m PRIMORSKI DNEVNIK __________GLASŽLO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA Ifo IV - Cena 15 lir - 10 jugolir - 2.50 din HITLERJU JE »ZADOSTOVALO* 10 TALCEV ZA UBITEGA NACISTA. TRUMANOV HLAPEC RENDIS PA JE DAL V ATENAH UKORITI 154 TALCEV ZA UBITEGA MO-NARHOFAŠISTIČNEGA MINISTRA T R ST petek. 7. maja 1948 Poštnina plačana y gotovini 6pcri:zione m abbon. postale Stev. 890 Dobro je vedeti fiobro je vedeti, kaj misli o nasprotnik. To pa ni ^~nrj lahka stvar, ker na-yf°tnik tistega, kar v resnici o nas, nikoli ne pove 1 Vn<>, ker o tem njegov tisk 0 *em se v njegovem . rjT% te šušlja na štiri oči, «e pristaši ne bi zbegali, P prašili. Zato so le redke , j Kosfi, ko kljub vsemu rT^rle pišejo o tem, kaj v esni« mislijo. , Je dobro spominjamo, jM -im zaničevanjem in j^njevanjem so n. pr. pi-»fca ° ^anskcietnih prvomaj-Proslavah vse z nameni) da bi zmanjšali in po Popolnoma zbrisali ,0 ‘ s^n* tn nepozabni vtis, ki jfa9° napravile na ves Trst. kriplje so se trudili, ranz^- za to na]b°V rafini-trik ^isv^etnejše novinarske “ da bi skrili naš za njih fah-pOljiv uspeh. Tik pred le-1l7n 1. majem, ko so bili ,P° *Podai Pologu majem, ko so prekomorskih bili go- Pr«n sredi največjih prilit tudi oni tpokaza- se v Trstu proslavlja Ko*?. •*' Tnai s povorkami po Whs>v iKuf in zborovanjem na trgu Oomaši pri Sv. Antonu, z HnTne^om *n V°tem ko (J nfrhov naredbodajalec z £0 vojaško in policijsko silo daj mesta ogradil, šele te-n0 ?° smatrali, da je potreb-Pfjj.”1 propagandno koristno (j,' £s«j deloma z resnico na t>e se ie z9°dtt°, da je Pferf a9T>er^ievo glasilo dan na L majem takole pisalo o ji,.."1 o naši lanskoletni prvo-to® proslavi: "-fizična in psihološka te-dj ^niziranih mnolic Iju-spominu nas vseh ’ l^fco smo morali prisostvo-trt ?resirašeni velikanskemu slovenskih nacionali-je sil lanskega leta, ki mu L 1® sokriva vef. ali manj ne-*a»>ut ’ dopuščamo, jj? wi predvidevala niti si ni\ Sijala do kakšnih čud-totfedic dovede lahko nje-znJ°Pustljivost.> Seveda pri-r,r0n(l tudi, da je ta prvi maj •lat. n^rala * železna lokalna O'^0rnun^s^na organizaciji ie: *Mesto je bilo za-in Pohoda teh sil onemoglo i; /es^a?ewo», in je reagira-jj; *individualno in spora-je * (bombe!). In to mesto C?*> razumeti, da ne bo j Ponovnega prihoda in S!(ts tujcev, ki bi na tako «t/e^ *M izzivalen način ma-,trgalo svoj ,čredo’ z on-meje*. Za ta ,čredo’ so *ti> l0na^snk zbrali na , Policijskih prijateljev Driltnl«..! I iv. »n« »n ,! T^,Trsta, kakršnega ni. Pa saj ;e moglo biti vsakemu jasno, da iz oddaljenih krajev tržaške Istre resnično ne more priti tako mnogo ljudstva, ki bi bitno vplivalo na obseg proslav samih. (Saj ima cela cona B komaj 10.000 prebvmlcev v primeri s 300 tisoč v coni A). Silne reke naših povork so se torej kljub temu valile po tržaških ulica,h, kljub vsemu smo tudi letos prav zaradi postavljenih zaprek in terorju pokazali ponovno svojo tfizično in psihološko težo» naših organiziranih množic; kljub vsemu so morali prestrašeni šovinisti prisostvovati velikmskemnu pregledni naših sil, ki jih oni ime-nujejo nmciona)listične, njihovi prijatelji iz slovenske dolarske agenture pa internttci&mli-stič-ne! Dokazali smo torej ponovno vsem in vsakomur, da je moč naših ljudskih množic neizčrpna in nepremagljiva. Zato je tudi naša vera vanje neomajna. In pred to neizčrpno in nepremagljivo močjo je reakcijo in njene imp&ria)M$tične gospodarje ob letošnji prvomajski proslavi, ko so ponovno imeli priložnost vso to moč občutili na, do sedaj najbolj nedvoumen način, zopet zajel strah, ki je še večji od lanskega. Zato tudi letos o tem strahu molčijo in bodo morda molčati tudi prihodnje leto, Itajti prepričali so se, da so bili letos za hip preveč iskreni. nova množična sirenama v Grčiji izzvala močan odpor po vsem svetu V dveh dneh so ustrelili dve sto tri demokrate - Grozni prizori v Atenah ob odločnem protestu množice - Cinizem in hinavstvo londonskega ,,Timesan - Novi uspehi demokratične vojske ATENE, 6. — Iz Aten poročajo o grožnlh pSizorih, ko so obsojene na smrt gnali na morišče. Ogorčena množica se je zagnala proti krvnikom, k,i so spremljali obsojene na smrt. PriSlo je do prerivanja in spopadov, med katerim! sq se skušali obsojen: demokrat! rešiti. Toda vojaki so začeli vse vpfek streljati in so pri tein ubili vse patriote dzvaemši enega, kd se mu je posrečilo zbežati. Danes zjutraj so ustrelil; druge 3 partizan«, ki jih je vojaško sodišče v Kilkl.su in Lamiji obsodilo na smrt. V zaporu na otoku Eglna pa so ustrelili 38 obsojenih na smrt, ki jih je bilo obsodilo vojaško sodišče v Atenah In Pireju. Radio Svobodna Grčija poroča, da so včeraj ustrelili v Lami 21 rodoljubov. Zadnja dva dni so mo-narhofešlsti ustrelili 203 rodoljube. V Solunu pa so ustrelili 11 demokratov, ki so pomagali partizanom. O vseh teh usmrtitvah pa seveda v Londonu molčijo. Britanski veleposlanik v Atenah je Bevinu z brzojavko sicer potrdil usmrtitev 25 oseb v Atenah, pripomnil pa je seveda, da so bile obtožene navadnih zločinov. Vseh ostalih množičnih usmrtitev pa ni etnenti. Kakor smo že včeraj poročali. Je Sofu.lis skupno s Caldarisom odre. dii podaljšanje počitnic za parla* tnent. Voditelj ameriške vojaške misije v Grčiji Grlswold je včeraj skupno z odpravnikom poslov a-meriškega poslaništva Karlom Rait kinom obiskal Sofulisa. Obisk spravljajo v zvezo z dolčeno preos-novo vlade. Vsi liberalni, kakor tudi popurstični ministri so podaii ostavko kakor je bilo dogovorjeno, Caldaris in Sofuiis se bosta sporazumela o sestavi nove vlade. Iz nove vlade bo izločenih dvanajst dosedanjih ministrov. Diplo-mat!čni krogi pripisujejo malo važ. nosti preosnovi vlade in poudarjajo, da se je ta izvršila samo zaradi tega, da pridejo razni člani liberalne stranke na kar.odna vlad. na mesta, ki so bila ze prej pripravljena. Te spremembe so tudi rezultat zadnjih sporov med raznimi skupinami v liberalni in populistični stranki, ki so nastali za. radi vojaških porazov, ki jih Je demokratična vojska zadala mo-narhofašlstični vojski, in tudi zaradi vedno slabšega gospodarskega položaja. Vsaka od teh skupls zatrjuje, da bi znala bolje voditi državljansko vojno. Zatrjevanje, di je do spremembe vlade prišlo zaradi ameriških in britanskih protestov proti množičnim ustrelitvam demokratov so v demo- kratičnih krogih sprejeli z ironijo, kajti znano je, da do sedaj ni bil poslan noben protest. Voditelj monarhističnih rabljev in ministrski podpredsednik Calda-ris #e izjavil, da bodo objavili «u-radna pojasnila* o ustrelitvah in da ge bo pri tem izkazalo, da časopisne vesti niso bile «točne». Ni pa omenil dejstva, da so bili ameriški novinarji uradno obveščeni 24 ur prej o nameri vlade, da začne z množičnimi ustrelitvami. Nezaslišani zločini grške monar-hofašistične vlade je izzval veliko ogorčenje po vsem svetu. Danski komunisti so predložili parlamentu resolucijo, s katero parlament izreka svoje zgražanje proti ostudnemu zločinu, kajti to dejanje ee da primerjati samo ubijanju talcev po nacistih. V norveškem parlamentu je go spa Kirsten Hansteen, ki je vdova po znanemu norveškem rodoljubu, ki so ga nacisti umorili, odločno obsodila usmrtitev grških rodoljubov ter zahtevala od vlade, naj skuša prepresti nadaljevanje te tragedije, ki presega najhujše zločine, ki so jih Nemci izvršili med okupacijo na Norveškem. V demokratičnih krogih se ugotavlja cinizem hinavskih «humanitamih» protestov, ka kor Je na primer protest londonske- ga «Timesa», ki prihajajo šele takrat, ko je prepozno. tDaify Worker> še posebno poudarja molk angleškega tiska o množičnih ustrelitvah v Grčiji in piše: Cemu ta molk, ko bi odločen protest tiska lahko rešil človeška življenja in zmanjšal teror, ki divja v Grčiji. Medtem pa demokratična vojska nadaljuje s svojimi napadi. Te dni je po krvavih bojih zavzela vrhove Koki v za padni Makedoniji. Edini-oe demokratične vojske so zavzele tud! vas Livadi pri gori Olimp in uničile vlak poln sovražnih vojakov med Mandraki in Dironi. Dalje poroča Radio Svobodna Grčija, da je demokratična vojska v dvodnevni bitki na področju Varvara Kikleani na Kalcidljskem polotoku uničila 41. in 33. bataljon «narodne garde*. Kriza belgijske vlade BRUSELJ, 6. — Belgijski princ regent je tudi danes sprejel razne politične osebeosti, s katerimi je razpravljal o rešitvi vladne krize. Med dfugimi je sprejel predsednike, krščansko-soclalne stranke De Schryverja, finančnega mini. stra Ejvskensa in predsednika socialistične stranke Buseta. Kakor je bilo se objavljeno, sta se anglo-ameriSka V. U. in italijanska vlada sporazumeli, da bodo trgovinske pogodbe, ki jih je Italija sklenila z raznimi drla-vami, odslej veljale tudi za področje A TržaSkega ozemlja. Kontingente bo določeval Rim, med_ tem ko bo V. U. izdajala posa-mesna uvozna in izvozna dovoljenja na podlagi zadevnih predlogov triaSke trgovinske zbornce in posebnega tehničnega odbora. Italijanska vlada je Se določila izvozne kontingente za Jugoslavijo, izvoSne in uvozne kontingente za Poljsko in Francijo, ter uvozne kontingente za Nizozemsko, Švedsko, Španijo, Belgijo in Biconilo. Objava prvega seznamu, ki vsebuje izvozne in uvozne kont n-gente, namenjene Trstu v okviru le sklenjenih trgovinskih pogodb, pa bo verjetno odprla oči tudi najzvestejSim braniteljem gospodarske povezave med Trstom tn Italijo. Navedli bomo nekaj primerov■ Halijansko-jugoslovanskl trgo. vinski sporazum, ki je M skle- Predmet Cevno ogrodje, žel. in jeki. cevi . Motorji Diesel....................... Parni kotli.......................... Nadomes‘ni deli za avtomobile . Kemični proizvodi.................... Razni itroji Električni material . . . . t 4 Šivalni in pisalni stroji . . . . . Neznatni so tudi kontingenti določeni za Trst v okviru it. — poljske trgovinske pogodbe. Uvozni kontingenti se nanašajo le na njen 28. nov. 947, prediMeva, Aa bo znaiala vrednost blaga, k-i ga bosta zamenjali v enem letu Jugoslavija in Italija, okrog 28 milijard lir. Ce primerjamo izvozne kontingente, ki jih je zdaj italijanska vlada nakazala Trstu » skupno vrednostjo italijanskega izvosa v Jugoslavijo, se bomo zc na prvi pogled prepričali, da predstavljajo ti kontingenti It neznatni del italijanskega izvoza. V primerjavi s 14 milijardami lir, kolikor bo znašal italijanski izvoz v ugoslavijo, bo Trst posredoval le za 0,7% izvoza, ker ne bo vrednost kontingentov nakazani Trstu prekašala 100 milijonov lir. V kakšni evidenci je imela italijanska vlada triaško gospodarstvo, ko so odmerjali kontingente za Trst, nam bodo jamo pokazali tudi podatki, ki jih navajamo v naslednji razpredelnici. (V prvem stolpcu so ozna, tene količine ali vrednost blaga, ki bi ga 'morala Italija po pogodbi izvositi v Jugoslavijo, v drugem so zabeleženi kontingenti, ki so bili pravkar nakazani trlaiki trgovinski zbornici za izvoz v Jugoslavijo): Skupno Kontingenti za Trst ton 1.130 ton 105 lir 150 milij. lir 15 milij. * 100 * » 5 » » 200 » » 10 » ton 1.205 ton 21 lir 1.403 milij. 0 * 384 > 0 ton 2.100 0 ^ T.T-yr? ■ .rr.. v*-,*-..... »I*! '■"* A i; - i? ; r\ »...»i ŠPORTNA DRUŠTVA ZDTV V PRVOMAJSKI PARADI NA STADIONU PRI SV. SOBOTI umiK vojnih hulsHacev pred naraščajočimi silami miru Iz Marshallovih besed zveni priznanje, da ZDA nimajo ne moralne ne materialne sile, da bi uničile OZN ^«0* P^reditvaih na čelu z Me ^ ’ ki naj bi bilo zborova-j . £9^ Unita, jih je prišlo Pristašev po računih \ tisof hin generali ^°č. *o torej popolen po-byra,ti Pa niso niti naj-hib vsem delitvam me- Pris tašev!) reci in piši število, ki so ga s pre- «^ Popra vili zaradi lepše- , Qi-};q *?POri, prehoda čez de-y ns , !sko črto, preprečili, i 1*epo i. organizacija, za .n vidimo s strahom ^J^\ r>Vanipm govorijo, da SS°- Pregleda vseh demo- Prt redila prav tako lani. Ne sa-tega preprečili, TJ*0 iQuavno nasprotno! Mi rt° &*i t'sem tistim, ki Jn)e da so bile dose- iJyonMjske proslave u-,i.lr> zaradi tega, ker so ? iz oone B ie&čiUL iie’ da ,!rt naHh 10 k proslave,h sodelu- ^ in pristni Triačar LONDON, 6. — Agencija Tele preša poroča, da so v Washingtonu Izdali ukrepe, po katerih hočejo zadržati vojno hujskaško propagando, ki so jo pričeli zlasti po dogodkih na Češkoslovaškem nekateri glasniki ameriškega zunanjega ministrstva in zapadnega bloka. Di-plomatični krogi pripominjajo k temu, da ni to prvič da je prišlo do nenadnega, preokreta pri vodstvu zunanje politike in da ravno zaradi tega ni mogoče delati optimističnih zaključkov. Diplomatični opazovalci poudarjajo, da je značilno, da so nekateri državni predstavniki in politiki ravno neposredno pred sklicanjem konference v Haagu in med pogajanji treh zapadnih velesil glede Nemčije imeli naravnost «m!rolJub. ne* govore. To je pač poizkus, da bi ustvarili čim ugodnejše mednarodno razpoloženje za sklepe konference, ki jo je sklical Churchill. Tako Je Izjavil Bidault, *da bi bilo zločinstvo, če bi smatrali sedanji položaj kot brezupen*, angleški vladni predsednik Attlee pa je dejal, «da bi bilo nevarno in zmotno smatrati, da je vojna neizoglb na*. V istem smislu je izrazil Eden upanje, da sovjetski voditelji «ne bodo postali žrtve njihove propagande o neizogibnosti konflikta*. Ameriški zunanji minister, ki je govoril pred odborom zbornice za zunanjo politiko, pa se je predstavil kot branilec OZN v interesu miru ter proti poizkusom za spremembo Statuta. Člani kongres«, k1 so se zavzemali za odpravo pravice veta, so dobili namig, da so zapad ne evropske države, ki se bojijo, da b' OZN razpadla, izzvali močan pritisk na Marshalla. Med tem ko nekateri vztrajaijo, da Je treba omeji. M pravico veta, se Je Marshall uprj tej praksi v onih primerih, v katerih bi bile ZDA prisiljene, da bi uporabile svojo vojaško moč zaradi preglasovanja večine. Marshall je izrazi! tudi upanje, da se bodo mednarodni odnosi, ki so sedaj v kritičnem razvoju, izboljšali in sicer zaradi «uspehov ZDA v zapadnl Ev-ropi*, ki bi utegnili vplivati miroljubno v tem smislu, da bi prišlo do sporazuma med Vzhodom in Za-padom. Med tem’ ko piha v Washingtonu in v prestolleah zapadne Evrope nov veter, razume vsakdo taktični pomen zadržanja Anglo-američa-nov, ki so naenkrat preokrenlll svojo vojnohuljskaško propagando. Vsakdo se zaveda, da so vojnohuj-skašk; prenapeteži doživeli svoj polom zaradi tega, ker so uvideli, da so se sile miru v Evropi in v ostalem svetu povečale. V Washingtonu so tudi spoznali, da je imel njihov sistem «močne roke*, ki so ga u-veljavljali do sedaj, ravno nasprotne posledice. Marshall je končno uvidel, da bi izoliral ZDA v borbi za mir, ki se vedno bolj veča, če bi ; z revlsijo ustanovne listine OZN j prisilil Sovjetsko zvezo in evropske . demokracije, da bi zapustile OZN.! Iz Marshallovih besed zveni tudi priznanje, da ZDA nimajo niti moralne niti materialne sile, da bi izvedle zasnovano uničenje OZN. Nova ustava ČSR PRAGA, 6. — Prihodnjo nedeljo bodo na izrednem zasedanju ljud ske skupščine razglasili novo ustavo ljudske demokratične češkoslovaške republike. Ustavodajni odbor jle soglasno sprejel osnutek nove ustave tn ljud ska skupščina ga bo pretresala v petek in soboto. Najvažnejša izmed vseh poprav, ki so bile izglasovane med diskusijo v ustavodavnem do-boru, opredeljuje oblast Urada slo vaških komisarjev. Nov načrt določa, da vso. izvršno in vladno oblast prevzame Urad izvzemši narodno obrambo, zunanje zadeve in zuna njo trgovino. PRAGA. — Češkoslovaška skup ščina je izglasovala nacionalizacijo toplic. Novi kulturni krožki za Italijane v Istri REKA, 6. — V kratkem bodo odprli številne tečaje m italijansko manjšino v FLRJ. Tečaji imajo namen dvigniti kulturno stopnjo italijanske manjšine. OrganMrane bodo konference na reškl ljudski univerzi, v kulturnih kvoikih in v tovarnah. Ustanovili so več knjižn e na Reki n v Pazinu. V večjih središčih, kjer prebivajo Italijan', so ali bodo ustanovili nove kulturne krožke. Zopet poraz za rušitelje enotnosti delavskesa razreda Razočaranje reakcionarnega tiska zaradi sporazuma v Svetovni sindikalni zvezi -Togiiattijeve Iziave o spletkah glede izvolitve predsednika italijanske republike (Od našega posebnega dopisnika] RIM, 6. — Ameriški novinarji, ki jih je sklical ameriški delegat v izvršilnem svetu Svetovne sindikalne zveze, so ostali dokaj razočarani, ker ao pričakovali senzacionalne vesti o odstopu ameriške delegacije, kakor je te dni napovedoval ves reakcionarni tisk, k; je tudi napovedoval razkol v Svetovni sindikalni zvezi. Italijanski delegat Dl Vittorio je izjavil, da je prevladalo dejstvo, da vsi predstavniki delavcev in delavci hočejo enotnost. Podobne izjave so pedali tudi britanski, sovjetski in francoski predstavniki. Izvršilni odbor Je danes razpravljal o odnosih zveze do gospodarskega. in socialnega sveta OZN. Odbor je sprejel predlog tajnika zveze Saillanta, ki določa, da imajo predstavniki zveze pravico razpravljati na plenarnih sejah gospodarskega in socialnega sveta OZN o vseh predlogih, ki bodo na dnevnem redu ca zahtevo Svetovne sindikalne zveze. Hkrati ponavlja izvršilni odbor svojo zahtevo, da prizna gospodarski in socialni svet OZN Svetovni sindikalni zvezi isto stališče, ki ga uživajo pri njem že druge podobne ustanove • • * Današnji listi omenjajo možnost, da se poslane; in senatorji ljudske demokratične fronte ae bodo ude-Ježili seje za izvolitev predsednika republike. V tem pogledu poudarjajo, da je Fronta 2e protestirala proti vsnn kršitvam vollvne svobode italijanskega ljudstva ob priliki zadnjih volitev. Ko je nek. novinar vprašal Togliattija, če se je centralni komitet italijanske komunistične stranke bavll tudi 2 vprašanjem kandidature predsed. rtika, republike, je Togliatti odgovoril: «Ne, centralni komitet ni o tem razpravljal .n tudi ne to, ker je za rešitev tega vprašanja pristojna parlamentarna skupina ko-mun stlčnih poslancev, k; bodo ob. ravnavali In rešili to vprašanje v okviru Fronte. Po mojem mnenju — tako je nadaljeval Togliatti — pa bi t tem, če b: se ne udeležili volitev predsedn ka repub.ike zopet pred vsem neredom podkrepili naš protest prot. omejevanju vo-livne svobede, ki je b.la edini vzrok za u^p-eh demokristjanov. To. da tudi o ;em vprašanju bodo odločali voditelji Fronte«. Nato je gle.ie kand.da.toV za predsedniško uiesto rjavil Togliatti sledeče: «M^d kand-dati je nekdo, ki se le sam izključuje in sicer grof Sforza. To je človek, ki nima zaradi svojih smešnih in vztrajnih ambicij, dalje zarada svojega hlapčevstva, ki ga izkazuje vsakomur, kdor je razpoložen, da se laska njegovi ničemurnosti, no-ben.h moralnih lastnosti, ki Jih mora imeti vselej prvi državljan republike, to je njen predsednik. Samo tisti, ki hoče spraviti ob ugled republikanski režim, lahko skuša spraviti na najvlšje mesto takšnega pavliho v ameriški uniformi«. Glede položaja De Nicole so rimski politični krogi mnenja, da je odklonil kandidaturo samo zaradi manevrov, ki so jih sprožili proti njemu demokristjani in republikanci. Ni pa izključeno, da bi De Nico-ia prevzel ponovno predsedstvo republike, če bi ga poslanci in senatorji pozvali na to mesto soglasno. Centralni komitet kot^unistične partije je po izčrpnih diskusijah, v katere so posegli med drugim tudi Pajetta, Scoccimarro in Longo, končal svoje zasedanje. E. MILIC ■amen švicarskem trgu. Nadalje Ugotavlja list, da bo Švicarji po podatkih o »klenjenih kupčijah na velesejmu v Bazlu prodali za 30% manj Naga, kakor preteklo leto. List zaključuje, da je zaradi tega nujno potrebno, da uvede Švica čim boljše gospodarske in trgovinske stike z državami Vzhodne Evrope, ki slonijo na gospodarstvu, ki ne pozna kriz. V ZNAMENJU MARSHALLOVEGA NAČRTA Meške ladjedelnice zmanjšujejo proizvodnjo LONDON, 6. — Laburistična vlada, ki je pri zadnjih volitvah obljubljala svojim volivcem med drugim tudi nacionalizacijo industrl. je, je posegla po nadomestku, s katerim upa, da se bo opravičila pred delavskimi množicami. Tako je sestavila načrt, na j>cd-iagi katerega hoče izvesti »nacionalizacijo* industrije na ta način, da bi vlada odkupila od industrijskih monopolistov večino glavnice, pri čemer bi sedanji industrijski ma§natl ostali še nadalje voditelji in posestniki industrij ter bi kakor prej spravljali v svoj žep ogromne dobičke. S tem bi izgle-dala nacionalizacija industrije tako, da bi postala drž«va lastnica del* delnic, drugače pa bi dejansko in pravno razmerje v industriji ostalo nespremenjeno. Ta postopek namerava uvesti angleška vlada zlasti v industriji jekla in tozadevni zakonski osnutek hoče predložiti zbornici že na jesenskem zasedanju. Ravno vprašanje jekla, s katerim Ji združen obstoj ladjedelniške in strojne industrije, je dal »Timesu* povod za članek, v katerem med drug.m piše, da je eno najvažnej. ših gospodarskih vprašanj preskrba jekla za ladjsdelniško Industrijo. ker bo sicer prišlo do skrčenja produkcije in s tem do brezposelnosti. Predsednik sindikata za ladjedelnice Stephenson je izjavil, da predvidena množin* Jekla za grad-nj® ladij ne bo zadostovala niti toliko, da bi lad1eae!n:ška irdu-strija dosegla višino proizvodnje iz leta 1947. Istočasno pa je podal upravitelj načrta za evropsko obnovo Hoffman tisku značilno izjavo, da bo ravnal z angleškim imperijem po istih načelih, ki jih uporablja, tr-goveo v zasebnih podjetjih. Hoffman je dejal, da je Anglija sprejela ameriško gospodarsko kontrolo nad vsem območjem, kjer je angleški šterling plačilno sredstvo. Angleži so pristali na ameriško zahtevo, po kateri bo vsako odločitev angleškega zakladnega .ministrstva in angleške narodne banke, v kolikor bosta razpolagala z ameriškimi kredit!, moral prej odobriti upravitelj Marshallovega načrta, (o je Hoffman sam. Celo «New York Herald Tribune* komentira ta korak Anglije tako, da pomeni njeno slabost na sproti imperializmu dolarja in da smatrajo ameriški monopolisti in ameriško zunanje ministrstvo sedanji trenutek slabega gospodarskega položaja Anglije pač kot ugoden-, da Izpodrinejo na trgih, ki so v območju šterUnga, Stavka 600.000 delavcev grozi v Biconiji BERLIN, 6. — Po poročilih «Te-leipressa* se je pridružilo stavkovnemu gibanju nadaljnjih 70 tisoč delavcev, in scer kovinarjev, delavcev z kem:'ne industrije, stav-binske stroke ter iz prevozništva. Delavski sindikati na N:žje*.r.-Sak. sonskem so zagroz.ll, da bodo stopili v stavko prihodnji ponedeljek, če se do tedaj ne bodo zboljšali pogoji prehrane. V tem primeru bi prišlo do splošne stavke, ki bi zajela okoli 600 tisoč delavcev. V Nuettvbergu stavka trenutno 20.000 delavcev in v kovinski industriji v Mannhelmu 3.000 kovinarjev. De. mokratični tisk poudarja, da si An-gio-američan: to pot ne upajo govorit; o «poltalnih komunističnih .na'rt;h», ker se zavedajo, da je te stavke izzval samo obupen položaj prehrare v Biconiji. Po drugi strani je poštna upra. va v sovjetski con; Nem&je izdala ukre^ proti špekulaciji, k: so jo brezvestni ljudje vršili na ta način, da so tihotapili Jivež Iz Berlina in vzhodne zasedbene cone v zapadne zasedbene cone Nemčije, Po novih določilih Je pošiljanje živeža, alkoholnih pijač in ekstrak. tov vseh vrst prepovedano izvažati v Tricon! Jo. Protest ES zaradi pokoijev v Grčiji Zveza enotnih sindikatov je predvčerajšnjim poelala Svetovni sindikalni zvezi sledeče pismo: ♦Množične ustrelitve, izvršene po nalogu protiljudske grške vlade, so dvignile val ogorčenja med delavstvom našega mesta, ki ugotavlja sličnost med nasiljem grške vlade in zloglasnimi metodami nacizma. Ob novih množičnih ustrelitvah je izgubilo življenje mnogo delavcev in demokratičnih sindikalnih voditeljev. Ta nov val terorja predstavlja nepojmljiv in strašen pogrom, proti kateremu Zveza enotnih sindikatov v imenu svojih članov odločno protestira in hkrati poziva Varnostni svet OZN, naj takoj in odločno posreduje v notranje grške zadeve in napravi konec fašističnemu nasilju. Hkrati naj tudi ukrene, da bo grško ljudstvo svobodno uživalo svoje demokratične pravice. Zveza enotnih sindikatov Tržaškega ozemlja k predmete in sicer na so ton litine, JO t. krompirjevega škroba, 1 t. terpentina ter na s t. papirja, v skupni vrednosti za okrog 10 milijonov lir. Vrednost blaga namenjenega izvozu na Poljsko pa znaša 96 milijonov lir (160.000 dolarjev). Po pogodbi sklenjeni 17. aprila t. I. bo Italija uvozila ali izvozila na Poljsko blaga v vrednosti 34 milijard lir. Kontingenti določeni za Trst so smešno nizki in predstavljajo le 0,S% celokupne vrednosti kontingentov določenih ISO it.-poljski trgov, pogodbi. Skoraj brezpomembno vlogo bo igral Trst v trgovinskih odnosih s Švedsko. Po italijansko-švedski trgovinski pogodbi bo Italija uvozila iz te države okrog 40 mir liianov švedskih kron. Od tega je Rim nakazal Trstu le eio.ooo švedskih kron blaga. Po podobnih ugotovitev bi prt-šli tudi če bi analizirali ostale trgovinske pogodbe, katerih veljavnost je bila razširjena na anglo-ameriško področje T. O. (Belgija, Nizozemska, Španija in Francija in Btconija). To so dejstva. Ne vemo, če in kako bodo tržaški trgovski krogi reagirali na novo gospodarsko politiko anglo-ameriške VV. Se bodo le tudi tokrat zadovoljili z drobtiniccmi, ki jim jih bo Rim od časa do časa blagohotno poklanjal Spremembe v vladi FLRJ BEOGRAD, 6. (Tanjug) — Na predlog vlade FLRJ je Prezidij Ljudske skupščine FLRJ skieml, di se razrešita dolžnost; minister za finance vlade FLRJ Sreten Zu-jevič in minister za lahko tndu-strlijo Andrlja Hebrang in da se postavi za ministra finano Dobrl-voje Radosavljev.č, za ministra lahke industrije pa dr Savo Ziat^č. Nov finančni minister vlade FLRJ Radosavljevič je eden izmed organ'zatorjev ljudske vstaje v Srbiji in po osvoboditvi je bij izvoljen v Svet narodov Ljudske skupščine in poleg tega v Ljudsko skupščino L. R. Srbije. Od Januarja je vrli funkcijo podpiTedied. nika vlade L. R. Srbije. Nov minister za lahko i«dustrijo. Zlatič se je rodil v Istri in je dokončal tfvo.je študije v Zagrebu. Pod Staro Jugoslavijo je bil obsojen na pr'6ilno delo kot borec za ljudske pravice. Za časa nemške okupacije se je odlikoval po svojem delovanju za organiziranje ljudskega odpora. Od maja 1945 je bil minister za industrijo in rudarstvo pri vladi L. R. Hrvatske. Koroške Slovence bi hoteli anova zasužnjitž Zaradi trmastega Gd.nora treh zapadnih držav je bila konterenca namestnikov za Avstrijo odložena Znaki gospodarske krize v Švici ŽENEVA, 6. — Socialistični list «Vorwaerts» opozarja na prve znake gospodarske krize v Švici, ki jo je povzročila ameriška konkuren ca. List piše, da konkurira ameri ški monopolistični kaptfai zlsrtf v industriji tkanin in prehrane na EEOGRAD, 6. — Jugoslovanska delegacija na konferenci namestnikov zunanjih ministrov v Londonu je odgovorila na izjavo avstrijskega ministra Gruberja in je dokazala popolno neosno vano£t njegove trditve. V odgovoru je rečeno, da Gruber ne omenja niti v najmanjš! men odgovornost; Avstrije v piretekli vojni. Hkrati razkrin-kuje Izmišljene Gruberjeve trditvi! o slovenskih šolah na Koroškem. Za časa avstrijske republike ni obstajala niti tna slovenska privatna šola Izven neke državne slovenske jole. Dokaaana je tudi upravičenost jugoslovanskih zahtev do povrnitve in odškodnine za kulturna imetja, ki bi morala biti povrnjena že ze č°9a mirovne pogodbe po t>.~vi svetova, vojni. Jugoslovanska delegacija poudarja v zaključku svojega odgovora na Gruberjeve izjave, da ao koroški Slovenc; prikrajšani vseh svojih pravic. Na konferenci je prišlo zaradi upravičenih zahtev Jugoslavije po priključitvi slovenskega dela Koroške in po plačilu reparacij zaradi trmastega odpora ZDA, Anglije in Francije, do krize. Medtem ko se je sovjetski delegat Koktonov ponovno zavzel za jugoslovanske zahteve, vztrajajo predstavniki zapadnih velesil na tem, da mora ohraniti Avstrija državne meje iz leta 1938 in da se ji ne sme naložiti plačilo reparacij. Ker pričakuje angleški delegat Marjoribanks nova navodila od svoj^ vlade, je bila zpdr nja seja preložena na nedoločen oa*. Tndi DTste v ječi jih vznemirja Medtem, ko se v šovinističnem taboru it nuo znašli zaradi zmede po klavrnem polomu prvomajskega ghoda na Velikem trgu in vseh ostalih st nameravanih prireditev DZ, skuša sedaj to zmedo zakriti *Voce liber at, in drugo njej podobno šovinistično časopisje. Namesto da bi malee bolj na široko popisali ta njihov beden poskus, da bi •prazivmaU delovni praznik, so se takoj po prvem maju vrgli na fantastična poročila še bolj fantastičnega CLN « Istre. Pri prinašanju falsificiranih poročil iz Istre, kjer naj bi napadali *titini» Italijane, se posebno odhkuje «Voee». Da pa bo ismi&jenost teh poročil še bolj očitna, je to glasilo pohitelo z izmišljeno trditvijo, da so te dni na ukaz tovariša Bruna D’Esteja, ki je sedaj zaprt v tržaškem Coro-neu, odnesli pohištvo te stanovanja nekega Derossija iz Izole, ki je sedaj esuL Morda bo to znak za kako novo obtožbo proti D'Esteju, čeprav je tudi ta izmišljena, kako so bite vse druge, katere so pred sodiščem naštevale lainive priče. TRŽAŠKI DNEVNIK Tržačani in patent wVoce libera4* Ze dalj časa iiri fašistično časo. pisje nekake vesti o izdaji novih, osebnih izkaznic na Tržaškem o-c -niju pod ancloameriško vojaško upravo. No v torek je «Voce libe-ra» prinesla podobno porodilo, vendar opremljeno s nekaterimi podrobnostmi, da bodo te iSkaznice začeli izdajati prihodnji m m ec. Ker pa njo in njeno fašistično druščino skrbijo slavo-komun.stl, je vest se opremila s poročilom, da teh. izkaznic ile bo mogoče ponarejati, ker ns bodo baje slike na njih pripete ali nalepljene, pač pa da bodo ze tiskane s dokumentom vred, poleg tega pa da bodo slike prosojne kot vodni tisk na bankovcih. Temu patentu, ki bo po pisanju časopisa, napravil red glede oseb, ki so prišle po letu 1945 n onih, ki se lahko infiltrirajo s ponarejenimi dokumenti, se moramo Tržačani zahvaliti nekemu dr. Barri, JiapolitancU po rodu (sedaj viorda te patentiranemu čistokrvnemu Triačanu). Vsakdo, kije to vest prebral, je po pisanju tega časopisa takoj oparil, da tVoce libera» meri na nate ljudi, Tržačane Slovence, kar terth se je samo en del po dolgo-letnam fcgfianstvu z rodne zemlje vrnil domov v Trst, kljub vsemu nasprotovanju m zaprekam vsega tukajšnjega upravnega aparata, pretetega s fašistično miselnostjo in okupacijskih oblasti. Zato je razumljivo, da ima patent tega napolitanskega doktorja kaj malo o-pravka s slavo-komunisti, neizmerno več pa ga bo imel z vso ono armado tujcev, ki so se deloma pred vojno, med njo in po 1945 pa kot esuli priklatili v Trst in da-nes sestavljajo bratovščino «Voce Ubere*. Ce pa ta patent ne bi zadostil potrebam, bo potrebem nov patent, ki bo enemogočil ponarejanj« podatkov o gibanju prebival, siva na etnografskem uradu. ALI SI 2E NAROČNIK PRIMORSKEGA DNEVNIKA? Provokatorski manevri DZ Starši naj se zanimajo nq škodo delovnega ljudstva za učenje svojih otrok Danes se nadaljujejo na uradu za delo pogajanja glede sklenitve mezdne pogodbe za gradbeno široko naše industrije in glede tovarniških odborov Nj prvič, k® beležimo izzivalno in izdajniSko delovanje Delavske zbornice na Škodo delovnega ljudstva s svojimi Enotnimi sindikati na Selu. I*dajnlSka vloga Delavske zbornice Je pač od samega, osnovanja sem bila potrjena z neštetimi pri. meri, ki so dobivali izraza v odprtem stavkokaštvu in sabotiranju borbe delovnega ljudstva, kakor Itudi v podpori, ki jo je s svojo vidno pasivnostjo (in kdo ve, koliko je bilo zakulisne podpore?) izkazovala aeofeS-Stom in teroristom v sluZbi istih protiljudskih interesov itd. Razb’, jaška in protiljudska ‘Moga Delavske zbornice torej ni bila nič drugega kot tista vloga, ki so ji namenili gospodarji ob njeni ustanovitvi, saj je tako krepko služila lokalnim agentom imperializma jn impefializmu samemu. Enotni sindikati so na to vlogo Delavske zbornice, kateri so njeffl.! gospodarji vseskozi dajali nacionalistično barvo, da bi lovili lahkoverne italijanske nacionaliste, o. pozarjeli od vsega zadetka in nakazali jasno vse posledice, ki jih utegne iavati prav iadajnlfiko delovanje pse vd os i nd ik a 1 istov. Vsak tisti, ki je morda kdaj koli očital Enotnim sindikatom, ker ni nifcol! pregledal situacije do dna, demagoStvo, je lahko ob pogajanjih (če ne že p£ej), k. so v teku na uradu za delo glede sklenitve novld mezdnih pogodb za na Jo industrijo in glede tovarniških odborov ter drugih vprašanj spoznal vso pravilnost trditev in razumljivo tudi vso pravilnost borbe Enotnih sindikatov. Kakor je zn« no, je Delavska ssbornica pr', pogajanjih glede skl e. nftve novih mezdnih pogodb za uradniStvo naie industrije prcdlo-aila svoj predlog, s katerim so se delodajalci v bistvu docela strinjali in oporekali le zaradi lepžega. Na OOOGOOOOOOOOOOOOOOOOOC Italijanske žene ženam Doline in Piščancev Zveza antifašističnih žena Tržaškega ozemlja je prejela od Zveze italijanskih žena sledeče pismo: Drage prijateljice! Sprejmite našo najiskrenejšo zalivalo za vsa prekrasna darila, ki ste nam jih ob priliki vašega ustanovnega kongresa poslale. Prosimo vas, da se v našem Imenu zahvalite vsem prijateljicam iz Doline in Piščancev, ki so nam ta dar rila podarile. Sprejmite še tovariške pozdrave. GLAVNI ODBOR ZI2 <(Ču&tU>LCL KNJIGE- SLED ALISCE-KOM RAZSTAVE -F1LMI-KRITIKE-DR0BTINE Ameriški družinski koledar za leto 1948 Jugoslovanska delavska tiskovna druiba v ChicHagv je izdala letos svoj koledar, ki tako po vsebini, kakor po zunanji opremi dosega in v kakem oziru tudi prekaša vse prejšnje. Urednik Frank Zajc je na pri-bliino ISO straneh zbral zelo pestro vsebino, ki se deli na pripovedni del, pesmi, zgodovinske spise, članke in opise in na koledarski del. Poleg tega ima koledar še okrog ss slik iz slovenskega in ajjieriškega iivlfenja ter iz drugih držav. Mnogo slik je celostranskih. V leposlovnem delu je precej Kajuhovih pestmi, ki so v tej knjigi najtečji in, poleg Kozakove novele: *Maska», skoro edini odmev herojske borbe slovenskega naroda za svobodo. Vsa o-stala proza pa je precej zaostala za novim časom in za prozo v stari domovini, razen morda nekaj člankov, med katerimi je Ehren-burgov: Vrnitev iz Amerike. Poleg tega pa popolnoma pogrešamo opis življenja v novi Jugoslaviji, njeno herojsko borbo, da bi z lastnimi silami dvignila domove iz ruševin m ostvarila petletni plan. Prav nič ni omenjena Primorska, njena borba za svobodo tn priključitev njenega večjega dela k Jugoslaviji. In vendar smo prepričani, da je med naročniki tega koledarja 'tudi mnogo Prin\orcev, ki jih te stvari zelo zanimajo, kakor bi jih zanimalo tudi vprašanje Trsta in sedanji položaj v tem mestu. Potrebno bi bilo za prihodnji letnik več povezave s staro domovino, ker je treba pokazati slovenskim izseljencem ne samo novo pot Jugoslavije in njenih narodov, ampak tudi uspehe, ki so jih na tej poti še dosegli, ali jih nameravajo doseči v bližnji bodočnosti. Slavnostni večer v Verriiiu V sredo zvečer je bila v Verdiju slavnostna predstava ti čast Karla Micheluzzija, vodje igralske skupine, ki že teden dni a uspehom nastopa na deskah tega gledališča s komedijami v beneškem narečju. Skupina se je predstavila tržaškemu občinstvu s novimi in starimi komedijami, med katerimi so: Possenti-Micheluzri: ‘Gospodična iz Pcdoves, Test oni: «N6š bližnjik», i Palača k’;pctrvja* in t Balkoni na Kanalu)), Fraccaroli: «Moške je treba krotiti*, Oallina: tPrenarejeni ljudje». Pri teh komedijah se je posebno odlikovdl Leo Micheluzzi, ki je v «Balkonih na Kanalu» ustvaril zelo dober lik podeželskega kaplana v osebi Don Alessija, dočim je v komediji «Huditjiana, kakšno paranje» bil najboljši Tonino Miche-luzzi 3 svojim likom učitelja San-sega. Na splošno moramo reči, da te komedije same na sebi nimajo druge vrednosti, kakor da zabavajo gledalce. Pri tem je seveda bila glavna zasluga umetnikov, ki so dobro podali razne tipe in like ter tako do kraja navezali pozornost na potek dejanja in igre. Pri slavnostni predstavi je bila na programu komedija tPrepiri v družini» od O. Galline in enodejanka Rocche ^Pomarančni olu-pekn. Pri tej predstavi se je posebno odlikoval slavljenec Carlo Mi-cheluzzi in žel mnogo aplavzov. Obe tej priliki so hoteli znani elementi zopet uprizoriti med odmorom svojo posebno komedijo s cvetjem, zavitim v trikoloro, vzklikanjem Italiji in podobnimi rečmi. Pa so imeli med občinstvom tako ma'o odmeva, da so tudi tukaj, ka. kor na dan J. maja, doživeli popoln neuspeh. Danes zvečer bo imela skupina Micvheluztl svojo poslovilno predstavo ob tt z Testonijevo: a tijska zadruga je zelo važna gospo- j »e ne more lotiti, dokler se ne bo darska ustanova kmetov na Tržaškem ozemlju, ki so je naši gospodarji in gospodinje pridno poslužujejo pri nakupu svojih kmetijskih potrebščin. Bilo bi pa še bolj hvalevredno, če bi si večje število članov vzelo par ur časa za udeležbo na tako važnem zborovanju, kjer se razpravljajo skupne gospodarske koristi. Na dnevnem redu Je gospodarska borba, ki ae prikazuje v vsej svoji ostrosti, zlasti na Tržaškem ozemlju, za katerega se je bila in se še biije danes huda politična borba. Kakor se je naš kmet, ki se j« boril polnoštevilno v osvobodilni vojni, da ohrani sebe In svoje pred zverinskim sovražnikom, kakor je spremljal in spremlja složno vsak korak, vsako manifestacijo in vsak protest za dosego politične In kul-iume svobode našega ljudstva, tako je tudi nujno potrebno, da se bori za svojo gospodarsko svobodo in blagostanje, združen z ostalim delovnim ljudstvom. Gospodarsko vojno morajo naši kmetovalci voditi uspešno samo, ako bodo tesno povezani med seboj tudi v svojih goapodarsko-trgovskih poslih, to je bodisi pri nakupu svojih kmetijskih potrebščin, bodisi pri prodaji svojih pridelkov. Zalo so si kmetje ustanovili svojo Kmetijsko nabavno in prodajno zadrugo. Kako ta posluje in v kakšni meri vrši naloge, je odvisno predvsem od kmetov samih. Poleg tega je seveda zelo važno tudi zadržanje napram zadrugi » strani Ustih kmetovalcev, ki še niso člani zadruge in ki se je kljub temu lahko poslužujejo v svojo korist. Upravni odbor je podal podrobno poročilo o poslovanju zadruge in njenem razmahu v minulem poslovnem letu. Zadružniki so mogli vi deti, kakšne gospodarske koristi je prinesla našim krpetom ta domača ustanova, čeprav je še mlada in ji stojijo na poti razne ovire in težko-če. Kljub temu in stroškom, ki jih zadruga imela za opremo lokalov in drugih izdatkov, je vendar imela lepe začetne uspehe in zadovoljila svoji glavni nalogi, da je nudila svojim članom in tudi nečlanom skoraj vse kmetijske potreb ščlne, zlesti modro galico in žveplo, po znatno nižjih cenah. Zadruga pa s tem še ni dosegla večina zavednih kmetovalcev simi la še tesneje okrog svoje kmetijske zadruge v Trstu, ki pred^favlja njihovo najvažnejšo gospodarsko ustanovo. Za njo se morajo pozanimati In njej morajo zaupati pri nakupu kmetijskih potrebščin in jo tako s tem podpreti v njenem razvoju in razmahu, kar bo v skupno korisi. Razlika med ljudskimi in «legininii» športniki Kdor je čital tako imenovan «Svobodni glasy> in pseudo mTrlaš-ki dnevnik» je pač mislil, da bo ob priliki 1. maja Trst naravnost poplavljen po športnikih Liberta-sa, Mdere itd. Toda del je pršil in tako imenovani «campioni» v raznih italijanskih prvenstvih so o-stali lepo doma. NI jim prijalo priti v povorko, ki bi morala krenili izpred Rosettijevega spomenika ter preko mestih ulic priti na Glavni trg. Samo 40 atletov se je opršilo v rahlem ielju, ostalih pa ni bilo na spregled, čeprav so jih iskali po domovih. 1. maja bi moral Montebello sprejeti v svoje okrilje na motociklističnih dirkah kar 7 ali S tisoč gledalcev (toliko je namreč dovoljeval ukaz vojaške uprave), toda kaj slabo so obstali «legisti», ko so videli gručo SO ali 60 gledalcev na glavni tribuni, ki so leže zaspa. no sledili nostrim borbam» motociklistov. Jasno je, da ni moglo biti več občinstva, kajti vsi pošteni Tržačani so odšli na stadion, kjer so z veseljem opazovali naše športnike, ki so se udlelili parade na stadionu s svojimi zastavami in prapori. Sv. Marko, Magdalena, Rlnaldi, Pristaniški športni klub, Col Ilva, Tomalič, Arzenal, Sv, Ivan, Delavska športna sveža, Koštalunga in ostala športna društva so se z delom, ('poudarjamo z delom) svojih atletov udeležila prvomajske parade na stadionu, kajti če bi hoteli pripeljati vse atlete na stadion, tedaj bi trajala povorka ne samo eno uro In več, temveč bi jo morali začeti le navsezgodaj zjutraj. Njih del ni motil, čeprav je padal in ne rosil kot zjutraj. Sicer je bil stadion uskoraj prazen», Otroci pri Sv. Alojziju stavkali ker ie bil upravitelj otroških jasli odpuščen V torek popoldne no se zbrali prod otroškem zabaviščem pri Sv. Alojziju otroci, ki niso hoteli editi v svoje sobe in so na pczlve vzgojiteljev odgovorili, da bedo stavkali, dokler se ne bo zopet vrnil njih upravitelj, ki je pred dnevi bil odpuščen. Zaman so bile vse prošnje in ustrahovanja, otroci sc vztrajali pri s vejem ter so z namr-šenimi, deklice celo z objokanimi obrazi trdovratno sloneli pri vratih otroškega zabavišča. Civilna policija, ki je hotela izrabiti takoj to stavko majhnih otrok za ponoven napad proti »sla. vokomun‘.stom», češ da so oni uprizorili to stavkp, nd niti s prošnjami niti z obljubami uspela pregovoriti stavkajočih, katerim ta dati celo igre ln južine niso dišale. Eden izmeti starejših dečkov Je predlagal, da napdšejo protest, ki so ga vsi otrooi podpisali in v katerem ao zahtevali, da se zopet vrne na svoje službeno mesto njih upravi* te^j, ki so ga vs» ljubili in spoštovali. Ko so videl'., da vztrajajo otroci pri svojih zahtevah^ so vzgojitelji, med katerimi je več članov krščanske demokracije, odšli iz otroškega zabavišča, mladi stavkajoči pa so jih spremili z žvižgi in vzklik!, ker so jih namreč smatrali, da so prav tl krivi, da Je bil njihov upravitelj odpuščen. S svojim odločnim nastopom so naši najmlajSl pokazali, ds so pripravljeni tudi oni se boriti za pravično stvar ter da ne bodo dopustili, da bi Jih vzgajal tak upravitelji ki bi služil imperialističnim načrtom. Prav tako naj bo ta stavka opozorilo vsem tukajšnjim političnim strankam, ki hote ali nehote služijo imperialističnim nakanam, da Je tukajšnje ljudstvo, združeno v enotni fronti, pripravljeno preprečiti kakršne koli nakane, ki b; imele namen vsiliti mu novo diktaturo; zato naj le dobro odprejo oči! RAZPIS literarnega natečaja Tajništvo Osvobodilne fronte Tržaškega ozemlja raepiiuje ob sedemletnlci ustanovitve Osvobodilne fronte slovctutkega naroda literarni natečaj: 1. Za najboljšo politično* zgodovinsko razpravo Iz o-svobodllnega gibanja (nagrada 10.000 lir). 2. Za najboljšo novelo ali črtico iz partizanskega življenja, iz življenja tržaških Slovencev nied narodno-osvo-bodilno borbo ali pod okupacijo (nagrada 10.000 lir), 8. Za "ajboljšo epsko ali lirično penem (nagrada 5000 lir). Rokopise je treba oddati do IS. junija t. I. v tajništvo OF v Trstu (trg Ponterosso t) o posebni kuverti * geslom, s katerim naj bo označen tudi rokopis, naj bo natančen naslov pisatelja. kakor poročajo nekateri dobro informirani krogi, okrog nekih ča-sOptsdv, katerih novinarji tistega dne niti od daleč niso videli stadiona. Sicer slike dovolj zgovorno govure. Po svojem razvoju lahko učenec sam sjnzna in razume, da imajo odločilni pomen v borbi za usjpeh njegovi lastni napori, vztrajno, samostojno delo, to je samovzgoja. Dobro je, da po molnosti ne očitamo lenobe, kakor da tudi ne karamo zaradi slabih, ocen. Nasprotno moramo izkoristiti vsako pri-lolnost, da otroka prepričamo, kako lahko z nekim naporom doseže dobre uspehe, da je vestno in dobro opravljanje šolskih nalog stvar njegove časti in nujni pogoj, da bo lahko v prihodnjosti zavzel dostojno mesto v človeški družbi. Nikakor pa ne smemo od otroka zahtevati, da doseže na vsak način najboljše rede, niti mu ne smemo postavljati za vzor najboljših tovarišev Važno je, da otroci pošteno tn vestno izvršujejo šolske naloge ,in da po svojih močeh teže za znanjem. Ce učenec dobi slabo oceno, Čeprav se je vestno pripravil in potrudil, so očitki in ukori ne »amo krivični, ampak celo škodljivi. Takšno ravnanje lahko povzroči v otroku slab in mučen občutek lastne nesposobnosti, posledica tega pa je lahko takšna, da utegne postati ne samo nerazpoložen do dela, temveč da mu delo postane celo zoprno. Prav v takšn’h primerih, ko naporov otrok ne spremljajo uspehi, je potrebno, da starši in šola najbolj tenkočutno, pravično in pazljivo ravnajo z njimi. Starši morajo skupno z učitelji resno proučiti in razjasniti pravi vzrok slabega uspeha in ukreniti vse potrebno, da se neuspehi odstranijo. Pri tem je najvažnejše, da otroka bodre in da mu pomagajo. Spominski dnevi iS68 se je rodil Wladyslaw B. Rey-mend, veliki poljski pisatelj. Umri je 5. XII. 1925. PRESKRBA Zcuooj k živežem m upolcojence. Vsi upokorjenci, ki so se vpisali pri ES v ul. Zonta 2 za zavoj z živežem (10 kg sladkorja in 1 kg kave) so vabljeni, da se zglase na sedežu v ul. imbriani S. do 6. t. m, s po kojninsko knjižico in s 2000 lirami. OF OF za Staro mitnico sporoča, da redno predavanje, ki bi moralo biti danes v krožku Tomažič, ta teden odpade. Vabi pa svoje člane, da se istega dne ob 20.30 udeležijo pevskega koncerta, ki ga prireja prosvetno dTuštvo Ivam Cankar v Kinu ob morju. SIAU OOOOOOOOOOOGOOOOOOOOC- o SLOVENSKO ( 3 I NA H 0 DIV! 0 m [ 8 L (iLEDALlŠCE g za tržaškclozemue ; Sobota 8. maja: K. Simonov «RUSKO VPR; SANJE*. Gostovanje v , šdu «Ristori» v Kopru ob 20 uri (sončna ura). Nedelja 9. maja: C. Goldoni-M. Rupel: MORSKE ZDRAHE*. Go» nje v gledališču «Tartim» ranu ob 16 url (sončna PROSIMO TOČNOSTI Mnoeloni sestanek SIAU-Greta bo ob 20 v prostorih KK Ravbar V ul. Cisternone 22. Razpravljala »e 'bodo aktualna vprašanja. Vabljeni vsi! koncerti PEVSKI KONCERT V KINU OB MORJU Danes 7. t- m. ob 20-30 l v dvorani Kina ob morj cert moškega zbora PJ"0* y Sa društva clvan Cankar*-' sporedu so umetne, par*3 t. 1 : n no PArllia novtnl. ltAtOf® ^ ENOTNI SINDIKATI Kino in gledališče. Danes ob | in narodne pesmi, katere je 10.30 v ul. Zonta 2 seja upravnega izvajal na svoji nspoU odbora. " ' :: Higienska stroka. Danes ob 20 v ul. Zonta 2 seja upravnega odbora. PROSVETNA DRUŠTVA Dajte pojasnila V zvezi z aretacijo dveh jugoslovanskih državljanov, ki sta prišla v Trst po trgovskih poslih in Ju je policija aretirala v ponedeljek pri kosilu v gostilni «A1 gambero» v uL Udine, smo zvedeli, da je naslovila Jugoslovanska trgovinska delegacija posebno pismo na vojaško upravo v Trstu. V tem pismu zahtevajo pojasnilo glede vzrokov za aretacijo teto dveh Jugoslovanov. Vojaška uprava doslej še ni odgovorila na to pismo. Delitev nagrad zmagovalcem prvomajskega športnega tedna Obisk šoli v Vili Sinila Predvčerajšnjim dopoldne je bil polkovnik Gardner v spremstvu vojaških in civilnih uradnikov na ob'sku v Vili Giulia, kjer je že nekaj tednov urejena šola za duševno manj razvite otroke. Obiskovalci so s: ogledali nove šolske prostore, kjer obiskuje šolo 90 otrok. Pouk je samo v italijanskem jeziku in slovenski razred šele čaka, da ga bodo ustanovili. Ravnatelj šole, učitelj Peter Cemi, Je opisal pomen m namen nove šole pri vzgoji takilh otrok, Med civilnimi predstavniki je bil tudi škof Santin, ki Je na dan 1. maja, ko bi moral brati mašo v cerkvi Sv. Antona, nenadoma obolel ter do večera prav tako nenadoma okreval, da se je lahko udeležil kosila, ki je bilo prirejeno za sirote. V Vili Giulia Je imel celo Odbor za proslavo 1. maja 1948 sporoča, da bo v soboto 8. t. m. ob 21 v dvorani Delav- . v , •cc, , ^ oirouc. v vin *jiUi*a je imci ceiu ske športne zveze ES v ul. Con- (govor, v katerem je še en-ti 11 nagrajevanje vseh zmago-valcev v športnem tednu 1. m& ja v Trstu. krat poudaril dobre odnošaje, k.i jih Je imel s prefektom in »federa. lom» iz «tistih časov> ZAHVALA GLAVNEGA ODBORA PlONfoJEV Niti koraka nazaj ampak naprej k novim uspehom «Večer smeha* Prosvetno društvo v Skednju priredi danes 7. t. m. ob 21 «Večer smeba» s sodelovanjem članov Slovenskega narodnega gledališča. L/>njerska dramska skupina poredi v soboto 8. t. m. ob 21 v pro štorih prosvetnega društva «S. Škamperle* Jalnovo štiridejanko «DOM». O uspehih 1. maja bo govoril tov. Tonel danes ob 20.30 v dvorani prosvetnega društva «S. Škamperle*. Vabljeni vsi! Predavanje v prosvetnem društvu «Zvezda». Danes ob 20.30 bo tov. Gombač govoril o uspehih 1. maja v prostorih PD «Zvezda» v Podlonjerju. Vabljeni vsi! Slcvensko lutkovno gledališče v Kopru prired; dn« 7. t. m. ob 15 (sončna ura) v slovenski gimnaziji lutkovno igro, katere naj se udeleže vsi< pionirji in mladina. R*ZNO Občni zbor Dijaške matice bo v nedeljo 9. t. m. ob 9 v prostc-rih Dijaškega doma v ul. Buonar-roti 31 e sledečim dnevnima redom: 1. Otvoritev; 2. sprememba pravil; 3. poročila odbornikov; 4. poročilo nadzornega odbora; 5. slučajnosti; 6. volitve. Konferenca ZAM v ul. Conti 11 V soboto 8. t. m. bo v prostorih DS25 ES v ul. Conti 11 pod okriljem pripravljalnega odbora za sklicanje kongresa delavske mladine, predavanje o PROFESIONALNIH SODAH. Mladino vabimo, da se predavanja udeleži! Kot vsa mladina in z njo odrasli, tako so se tudi naši najmlajši vestno pripravljali na velik prvomajski praznik. Naj je bilo sončno ali deževno vreme, vsak dan so prišli v svoje krožke in tam neutrudno vadili telovadne vaje. Ko je prišel dan nastopa, je bilo vreme pusto in mračno, izza oblakov je nalahno pršilo. Vodniki so zaskrbljeno gledali in se spraševali če se bodo morda pionirji ustrašili hladnega vremena, ker jih njihove mamice ne bodo pustile na telo. vadišče. Toda pionirji so tudi tokrat pokazali svoj pogum in so st vsi brez izjeme zbrali ie v zgodnjih urah na stadionu. Prišli so pionirji iz Rocola, Lonjerja, Sv. Ivana, Dijaškega doma, krožkov «To-mažič, Dugol ln, Perossa itd. itd. Nihče ni manjkal. Na popoldanskem nastopi so pionirji tako dobro izvajali svoje vaje, da so želi ogromno priznanje vseh navzočih. Dokazali so, da znajo z dobro voljo premostiti vse ovire, zato je bilo priznanje res zasluženo. Pionirji in pionirke. Za vse vaSe prizadevanje in uspehe, ki ste jih dosegli, za discipliniranost in po, gum, ki ste ga pokazali, vam izreka glavnt odbor pionirjev priznanje in zahvalo. Zavedajte se, da ste tudi vi veliko pripomogli k veličastnemu uspehu prvomajskega praznika. Bodite ponosni na to! Ta uspeh pa naj vam bo tudi v vzpodbudo. Niii koraka nazaj, ampak le vedno naprej in naprej k novim uspehom. Tudi vašom. materam in očetom, ki so skrbeli, da niste zamujali vaj, ki so pomagali pri šivanju telovad. i tih krojev, ki so vas poslali na nastop, najlepša hvalaI i. Borbo mladine balkanskih držav za boljšo bodočnost in trajen mir. Upoštevati mora vsakdo pri tem manifestu tudi borbo grške mladine in 'mladine Tržaškega ozemlja, ki se bon proti imperializmu. Besedilo manifesta je sledeče: Drugi kongres balkanske mladine 5.-8. septembra 1948. v Sofiji. Razen tega mora vsakdo upoštevati, da n^ora bitt to besedilo pisano * srbohrvaškem, bolgarskem, madžarskem, romunskem, grškem, italijanskem in francoskem jeziku. Nagrade so sledeče: I. nagrada 50.000 lejev, n. nagrada 25.000 lejev in tretja nagrada 10.000 lejev. Mladinci in pionirji, kupujte časopis «GI»AS MLADIH* s stalno prilogo «Mihec in J8kec». MLADINCI. PIONIRJI! Kupujte, čttajte, širite «GLAS MLADIH*! IZLETI , ajal na svoji f,: po Srbiji in Makedoniji- ( priliki bodo razstavljen® .( ki jih je zbor dobil v Jugo®18 Koncertno-recltacljskl J J : «Puškin v besedi in <6i«’;' priredi prosvetno drustv^. Jenko* v torek 11. t. tn. svojih prostorih. 11 Izbor iz dela velikega do recitirali člani SNCt’ -^tč na Prškinovo besedilo P* rltonist Dušan Pertot, Ver* fr* Za ZPP daruje Se dimf.K* ,t S Iz Sv. Ane 150 lir, Sustar^ ^ Ane 150 lir, ASIZZ ^ 5.460 lir. Za 1. maj daruje SIAU. j^0ic Sv. Marije Magdalen« v* do' kovca 1586 lir, kot c1®1. ^bU‘‘ nabran na proslavi OF Pr* 26. aprila. D0iiat V isti nam£n daruje t!»oč 884 lir ter 126 Wj(i \ t 16 kg riža, 4.50 kg I krompirja ter 1.50 kg 11 ljunec 23.083 lir, 82 kg 1. j. 1.50 kg sladkorja, 1.50 k? kg masti in 4.50 kg Ricmanje 10,665 lir, 72 10.50 kg bele mioke, *>■" k S 3.20 kglnasti, 1 kg mleka vP ^ 0.G0 kg ječmena, 2 škatli k ^ i ka, 2 1 vina, 5 jajc; B0",-*! ^ 70 kg testenin, 2 kg *K (fi » jajca; Mačkovlje 1.810 l‘r> sladkorja, 13 kg testenin, ^ sti, 3 kg riža, 1.50 kg! KJ> 10 d kg kave, 7 Jajc; Preb«1 lir, 13 kg testenin, 2 • 8 jajc; Draga 1.200 Jir' rja, 2 ‘ kg testenin, 3.50 kg sladk riža ter 0.50 kg masti. Planinski izlet PDT na Vremščico in Artviže Planinsko društvo v Trstu priredb v nedeljo 23. maja izlet v dveh skupinah: 1. skupina na Vremščico 2. pa na Artviže. Vpisovanje in lr.formaci.1e v trgovini Višnjevec v ul. Roma 15 in v čevljarni Pirc v i ul. Settefontane 3. Vpisovanje do vključno ponedeljka 10. t. m. Odhod ob 6 zjutraj iz ul. F. Severo. Izlet v Opatijo Zveza dijakov Trsta in ozemlja javlja, da sprejema vpise za izlet v Opatijo, ki bo 23. t. m. danes, v petek in jutri 8. t. m. v kulturnem krožku »Tiskarjev*, v ulici Trento št. 2 od 18 ure do 20.* Policija povozila staro ženo V sredo popoldne okrog 18 ure Je hotela 68-letna Rosa Colombln, stanujoča v ul. Mazzini, prekoračiti cesto na trgu Ospedale. V tem je pridrvel mimo nek policijski avto in Jo povozil. Takoj so jo odnesli v bolnico, kjer so zdravniki ugoto Vili, da ima popolnoma zlomljeno levo nogo. Sprejeli so jo v ortope-dični oddelek, kjer se bo morala zdraviti okrog dva meseca. Tatinski »bankir" in ameriški mornar Natečaj za manifest II. kongresa I balkanske mladine v Sofiji Mladinski svet balkanskih držav j; azpisuje tečaj za manifest ob drugem kongresu balkanske mladine. Vodstvo ZAM, ki hoče čedalje bo!j utrjevati enotnost, bratstvo in medsebojno sodelovanje z antifašistično mladino držav zaledja, vabi vse tiste, ki bi se hoteli udele žiti tega natečaja, da pošljejo najkasneje do 15. t. m. svoja dela na vodstvo ZAM, trg Ponteiosso 6, H. ManlfcBii, ki sme biti si.tr© v Stilih barvah, mora izražati: l. Najtesnejše sodelovanje in solidarnost med mladino balkanskih držav; t. Razna dela in napore mladine teh držav; 3. Mladino balkanskih držav v prvih vrstah Sietovne zveze demokratične mladine; Predvčerajšnjim je prišla v Trst, ameriška ladja za prevoz vojakov »General Ballous ln z njo so prišli neveda tud; novi ameriški mornarji željni novih dogodivščin v Trstu, o katerem so zadnje ča&e toliko £i-tali po časopisju. Med temi mornarji je tudi Wil-tiams A. Keiiey, ki Je že takoj prvi večer srečno prijadral na kopno in, kot se spodobi za pravega mornarja, najprej usmeril svoje korake proti staremu delu mesta. Po navadi poročamo, kako jo često tl ljudje z morja zabodejo civilistom na ta ali oni način. Wtlllams pa tvori v tem primeru klasično izjemo, ki morda samo potrjuje pravilo. Okrog 19 ure je bil mornar v ul. Pontanelle, kjer si je o?ledova! razno bhgo. ki Je tamkaj razstavljeno zlasti potem, ko se malo stemni. Pr tem pa se Je nenadoma spomnil, da n ma Ur. Vldevši njegovo zadrego, je takoj pristopil eden od tistih mešetarjev. ki so v starem mestu vedno «na uslugo* tujim mornarjem in ko Je zvedel, kaj ga boli. je Amerlkancu ponudi', da mu bo on zamenjal dolarje wniiams Je izročil neznancu 20 dolarjev in tn mu Je dejal, naj g,a počaka pred hišo. Po tem Je neznanec odhitel skozi vrata v notranjost. Mornar je dolgo časa zaman ča kal na njegov povratek. Končno pa se je le naveličal ln povedal poli' olji o svoji menjavščini. Policaji so preiskali hišo in takoj našli na na- sprotni strani še ena vrata, skozi katera je izginil improvizirani bankir na prosto v drugi ulici. Mor-nar, ki im;; gotovo že nekaj prakse s takim; stvarmi iz drugih pristanišč, je takoj uvidel, da lahko napravi križ preko svojih dvajset dolarjev. Brivnica se je podrla V poslopju hotela «Exe»lslor* Ima v ulici Me-cat.o vecrhlo žc dalj časa svojo brivnico S. Mattiassi. V bojih za osvoboditev Trsta, ko so partizani zažgali poslopje, da bi prepodili iz n.egn Nenire. ki so se tam ugnezdili, Je bila tud: brivnica zelo poškodovana. Po končanih bojih je Mattiass! zr* silo popravil !n opremil brivnico ln se zopet lotil svojih brivskih poslov. Včeraj zjutraj, okrog desete tire, ko so bili brivci najbolj zapo Sieni s številnimi klienti, pa Je začelo v ozidju nekaj sumljivo pokati. Takoj so opazil!, da se Je podalo na po! porušeno stebrovje, ki Je podpi -alo strop. Brivski pomočniki in klienti so Imeli še komaj toliko časa, da so se v v£ej naglici j firfrill skozi vrata na prosto, ko le strop za njimi tresknll na tla j in pokopal pod seboj ves Inventar i brivnice. Nekateri klienti so pri« 1: na cesto r brisačo okrog vratu ln z debelo plastjo m.-la po obrazu K sreči ni bilo človeških žrtev, r» , zen dveh laže ranjenih, ki so jih , /adčlt kosi ometa. Radiiski spo 1RST II (ra 203,6, K® v petek 7• maja 7.29. Otvoritev. 7.30. K?1?^ed , Jutranja glasba. 7.45. .N sa in poročila. 8.00. ZaKJj cirJ_ Otvoritev. 11.30. 'RčPr<*: Rlasba. 12.00. Pr^is vanje- f svet». 12.10. Srbske in b^a ^ f lodije. 12.45. Napoved C*®?- J3-' ročila. 13.00. Glasba P°..foo. P”, Češka operetna glasba, i •■ ft ni pregled tiska. 14.15. ^“-4 3O. ?' ha. 14.28. Citanje sporeda. * p,. ključek. 17.2!). Otvoritev, i'- jgj ROSSETTI. 15.30 : «Ne*"' d> Marinu*, A. Mazani, v. m P murni n.uiu:tn 1. xi-- ir radiu. 19.15. Odlomki . i* 19.45, Napoved časa ,n *r(l f 20.00. Koncert ^vskMfl* gK* svetnega društva <erle» - dirigent Franc pcf, 20.30. Mojstri besede, pl* tl velikih skladateljev- Grieg. 21.45. Pravljice ^ ^0ef‘ 22.00. Plesna glasba. 22_1'- ^ 2 :uske glasbe. Izvajajo B fer Marjan Lipovšek in L*^ V«Sl prenos iz Ljubljane. 23- -ne melodije, 23.15. Napovea - ^ poročila. 23.30. Citanl« *S«II IK'”0 IilNO OB MORJU. 1?,30t°zVc'4 d* ,/ ' FILODRAJSIMATICO. 1*-®® gareta Gauthier*, Robert T&vlor. j/)P’ FF.NJCE. 16.00: «A rsen Charles Corvvln, ,,u: GARIBALDI. 10.00 1» ljenje Je čudovito*. J-IMPERO. 14.30: «Borbe v . Frank Buck. rr„nia ALABARDA. 16,00: «Tvc) no», Deanna Durb.*J- 0j, * ARMONIA. 15.30: ^Kri G. Raft, A. Gardner. , NOVO CINE. 16.00: nebesih*, Robert C L. Scott v SAVONA. 14.80: «PrHtaZe , ri», Nelson Eddy. -Mor*. RADIO 14.00: cCorreg' , Kniiger. „ V* I MASSIMO. 14 00: «LJllbl' j'! J. Jono*, Z. Cctten. p0t>, VIALE. 14.30: »ZagraJ01 Bogart. _vcd9nj ^ ODEON. 15.30: «Pr«P° mvi»' 1 Charles iv kakor boriti se za življenje našega ljudstva, za •’ da bodo plodovi kulture last ^^ega delovnega človeka? Ker veni6 stvar’ 28 katero ee borimo, **> *ato tudi odpora sovraž- nika n« smemo podcenjevati. Imperialistične sile v »vetu so 'vne in vsi veste, da so anti-■nunistične fanfare postale ta-Ijoveče, da prav nič ne zaosta 1810 *a onimi, . ki jih je še pred - leti uglaševal Goebbels v n k!!! ’ eev¥l!bče. drugi strani pa je v samem t^riaiističnem taboru mnogo, eprotij. Notranja imperiallstič-u. DasProtja, ne samo, da niso Jrldirana, temveč se bodo vse J in bolj zaoetrevala. Vazali tu-l«liB',° bako čvrsti, kakor bi že-r *meriški in drugi imperialisti, riti prav zato, ker so vazali, ra-njihovih tleh odpor ljud-ki noče, da bi bila njegova r^ovina vazal tujega gospodar-_ je zelo ilustrativno poka-nedavni primer krvavih spo-r°v v Kolumbiji, id tako je v resnici glavni cilj , Jnih hujskačev danes predvBem ,0, 'in mi ustvarili atmosfero stra-3 iS naj bi jim omogočila riba-3 v kalni vodil. To zastraševanje ?a, efekt, kakor pravi tovariš samo pri ljudeh slabih živ-Naše ljudstvo pa je v težki in jrv&vi borbi dokazalo, da nima živcev in zato ga ni tako preplašiti. Na ta trik nas F^emiakem ne bodo ujeli in ne nas vrgli s poti socialistič-J *®gradnje naš« domovine! Tre-je pri nas krepko zapreti 7^vsem tistim zavestnim ali pa 3^Jnim agentom imperialistlč-3 «11, ki na en ali drugi način L*kušajo prenesti atmosfero zadevanja tudi na naša tla. Naročena propaganda je priče-trobiti v svet, da so v nevar-3?tt civilizacija, kultura in člo-. eanetvo sploh pred grožnjam! dtunlzma z vzhoda. Ker se ta P°*nja baje veča iz dneva v dan, treba nekako pomagati tej Evropi*. In glejte: dobri 3?° Sam jz Amerike se je takoj pripravljenega, prinesti , Ubogi Evropi polne bisage svo-^ Pomoči, da bi s tem presekal 3/nlne komunizmu v Evropi. 3 ytl se je Marshallov plan in 33 slični plani ekonomskega ^džnjevanja v Evropi. Poleg te-jP* so prinesli tudi Trumanovo p^tftno. Ta doktrina obstoji v deljeno izdelanem sistemu ^Jtraževanjh, izsiljevanja ter 3‘Jan-ju r. orožjem. Toda tudi to v3' dovolj. Treba Je — tako go 3* tj aranžerji — združiti voj-iu- *a zapadu, potrebno je. da v3* Američani vojne baze, eko-jjjdska oporišča in vpliv v kolo-. »h. Očitno je seveda, da se za teorijami skrivajo vse dru 2* dejstva ln cilji. današnji čas Je karakterl-“n ogromen porast mednarod- nih kapitalističnih monopolov pod dominacijo ameriškega finančnega kapitala. Te kapitalistične družbe nimajo več domovine, ne poznajo več državnih meja, ne poznajo več naroda. Taki med narodni monopoli so danes sila ameriškega finančnega kapitala v njegovih mahinacijah, da bi danes zlomil svojo kapitalistično konkurenco v Evropa in drugod, da bi prav za prav sploh likvidiral kapitalistično Evropo kot faktor v borbi za razdelitev sveta, v borbi za kolonije, za tržišča, za izvore surovin itd. Ameriške kapitalistične mogotce že strašijo nevarnosti novih ekonomskih kriz. Blago je že pričelo pritiskati a-meriške kapitaliste in oni hite, da bi si zagotovili tržišča v Evropi ln po vsemi svetu — predvsem za račun propadanja industrije in & EDVARD KARDELJ gospodarstva evropskih kapitalističnih držav. Kajti povsem jasno je, da masovni pojav ameriškega blaga na evropskih tržiščih, na tržiščih Francije, Italije itd., pomeni istočasno zatiranje industrije teh držav, pomeni rast ar-mije brezposelnih, pomeni splošno padanje življenjskega standarda v teh državah. Nazadovanje, stagnacija in propadanje kapitalistične Evrope — to je torej posledica tako zvane ameriške »pomoči* Evropi. To pa istočasno pomeni ekonomsko in politično podjarmljenje narodov zahodne Evrope po ameriških finančnih magnatih. Naloga organizacije Osvobodilne fronte je, da vsa ta dejstva pojasnjujejo našemu ljudstvu in da odločno razbijajo vse poskuse sovražnika in agentov, ki hočejo vnašati desorientacijo med naše ljudske množice. V gospodarski Izgradnji smo mi dosegli velike uspehe. Prav na današnji dan smo napravili še en važen korak naprej v izgradnji socializma v naši državi. Zvezna skupščina v Beogradu je sprejela zakon, s katerim se dopolnjuje zakon o nacionalizaciji, uveljavljen v začetku preteklega leta. Potrebno je povedati, da naši obrtniki lahko mimo delajo, kajti ne sedaj in ne v bodočnosti za naše obrtnike ne prihaja v poštev nobena nacionalizacija. Ob tej priliki bodo seveda pro-tiljludske sile ponovno vrele na ljudsko oblast celo golido klevet. Skušali bodo izkoriščati dejstvo, da so v tej nacionalizaciji zajeti tudi ljudje, ki so imeli pozitiven odnos do narodno-osvobodilne borbe. Misliim, da bodo taki ljudje tem laže razumeli, da so te mere podvzete v Interesu ljudstva in države ter hitrejšega temp* naše izgradnje. Kdor tega ne bi hotel razumeti, naj ve, da je volja našega delovnega ljudstva v tej zemlji zapovedujoča in da se Ji morajo vsi pokoriti. Razumljivo je, tovariši in to- varišice, da se moramo mi boriti z velikimi težkočami za naš petletni plan in da velik del teh tež-koč občuti tudi delovno ljudstvo v svojem vsakdanjem življenju. Toda napori so potrebni, da bi izgradili veličastno stavbo, ki jo predvideva naš petletni plan in da bi čimpreje spravili s poti tež-koče, ki nas zavirajo v našem delu. Toda to dela vsak delovni človek, kadar gradi sebi nov dom, lepši dom. To pa, kar mi sedaj gradimo, to je veličasten dom, to je taik dom, v katerem bodo vsi naši delovni ljudje zares našli svoje blagostanje! Takšen dom pa se ne da zgraditi brez težav in brez naporov pa tudi ne brez požrtvovanja. Težkoče, s katerimi se borimo, poskušajo seveda sovražniki izkoristiti, da bi nas Zavrli v našem delu. Poskušajo vnašati nered v trgovino, ovirati izvrševanje plana v produkciji. V poljedelstvu poskušajo razni reakcionarni vaški špekulanti pokole bati delovno kmečko ljudstvo, zlasti okoli setve, okoli odkupov itd. Pripovedujejo našemu kmetu znane klevete o skupnih kotlih, o skupnih posteljah, o tem, da se naša ljudska oblast že pripravlja, da mu bo vzela zemljo itd. Naloga organizacij OF je, da- energično razkrinka take klevete. Za naše delovno kmečko ljudstvo je FLRJ njegova država in njegova oblast in zato se miu ni treba bati, da bi ta država kar koli jemala. Nasprotno, ono v njej lahko samo pridobi. Toda obenem je treba povedati, da se tistim reakcionarnim špekulantom na vasi, ki uporno prenašajo sovražne klevete, lahko marsikaj zgodi, kajti mi ne bomo dopustili, da bi kdor koli razbijal enotne napore našega delovnega ljudstva v izgradnji lepše bodočnosti. ' LIR PREJŠNJI ZNESEK . . 125.986 LENTTC FRANJO . . . 1.000 MAGAJNA ANDREJ * . 100 TRENTA MARJAN . . . 100 .SELE2 ANTON .... 100 ZULIC BORTOLO s . . 100 Družina MAHNIČ 500 SEDMAK MARIJA . . . 200 LLPOLD PETER .... 500 OTA JUSTINA . 9 ■ . . 100 CEH JOSIP 200 UDOVIČ ANTON .... 100 COTAR JOSIP 200 ZLOBKO ANDREJ . s . 100 SANCIN SAVO 100 JELINČIČ ZORKO . . 500 RIHTER ANTON . . . . 50 PETAROS IVAN .... 100 OREL PETER • . ... 100 MOZER IVANKA . . i . 100 ŠKABAR MARICA . . . 100 KRAŠOVEC URŠULA , 100 NOVIC FRANC .... 250 RAINHART MARIJA . . 100 Družina BAJEC-PRINC 100 DE PAOLI MARUA . . . 200 PERTOT VANDA ... 400 LAZAR MARIJA .... 500 KODRIČ ALOJZ .... 1.000 ŽERJAL MARUA . . . 200 SKUPAJ 132.185 V* s TAR* t»l IM UČENCI Šolanje otrok povzroča staršem že od nekdaj velike skrbi. Del teh skrbi so povzročale gmotne žrtve, ki jih je staršem nalagalo šolanje, drugi, nič manjši del, pa učenje in vedenje učenca. Starši in učenci so pri vsem svojem stremljenju Imeli pred očmi največkrat en sam smoter, ki je obstajal v tem, da bi učenec čim prej končal čim več šot ln si s spričevalom odprl vrata v lahko službo, ki bi mu prinašala čim več koristi in udobnosti. Danes ne sme biti cilj staršev in učencev takšen, kajti šola ne sme biti več tovarna spričeval, temveč tista ustanova, v kateri si bodo dijaki priborili čim več znanja, k* pa ga ne bodo izkoriščali v dosego nekih ozkih sebičnih smotrov, marveč ga stavili v službo splošnega napredka, kar bo obenem njim samim prinašalo največ koristi. Nova Šola mora vzgojiti v učencih pravi odnos do dela, ki ne more in ne sme biti nikoli sramota in breme, temveč naj- BORIS KIDRIČ NA SEJI ZVEZNEGA SVETA IN SVETA NARODOV JUGOSLOVANSKI NARODI si gradijo socialistično državo Tovariši ljudski poslanci! Kakor je razvidno iz številk, se je splošni državni proračun za leto 1948 povečal y primeri z letom 1947 za 46.2%, če ne upošteva-mo lanskoletni presežek dohodkov nad izdatki, odnosno za 33.33%, če upoštevamo lanskoletni presežek dohodkov nad izdatki. Koeficient med letošnjimi obtokom potrošniškega blaga in letošnjim obtokom denarja se povečuje v primeri z lanskoletnim koeficientom za najmanj 15%. Tisti sovražniki, ki se nadejajo inflacije, se bodo grenko pr e varili. Vrednost in kupna moč jugoslovanskega dinarja se bo v tem letu samo povečala. Prav tako ee bodo prevarHi tisti, ki želijo slabo našemu delovnemu ljudstvu in mislijo pri tem, da bo šlo zvišanje proračuna na račun življenjskega standarda naših delovnih množic. Do konca tega leta bomo ob povipfečni letini {n Capolnltvj osnovnih postavk plana Industrijske proizvodnje za povprečni življenjski Standard dosegli indeks 107 v primeri z indekse m 100 v letu 1939, Z indeksom 54.88 leta 1945, z indeksom 79.72 leta 1946 ter z indeksom 86.87 leta 1947. Goepo-darskl plan FLRJ za leto 1948 določa, da bo po cenah iz leta 1939 vrednost. potrošnje v letu 1948 znašala najmanj 49.576.927.000, medtem ko je znašala najmanj 49.576,927.000, in po i6tih cenah leta 1945 25.708.432.000, leta 1946 37 milijard 345.780 000 in leta 1947 40 milijard 695,429.000 din. Povečanje narodnega dohodka Kje je torej razlog za letošnje povečanje našega proračuna? To povečanje izhaja iz najbolj zdravega in solidnega Vira, ono .zvira iz povečanja narodnega dohodka. Gospodarski plan za leto 1948 določa, računano po nlžjch enot- VESTI IZ VSEGA SVETA ^eror v Indiji **ott demokratom — z aretacijami sin. 3 "atov in levičarjev, ki so te ^°spgle število 2000, smatrajo V*) '^Vo “d'!®!10 vlado kot naj-V . hrotidelavski režim na svetu. J® bil t«ror v Indiji naj-na svetu izvzemši države, ki fašistične, in ameriški '*razito ^tfctorat v Grčiji. I^^hnski dopisniki obiskujejo j>i^° velika mesta. Krajevne časo-thla’ ki opisujejo pravi položaj, so t* 3.' ukinile. Policisti, ki jih vež- t#1-«mska policija, ki je še prej krita: proti gibanju za neodvisni ^ Indije, dobivajo sedaj ukaz« l^^krhja 28 postopanje proti de- . “h ln kmečkim sindikatom. O dogodkih v zadnjih desetih x aPrila izjavljajo Indijci, da ‘3 , kru poslužuje Istega slste-sit^kakoj. Cangkajšek na Kitaj-tiij, ' V pokrajini Bihar so orož-lii ’ Popadli neko povorko kmeiov 'o k ten> ubili šest dečkov. Zažgali l^di kmečko hišo. V Kalkuti je S na konjih napadla povor-3na’ ki »o protestirale proti fpri3'^ npkaterih stavkajočih. Vei V - J* bilo ranjenih. V Cawpore y 3!ja streljala na stavkajoče. so podpredsednika s silo odvedli iz siano-Su pretepli do nezavesti in ^fiii^^baru tov 3*to JI__________ 6pdrvrn sindikalistov. ^lli ”1?. mučili. Zadnje tri dni so *bait! ga Hočejo ,, N- ~ List «Daily Wor-!^nri>r0ča' da 80 odpotovale v ut^ti, JtdKteške tmgovske in fi-Co drlrgarije, ki hočejo rešiti ^k* ? sP‘iniJo lz sedanje gospo-kfize. Imenovani li*t pou- darja, da Je Anglija z valutnim dogovorom, ki ga je sklenila s Francovo Španijo, tej pripomogla, da je lani imela v trgovski bilanci z Angliji 20 milijonov šterllngov prebitka. Nov uspeh kitajske ljudske armade NANKING. — Radio kitajske ljudske vojske poroča, da so Čele demokratične armade, ki so prodirale iz vzhodnega Santunga zasedle Vejhejen, važno železniško krlžlfče na progi Sinan-Cingtao. Tako je pa v Angliji... LONDON. — Škof v Liverpoolu dr. Martin je objavil poročilo posebne vzgojne komisije, ki ugotavlja, da zna več kot 3 milijone odraslih ln mladeničev v Angliji ln Walle»u komaj pisati in čltati. Poročilo nadalje navaja, da Je okoli 17% tega prebivalstva, ali okoli 6.970.000 oseb nepismenih oziroma na pol nepismenih. Vojno ministrstvo pa je ugotovilo, da ne zna 2% rekrutov niti pisati, niti čttatl, 20 do 30% pa ne zna čltati in pisati tako, kakor bi morali znati mladeniči Stari 19 let, marveč kot otroci stari 10 let. Prvi maj v Beogradu S PRVOMAJSKE PARADE PO BEOGRAJSKIH ULICAH nih oenah, 191.9 milijarde narodnega dohodka, medtem ko Smo dobili v letu 1947 132.9 milijarde narodnega dohodka, računano pfav tako po nižjih enotnih cenah. Torej se narodni dohodek v letu 1948 povečuje v primeri z letom 1947 za 44.4%. Lanskoletni proračun je vključeval brez finančnih planov 64% narodnega dohodka, letošnji proračun pa vsebuje brez flnančnčh planov 65% narodnega dohodka. Iz tega je jasno razvidno, da odstotek povečanja proračuna u-streza odstotku povečanja nar rodnega dohodka. Od kod porast narodnega dohodke? Porast narodnega dohodka v gospodarskem planu za leto 1948 izvira predvsem iz velikanskega porasta proizvodnje v naši industriji, v našem rudarstvu, elektrifikaciji, gozdarstvu im. v naših gradnjah. Plan industrijske proizvodnje v najširšem smislu besede, pr, čemer je mišljeno tudi rudarstvo, proizvodnja električne energije in lesne industrije, se je povečal v letu 1948 za povprečno 61% v primeri z letom 1947. Plan gradenj se pove-čuju v letu 1948 za 73% v primeri z letom 1947. Indeks blagovnega prometa je po planu za leto 1948 v primeri z indeksom 100 v letu 1939, 96 v letu 1946 ter 134 v letu 1947. Tisti, k; mlso sposobni ali nočejo verovati v gospodarske sile naše države ter v ustvarjalne sile naših delovnih množic, naše Partije in naše Ljudske fronte, bodo prav glede povečanja proizvajalnega plana in plana naše gradbene dejavnosti rekli: Mogoče so se prev tu zaleteli ln gotovo so preveč planirali. Kot odgovor navajamo naslednje, ne planirane, temveč za dosežene rezultate: Leta 1946 smo proizvedli v primeri z letom 1939 104% električne energije, leta 1947 pa že 132%. Premoga smo proizvedli leta 1946 112%, leta 1947 pa 153% v primeri s 100 v letu 1939. Jekla smo proizvedli leta 1946 komaj 85%, leta 1947 pa že 132% v primeri s 100 leta 1939. Cementa smo leta 1946 proizvedli 88.4%, leta 1947 pa 186% v primeri s 100 leta 1939. Stekla smo proizvedli leta 1946 za 103%, leta 1947 pa že 191% v primeri s 100 v letu 1939. Sladkorja smo leta 1946 proizvedli 6amo 65%, lete. 1947 pa že 141% V primeri s 100 leta 1939. Rezanega gradbenega lesa smo proizvedli leta 1947 140% v primeri s 100 v letu 1939. Povečanje narodnega dohodka je posledica dejstva, da se izgrajuje v naši državi socializem In da socialistični sektor našega gospodarstva stalno raste, se utrjuje in razširja tudi v boj'Ji š kapitalističnimi ostanki. Kako daleč Je napredoval v naši držav: ta proces, dokazuje dejstvo, da so šodelovalj lani kapitalistični elementi ge s približno 9% pri razdeljevanju narodnega dohodka, t. J. s približno 12.5 milijarde, medtem ko bodo lahko letos udeleženi z največ 8.5 milijarde, t. J. približno 4.5%. Ce to primerjamo z absolutnim številkami, se njihova udeležba zmanjšuje za 32%. Velik uspeh t Izdelovanju novih proizvodov Letos proizvajamo vrsto novih proizvodov, ki smo jih namenili za domače kapacitete in domačo proizvodnjo in Jih lani še nismo proizvajali — od briketov, asfalta, lahkega bencina, rudarskega bencina, elektrod in elektrodnih mas, petrolkoksa, ctllndrskega olja transformatorskega olja, olja za mazanje za mornarico, azbestnih proizvodov pa do bencinskih in parnih armatur, avtomobilskega pribora, brusil, raznih vrst vrtalnih neprav, centrifug, diea*ntegfatorjev, dvigal fszllčnlh vrst, hišnih dvigal, ele- vatorjev, prometnih signalnih naprav, plinskih generatorjev, priprav za varjenje, raznih gledal, klimatskih instalacij, transporterjev, plastičnih instrumentov, japanerjev ježev, motornih koles, kompresorjev, žerjavov, rotacijskih kolek lokomob: Isklh delov, klruških instrumentov; strojev za lesno industrijo, za industrijo usnja, za tekstilno industrijo. za vlivanje, za celulozo, strojnih delov in. strojev za rudarstvo, motornih vozil, stisnjenih m 6 jr -f BORIS KIDRIČ delov za avtomobile, novih kinoprojektorjev in klnoprojektorskih delov, reflektorjev, kmetijskega mehaničnega orodja in strojev, instrumentov ter priprav za merjenje, letalskih svečic, raznih novih vrst žag, turbin, naprav za cementno industrijo, za tobačno industrijo, za farmacevtsko Industrijo, za barvano metalurgijo. raznih vrst teSn',1, raz-n'h električnih aparatov, telefonskih avtomatskih aparatov, novih vrst instalacijskih preklnjevaloev in škatel, delov električnih stro jev in popolnih električnih strojev, električnih delov za tovorna dvigala, svetilnih teles, elektro-porcelana, izolatorjev za visoko napetost, električnih prevoznih vozičkov, kontrolorjev, magnetov za zavore, enofaznih in tro-faznih sinhronih strojev, motorjev za rudnike, naprav za elektrifikacijo tehničnih procesov, velikih generatorjev, ladijskih naprav, raznih novih vrst transformatorjev. To je velik uspeh v boju za izdelovanje novih proizvodov in izkoriščanje ob-stoječih,rezerv v naši kapaciteti. V celoti bomo morali letos mobilizirati okrog 100.000 novih dela »cev, učencev v gospodarstvu, priučenih in na pol kvalificiranih delavcev. To je eden najbolj resnih problemov. Tega problema ne moremo reševati na. papirju, samo z nekim postavljanjem načrtov, tehnokratski, To je problem, ki posega globoko, tako v gospodarsko, kakor tudi v vse družbeno življenje. Znano je, kako so kapitalisti reševali vprašanje rezervne armade proletarcev Reševali so ga s pauperiza-cljo in proletarlzacijo vasi. 6 strašnim ekonomskim in drugim pritiskom na delovnega kmeta, predvsem na siromašnega in najbolj siromašnega. Mi po tej poti mobilizacije nove delovne sile, potrebne za našo industrializacijo, ne moremo in nočemo iti, čeprav so se pojavljale tudi podobne tendence. Nasprotno, hkrati ko se pripravljamo za mobilizacijo deset in deset tisoč novih gozdnih, gradbenih in industrijskih delavcev, ki jih moramo rekrutirali v vaseh, smo izdali nad 800.000 kart za siromašne kmete v pasivnih in vojni opu-stošendh krajih. Omogočili trn pasivnim krajem, da kupujejo industrijsko blago po vezanih cenah na kredit, ki lahko doseže 40%. Siromašnim km e tor smo omogočili, da morejo prodajati po vezanih cenah vse svoje proizvode brez Izjeme. Taka je politika naše vlade, ki ustvarja in bo še bolj ustvarjala pogoje za utrditev ne samo političnih, ampak tudi ekonomskih pozicij malega in srednjega kmeta v boju proti kapitalističnemu špekulantu Oa vasi. S petletnim planom se zboljšuje življenjska raven Dovolite, tovariši ijudskl poslanci, da spregovorim še nekaj besed o življenjskem standardu. Povsem napačno bi bilo proučevati vprašanje življenjskega standarda našega delovnega ljudstva ločeno od ostalih temeljnih vprašanj našega gospodarskega plana, naše petletke in našega družbenega razvoja. Vprašanje življenjskega standarda je neločljivo povezano s tem) vprašanji. Z ene strani je povsem jasno, da zahteva naš petletni plan velikanske investicije, da te investicije vlagamo prav zato, da bi bili sposobni skokoma odstraniti žalostno dediščino preteklosti, vsestransko okrepiti gospodarske sile naše države ter s tem bistveno zboljšati življenjski standard našega delovnega ljudstva. Glede na to bi bila dejansko čista demagogija, če bi danes forsirali predvsem in nadvsem proizvodnjo potrošniškega blaga, pri tem pa zanemarili temeljne panoge naše težke industrije, rudarstva, elektrifikacij« itd. Izboljšanje življenjskega standarda takšne vrste ne bi moglo biti pravilno. Hitro bi prišlo v slepo ulico, ker ne bi ustvarjalo trdnih temeljev za resnični in trajni vzpon življenjskega standarda. Skrajna posledica takšne gospodarske linije bi bila ta, da bi naša država vedno globlje in globlje prebijala v gospodarsko odvisnost od inozemstva ter preprečila izgradnjo socializma v FLRJ. Takšna linija bi se končala z obubožanjem širokih ljudskih množic namesto z njihovim trajnim blagostanjem. Na drugi strani pa je prav tako napačno mišljenje, da so investi- cije vse in da lahko poeabljamo na življenjski standard našega delovnega ljudstVa. Kdor gleda tako na stvar, pozablja na temeljne notranje ekonomske vezi. Brez izboljšanja življenjskega standarda našega delovnega kmeta, brez zapiranja Škarij in brez vezanih cen ne bi bili sposobni zagotoviti preskrbo prebivalstva v mestih ln industrijskih središčih, katerega število nenehno narašča. Nujna posledica tega bi bil padec delovnega poleta v naših industrijskih podjetjih, s čimer bi ogrožali na eni strani naglico izvajanja naše petletke, na drugi strani pa zamenjajo blaga med vasjo in mestom, kar bi zopet imelo vzajemne posledice. Brez nenehne Skrbi za življenjski standard delovnih množic v mestih in industrijskih središčih ne bomo mogli izvesti mobilizacije za nove zmage pri dviganju industrijske proizvodnje, zniževanju proizvodnih stroškov in v kapitalni izgradnji. Brez skrbi za življenjski standard malega in srednjega kmeta ne bi mogli utrjevati zveze delovnega ljudstva, temveč bi utrjevali*zgolj gospodarski in politični vpliv kapitalističnih elementov na vasi. In končno — brez skrbi za življenjski standard ne bi mogli izvesti naš izvozni in tudi ne naš uvozni plan. Ni naključje, da so se razne »teorije* in »ideje* o znižavamju Življenjskega standarda pogosto pojavljale prav tam kjer so se pojavljale tudi »teorije* o nezadostnih gospodarskih silah naše države aa izvedbo naših planov kapitalne izgradnje. Kdor ne veruje v gospodarske sile nas« domovine in v možnosti iavedbe na- ših planov, ta prav tako ne čuti potrebe, da bi kolektivi in posamezniki dobili možnosti in pogoje za uresničenje svojih odgovornih nalog. V duhu navodil in linije tovariša Tita proučuje naše politično in državno vodstvo vprašanje življenjskega standarda kot vprašanje, ki je bistveno povezano v ostalimi vprašanji izgradnje naše države. Zayzema 6e za to, da bi borbo za kapitalno izgradnjo in skrb za družbeni standard vskia-dilo v eni sami celoti. Ze v pričetku sem navedel številke, ki izražajo naš globalni plan življenjskega standarda ter primerjavo s prvimi leti po osvoboditvi kakor tudi z letoin 1939. Naj navedem še to, koliko narodnega dohodka odpade na življenjski standard in koliko v investicije. Po gospodarskem planu za 1. 1948. odpade za široko potrošnjo 65.2% narod, dohodka, na investicije, ki Jih dajejo državne, zadružne in privatne kmečke investicije, pa 24.8%. Danes se trudimo jutri bomo uživali Od brutto proizvodnje odpade na široko potrošnjo 38%, na omenjene investicije pa 14%. Nedvomno je, da gre odnos med široko potrošnjo in investicijami v korist investicij. Odkrito poudarjamo, v svesti si, da s tem v tem odločilnem letu 1948. zagotavljamo ne samo bodočnost naše kapitalne izgradnje, temveč tudi bodočnost življenjskega standarda našega delovnega ljudstva. Kdor tega ne razume, ne razume, da se je treba ie danes truditi, da bomo Jutri uživali blagostanje. Na drugi strani, v dejstvu, da gre 65.2% za široko potrošnjo ne le do leta, kar je bilo lani. tem-včč tudi od 33.5% porasta v primeri z lanskim letom — v tem dejstvu jt jamstvo, da je ob zadostnem prizadevanju in ob normalnem razvoju letošnjega gospodarskega planj dovolj pogojev, da bomo do konca leta dosegli to, o čemer sem govoril spoč^ka življenjskega standarda 107 v — namreč indeks povprečnega primeri s 100 leta 1939. in 86.87 teta 1947. L. 1948. še ne moremo pričakovati bistvenega porasta kmetijske proizvodnje, z druge strani nam je uspelo toliko dvigniti proizvodnjo nekaterih industrijskih prehrambenih predmetov, da bomo lahko po planu za leto 1948. dosegli v prehrani življenjsko raven 102.28% v primeri s 100 leta 1939. Zaradi napredka tekstilne industrije bomo dosegli v oblačilih 102.29% v primeri s 100 leta 1939, v obutvi pa 97.63% V primeri s 100 leta 1939 v stanovanjih in pohištvu 102.38% v primeri s 100 leta 1939, v razsvetljavi 300.71 % v primeri s 100 leta 1939. in zdravstvu 132% v primeri s 100 leta 1939. Vse te številke, četudi ne izražajo velikega povečanja v primeri z letom 1947, so vendar majhne v primeri s porastom proizvodnje. Od kod to navidezno protislovje? To protislovje izvira od tod, da Je predvojna Jugoslavija uvažala na svojo lastno škodo skoraj izključno potrebne dobrine, izvažala pa surovine. Medtem ko sedaj uvažamo predvsem stroje, ki nam bodo omogočili da bomo iz lastnih sredstev dvignili življenjski standard delovnega ljudstva. Tovariši ljudski poslanci! Predlog vsedržavnega in zveznega proračuna izdaja zvezna vlada FLRJ v skladu s planskimi potrebami v letu 1948. in s tem tudi s planskimi potrebami naše petletke kot celote. Glede oa to, naj bo zasedanje naše skupščine pričetek nove, še močnejše mobilizacije najširših delovnih množic za naše uspeha za naše zmage za izgradnjo socializma v naši državi za srečo naše domovine za blagostanje našega delovnega ljudstva pod slavnim Titovim vodstvom. večji ponos in bistveni seatavnl del srečnega življenja. Da bomo to dosegli, se mora spremeniti odnes učitelja do učenca. Učitelj mora biti učencu le starejši, izkušenejši tovariš, ki s svojim znanjem, predvsem pa s svojimi zgledom vzbuja v učencu spoštovanje. Spremeniti pa se mora tudi odnos med učenci in starši. Solati otroka samo zaradi »pričevala, ki naj bi mu odprlo vrata v lahko službo, je nesmisel. U-čenca moramo prepričati, da j« znanje potrebno, da človek res toliko velja, kolikor zna, ln da je dolžan pridobivati si znanje ne samo zaradi samega sebe, ampak tudi zato, da bo po končani šoli vračal skupnosti, kar je za časa šolanja od nje prejemal. Za učenje je treba volje. Volja je mlotor, ki poganja stroj. Ce bodo iznalj starši vzbuditi v otrocih to voljo, bo odpravljeno vse. Mati ali oče, pa tudi starejši brat ali sestra, morata vsak dan najti vsaj nekaj časa, da se pogovorita z učencem o gradivu, ki je bilo obravnavano v šoli. Vsak napor in uspeh je treba nagradit* z lepo besedo, pohvalo in nasmehom. Na slabe stvari je treba previdno opoaorlti. Drugia izdatna pomoč: ki Jo lahko nudi šoli dom, Je red, ki naj ga ima vsak učenec. V prvi vrsti mora imeti prostor, kjer se lahko uči, prestor mora imeti tudi za knjige, zvezke in druge potrebščine. Red mora biti tudi v vsem ostalem, v vstajanju, počitku, pri jedi, v Igri, pri telesni vzgoji in drugod. Ve« ta red pa mora izhajati iz učenčeve notranje potrebe, ne smemo ga narekovati ml. Prav posebno koristi učencu učenje v diruibi svojih sošolcev, s katerimi rešuje naloge in si ob skupnem delu bistri um- Razen tega Je dobro, da gredo večkrat starši k profesorju In učiteljem, s katerimi se posvetujejo o nadaljnji vzgoji otroka in jim lah-ko tudi oni povedo svoje mnenje o njegovem učenju. S tem, da so dali starši učencu vso pomoč pri premagovanju težav, ki »o v zvezj s šolo, e pridobivanjem znanja, še njihova nalaga ni končana. Poudarili smo že, da naj otrok ne osvaja znanja samo zaradi poznejših osebnih koristi, temveč predvsem zato, da se bo uvrstil v službo celote; da mu bo to omogočeno, ga moramo seznaniti z življenjem. Danes na Tržaškem ozemlju seveda še daleč ne moremo govoriti o šoli, ki naj bi bila ustanova, v kateri bi s. dijaki priborili čim več znanja ter ga stavil’ v službo splošnega napredka. Tukaj vodijo šolo še vedno tisti, ki ne razumejo problemov današnje mladine In ki nočejo, da bi mladilna te svoje problem« spoznala ter Jih skušala rešiti, temveč jih hočejo prisiliti v neko pasivnost, iz katere ne bi videli niti razumeli prav ničesar. Toda mladina kakor tudi njeni starši dobro poznajo današnje mladinske probleme ter bodo zato začeto borbo za demokratizacijo šole še naprej nadaljevali do končne zmage, dokler ne bo otroku šola res tista ustanova, ki ga bo usmerjala na resnično pravilno življenjsko pot. Korupcija in črna borza vladata v Francovi Španiji Falangistične oblasti »o morale zaradi ogorčenja in protestov ljudstva začeti kampanjo proti korupciji in imenovali preiskovalno komisijo. Ta nenavadna falanglstična odločitev ima svoje korenike v strahu, da bi ljudski protesti ne zavzeli prenevarne oblike. Največ trgovcev, ki je bilo obsojenih v tej kampanji, pripada pekovski obrti. Seveda so globe le delno znižale njihov dobiček, ki Je v tem škandalu znašal preko 300 milijonov p«zet, globe pa so dosegle le višino 30 milijonov požet. Zaradi sleparij« 4 milijonov pe-zet Je bil aretiran Guttierez Ane-drf, ki Je bil državni delegat pr! Organizaciji ujetnikov; dalje je bil aretiran bivša falangistična vlJC4!čas1a srajca Guillermo Jon-te, ki je prodal za 6 milijonov pezet blago, ki je bilo last ribiškega sindikata, katerega je bil Jonte odgovorni načelnik. V Sevi 1 Ji Je falanglst in načelnik prehrambenega sindikata Jose Cue-sta prodal ogromno živil; v Barceloni pa policija, kljub temu da Je odkrila velik škandal pri uvozu ameriških filmov, ni izvršila nobene aretacije. Spekulacije P« so vedno večje, kar se razume, čim višje osebnosti so zapletena v teh poslih. Največji škandal pa j« bila nedovoljena predaja uvoznih ln izvoznih dovoljenj, ki je zamajal tudi frankističnega ministra industrije in trgovine Suanvesai Juana Antonia. To je bila naj-večja sleparija, kar jih Je bilo do sedaj odkritih v Španiji, Imela je tako velik odmev v Javnosti, da Je bil tajnik ministrstva takoj odpuščen, državna tožilca Torres Lope® in Mažo Lofeng pa sta zahtevala tudi o-stavko ministra Suanvesa. Pri vsem tem, da skuša dnevno časopisje zamolčati te in druge primere korupcije, sleparstva in črnoborzijanstva, pa špansko ljudstvo ve, da so »biseri* fran-kistlčne gnilobe tajnik falange in petrolejski kralj Arrese, prefekt Barcelone in kraj volne Correa ter Francova hčerka m kraljica na polju stavbarstva Carine n-cita. Ta dejstva nasn potrjujejo, da niso pristaši faiangističnfga režima nič drugega kot sleparska banda, špekulanti in kriminalci, ki hočejo do zadnje kapljice Izmozgati špansko ljudstvo. MILOVAN DJILAS NA ZASEDANJU LJUDSKE SKUPŠČINE FLRJ Kulturno življenje postalo last delovnega ljudstva Dovolite mi, da omenim nekaj primerov, ki označujejo kulturno preobrazbo in razcvet naše države in pomenijo mnogo že sami po sebi, še več pa v primerjavi ■ staro Jugoslavijo. ŠOLE IN UČENCI V STARI IN NOVI JUGOSLAVIJI H. šol št. učeno. št. šol št. učene. Osnovne šole a višjimi ljudsk. šolami Gimnazije in realke......................... Učiteljišča................................. Umetn. glasben«, gledališke šole in šole za likovno ter uporab, umetnost Fakultete visok« šole in višje šole . Vseh vrst šol ................................ 9.4911,708.622 17.318 2,130.734 .956 782.789 15.165 1,669.578 2Q5 70.775 888 281.693 34 1.737 51 15.493 24 3.173 67 13.044 29 17.734 49 " 46.423 Podobno Je tudi v gledališčih in kinematografih Tu je nekaj podatkov o tem: Gledališč in kinematografov je bilo v stari in novi Jugoslaviji: a) gledališča: v leta 1938-39 je bilo 24 stalnih gledališč, ki jih je obiskalo 1,421.303 gledalcev, leta 1947-47 pa 47 z 2,962.134 obiskovalci; b) kinematografi: leta 1939 Je bilo 413 stalnih kinematografov (podatkov o obiskovalcih ni), leta 1946 pa 576 s 25,988.127 obiskovalci in leta 1947 652 s 40,413.419 obiskovalci. Podobno sliko nam nudi tudi porast zmogljivosti radijskih postaj in šievtla radijskih naročnikov, dalje število kulturnih domov, čitalnic in ljudskih univerz. Število knjig in brošur, tipkanih r novj Jugoslaviji, kaže neutešen glad množic po dobri knjigi na eni strani, na drugi pa napore J/f K MILOVAN DJILAS državnih in drugih organizacij, čeprav še niso bili zadostni. Podatki o tem so naslednji: KNJIGE IN BROŠURE LETA 1938 Število del domača prevedena skupaj Publicistika 7 144 2 19 131 443 Učbeniki • « • « • 21 — 21 Strokovna literatura . . . 10 193 • — 38 Zakoni, uredbe, odloki , . • • « • « 58 — 58 — 141 907 150 1.057 Ta tabela je narejena po knjigi »Prilog jugoslavenskoj bibliografiji za 1938. godimu*, ki Jo je napisal Boško B. Veljkovič. Pisec omenja v uvodu, da knjiga ni popolna. Iz pogovora s samim avtorjem »Prispevka* Je razvidno, da so imele znanstvene knjige največjo naklado okrog 2000 izvodov, leposlovje pa okrog 5000. Največjo naklado med leposlovnimi deli je dosegla Stevana Jakovljeviča ♦Srpska trilogija*, in sicer okrog 20.000 izvodov. «San matere božje* pa Je, kakor pravijo, dosegel naklado milijon izvodov. NAKLADA KNJIG IN BROŠUR V LETU 1945 Domača dela Prčvodi Skupaj Vrsta del it. naklada It. naklada «. naklada Mancizem-lenlnlzem . . 87 701.053 53 649.000 140 1,350.000 Publicistika 134 993.500 45 356.100 179 1,349.600 Znanost 11 69.100 15 329.000 26 398.100 Leposlovje in umetnost . 263 1,084.600 130 902.000 393 1,936.600 Učbeniki 58 816.500 14 162.000 172 978.500 Strokovna literatura . • 72 164.600 10 36.000 82 200.600 Cerkvene izdaje .... 1 100 — — 1 100 Zakoni, uredbe, odloki itd. 37 292.200 3 45.000 40 337.200 Razno , ••»•«.* 137 349.500 — — 137 349.500 Skupaj 800 4,471.100 270 2,479.100 1.070 6,950.200 (Ta tabela je narejena po podatkih iz knjige »Jugosla venska bibliografija 1945», izdaje »Jugo-slavenske knjige*, Beograd. Izmed 1070 knjig in brošur Je navedena naklada samo za 465 knjig in brošur. Za 585 knjig in brošur ni bilo podatkov o nakladi v knjigi «Jugoslavenska bibliografija 1945».) NAKLADA KNJIG IN BROŠUR V LETU 1947 Vrsta del Domača dela Prevodi Skupaj št. naklada št. naklada št. naklada Marxizem leninizem , . • 21 372.000 74 1,265.000 95 1,637.000 Publicistika a 73 902.200 120 1,839.600 193 2,741.800 Znanost • 16 96.500 78 587.300 94 683.800 Leposlovje in umetnost • 364 2 205.600 314 2,115.690 678 4,3211590 Učbeniki • 223 3.982.000 76 813.000 299 4,795 000 Strokovna literatura . • 405 2 690.700 65 450.950 470 3,141.650 Cerkvena literatura , . • 21 260.750 — — 21 260.750 Zakoni, uredbe, odloki itd. 170 1,790.500 — — 170 1,790.500 Razno ••»•»»» • 356 2,230.540 — — 356 2230 540 Skupaj 1649 14,530.790 727 7.071.540 2.376 21,602.330 To pomeni v primeri z drugimi proračuni, da Je bilo leta 1947 v naši državi natisnjeno desetkrat več knjig kakor leta 1938. Dovolite, da se vsaj z enim primerom dotaknem, v kakšnem odnosu je bila star« Jugoslavija in v kakšnem Je nova do pospeševanja kulture it* umetnosti. V proračunu stare Jugoslavije za leto 1939-40 Je znašala vsota določena za umetnostne razstave in odkup umetniških del, za umetnostne in književne natečaje ter nagrade na razstavah, za književna in umetniška društva v državi, za začasne podpor« književnikom in umetnikom, ka-ker tudi za podpore nepreskrbljenim, ponesrečenim in obolelim književnikom ter umetnikom — 150.000 din. Preračun nove Jugoslavije za iste namene leta 1946 pa znaša 9,950.000 din. Nagrade, ki jih je podelil komite za kulturo in umetno3t pri vladi FLR Jugoslavije književnikom, umetnikom in drugim kulturnim delavcem v začetku- leta 1947, so desetkrat večje od skupnega proračuna stare Jugoslavije leta 1939-40, ki Je bil določen za podpore kulturnimi delavcem. LSta 1947 je 50 književnikov, slikarjev, kiparjev, grafikov, skladateljev, gledaliških umetnikov in filmskih delavcev prejelo nagrade komiteja za kulturo in umetnost pri vladi FLRJ v zne. sku 1,500.000 din, v začetku leta Vsakdanji pri v i >" ' V, *.. ' -v ti * > %■* it .. .... fim-m 1948 pa Je prejelo 107 umetnikov in kulturnih delavcev nagrade v skupnem znesku 3,653.000 din. Oglejmo .sl še podatke o financiranju nekaterih kulturnih ustanov pred vojno in danes. PO BREZUSPEŠNEM ISKANJU ZASLUŽKA, BREZ STREHE IN ZATOČIŠČA SIROMAKU MNOGOKRAT NE KAZE DRUGAČE, KAKOR DA SE ODPOCUE NA OSAMLJENEM HTOPNJTSCU Ustanove 1838-39 191,5 191,6 191,1 Za umetniške, glasben« in gledališke šole in šole za likovno in uporabno umeinoet . . . 6,235.101 12,633.680 16,497.999 35.398.682 Za gledališča 19,821.374 54,188.024 116,986.803 185,140.051 Za muzeje, galerije in zbirke 7,908.955 8218.886 19,586.250 29,246.852 Za zavode za zaščito kulturnih umetniških spomenikov 495.922 864.857 3,017.043 5,987.404 Za knjižnice in arhive , 2,810.073 5,108.296 11,074225 13,160.001 Tu ne bom navajal zneskov, ki ao določeni za zgraditev materialne baze naše kulture. Te podatke sl lahko ogledate tako v proračunskem predlogu za leto 1948, kakor tudi v »zakonu o petletnem planu*. Hcčem opozoriti le na naslednje: Med to petletko bomo dosegli tako močen razvoj filmske ;n radijske Industrije, da bomo lahko Še nadalje napredovali neovirano v teh panogah in kmalu krili osnovne potrebe ljudstva. Razen tega smo si zastavili smoter, da bomo že medi to petletko ustvarili osnovne pogoje za, vse vrste šol, tako da našim ljudem ne bo treba hoditi v tujino, razen v nekaterih primerih, ko gre za specializacijo ali da se seznanimo s pridobitvami drugih dežel. Prvi pomembni koraki v tej smeri so že storjeni. V severnem delu Veltkopolj-ske, sedem kilometrov od Znina, leži Biskupin, znana danes ne samo na Poljskem, marveč tudi izven njenih meja zaradi izrednih odkritij arheološke ekspedicije po-znanjskega vseučilišča. Ze I 1933 ao dijak: in profesorji poznanj-ske univerze odkrili na polotoku spodnje dele nekoliko hiš, fragmente dveh ulic in temelje obrambnega nasipa, ki je obkro-1 žal naselje. Vodila so se sistematska raziskavanja vsako leto v poletnih mesecih od leta 1935 pa tja do vojne leta 1943. Nemci so dvignili mnogo prahu, zatrjujoč, da je to staro germansko neselje. K«r se pa ta trditev nikakor ni mogla znanstveno dokazati, so Nemci celotna odkritja ponovno zasuli z zemljo. Leta 1946 so ponovno pričeli z odkopavanjem in je del najdenega naselja že pov-sen restavriran v izvirni obliki. SLEDOVI NAŠIH PRADEDOV Odkritja so dovedla do tega, da so lahko z gotovostjo ugotovili ostanke velikega obrambnega pasu okrog naselja, osnovanega v začetku zgodnje železne dobe, nekako v 7. stoletju pred našim štetjem. Za časa nastanka tega naselja, se pravi, pred 26. stoletji je prostor današnje Poljske z deželami vzhodne Nemčije vse do osrednjega, dela Labe in severne Češke naseljevalo praslovansko ljudstvo, ki jih arheološko imenujemo narod upepeljevalcev trupel lužiškega tipa. Bil je to narod poljedelcev od davnine naseljen na tej zemlji, kjer je živel v pra-komunisfičnih skupinah in bil razdeljen na razna plemena, tvo-reča posebne državne organizme. Središča uprav in obenem zaklonišča ob nevarnostih, so bila u-trjena taborišča. Poznano jih danes nad 150 iz časov med 8. in 4. stoletjem pred našim štetjem, a med temi jih nad 90 odpade ravno na dežele zapadne Poljske. Tako obrambno taborišče je bilo tudi biskupinsko. Stelo je okrog 100 hiš po večini enakih razsežnosti in je bilo obdano s čvrsto leseno ogrado. Posebno pozornost vzbuja načrt mesta, ki bi ne delal sramote nobenemu današnjemu urbanistu. Mesto je imelo ovalno obliko prekrižano z 11 povsem vzporednim ulicami z zapada na vzhod, ki jih veže dolga ulica vzdolž obrambnega nasipa. Ulice so bile široke do 3 metre, tlakovane s hrastovimi plohi, ob njih pa so bile zgrajene vrste hiš; vsaka vrsta teh je bila pokrita s skupno streho. Tak razpored stanovanjskih zgradb je bil nujen zaradi čim boljše izrabe prostora v taborišču, ki je moralo zaradi obrambe imeti čim manjši obseg. Hiše so bile razdeljene v tri prostore. Največje med njimi so bile dolge 10 metrov in 9 pol metrov široke. Od opreme so se ohranili v nekem prostoru temelji skupnega ležišča rodbine. V nekj drugi hiši so našli kratke panje, ki so jih verjetno uporabljali kot stolice. Na robu nekega ognjišča srta ostali pokončni rogovili, ki sta služili kot opori za raženj pri pečenju Nad vse zanimiva odkritja na Poljskem so dokazala visoko kulturno raven Praslovanov pred 26 stoletji Po referatu in pregledu doseda-teh vprašanjih Je II. kon-stranskem razpravljanju o njfa nalog OF in po vse-gr«3 Osvobodilne fronte Slovenije ugotovil: da je OF Slovenije izpolnila zgodovinsko nalogo z organiziranjem osvobodilne borbe Slovencev proti fašističnemu imperializmu in stopila po osvoboditvi v novo fazo razvoja, v borbo za obrambo izvojevanih pridobitev in izgradnje svobodne domovine. Tako predstavlja OF novo obliko političnega življenja delavcev, delovnih kmetov, ljudske inteligence in vseh delovnih ljudi Slovenije bistveno različno od vsed nekdanjih političnih strank m blokov, novo obliko borbene enotnosti, ki je neobhod-no potrebna naši množici, družbeni stvarnosti in izpolnitvi veličastnih nalog, ki so še pred nami. Da so nadalje uspehi OF od I. kongresa do danes na vseh področjih njene dejavnosti istočasno rezultat in potrditev prar viinoeti linije ljudske fronte Jugoslavije. Spričo konsolidacije in izgradnje nove demokracije v na- ZGODOVINSKA NALOGA0F RESOLUCIJA II. KONGRESA OF ši državi, ki je postala s svojo obnovo in izgradnjo vzor mnogim drugim deželam in pridobila velike simpatije po svetu, mora kongres na drugi strani opozoriti na pojave v mednarodnem- dogajanju, ki zahtevajo posebno budnost vseh svobodo lj-ub-nih sil in prijateljev miru. Drugi kongres OF S ovenije ugotavlja, da slovensko ljudstvo podpira miroljubno politiko zvezne vlade, ki se bori za mir in prijateljstvo med narodi; da je OF v preteklem razdobju po prvem kongresu razširila in okrepila svojo organizacijo in da so se vzporedno razvile tudi njene množine organizacije. Na podlagi teh ugotovitev pa SATURN Ko »e po zatonu sonca pokažejo zvezde, se med njimi najbolj odlikujeta dve zvezdi. Prva je rdečkasta, druga belkasta in mnogo večjega sijaja. Obe se pokažeta na vzhodni strani neba ter nista obžarjeni cd sonca, temveč sličita naši zemlji. Ta dva planeta sta Saturn in Mars. Saturn kroži okrog sonca v oddaljenosti devet in. pol nebeških metrov, kar odgovarja 1 milijardi 426 milijonov kilometrov. Znadi te velike oddaljenosti je tudi pot, ki Jo napravi Saturn ekrog sonca, veliko večja od peti zemlje. Ce upoštevamo še Saturnovo okornost potem ugotovimo, da rabi Saturn 29 1/2 leta, da napravi pot okreg sonca. Saturn je mnogo večji od zemlje. Njegova masa Je 95-krat večja od zemlje, kar pomeni, da bi iz Saturna napravili 95 zemelj. Snov, iz katere Je Saturn, pa je mnogo redkejša cd snovi zemlje, celo redkejša od vode. Na krogli Saturna se opaža nekaj zanimivosti. Zavit je v oblake, ki so se razvlekli v obliki ozkih prog, kar je najbrže posledica njegovega hitrega vrtenja. Od časa do časa se vidijo tudi bele pege, za katere pa še ni ugotovljene, kako nastajajo. Verjetno je, da so te bele pege tista mesta na njegovi površini, ki niso zakrita z oblaki. Na Saturnu je veliko hujši mraz kot na zemlji, približno 145 stopinj pod ničlo. Ko kroži Saturn okrog sonca, ga spremlja 10 satelitov, ki so vsi razen enega, manjši od zemlje. Premer največj^ga Saturnovega satelita Titana, pa je 4200 km. to Je približno 1000 km večji odi premera zemlje. Jču&tLLhna Teden češkoslovaškega filma v Rimu Dne 7. maja t. 1. se bo v Rimu pričel teden češkoslovaškega filma, v katerem bo imela rimska Javnost priložnost yideti sledeče češkoslovaške f-.lme najnovejše proizvodnje: »Mrtvi med živimi«, »Sirena«, «Možje brez kril«, «U-kradena meja*, «Povestl Karla Capka* in starejše film »Eksta-za*. Poleg tega bodo v predpro-gramu predvajali vrsto kratkih risanih filmov. Načrt Založnega zavoda Hrvatske Založni zavod Hrvatske bo na-daljevai s Izdajanjem Izbranih del hrvatskih književnikov. Letos bo izdal knjigo proze Vladimirja Nazora ePortreti tn silhuete», «Knjigo Krike* Miroslava Krleže, »Potopis«* Avgusta Cesnrca, članke Ivana Gorana Kuvačiča, roman Novaka Simiča »Zid mlado tt ir, zbirko pesmi najmlajših hrvatskih lirikov in zbirko hrvat. skih pripovedk. Poleg tega bodo izšla dela starejših hrvatskih in srbskih književnikov ter dela novejše črnogorske in makedonske književnosti. Slikarski tečaj v Beogradu Združenje likovnih umetnikov ljudske republike Srbije je otvo-rilo tečaj za slikanje fresk, ki ga obiskujg SO likovnih umetnikov. Tečaj vodi piro f Os or Ada-demije likovnih umetnosti Jaroslav Kratina. «Rude pravo« izide v poljščini 1. maja je izšel dnevnik »Rude pravo*, glavno glasilo komunistične partije Češkoslovaške, v poljskem.jeziku v 50.000 izvodih. Ta številka bo posebno bogata in bo vsebovala članke, vesti In fotografije o političnem, socialnem, gospodarskem ln kultur, nem življenju Češkoslovaške. Ob enem pa pripravlja varšavek’. dnevnik «Glos ludu*, ki Je glavno glas.lo poljske delavske stranke (komun'stične), posebno iz-dajo v češkem jeziku s članki o poljskem življenju. To Je danes edinstven dogodek v zgodovini časnikarstva in nov korak k poglobitvi češkoslovaško-poljskega prijateljstva. Oba dnevni* sta izšla na dan, ko so priredili veliko mednarodno kolesarsko dirko Praga-Varšava, to je. kakor smo že zgoraj navedli 1. meja. 62 predstav v bjelovarskem gledališču Mestno narodno gledališče v Bjelovaru je uprizorilo v letošnji sezoni 6i predstav (n pripravlja sedaj premiero Cankarjevega sKralja na Betajnovi*. Poleg mestnega gledališča delujejo v Bjelovaru še gledališke grupe mestnega sindikalnega sveta tn sindikalne podružnice javnih to. žiletev ter ljudskih sodišč. Na ozemlju vsega bivšega bjelovarskega okrožja delujejo številne diletantske skupine, ki gostujejo po vseh večjih vaseh. V kratkem bodo pričeli s tečaji za režiser/# tn vaditelje gledaliških skupin, zborov in orkestrov. smatra drugi kongres za potreb no: Razviti široko dejavnost za nadaljnjo rast in utrjevanje frontnih organizacij; mobilizirati vse svoje člane v boju za petletni plan, za jasnost gospodarsko politične linije OF, za razkrinkavanje ostankov stare družbe, za razbijanje kapitalističnih elementov; Jasno razviti osnovno organizacijsko načelo OF, pri čemer mora biti vsak njen član trdno povezan v določeni krajevni organizaciji OF; razvijati med svojim članstvom vsestransko politično in vzgojno delo: posvetiti posebno pozornost utrjevanju in razvijanju, organizacije OF na vasi. Drugi kongres OF Slovenije visoko dviga prapor borbe Z3 iz polnitev nalog prve petletke. OF mora v bodoče še v večji meri kot doslej razvijati sodelovanje širok:h ljudskih množic v pomoč organom ljudske oblasti, predvsem novo izvoljenim krajevnim in okrajnim ljudskim odborom. Končno pozdravlja kongres Junaško ljudstvo naše Primorske ki je bila priključena V FLRJ. Posebno skrb posveča tistemu delu našega ljudstva, ki po krivični mirovni pogodbi ostaja izven meja domovine v Trstu, Gorici, S.ovenski Benečiji in Kanalski dolini. V trenutku, ko Je zopet na dnevnem redu vprašanje naših meja z Avstrijo, ponovno postavljamo zahtevo po priključitvi Slovenske Koroške k naši domovini FLRJ. Slovencem, ki ostajajo izven naših meja, pošiljamo posebne pozdrave In jih pozivamo, da v odločni borbi proti narodnim izdajalcem, hlapcem angloameriškega .moerlelizma, čuvajo kot največjo svetinjo enotnost demokratičnih, resnično domoljubnih, nacionalnih sil. Kongres ugotavlja, da ima slovenski narod v krepki, ne-razdružni novi Jugoslaviji, v bratstvu in edinštvu jugoslovanskih narodov zagotovljeno ne le nacionalno in državno neodvisnost in obstoj, ampak tudi svetle perspektive naglega dviga življenjskega standarda ljudstva, ki ga bo prinesla izpolnitev petletnega plana. mesa. Jedila so kuhali v glinastih posodah. Naselje je bilo obdano z ovalnim lesenim plotom, zadelanimi z ilovnatim nasipom, od katerega so se ohranili spodnji deli. Približna višina tega nasipa je dosegla 3 do 4 metre. Zgrajen je bil iz lesenih desk zbitih v nekakšno vrst zabojev, napolnjenih s steptano zemljo. Najden je bil tudi taboriščni vhod, izdelan v celoti iz lesa. brez koščka železa, na način, ki priča o sijajnih strateških izkušnjah naših prednikov. Podobno j« bil izdelan vhod v Tirinsu na Grškem, v kamnitem mestu mikenske kulture iz 14. stoletja pred našim štetjem, in v prapoljskem mestu v Kleštovu, v 9. stoletju. Odkritje v Biskupinu nam nudi mnogo dragocenih podatkov o življenju in kulturi Praslovanov. Zaradi vlažnih tal so se tu ohranili najrazličnejši predmeti iz ie-sa, kosti in roženine, rastlinska vlakna in semena. Proučevanje teh ostankov in okostij, najdenih v naselju, dokazuje, da je prebivalstvo živelo v glavnem od poljedelstva in živinoreje. Od žitaric so pridelovali štiri vrste pšenice, ječmen in proso, od stročnic pa fižol, bob in lečo, medtem ko so olje pridobivali iz maka, oljne repe in lanu. O njihovem zemlje-dielskem načinu življenja pričajo najdeni okrogli tolkači in kamniti možna rji, ki so jih uporabljali za drobljenje žitaric, potem podje-delsko orodje, kakor mot:ke, leseni plugi in železni srpi. Nič manj zanimiv ni bil rezultat proučevanja živalskih okostij. Pokazalo s« je, da je prebivalstvo praslovanskih taborišč poznalo vse sesalce, ki jih Ganeš gojijo v podeželju, razen mačk; torej konje, krave, svinje, ovce, koee in pse, vendar niso še poznali perutnine. Velika večina najdenih kosti pripada domačim živalim in le majhen odstotek divjačini. Prav tako je bila najdenih le malo ribjih kosti. Iz tega sledi, da so Praslovani pred 26 stoletji bili že tipičen poljedel siki narod in da je lov in ribolov igral v tedanjem gospodarstvu le neznatno vlogo. V taborišču je bila razvita tudi raznovrstna obrt. Mizarstvo so poznali prav tako kakor na Pot-halu ali Huculščižnju. Da so poznali tudi tkalsko obrt lahko ugotovimo po najdenih lanenih vlaknih in glinastih vretenih, po le šenih nogah in mnogih glinastih utežih uporabljenih pri statvah. Zelo je bilo razvito lončarstvo, kar dokazujejo krasni keramični izdelki delno poslikani s pestrimi okraski in tu in tam celo glazirani z belo maso. Dokazano je tudi, da so obstajale livarske delavnice, od katerih so se našle glinaste forme in glinasti nastavki kovaških mehov. V naselju najdeno orožje, dokazuje; da so poznali tudi kovaško obrt. Za medsebojne veze so se< prebivalci posluževali konj, kar se da sklepati, po črtežih o logu ter železnih in bronastih podkvah, naj- denih v taborišču. Z izdelovanjem orodja in orožja iz roženine in ko sti so se gotovo bavill posebni obrtniki, ki so poleg tega vali tudi konice za kopja, puič-ce, motike, šila, Igle, kladiva m dleta. Najti pa ni bilo najmanjših sledov o obleki in obutvi preb.-valcev. Po hišah so naleteli razi skovalci na velike količine razli n ih okraskov, od katerih so nekateri potekali iz drugih oddalje n ih krajev. Ravno nekateri teh ostankov omogočajo točnejs ugotovitev starosti taborišča. Sijajni načrti za osnutek na3'_ lja, močni obrambni nasipi utrjena obala, kar vse je 91 zgrajeno s skupnim delom tn® gih stotin rok, nam dokazuje) da je v taborišču vladala n1^n , oblast. To oblast Je gotovo 1» starešina roda, izbran zaradi svojega organizatorskega talenta vojaških izkustev. Hiše, notranjost in živi inventar s® last rodbin. Obstoj različnih kvalificiranih obrtnikov kaže izvestno razdelitev dela. Važnost blskupinskih izkep«' nin je v tem, da se je ne na Poljskem, marveč na vse prostoru praslovanske U lcultur« našla doslej naj pop® nejša slika življenja in kul naših prednikov pred 26 Bto Odlično ohranjeni temelji ’ ullo in obrambnih zgradb so na prvič pokazali izgled ve predzgodovinskega naselja. A črti, razumna razpodelitev selja, sijajno izkoriščana otoka, način utrditve prlrodneg^ položaja z močnim nasipom, to nam kaže organizatorski lent naših prednikov, V nemških publikacijah, in n žalost celo v nekaterih sl0YU skih delih, so se še pred kra'tk predstavljala slovanska iz 8. stoletja pred našim štetji kot napol nomadska, ki ao *• la v kolibah iz bičevja, se lačila v živalske kože ;n bavila Z lovom in ribolovom Medtem pa nam biskupinske kopanlne zgovorno dokazujsJ> da so že v zgodnji l^edz??*li! vinski dobi naši predniki z* kot poljedelci, da so se peča 1 ^ Živinorejo, da so stanovali skupnih naseljih in v hišah. . niso bile nič slabše od današnji lesenjač. Odkritja v Biskupinu zujejo, da so se naši predn-ki vili z različnimi obrtmi, ka^ mizarstvom, tkanjem, Io0°-vo stvom, kelarstve-m, s koV*Lr obrtjo in obdelavo kovine ^ da so trgovali z različnimi, in tam celo zelo oddaljenimi želami. Te Izkopanine D,t samo da bogate naše znanA„. predzgodovine, marveč poP1’8'’"“j jo netočno mišljenje o ku naših prednikov in nas u*e. 8 ^ števati našo predzgodovin9 preteklost. Proučevanje na bo trajalo še nekoliko let ima namen odkriti celo n39£,). rSV- ter ga popclnoma rekonstruir Pri tem so na delu poljski učenjaki, arheologi, hi9-riki, sociologi in drugi. USPEHI JUGOSLOVANSKE FIZKULTURE V LETU 1947 LAHKA ATLETIKA, PLAVANJE IN TENIS Odlični rezultati jugoslovanski la atletov na balkanskih in evropskih prvenstvih Lanskoletno balkansko prvenstvo v lahki atletiki v Budimpešti je (prineslo nove uspehe Jugoslovanski reprezentanci. Zavzela Je drugo mesto z minimalno razliko za Madžari, k: so znani kot eni izmed najboljših lahko&tletov Evrope. Na tem prvenstvu Je bilo doseženih 11 novih državnih rekordov in to v štafeti 4x400 m (3:22.6) v metu kopja (Vujač.č 66,22 m), v metu bombe (Vujačič 77,46 m), v deseteroboju (Marčeija 6495 točk), v teku na 100 m ženske (Butja 12.8), v skoku v daljavo ženske (Koledln 5,47 m), v metu krogle ženske (Radosavljevič 1230) ter v troboju (Sekulič 1980 točk). Vsi tl rezultati so obenem balkanski rekordi. Dalje so bili postavljeni še naslednji državni rekordi: Sabolovlč v teku na 400 tn (49,5), v balkanski štafeti (3.23), Lenert v skoku'a palico (3.80), in v ženski štafeti 4x100 (51,6). Na tfadlcijonalnem teku čez drn in strn «Humanite-Ja», kjer so tekmovali poleg francoskih tud: sovjetski ;n jugcsicVanskl tekači, Je Jugoslovan Stefanovič v izredno močni konkurenc, zasedel tretje mesto (letos pa je Stefanovič zasedel v istem teku v Parizu prvo mesto. Op. ur.) V lahkoatletskem dvoboju Pra-ga-Beograd, so jugoslovanski fiz-kultumikl dosegli nekaj odl čn.h rezultatov. Gubijan je vrge. kladivo 56,24 m in se tako uvrstil med najboljše svetovne metalce. Stefanovič Je postavil nove državne rekorde na 1500 'n 3000 m s čusom 3'58”6:10 odnosno 15’07"2/10. Sabolovlč Je pretekel 400 m v odličnem času (49. 4). V Zagrebu je bilo srečanje med BudVr.pešto in Zagrebom. Reprezentanca Budimpešte, v kateri je bilo n^kaj državnih rekor. derjev, je zmagala s tesnim rezultatom 107,5 : 99, 5. Jugoslovalska plavalna ekipa JUGOSLOVANSKA ŠTAFETA 4 x 100 — TURKELJ, STEFANOVIČ, RACIC IN SLANAC, KI JE ZMAGALA NA BALKANSKIH IGRAH V ČASU 43' 6” j« na balkanskih plavalnih 1-grah zasedla drugo mesto takoj za Madžarsko. Ce upoštevamo, da so Madžari mesec kasneje o-svojlli evropsko prvenstvo v Monte Carlu, tedaj smemo trditi, da je to velik uspeh Jugoslavije. Na evropskem prvenstvu v letu 1947 je Jugoslavija dosegla nekaj odličnih in nadvse častnih mest. Tone Cerer je na 200 m prosto zasedel tretje iresto, prav tako Marijan S-tlpetlč na 1500 m prosto, Maroje Miloslavič pa je na 100 m prosto zasedel peto mesto. Na 400 m pro6to se je Puhar uvrstil med šest najboljših plavačev, medtem ko je Dc-filipla na 1500 m dosegel sedmo mesto med najboljšimi plavačt Evrope. V vvaterpolu je Jugoslavija z Madžarsko — tedanj’m prvakom kontinenta — igrala neodločeno (3:3), medtem ko Je z izredno iročno ek.po Švedske po ravcopravni igri izgubila zaradi pristranskega sodnika. Jugoslovanska štafeta 4x200 m Je na šestem mestu najboljših evropskih štafet. Uspehi Jugoslovanske reprezentance so tem večji, ker je plavalni šport v Evropi izredno napredoval. Plavalna ek pa CDJ \ Partizana pa Je z uspehom gostovala na Češkoslovaškem. jugoslovanski teniški igralci so dosegli izredno pomembne uspe. he. V tekmovanju za Davisov pokal Je Jugoslavija po zmagah nad irsko s 3:2, Belgijo 4:1, Južno Afriko 3:2 prišla v seml-finale evropske cone, kjer Je morala kloniti pred močnejšimi Ce-hofllovak;. Na raznih ten ških turn‘rjih v Egiptu — pred začetkom tekmovanja za Davisov pokal — so Jugoslovanski Igralci dosegli nekaj izrednih zmag. Josip Palada sl Je izvojeval mednarodno prvenstvo Belg:je, medtem ko je Drago Mitič postal zmagovalec mednarodnega turnirja na Madžarskem, kjer Je premagal znanega igralca Asbo- PALADA, ODLIČNI 3VG°ff^C ” VANSK3 TENISKI IGRAJE n tha. Mitič je tudi osvojil J rodno prvenstvo Prage. ^7 u- slovnnski teniški igralci so (1I spehan sodelovali na ten ^ turnirjih v Franciji. Sv'ci ,tv