, ker so osumljeni zločina proti varnosti države; dalje proti. Adalberiu Hyllia, roj. leta 1893, na Čefikem, tovarniškemu delavcu, sedaj vojaku v 35. pp,, Milanu Urošu, roj. 1, 1896. v Kninu in tje pristojnemu, pravoslavnemu kmetu, črnovojniku 64. pp., Dragomiru Kraljevič, roj. in pristojnemu v Pučišče, okraj Supetar, posestniku, črnovojniku 64. pp., ker so osumljeni ubega k sovražniku; končno proti latifundistu in notarskemu kandidatu Iginiju Klancig, roj. leta 1876, v S. Vito a! Torre, okraj Tržič (Monfalcone), ker je osumljen vohunstva, Lliijaiiske nov ce. lj Preskrba s krompirjem. Deževno vreme zadnjih dni je popolnoma onemogočilo kopanje in dovoz krompirja. Čim se vreme obrne r.a bolje, jc pričakovati večjih in izdatnejših pošiljatev. Do ledaj ni drugega pripomočka kot potrpljenje, ali pa nuj si stranke krompir same preskrbe. Vsakdo namreč sme pripeljati v mesto krompir po žclezuici do 100 kg brez transportnega dovoljenja, v množinah čez 100 kg pa s transportnim dovoljenjem c. kr. okrajnega glavarstva. Dovoz krompirja v Ljubljano po cesti pa jc dovoljen v poljubni množini in to brez vsakega transportnega dovoljenja. Umljivo je, cla sme posestnik lc oni krompir prepeljati in prodati, ki ni pod uradno zaporo. Maksimalna ccna za krompir znaša za 100 kg 9 K oziroma za 1 kg 12 vin. lj Naznanitev zalog krompirja. Vsi oni posestniki, ki pridelujejo krompir na poljedelski način (vrti so izvzeti), se opozarjajo, da je naznaniti to zalogo mestnemu magistratu najkasneje tekom 8 dni po iz-kopanju. Vsakomur je bila žc dostavljena za naznanilo potrebna tiskovina, katero je natančno in vestno izpolnjeno oddati mestnemu tržnemu uradu, Mestni trg 27, pritličje na desno. lj Prodaja pšeničnega zdroba In žitne kave za otroke. Drugi teden začne vojna prodajalna v Gosposki ulici oddajati pftenični zdrob in žitno kavo za otroke. Zdroba so bo dalo za vsakega otroka na mesec po 1 kg in sicer na krušne karte, žitne kave pa V. kg. Prodajalo se bo po sledečem razporedu: V ponedeljek 25. t. m. dopoldne stranke s črkami A do Be; popoldne Bi do konca B. V torek 26. t. m. dopoldne C in C, popoldne D. V sredo 27. t. m. dopoldne E fn F, popoldne G. V četrtek 28. t. m. dopoldne II in I, popoldne J. V petek 29. t. m. dopoldne K do Kop., popoldne Kor do konca K. V soboto 30. t. m. dopoldne L, popoldne .M. V ponedeljek 2. oktobra dopoldne N, popoldne O. V torek 3. oktobra dopold. V du Pod., popoldne Pog do konca P. V sredo„4. oktobra dopoldne R do Hi, popoldne Ro do konca R. V četrtek 5. oktobra dopoldne S do Si, popoldne Sk do konca S. V petek 6. oktobra dopoldne ft, popoldne T. V soboto 7. oktobra dopoldne V, popoldne U in W. V ponedeljek 9. okt. dopold. Z, pop. Z. V torek 10. in sredo 11. oktobra pridejo na vrsto vsi listi, ki so zamudili zgorajSnje dni. lj Maksimslne cene za zelje v ljubljanski okolici. C. kr. okrajno glavarstvo v Ljubljani je določilo sledeče najvišje ccnc: za 100 kg svežega zelja v glavah 15 kron, za 1 kg svežega zelja v glavah 16 vin. in za 1 kg kislega zelja 30 vin. Prestopki sc najstrožje kaznujejo. lj Nenadoma je »mrl v Pulju računski podčastnik Ludovik .lord a n i/. Ljubljane. Spoštovani rodbini naše iskreno soŽaljc! lj Umrli so v Ljubljani: Gjuro Dictricli, enoletni prostovoljec četovodja. — Karel Skanjar, pešcc. — Matija Tomšič, posestnikov sin, 12 ur. — Fran Šuštar, rcjcnec, 21 mesecev. — Josip Strnar, posestnikov sin, 13 let, — Avgust Mlakar, sobni slikar, 44 let, — Maks Kramar, delavčev sin, 13 let. — Paulo Guidi, laški poročnik, vojni ujetnik. — Angelo Grodamni, laški pešec, vojni ujetnik. — Giovanni Corlina, lašk« grenadir, vojni ujetnik. I j Ničmanovo ustanovo letnih 120 K razpisuje vlada. Pravico imajo revne posten« vdove ljubljanskih meščanov iz šentjakobske farc. Razpis jc nabit na magistratu. lj Tatinska trcjica. Železniški dclavci 29!ctni Ivun Valič iz Skrilj, 43letni Valentin Juren iz Trsta in 33letni Jožef Perčič i/, Sežane so clnc 14. t, m, pokradli gostil-niearki Margareti Burger v Loki pri Mengšu 15 kg špeha in drugih stvari, Gostilni-čarka jc nanravila ovadbo, nakar so vse tri aretovali. O pri'iki hišne preiskave so našli mnogo ukradenih stvari. Policija jc sedaj dognala, da sc jc navedena trojica pečala z nedovoljenim nakupovanjem živil in jih kot prti ji-go spravljala po železnici v Trst. Ttiko so odpeljali iz dežele za več tisoč fižo'a: 12 vreč fižol« je policija zaplenila. Razen tega je Perčič osumljen, da je pcncveril branjevki Jakoblni Sever 1000 K, Ivani Svara pa 300 K. Nevarno trojico so izročili deželnemu sodišču. Vojska z nalilo. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 21. septembra. Uradno: Nobenih večjih bojev. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml, XXX Na primorski bojni črti 20. t. m. sovražnik včeraj ni podvzel nobene akcije enotnega značaja; a ojačuje svojo napadalno skupino in močno obstreljuje naše postojanke. Laška uradno poročilo. 19. septembra. Včeraj je delovalo v prvi vrsti topništvo; sovražnik je obstreljeval posebno naše postojanke na Zugna (dolina Lagarina) in vzhodno od potoka Maso v Suganski dolini. Dognali smo, da se je posluževal sovražnik granat z dušljivim plinom, a učinek smo preprečili. Naši topničarji so obstreljevali sovražne postojanke se-vernovzhodno od Cauriola (Fleims dolina), v Travenanges (Boite dolina), zadeli smo večkrat železniško progo pri Valle (planota pri Asiago), kjer smo odbili napadalni poizkus, dalje v dolini Travenanzes, kjer je naš mali oddelek osvojil z naskokom sovražno kritje in zaplenil en metalec min, orožje in strelivo. Na Krasu smo odbili ponoči na 18. t. m. ljut napad na naše nove postojanke na koti 1-44 (severnovzhod-no od Tržiča. Podnevi so utrjevale načete črte, ki so jih bile dosegle. Na celi bojni črti od reke Vipave do morja se je živahno nadaljeval topovski dvoboj. V dolini Vanci je metal sovražni letalec bombe na bolnišnico Rdečega križa, če tudi je bila določno označena kot taka. Izjalovljeni načrti Cadorna. Geni, 21 septembra, »Eclair« piše: Cadornova ofenziva je zdaj končana. Kljub najljutejšim naporom Italijanov je ostala strategična glavna črta na Krasu nedotaknjena. 20. september v Rimu. Lugano, 21. septembra. (Kor. ur.) Narodno slavlje o zavzetju Rima se je včeraj slavilo kot običajno, seveda radi vojske nekoliko omejeno. Govore in izprevode so prirejali šolski mladeži, društvom in vojakom: odkrili so tudi več spominskih plošč Battistiju. Na vrzeli rimskega zidu je pre-čital rimski župan kraljev odgovor na običajno poklonilno brzojavko. Kralj je v brzojavki izvajal: Na tleh, kjer se italijanski vojaki ojačeni po zaupanju in velikodušnosti naroda vojskujejo za oprostitev z varnim predčuvstvom bodočnosti, ki bo prinesla domovini nove pridobitve duha in dela, pa bodo pospeševale svobodomiselne naprave in dobrodejna socialna skupnost, Italija proti papežu, Lugano, 20. septembra. V svojem manifestu o priliki narodnega slavlja pravijo milanski demokrati zelo ostro, da naj papež razume, da je končno pokopana vsaka misel na svetno moč Vatikana. Rimsko vprašanje je rešeno enkrat za zmiraj. Strah pred Giolittijem. Curih, 21. septembra. »Popolo d' ftalia«, katerega agenti nadzorujejo vsaki korak nekdanjega ministrskega predsednika Giolittija, trdi, da načeluje zdaj Giolitti zaroti, ki računa, da bo padel Bisolatti in ki hoče zabraniti, da bi se Salanclra zopet vrnil. Giolitti in njegovi pristaši so se v Turinu že večkrat sestali. List izjavlja, da se Giolitti ne bo mogel nikdar več polastiti inoči, a očividno računa na to, da so v Italiji mogoče tudi najbolj neverojetne stvari. Za mir Italije. Lugano, 21. septembra. Cenzura je popolnoma zatrla v »Avantiju« članek miroljubnega francoskega poslanca Brizova. Švedska se mravlja. Stockholm, 21. septembra. (Kor. ur.) Tajni odsek švedske zbornice je sklican k seji, ki se bo vršila takoj, kakor hitro se vrnejo ministri iz Kristijanije. Konferenca severii mislrov. Eodanj, 20. septembra. (K. u.) »Af-ton Tidingcn« pravi o ministr. konferenci, da ima tri naloge: ohraniti nevtralnost, možnost posredovanja za mir in skupne vplivne udeležbe pri bodoči mirovni konferenci. List pravi, cla jo treba poskušati za mir, kajti katastrofa na eni točki nam ravno tako naglo prinese mir ali pa vojno. Nevtralci morajo bit.i pripravljeni, cla ne bodo vojnih stroškov plačevali več ali manj oni sami. Razno poročila. n