St. 23. V Maribora, vtorek *27. februarja. Y. tečaj. 1872. SLOVENSKI NAROD Iahaia trikrat na teden, vtorek. četrtek in soboto, ter veijapo poitl prejemati, aii v Mariboru s pobijanjem na mnn, aa celo leto 10 jfold.. -/a pol lota 5 . febr. (Izv. dop.) (Odbor z a ]> odpor o stradaj oči h), kterega oklic je v vašem listu razglašen bil, naznanjal je deželni vladi, da se je konstituiral vsled oklica c. k. deželnega predsednika iu da ima namen, dobrovoljne darove za stradajoče nabirati ter nabrane oddati deželnemu odboru. Na to slovenski pisano naznanilo dobil je odbor 24. t.. m. ta-lc nemški odlok : „Ker se v pismu od 24. feb. t. 1. imenovani gospodje kot samostalni odbor za podporo strada-joeih (Notlistauds- Aktions- (Jomite) deželnega odbora vedejo, kar ni dopuščeno, ker po najvišjem sklepu od 14. sept. l*f>2 se milosrčni darovi le po dovoljenji deželne vlade (za kronovinc), okrajnega glavarstva (za okraj) smejo pobirati, ktero dovoljenje se ni uiti poprosilo uiti dalo; moj oklic od 27. jan. t. 1. pa, na kteri se opira vloga, nikakor ne reprezentuje enako dovoljenje, temuč razločno pove, da se puli darovi pri deželnem predsedništvu, pri magistratu v Ljubljani, pri uredništvu „Laibacber Zeitung", pri okrajnih glavarstvih iu povsod pri župnijah smejo zalagati: moram odboru za podporo stradajočili, ki se je bil 19. febr. 1872 v Ljubljani konstituiral, dalnje delo v a 11 j e v n a z n a n j e n c m s m i s 111 p r e-p o v e d a t i. To naznanjam g. dr. J. lilciveisu In tovarišem. Deželni predsednik. Vsled tega dopisa imajo gospodje, ki so se mislili kot odbor konstituirati v poudelek sejo, da Sklenejo, kako se obnašati nasproti tej prepovedi. Kdo se, ne spominja postopanja inagjurske, vlade nasproti hrvatskemu narodnemu komitet-u za podporo revnih po Hrvatskoj in Slavonskoj. Zakaj bi mi Cislajtunci ua boljšem bili prem našim translejtanskiin slovanskim bratom? :ls) ■z GrOi*lfckefffl, 2■>■ februjara.[Izv. dop.] (Odmev u a 5 Une k vašega 21. lista „Slov. Nar." od 22. t. m.) Pravična jeza in-nulceiea mora slehernega rodoljuba politi, ko je ves osup neti brati moral, da smo tudi mi v državnem zboru po Cernetu »zastopani" goriški s h. venci v njem dobili svojega Kljuna! Neverjetno, žaliln resnično! O Cerne, Ceme črna ti pamet! Tako mora tu-di sleherni nesebični goriški rodoljub izdihnoti. Mar si šel res zarad tega na Dunaj. da po* itiagaš ustavovernemu ministerstva Slovanstvo os zid pritiskati in z nogami njih pravice teptati in v svojo mošnjo vsak dan desetak vtikati ? Pa V88 njegovo ravnanje se mi ae dozdeva Se toliko ču duo, ako ne spomnim na to, kar je on na eežan skem taboru, ko je govoril dotični govornik (g. Ravnik) o živi neobhodni potrebi „zjedinjene Slovence," proti nekemu rodoljubu izustiti blago volil: „da to se pravi le prazno slamo mlatiti, da vlada je ne bode nikdar dovolila iu da je tudi *) Znano je, da B8 enaki hrvatski narodni odbor pi vladni ncdovolitvi ni razs-l, temuč nabira darove dalje ter bodo nahrani denarstradajočim „na nedoločen čas' in brea obresti pogojeval, Tako bodo svoj namen ipak doaegeli Ali se ne bi pri nas- nn isti način birokratom dal nos saviti ¥ Uredu ravno potreba ni!" itd. Je li mogoče, da nas mora< tako Sloveče v drž. zboru zastopati, ktero je' izrecno proti 1. točki našega programa, iu ktere* mn je vse drugo pri srcu samo .Slovenstvo ne ? Nikdar ne! SIcer pa ne dvomim, daje le prav mala klika na Goriškem, kterib glave bi se dale na prstih ene roke sešteti, njegovega mnenja in mnenja izdajalca ,.Domovine" kot onega dopisima .,ki poštene goriške Slovence in njih „Sočo," (družtvo in njegovo glasilo) v nekem slovenskem listu vedno grdi. Prav je tudi, da ,,Slov. Nar", v tistem članku nas goriške Slovence, v ,,obrambo proti temu izdajalcu naše slovanske krvi," pozorne dela1, ter svest sem si, da se bodo goriški Slovenci in njih glasila protia\ takemu zastopanju zava-varovali in mu direktno nezaupnico o prvi priliki poslali. Na noge vrha , .Soča." ter nabrusi uma svitle meče, energično protest uj zoper tako raz* žaljivo in sramotno zastopanje goriških Slovencev, Ikterim že tako brez izdajalcev preti od tujstva, labon.stva in nemčarenja, narodna smrt! O uboga liosna. V obče moramo mi goriški rodoljubi izjaviti, la smo z našim glasilom ,.Sočo" ki je z občnim glasilom Slovenije ,,Slov. Narodom" enega in istega mnenja, prav zadovoljni, iu da studimo take ,,Domovinine" rodoljube, ki serodoljube hliuijo, pa le svoje koristi iščejo, in kadar se taki na zaželeno stopnjo popnejo, zasužnjeni in raztrgani narod po vsem zanemarjajo. Taki so vredni, da jih stigmatiziramo, zazuamovamo v svarilni iz-led vsem drugim. — Pri tej priliki naj tudi omenim, da se je neki gimnazijski učitelj Movavec po rodu, g. K.), kterega je „Soča" lanjsko leto dobro obrisala, nedavno izjavil, da mora vedno nemštvo v Avstriji vladati nad drugimi narodi in sicer zarad poslednjih prusko- nemških zmag na Franeozkem. Uboga slovenska mladina . ktera si onemu nemčurskemu ,,1'rcusscuscnclilterju" v odgOJO in podučevanje izročena. Sicer j»a javim še tudi s srčnim veseljem, da se na Goriškem narodnost čedalje bolj krepča ; v zadnjem času imamo zopet eno novo Čitalnico na Goriškem v zgodovino slov. naroda zabilježiti, in to v tominskib hribih v Pod melon, ktere ustanovljenje se ima neumornemu trudu ondašnjega vrlega narodnega kaplana g. Štefana Krkoča zahvaliti, ('njem tudi, da se nekaj enaeega v goriški okolici v Končali snuje, kjer so to početje đosihmal „lakonske smeti" zavirale. Na noge tedaj vrli Kon-čauei ! Vi pa rodoljubni renski posestniki! bodite mož beseda, kar ste na večer <>. t. m. v gostil ni oi pri „Žigonki" obećali I Gospoda učitelj iu kaplan, oba narodnjaka, vam bodeta pot k temu početju kazala, Zfl kar vam bode inajka Slava, ktero bo-dete na bregovih Bpodnjo Vipave zastopali, na veke hvaležna I lr. i VIJu. 25. febr. I [zv. dop.) V nedeljo na veČer ob Tih napravili so ustavoveroi Celjani odhajajočemu okrajnemu glavarju Sohoenvetter-ju pocestno baklado. Od mitnice na ljubljanski cesti BO prisvetili pred zgracjg okrajnega, glavarstva in spremila jib je mestna godba. Ko so odpeli ue-katere pesmi v slavo veliki Germaniji, oglasil se je Lassnigg, zastopnik usnjarskega „testungsviei-eck-au izsred plamtečik smolenic in zalivali! se g. Scboeuwetter-ju v imenu vseh ustanovernih Celjanov za njegovo postopanje in delovanje, s katerim so kc vseskozi strinjali. Na to se Seliocnvvetter '■."'ijjKaa tako pocestnico, ob enem tudi zato Kor^-totfcaVže ob dohodu v Celje še kot neznanca, i akor je rekel, z največjo navdušenostjo sprejeli in po tem ves čas v najboljem soglasji živeli ž n'im. „Celje, biser v vrsti ustanovernih mest, je dejal, ostane mu vedno v spominu, zagotovil je svojim čestileem, ka hoče, kakor do sedaj tudi v bodočnosti verno držati se svojih načel. Resnica pa pravica (?) je dejal, te mu služite povsodi za vodilo. — Po tacem ostane on še vedno stari zagriznen sovražnik nas Slovencev in naših naprav. Kranjci, lepega gosta dobite k sebi! — Mestna godba, katero so najeli samo v sili, ker jim stotnik ni hotel dati vojaške godbe, cdšla je takoj potem, ko so ustavoverni prijatelji oddali Seboenvvetterju svoj poklon j bila je nekamo na-prošena. Tiho brez godbe so šli bakleniki med katerimi je bilo mirno „Ognja branitcljcv" mnogo delavcev in drugih komaudiranih videti, po mestu na tržišče in po gosposki ulici. Še le tu so se pogubili. — Pač mora težko biti Celjanom, da izgube taeega branilca, a tolažijo se s tem, da dohode zopet moža, ki bode sevsema veren naslednik Sckoemvetter-jev. tistega Frauza, ki je bil a 8\0Jim birokratizmom upihal krvavi punt bokeljski, kjer se je na tisoče ljudi poklalo, na stotine hiš požgalo, - Iz Haloz. (Navzkrižje učilniških zakonov s p o r a b u o s t j o). Posilni učilniški pohod v večib državah živoči koristi hivalstvu in daja priličen pospeh ljudstvu, ktero se ne zmaga pbvse zdrave razsodbe in dovoljne razvidnosti o učilnici iu jeni vzvišeni nalogi; vendar brezpogojno zahtevan telebi včasih na prikazni, ktere se porabim ne morejo zvršiti. Pri nas postavimo vladata dva močna cinika, s kterima je dolžnost razbroj delati, namreč veliko uboštvo in premalo učilniškili prostornosti. §§. popečifoljske naredbe od dne 20. velikega srpna 1870 veleva: „ako je pri dokazanem siromaštvu vzrok, da deea zamaja pohajati učilnico, nedoatatek obleke, dolžna je krajna učilniška oblast za tu skrbeti, da se potrebščinam malioma pomore po ljudeh, kteri so postavno na to obvezani.1' — Prilidno je Čitati take in podobne §§., toda za nas kažejo presneto malo porabuc vrednosti. Otroci na pol goli lazijo po peči iu okoli nje, gospodar ne zmore petič za sol, kruh malokdo polukne na mizo, vrh tega pa ste najmenje dve. moČni tretjini stanovništva do grla v dolgeh, viničnr pa se o neugodnih vremenskih razmerah po pol leta z gladom trga: odkod mu hoče toliko nebo/.: spraviti primerni obleč, vsaj »če često sam nima evetešnje snage: občinska blagajnica se toži inenjkom ali konci praznočoj. Kđe ie fore iskati pomoči? Nasvetovono je bilo okrajnega Šolskega sveta ptujskega očevom, naj bogatejše posestnike BtanujoČe v Ptuju nagovore na milosrdno delo, toda dosle ni bilo opaziti pričakovanega uspeha. Pomoči od nikod, uboStvo ostaja uboštvo. Šolski zakon od dne 4. svečna ukazuje v g. 32., govoreči o kazni roditeljev ne poSiljajoČill Uečiee v šolo, tole: ,. . . ako je dotični k nepremožen, deni *e v zapor od 12 ur do 4 dni." Bode li zapor v tem primerku koristil? bode li kaznjence po prebivSih 4ih dneh v zaporu premožnejši? jeli se po takem obrnejo jegove okolnosti na boljše? Ravno nasprotno, ker potepcl je 4 dni ničesar ne delajoči. Na popravek te nevolje bila bi mogoča pomočnica dežela Za otroke aastopi dolžnost v š .lo hoditi po dokončanem šestem letu (§. 2^ lo končuje se z dovršenim 14im letom 0. 18.) V tem razdobji javlja zapisnik neke šolske občine 480 otrok t na oproščenje ima 1 pravico). Prostornost dveh učil uic seže za 160 učencev; po takem bi treba bilo šest učnih sob: sicer šče snu. težkoj moko dve uredili, in po sedmih letih šče je dolžno okoli G00 fr., kdo pa bi prercdil šest takih postornosti ? kdo bi spravil in odkod učne moči V Tudi pol-duevni pouk ue bi izravnal toliko sesukanib sovojev. In kljubu vsem tem zamotanim in zaozlaniin razmeram itak priganja okrajno šolsko svetovalstvo ptujsko na točno vršitev zakonitih in uaredbenilt prepisov, da si je oziroma na dane podatke povse nemogoča. Da že bi vendar neka izredna svetloba prešinola slaboumnike in zaslepljene strastuike, kteri imajo voditi iu vršiti dotične posle, da ne bi več jezdarili po neuiogoenostih, nego zahtevali, kar je porabu > in pametno. Naposled šče se navaja, ka pri posiluem pohajanji morejo učilnice točno odgovarjati pravi koristi svojega občinstva, a ne strastno zastopati postranskih in narodu kvarnih namenov. Ta učinek krepko deluje, torej ni izpustiti iz očesa: dokler pa se proti temu na debelo in široko, vsaj predrzno in zaničljivo greši, pošastna mora duši uspeh in napredek, a učilništvo si kakor nalašč odvrača iu odbija pravo SVOJO vrednostj ter samo sebe blatom ometa. — Vzgajalnim pravilom nasprotne učne knjige bljuvajo strup, iu so mu isto, kar plavcu na vrat privezan žrnov. Iz <»l*U«lcu. 24. sveč. [Izv. dop.) (Delitev dijaškega podpornega zavoda. — Slovenski dijaki.) Zarad viharnih zborov, ki so se vsako leto pri velitvi v odbor za dijaški podporni zavod ponavljali, vendar brez uspeha, se je misel sprožila, ta zavod deliti, in sicer v zavod nemških in uenemških dijakov. Ta misel je dobila hitro tal tem bolj, ker je senat žugal, da hoče celi zavod pod svojo skrb vzeti ter dijakom vsak npliv na njega odtegniti, če se stranke nemška in nenemške narodnosti brž ne zjedinijo glede nove volitve. — Rcsultat privatnih dogovorov je bil tej misli ugoden. Sklical se je torej naj prej zbor slovanskib in italjanskih dijakov. Ker od ltaljanov nijednoga ni bilo, so Slovani sami po dolgotrajnem debatiranji vsemi proti enemu starčevičjauskemu glasu sklenili zavod deliti ter izvoliti odbor „ad hoc" obstoječega iz treh udov. S tem se ni samo princip enakopravnosti pripoznal, ampak dala se nam je tudi priložnost pokazati, da moremo sami na svojih nogah stati in živeti. Glavnica celega zavoda znaša nekaj čez 1700 fr., polovica torej, ki na nas pade okolo 800 fr. — Delitev tega podpornega zavoda je od tako velike važnosti posebno za nas Slovence, da si skoraj ne moremo razjasniti žalostno prikazen, da se zlasti Slovenci v tako malem številu zborov udeležujejo. Hodi si uzrok tej žalostni prikazni ta ali drugi, toliko je vendar resnice na tem, da nam to nikake časti ne dela: marveč da nam že to spoštovanje kterega smo dozdaj pri Nemcih iu pri senatu imeli, spodkopava. Razumljiva bi se se nam dozdevala ta malomarnost, da ne rečem mlačnost, Če bi bilo treba se potruditi v zbore, v kterih se imajo plesni odbori voliti; ali če se o tako važnih gmotnega stanja dijaka samega se tikajoeih zadevah obravnava in sklepa, se nam ta malomarnost zdi celo nerazumljiva, če ne sramotna in škodljiva. Ali ni to sramota za nas, da od kakih 120 Sloveuccv jih komaj 15—20 k zborom dohaja? pa še med temi so samo stareji. In vendar bi bilo želeti, da bi se v prvi vrsti Slovenci poprijeli se vso energijo tega dela! Mi mislimo, da je dolžnost vsacega pojedi-nega vsaj se svojo uazočnostjo pokazati, da mu je mar deležen postati pravic tak kako tak pičlo odmerjenih. Ali ste mar na duhu in na telesu že tako obilno obdarovani, da ničesar več ne potrebujete"? Kakor si hote postljali. tako bote ležali — sapi-enti sat! Kar v zadnjem dopisu iz Gradca g. dopisnik govori o ..kranjskem aristokratu,u na to odgovarjati ni naša dolžnost: samo toliko nam naj bode dovoljeno opomniti, da je ravno ta ,,kranjski aristokrat" obče priljubljen in obče spoštovan mož In da ima naše popolno zaupanje. V Pregovor: ..mladost — norost" se tam ne prileze. Iz XUK'I*4-I»ll. 24. febr. (Izv. dop.) Z občo nevoljo je nas Hrvate napolnilo videti iu $uti, da so se naši najbližnji bratje, naši sople-meniki in zavezniki Dalmatinci, na čijih poštenost smo toliko držali, kterih smo se toliko veselili, da bodo v pravi slovanski vzajemnosti ze-dinivši se z nami delali proti občim neprijateljem Slovaustva. Zdaj pa vidimo da so se zvezali z najkrutejim smrtnim sovražnikom Slovenstva, s Nemci. Narodna glasila naša, Dalmatincem dn-zdaj zmerom preprijazna, odločno iu brezpogojno pogubujejo dalmatinsko izneverstvo. „Obzor" citira članek organa dalmatinske večine ,.Narodnega Lista", kteri je že pred glasovanjem svoje bralce pripravljal na to, kar pride. Vidi se iz tega članka, da so Dalmatinci taki otročji politikarji, da niti niso preudarili kako daleč bede njih glasovanje seglo. ,.Narodui List" dokazuje, da tapostava prav za prav nema nobenega pomena, dalje da so Dalmatinci samo ..gosti" v rajlisratu, da morejo torej gostovati deuestako ju- kiajine, pozvana sta bila vsled tega na naglem li kralju v Pešto. To je druga brca, ki jo je Va-kanovičeva vlada dobila. Daj bog, da bi mogel v vsakem svojem dopisu novo brco Vakanovičevej vladi navesti. Sploh pa i/, cele vojniške krajine prihajajo taki glasovi, iz kterih se na veliko razburjenost ljudstva soditi more. Naravni zakon je, da na čem večji pririsek cd zgoraj, sledi tem večji odpor od zdolaj. naj huje je pa. če se ta odpor za malo ima. ali celo imenitno igaoruje, in kakor znamenja kažejo, hoče se tudi hrvatska opozicija imenitno ignorirati. Kaj bo iz saborskih volitev o tem se nič iz-Vestnega ue ve. (Juje se pa, da jih Vakanovie ne namerava pred jesenjo razpisati, kar je novi prestop pozitivnega zakona, ki za ukazuje, da se ima po razpustn sabora v roku treh mesecev novi sabor sestati, in to bi bilo 19. aprila! Volitvcua agitacija se je i>a kljubu temu že precej oživela. Zlasti v Siškeni okraji, kjer okrajni sodeč Crukovič, kakor se sam hvali, z železno roko" vlada, ni pri nas v Zagrebu, že hodijo korteši od hiše do hiše. Na čelu magjarouskega volilnega odpora stoji res, kakor je Slov. Kar." že javil, wnj. prcuzviscimst" razban Kaucb. Izid volitev po pokazal, da je Rauchovo ime večje strašilo nego vabilo za inagja-ronske volilcel — Da vlada svojej stranki svojo moč iu eneržijo pokaže, in njej skoz to korajžo dela, zaplenila je predvčera „Obzor" iu „Siid-slavko." Našemu biskupu Mihalnviču se zagrebški zrak tudi nekako nič prav ne dopada. Ze več nazore „Obzor" graja in pobral tednov zadržava se na Ogerskem. Kakor se euje, jutri tako. — Te in meni, da izpnlueujo programa o zedinjenji. Se ostreje pa prime te i n t a k e Dalmatince „Sttdslav Correspondenz," kterajim v svojem dunajskem dopisu resnico v obraz pove, da so storili verolomstvo. izdajalstvo, očita jim, da Lju-biša, Vojnovic itd. hlepe po ..vervaltuugM-at"-sJiili službah, ter da so za to s tacini ..cinizmom" k sovražniku uskočili. Da, tam pa tam vidimo isto prikazen, da bode trebalo ..novih mož," novih političnih šol iu značajev, da pridemo do ediustva, brez kterega smo izgubljeni. Žalostno je samo to, da taka britka izkustva demoralizirajo in nepotreben obup uarejajo. Iz Z.aarr«'l>H. 25. feb. (Izvir, dop.) Ma-gjari hočejo staremu, obnošenemu političnemu ak-sijoinu: „divide et impera" novo veljavnost pridobiti. Spustili so se namreč na to, da Slavonijo od sestrice Hrvatske odcepijo. Iz Slavonije hočejo narediti drugi Erdelj, t. j. oni hočejo slavonske županije, kakor BO po nekem abususu do leta ls4tf. bile, od zagrebške vlade odločiti, ter jih neposredno pod poštansko vlado postaviti. Na ta način nameravajo hrvatski sabor na tisti) stopinjo potisniti, na kterej je do leta ls4s. zagrebško „spiavišče treh županij" stalo. V dosego tega svojega namena poslali so 800*000 gold. stradajočemu ljudstvu v Slavonijo, med tem ko stradajočemu ljudstvu na Hrvatskem niso še ne enega krajcarja poslali. Sicer se pa še ne ve, ali so poslani 800.000 gold. velikodušen dar, ali samo posojilo. Ne da se tajiti, da je v celem obsegu trojedue kraljevine baš v verovitiskej iu požežkej župauiji na Slavonskem narodna stranka razincrno naj slabša j vendar je pa zavednost samostalnosti v Slavoniji še zmerom tolika, da si Slavonci ue bodo dali svojo avtonomijo s 300.000 gold. odkupiti. Zlasti Sijem je skoz in skoz naroden, iu ta gotovo ne bo šel v niagjarsko past. Uradniki belovarske županije, čuvši, da hoče Vakanovie Truskcga odstraniti, so izjavili, da v tem slučaji tudi oni prostovoljno svoje službe položijo. To je v obsegu habsburžke monarhije prvi slučaj uradniškega „štrajka", ter živi dokaz, da uraduištvo neče, kakor se reče: ,.molči pa požigaj !" Vsled Vakauovičevc nakane nasproti Trnskcmu resigniral jc tudi Rozenzweig, kr. poverjenik za razvojničeuje vojniške krajino na svoje poverjen stvo. On in Molliuarv, vrhovni zapovcduik vojniške v tacih okolnostih ne da se misliti ua ue bo več prišel na zagrebško biskupsko stolico sertevati, ampak bo, to se veda. s kislim obrazom „prostovoljno" ua njo reziguoval, mesto nje pa dobil Satmnrsko stolico ua Ogerskem. Poroštva te vesti Vaš dopisnik se ve da ne more prevzeti, zlasti pri denašnjih okolnostih, ko se na StTOS-maierja kot Mihalovičevega naslednika še pomisliti ue more. Vladni oddelni svetovalec Avgust Dutkovič pride kot namestili veliki župan ua Reko. to da ne na predlog Vakauovičcv, ampak na predlog šuhajev. Z Dutkovičem.odide eden naj bolj unia-zauih značajev iz Zagreba. Srečen pot! Iz ■»■•Utf«* 24. febr. (Izv. dop;. Goriški Slovenec (?) Urne iu novi slovanski centralisti Danilo, Ljubiša, itd. niso samo novo postavo volitev z ti silo do zmage z vlekli in „ueiuško" miui-BterstVO podprli, oni so storili nam Slovencem iu Slovanom neizmerno večjo škodo. Oni so vsak federalističen rajhsrat nemogoč storili. Iu kaj to pomeni? — Rilo jih je, iu še so nekteri slovenski politiki, ki so upali da enkrat pridejo Čeli i v državni zbor iu potem imamo večino federalisti. In tajiti se ue da, da bi nam Slovencem samim na korist bilo, ako bi Slovauje v centralnem državnem zastopa imeli večino. Saj uemaino enega deželnega zbora, saj nemarno skupuo slovenskega zgodovinskega prava ! Doseči moremo kaj za boljšo prihodujost zdatnega samo v zvezi s poštenimi Slovani. Ali Cehi ne pojdejo zdaj nikdar v rajhsrat. Vsaj včeraj vsi češki listi, starše in mlajše ua-narodne stranke s ,.Vaterlaudom" vred izpovedajo, da iim je dalo glasovanje našega Crncta iu Dal-inatincev dober nauk, ..dobre naučeni," da v rajlisratu ni nikdar ničesa doseči. „Narodni listv" v obširnem članku razkazujejo, daje pasivna politika bila edino prava za Čehe. Kajti, pravi ta list, mi Cehi ue smemo stopiti z varnih ograj našega prava ua Spolzko „cesto ustave", ker zadnje glasovanje nas prepričuje, da se niti na federalistične zaveznike ue moremo zanašati, ker fti izkušnja uči, da bi u as zastopniki drugih narodov v odločnem treuotku zapustili, ako se jim za našim hrbtom kaka posebna koncesija obljubi. V tem pogledu bode za nas dalmatska železnica naučni in odstrašljiv izgled. Zahvaljujemo se gospodom Ljubišeui in Danilom v imenu češkega državnega prava. — Pod naslovom „vsemogočuost miuisterstva" razpravlja lliegrov „Potrok" isto misel: Ilnhcu\ ait je bil večino dobil v rajhsratii — ker je bil minUter. ravno tako Lasscr. Tajne, zakulisne obljube so storile mogoče miuistersko večino. To se more vedno ponavljati. Zato je zadnja zmaga storila rajhsrat za nas nemogoč za vse bodoče čase. Iz IMimiJtl. 25. febr. | Izv. dop.| Neu-p o g n e n o s t te d e ra I i s t i č n e o p o z i c i j e). V šal o rib ustavoverne svojati še veselja skačejo, da so za dva glasa večino imeli v državnem zboru, ktereinu BO žal i bog- tudi Slovenci pomogli k bitju in žit ju. Rajajo kakor oblnzneli, in v tem ko si za dalnjc zmage naštevajo plane in Crteže, kažejo s prstom po nas in si veseli domišljajo, da je federalistične stranka poražena in pogažena. Temu nasproti moramo mi Slovanje odgovoriti: varate se nemški gospodje. Na vaše veselje bode prišel kmalu pošten ,,katzenjainmer'. v kte-rcm boste spregledali, da je vaša zmaga samo zmaga enega dneva. To veselje v vladnem taborji nam kaže baŠ nasprotno tega. kar hoČe dokazati. Kaže namreč, da so bili vladni ljudje popolnoma obupni, in da so čutili, da precej, brez p omu de padejo, ako ne zmagajo z jalovo posilim volilno postavo, ktero so z za ta dan (pa najbrž samo za ta dan) najetimi Dalmatiiiei dosegli. Stara ..Presse" denes v veliki rog zatrobi, da se še le prava akcija s tem prične', da se bode deželni zbor češkega kraljestva razpustil iu se razpisale nove Volitve, Pa kaj za to V Ceski narod je dokazal, da je tako vzbujen, da ga nobena sila ne vrže. 1'stavovcrci si bodo tam poiskali samo krvave glave — in to kar mislijo, da jih bode rešilo, bode'jih ravno upropastilo. — Ker poleg jjfeskega zbora vedno tudi kranjski med onimi paradira, v kterih še vedno ustavoverci upajo večino dobiti, razpustili bodo najbrž zopet tudi kranjski zbor. In tudi naši rojaki na Kranjskem naj delajo, da se bodo zopet hrabro držali. — In ko bi povsod svojo večino sterorizirali. kaj zato? To jo vse od denes do jutri.__Naša moč, naše delovanje je še le prjjcto. Matematično se da zraču-uiti. na prste se da sešteti, da nas, ki smo v ogromni večini, ne morejo /a stalno podreti. Zatorej se nismo udali, ne bodemo se, in zmaga nam ne more končno izostati. Rim ni bil v enem dnevu zidan, tako nam moro tudi pri zidanji uaše ua-rodnv svobode in bolje bodočnosti včasi in včasi kak kamen z odra odpasti, ali vzdignemo ga zopet, in naposled bode trdnjava gotova, kakor jeruzalemski tempelj, kterega so judje zidali, v eni roki meč v drugi zidarsko kelo. ioni jcniljo. Za ta 28 milijonni deficit bodo nekaj iz državne kase. nekaj od drugod zbrnjali, to je iz levega lep« v desni žep posodili, 1' milijonov pa na novo ua posodi)o vzeli. Prihodnje leto bedo morali za prazen žep in za bodoči dericit na posodo jemati. Ali nstavoverci Imenujejo to: ngođno linancijaluo stanje! r Praška odvetniška z h o r u i c a . v kateri so Cehi in Nemci, se je odločno izrekla \P roti d o legi r a n j i porotnih sodeb. Francoska politika ima te dni v Belgiji važen dogodjaj zaznamovati. Grof Chambord, kteri se Francoski za kralja sili. nselil se je v Ant-verpnu, kjer svoje zarote dela. Proti temu je bila v belgijski zbornici interpelacija stavljena, ki zahteva, noj belgijska vlada to odprav] iu ne podpira zarotnika, ki lahko v sosednji Francoski domačo vojno napravi. Tudi ljudstvo v Antverpnu dela pred gostilnioo, kjer grof stanuje, velike demonstracije proti njemu. Politični razglecL V d r ž a v n e m z h o r U, ki je 23. t. in. sodnico imel. povedal je predsednik, da so oni po slanci, ki niso prišli mandat ..izgubili''' med temi dr. V. Zarni k. Tedaj bodo menda svojo vo Ulno postavo ..za silo" upotrebi jevali.i — Dumba interpelira finančnega ministra zarad drž. dolga 80 miljon. ktere ima država nacijonalni banki plačati, vprašaje kako misli vlada v tem z Ogersko pohogati se. — Potem je bila debata o odpravljanji postave o posilnom leg-aliziranji. Predlog je bil posebnemu 'odboru izročen. O tem vprašanji bodemo obširno govorili. Opomenimo samo, da je o tem govoril tudi naš (V) Brandst e tt er. Moral jo čudne otrobe vezati, ker niti dunajskim listom se ne zdi vredno povedati kaj je govoril. V finančnem odboru državnega zbora je zadnji četrtek podal miuister Depretis tole razlaganje avstrijskih financ za leto 1872. Izdati se ima to leto 359,380.033 gld. Dohodkov pa je iz-izračunanih 308,599.859. Torej je deficita f)(),7Sl.<>74. To ogromno pomanjkanje mislijo s tem poplačati da je tinaučui odbor stroške znižal, dohodke (torej davke) povišal (za 18. milijonov). "Tako ostane še 23,700.000 gld. deficita, kteri se pa za 5 mil. zviša, ker hoče vlada letos uradnikom plače zboljšati, da bodo pri prihodnjih volitvah bolj ljudstvo terorizirali, iz čigar žepa se ti mili- Bazne stvari. * (Mariborska čitalnica) je imela 25. t. m. skupščino zarad volitve novega predsednika na mesto umrlega dra. Prologa. Podpredsednik gosp. prof. Suman je pozdravil družbo in se potem z gorkimi besedami spominjal rajnega predsednika čitalnice. Fdje na govornikov opomin aistanejo od sedežev v spomin umrlemu rodoljubu. Xa to je bilo glasovanje, pri katerem je bil gospod dr. Radcj soglasno za predsednika izvoljen. v * (Iz Celja) prinaša ,.Tgsp." novico, da bode pred tainošujo sodnijo v bližnjih dneh prišla na obravnavo tožba zarad žaljenja česti, katero je vložil c. k. okrajni komisar g. Kankov-ski, ker ga je nekdo policijskega vohuna imenoval. G. Kankovski je še le kratek čas uraduik-v Celji in so ga neki ob času, ko je tje prišel, po vseh gostivuicah videli in ako so gostje politiko-vali, je neki vselej rekel: Jaz sem c. k. komisar in Vam prepovedujem v moji naročuosti o politiki govoriti. / * (Sadjerejska in vinogradniška »ola u a Kranjskem.) Na sklep deželnega zbora kranjskega od 14. oktobra 1S71 o ustanovljenji šole za sadjerejo in vinogradništvo v Bršliuu je došel, kakor j-Novice1"' poročajo, kranjskemu deželnemu odboru dopis od ministerstva za poljedelstvo, v katerem ministerstvo želi, naj mu deželni odbor predloži programe iu proračune, za poljedelsko šolo v Ljubljani in za sadjerejsko in vinsko šolo v Slapu in Bršlinu, ali pa naj pove, če. mu je ljubše, da ministerstvo koga v Ljubljano pošlje. Deželni odbor je zadnje storil. * (Deželni šolski svet kranjski) je izročil deželnemu odboru nasvete, kako naj bi se pienaredile določbe od cesarja nepotrjene postave o uravnavi doneskov od zapuščin k normalnemu šolskemu zakladu, in kako naj se uravnajo pravne razmere ljudskih učiteljev. ,.Nov/' \ ,i! (..Slovanska beseda'' na Dunaj i) ic minuli prodpust napravila mnogo zabav, pri katerih so sicer Cehi predvladali, vendar pa ni bil nobeden slovanski rod uezastopan in pokazala seje ,.beseda" res slovansko. Beseda tudi ua otroke na Dunaji bivajočih Slovanov ne pozablja, kajti pripravlja tudi njim zabave in jim tako nekoliko nadomestuje manjkajočo družin* slovanskih vrstnikov. ,.Na tujem je domoljubje doma,'* to se pač kaže pri tem društvu, katero je lep izgled slovanske vzajemnosti. Vdov pristopa veduo več in je društvo zarad tega letni donesek udov od 18 gl. ua 15 gl. znižati moglo. Za predsednika je bil letos [zopet izvoljen grof Janez IIarrach,pe-vovodja je sloveči skladatelj Forchtgot-Tovačovskv. Letos se bode „beseda" udeležila slavnosti zarad desetletnega obstanka slovanskega pevskega društva ua Duuaji, katera se bode praznovala 11. mare a. * (Dr. Fr. vit. Miklošič) je izročil cc-jSarski akademiji znanosti ua Duuaji razpravo o (narečjih iu potih evropskih ciganov. V njej do- kazuj'1 meni naš rojak, da se v ciganskih narečjih v Evropi slovanske besede nahajajo, dalji' razlagi cigansko slovnico in slovar, in poskuša p" analizi ciganskih narečij določiti prvo donto-\ino evropskih ciganov Hireeijoi in zaznamovati pote, po katerih so cigani iz prve svoje domovine v kraje, kj. r sedaj stanujejo, prišli. * (Železnica skoz I stri j o.) Kakor so 1. ls*;7 kranjski poslanci v državnem zboru za njih glasove o ^poravnavi* z Ogersko, železnico dosegli, tako bodo dobili sedaj Dalmatinci in tudi tstrljani železnice* kot plačilo za odpaduištvo od federalizma. Ministerstvo je neki poslancema iz Istrije obljubilo železnico iz Trsta v Pulj. * (Tolovaj S t VO in tatvina) se žalostno množi po naši domovini. V ,.Tgspst." toži nek posestnik iz gornje Pulskave zarad mnogih tolovaj-stev in tatvin v svojem kraji. Mi smo tudi že morali poročati o žalostnem stanji javne varnosti in varnosti imetja. To bi bilo pripravno za študije iu debate v državnem zboru, ue draženje narodnosti. * (Tatvina.) V Gornjem gradu na Štajerskem so 22. t. m. ponoči tatje denarnico c. k. davkarstva o.krasti hoteli. Štrli so sicer do denarnice, pa do denarjev samih niso mogli, Vzeli so samo iz mizuic uradnikov okolo 20 gld. Sedaj so tatje že ujeti in spoznani so bili za hudobneže, ki so se poprej okolo Maribora iu Ptuja klatili iu ob tatvini živeli ter že večkrat kazneni bili. * (Lakota) je že ali žuga letos na Kranjskem, na Hrvatsko-Slavonskem, v Banatu, v Bosni in Hercegovini: te dežele pa imajo vendar še ceste ali celo železnice, katere jim dovažajo živež iz drugih krajev. Drugače je v Perziji, kjer ljudje od lakote letos v velikem številu inrjejo, ker v deželi živeža ni, promet z drugimi deželami pa se godi samo po karavanah. Pri nas vendar ne umrje sedaj za lakoto lahko kedo. Za stradajoče slovenske brate naKranjskem, v okrajih Postojna, Krško, Litija, Logatec, Novo-mesto in Črnomelj, kjer vsled slabe letine in toče žuga uhožnejim prebivalcem lakota, prišli so nam vsled našega poziva v „Slovenskom Narodu0 dalje sledeči darovi od slovenskih narodnjakov: gld. kr. Preuesek iz štev. 22 ,,Slov. Nar." . . 143 70 Dalje so nam poslali: Gosp. Ivan Brelič, direktor ruduikov v Szercdnve v na Ogerskem ... "10 — Iz Ribnioe (na Štajerskem) sta poslala gosp. M. G. vin A. S. . . . . . . 5 — Gosp. Ernest Sirca je nabral v Žavcu, 00 gld., darovali so: Gosp. kuez Šahu Keiferšeit v novem Celji poleg Žavca........ 10 — „ Joža Tarbauer....... 2 — Narodna čitalnica v Žavcu..... 4 — Gosp. Ernest Sirca ....... 5 — Jože Jeraj........ 5 — M. Steruad........ 1 — „ Skuhala......... 1 — „ Jauez llauseubihler..... 1 — „ Jaka Janič ....... 1 — Tone Žuža, tudi Stare .... 1 — „ Avg. Senica........ 1 — Gospa Marija Hoblek....... 1 — „ Wolf.......... — 50 ,. Matilda Lautrer ...... 1 — „ Neimenovana....... 1 — „ Neimenovana....... 1 — „ Loj za Peška....... — 80 Gosp. VVilhelm Grohinan...... 1 — „ J. H. Žager....... 1 — „ F. Kovač........ 1 — „ Joža Žigau........ — 50 Vinko Janič 1 — „ Joža Reher........ — 50 „ J. Žager, tudi Andreas .... 1 — „ Fel. GloboČuik....... 1 — „ J. Sorič......... 1 — „ Franc v Žuža........ 5 — v Ivan Žuža........ 5 — „ Ferd. Bobič........ — 50 „ H. G. Bratuuič...... 1 — „ Jože Zehl........ 1 — „ Voh.......... — 20 ,. Balaut Parr........ 2 — Skupaj . 218 70 Prva občna zavarovalna banka „S LOVE \ IJ A. Čedalje bolj se neogibnost v obče spoznava, da mora slovenski narod tudi v materijalnom obziru se na lastne noge postaviti, ter se od tujega kapitala, kolikor je mogoče, osvoboditi. Morebiti niso na nobenem drugem polji te razmere tako ostro vidne, akor prizavarov anji. Sto iu sto ti suče v se vsako leto zavarovalnih premij iz dežele iztirava, pomagajo delničarjem tujih društev visoke dividende izplačevati. Merodajni faktorji: deželni zbori, občinska zastopstva, društva in žurnalistika, so večkrat pripoznavali, daje treba lastno zavarovalno društvo za slovenske dežele osnovati. To je dalo nekterim rodoljubom povod, popolni operat takega zavarovalnegadruštva na podlagi najbolj zanesljivih statističnih dat in dozdajnih skušenj izdelati dati, ter e. k. ministerstvu pred ožiti. Z razpisom dne 25. prosinca 1. 1872 je e. k. ministerstvo napravo „prve občne zavarovalne banke Slovenije" s sedežem v Ljubljani dovolilo. Banka „Slovenija" je društvo na delnice, in bo v vsili razdelkih zavarovanja zavarovalo proti odločeni zavarovalnini, to je: proti škodi po ognju, nad revaževanji, po toči in zrcalnem steklu, ko bi se strlo, kakor tudi na človeško življenje. Delnice se bodo brez bankirskega posredovanja neposredno občinstvu oddavale. iu na ta način po bolj ugodnem kursu dobivale. Iz druge strani se bo pa tako tudi glavni namen banke pospeševal, ki obstoji v tem, da se bodo 'delnice v slovenskem narodu umestile, in bode narod tudi v prihodnje banko v rokah obdržal. Delnice „Slovenije" so pripravne prav ugodno kapital nalagati: 1. Na vsako delnico, kterih se bo zdaj razdalo 3000 z imensko vrednostjo od 200 ti., se bo plačevalo po 40°/0, in to po kursu o(l85°/0, toraj za eno delnico 68 fl. -a. v. 2. Z ozirom na oddajevalni kurs nese delnica stalni dohodek blizo do ©%)t in 3. vrb tega naddividendo iz čistega upravnega dobička, od kterega je 40°/ft pravilno delničarjem odločeno. Po dozdajnih skušnjah druzih zavarovalnih društev ni dvomiti, da bodo delnice banke „Slovenije" v kratkem gotovo 12—15% nosile. 4. Vsak lastnik tudi le ene same delnice ima pravico v obenem zboru glasovatiosebno ali po oblašeencu, z edino omejitevjo, da nobeden ne sme več kakor 40 glasov zastopati. 5. Vsak delničar pomaga s tem narodnim podvzetjem slovenskemu narodu lastno zavarovalno društvo osnovati ter posrediti, da trdo pridobljeni novci v domači de čeli ostanejo. G. Ker je 15°/0čistcga dobička dobrodeln i in namenom odločenih, odpirase tu še drugi vir bankini dobrodelnosti. 7. Skrajno je se povdarjati, da so pripravljeni fondi banke pravilno odločeni, inenjiee eskomptovati, posojevati na državne in obrtni jske papirje, na posestva proti hipotekarnernu uknjižen ji, p o s e st n i k o ni, o b r t n i k o m, skup š e i n a m in občinam, da bo na ta način mogoče v posameznih krajih pamaujkanje denarjev zatreti. Tarife za raznovrstne oddelke zavarovanja so po najbolj zanesljivih statističnih datih sestavljene in se bo gospodarstvo v vsakem oziru na reci no podlago postavilo. V ta namen se bodo v vsih večih mestih in v posameznih okrožjih nadgleda i svetovalci (sestavljeni iz delničarjev in zavarovancev) postavili. Gospodarsko svetovalstvo je iz sledečih oseb sestavljeno: Svetli knez instari grof Ijavoslav Sallll ■IcifVl-fcdlOi«!. grajščak v Novem Celji itd. (predsednik); dr. Izbili Henrik < osla. »odvetnik in deželni odbornik v Ljubljani, (podpredsednik): Andrej I*il'lia1. posestnik v Ljubljani; Vckoslav l»e*ari<\ c. k. sodnije svetovalec v Celji; flillčicl Herman, deželni odbornik v Gradci; dr. .!<►/<* i lai&a. profesor bogoslovja v Mariboru; .lože llaiis\virl ll. posestnik v Celji; dr. Sir lan lio<*4»var. e. k. okrajni zdravnik v Celji; dr. V<"ko*l«lv Vali*IIt a. e, k. zdravstveni svetovalec in profesor v Ljubljani ;^ Ivan Sluhcc. e. k. sodnije svetovalec v Celji; Hragolill AllCllI. trgovec v Ljubljani; 1'loiiail Itoiisck. c. k -okrajni predstojnik v pokoji v Ljubljani; dr. IVanJo Itadrj. c. k. bilježnik v Mariboru (gospodarski svetovalci). — (Namestniki): .fttltol) KlII'CŠ. e. k. okrajni pristav v Kozjem ; l'l aEfiJo Senlak. posestnik na Vranskem; A. Kvailllf. veliki trgovec na Občini. Pngledovalni odbor je s sledečih oseb sestavljen; Dr. JailC/ jflatoiist l,o»aciU . srolni prost v Ljubljani; a V TolllliCH. lastnik tovarni; v Ljubljani; Jo/O DeKlOIXk(% trgovec v Ljubljani. Iielnioe se bodo na ta-le način podpisovale: 1. Za vsako delnico z imensko vrednostjo od 200 gold. st' bo vplačevalo 4()°/0 pO kursu od 85° 0 v gO-tovini; potem se bodo dobivali niedćasni listi. 2. Za 1 delnico je toraj treba 68 gold. v gotovini, <>d ktere se bo vplačevalo po 20 gold. precej pri vpisovanji, 48 gold. pa v prihodnjih 30 dneh. 3. Vsak podpisani znesek daje od dne vplačila 5°/0, oziroma ua izdajavni kurs od S;v blizo 6"/q. 4. Vsacemn podpiBovalcu je na izvoljo dano, tudi vsih 40P/0 za delnico precej vplačati. 5. Podpisovalo se bode ali pri banki v Ljubljani, ali pri agentih, kterim se bo dalo pooblastilo za to od gospodarskega svetovalstva. 6. Vplačevalo se bo ali pri banki v Ljubljani, ali se ji naj novei po posti pošiljajo. Agentom naj se plač njo le proti od gospodarskega s ve to valstva podpisanim pobotnicam. Bankina pravilu se dobivajo pri bahki „Sloveniji' v Ljubljani, in tudi pojasnila se ushnoiio ali pismeno pri DJej pOVOljnO dajejo. Izdatelj iu odgovorni urednik Martin Jelovšek. Tiskar: F. s kaza in drugi.