Ptretnum Frt«rcaw» *
dana 1 Din
Leto III. (X.), štev. 125
Maribor, sreda 5. junija 1929
»JUTRA«
izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri RaSun pri poitntm č*k. zev. v Ljubljeni it 11.409 Velje m*«*2ne, prejeman v upravi ali po polti 10 Din, dostavljen na dom p« 12 Din
Telefon:
Uradn. 440 Uprava 455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrov« ceetaftt.13
Oflael po tarifu
Ogla** »pr*]*ma tudi ogla»nl edd*l*k .Jutra« v Ljubljani, Preiernove (rile* K.4
Basariikova vdova v razpravni dvorani
PRISPELA JE V BEOGRAD, DA SE ODPOVE SVOJIM PRIJAVLJENIM ODŠKODNINSKIM ZAHTEVAM.
Težek udarec našemu kmetijstvu
in naši izvozni trgovini pomeni katastrofalno padanje žitnih cen tekom zadnjih tednov od začetka maja naprej na vseh svetovnih tržiščih. Že dne 24. maja so bile cene pšenici na borzah nižje nego kedajkoli tekom zadnjih 20 let, 1. tm. pa je bilo zaznamovati ponoven padec cene pšenici za 5 Din, rži za 1 Din in koruzi za 5 Din. Bilo je to tako v Budimpešti kakor tudi po ostalih tržiščih Srednje Evrope, tudi pri nas v Novem Sadu in v Somboru, pa tudi v Ameriki.
Kje naj iščemo vzroke? V špekulaciji? Deloma gotovo tudi, ker je špekulacija bila in bo ostala stalni spremljevalec trgovskega življenja. Vendar je po mnenju ekonomskih in trgovskih strokovnjakov glavni vzrok treba iskati v izredno dobri žetvi 1. 1928, ki je bila glede produkcije žita rekordna. Žetev pšenice je bila po vsem svetu dobra in videlo se je takoj, da bo znaten presežek, ki ga bo težko prodati. Povpraševanja po žitu v izvoznih državah je bilo vedno manj, cena je že kmalu po žetvi padla in vse do danes je ostala padajoča tendenca. Zaračunili so se oni, ki so si nabasali svoja skladi-šČa.
Statistika kaže, da je bila žetev v letu 1928 najboljša tekom zadnjih 20 let, za 5% boljša nego v 1. 1927. Glasom podatkov mednarodnega kmetijskega zavoda v Rimu je dala svetovna žetev v 1. 1928 za 55 milijonov met. stotov več nego je potrebno za konzum. Naša kraljevina sama je pridelala 13 milijonov met. stotov nad svojo potrebo. Tudi prekomorske dežele (Kanada, Zedinjene države, Argentina in Avstralija) so pridelalo ogromno nad svoje potrebe, da ne govorimo oRi-siji, kjer je bila žetev pšenice lani za 15?o večja nežo prejšnje leto. Vsega skupaj računajo, da bo 90 mil. met. stotov pšenice ■počakalo v skladiščih v raznih de lih sveta nove žetve.
Medtem pa so tekom maja že začele poročati prve vesti o novi žetvi, in vse vesti iz vseh držav se glase ugodno. Setve stoje dobro, pričakovati je ponovno dobro žetve. Verjetno je, da baš te vesti lanslrajo špekulanti. Dejstvo pa je, da tudi uradne statistike iz raznih držav te vesti potrjujejo. Dosedanje vremenske prilike ne dajejo povoda, da bi smatrali ta poročila za neresnična. Naravno je, da lastniki zalog sedaj mečejo staro blago na trg, in istotako naravno je, da je pri tako ogromni ponudbi moral slediti padec cen, ki je v prvi vrsti zadel kmeta-producenta.
Res jc, da je radi padca cen na drugi strani narasel naš izvoz, in zadnje poročilo glavne direkcije carin izrecno pov-darja, da je povečanje našega izvoza v prvih štirih mesecih letos napram prvim štirim mesecem v I. 1928 v glavnem posledica večjega izvoza pšenice. Res pa jc seveda na drugi strani, da je naše kmetijstvo radi padca cen pšenici in koruzi Izgubilo več stotin milijonov dinarjev.
Nadaljni razvoj žitnih cen, ki seveda •lino poskočijo, kakor so naglo padle, je odvisen od poročil, ki bodo glede nove Se prispele iz Zedinjenih držav,.
BEOGRAD, 5. junija. Na današnjo razpravo proti Puniši Račiču in tovarišema je prispela v spremstvu svojega pravnega zastopnika dr. Ribarja tudi gospa Ana Basaricek, vdova ustreljenega skupščinskega poslanca dr. Gjura Basa-rička in se vsedla zadaj na stol. Bila i« v črni obleki in imela obraz zagrnjen s pajčolanom. Njen prihod je izzval v dvorani, posebno pri braniteljih, pravo senzacijo. Kakor se zatrjuje, je prispela doktor Basaričkova vdova v Beograd zato, da umakne svoje odškodninske zahteve.
Branitelj dr. Budimir Pavlovič, ki je ravno govoril, je takoj prekinil svej govor in izrazil vdovi imenom celokupne obrambe svoje sožalje nad izgubo soproga, nakar je zopet nadaljeval svoja izvajanja. Gospa Basariček je nato zapustila dvorano.
Na današnji razpravi je govoril najprej dr. Dragoljub Todorovič, branitelj obtoženega Jovanoviča, ki je naglašal v svojih izvajanjih, da krivda njegovega kli-
enta nikakor ni dokazana in da se eventualno njegovo odobravanje zločina Pu-niše Račiča še nikakor ne more smatrati kot sodelovanje pri zločinu, vsled česar naj sodišče Jovanoviča oprosti vsake krivde.
Drugi govornik, dr. Budimir Pavlovi č je poudarjal, da je izvršil Račič svoje dejanje v afektu in je obširno opisoval razmere, ki so vladale v skupščini. Po njegovem mnenju krivcev ni iskati med obtoženci, temveč, da so cele generacije dovedle do tedanjega stanja v skupščini.
Dr. Ilija Kovačevič se je bavil v svojih izvajanjih predvsem z mentaliteto Črnogorcev in je skušal dokazati, da Račič v obrambi svoje časti ni mogel ravnati drugače. Dejstvo, da je dr. Pernarja ponovno pozval, da naj se opraviči, je zadosten dokaz o miroljubnosti Puniše Račiča. Dr. Kovačevič je predlagal, da naj sodišče oprosti vse tri obtožence. Nato je bila dopoldanska razprava prekinjena.
Macdonald sestavlja vlado
VSI LISTI HVALIJO BALDWINA, KER SE JE ODLOČIL ZA TAKOJŠEN ODSTOP. DA OLAJŠA POLOŽAJ DELAVSKE VLADE.
LONDON, 5. junija. Ramsay Macdonald je že prejel povabilo, da naj pride danes h kralju v Windsor v av-dijenco in je takoj odpotoval tja, da sprejme mandat za sestavo novega kabineta. Prva posledica Baldwinove demisije je, da sc dosedanji zunanji minister Chamberlain ne bo udeležil zasedanja Društva narodov v Madridu. temveč bo Anglijo zastopal poslanik sir Graham. Novi angleški kabinet sc bo predstavil parlamentu dne 25. junija.
Časopisje brez pridržka odobrava Baldwinov sklep o takojšnji demisiji. Tudi organ delavske stranke »Daily Herold« hvali Baldwina kot moža, ki je znal sprejeti svojo usodo z dostojanstvom. S svojo demisijo je dosedanji ministrski predsednik delavski stranki znatno olajšal prevzem vlade. Liberalni organ »Daily Ne\vs« istotako hvali Baldwina in pravi, da bo imela delavska stranka v parlamentu mnogo lažje stališče. List nasvetuje delavski stranki, naj sestavi svoj vladni program tako, da se ne bo treba že v kratkem baviti s sestavo nove vlade.
Po mnenju poučenih krogov namerava Macdonald. ker nima v spodnji zbornici absolutne večine, sprejeti v vladni program le take točke, ki ne bi zadele na odpor liberalcev. Zato se njegov program v notranjih stvareh
ne bo dosti razlikoval od dosedanje politike. Pričakovati pa je vsekakor važnih izprememb v zunanji politiki, posebno kar se tiče oboroževanja. De lavska stranka stoji na stališču, da mora v Evropi prodreti Čut varnosti. S Francijo in Ameriko se mora doseči sporazum v vprašanju razorože-nja, posebno pa še v vprašanju defenzivne pogodbe.
in stražnika ustrelil. Nato je pognal še sebi kroglo v glavo. Oba so prepeljali v bolnico, kjer se borita s smrtjo.
Držauna loterija
BEOGRAD, 5. junija. Na današnjem žrebanju državne razredne loterije ie zadela št. 67.354 dobitek 100.000 Din.
Uezuu u akciji
NAPOLJ, 5. junija. Kakor običajno vm ko spomlad, je stopil Vezuv zopet v akcijo. Preteklo noč so prišle iz glavne« in postranskih žrel ogromne količine lave. Erupcije spremlja votlo podzemsko bobnenje in grmenje. Prebivalstvo, ki stanuje ob vznožju je zapustilo svoja bivališča, ker se boji, da pride do katastrofe. Številni v Napolju navzoči tujci opazujejo z velikim zanimanjem nenavadni prizor.
Gabrijel Šmit oproščen
ZAGREB, 5. junija. Danes je bila razglašena razsodba v procesu proti Gabrijelu Šmitu, ki se je moral zagovarjati radi dogodkov dne 1. decembra v Zagrebu. Državno sodišče v Beogradu se je izjavilo, kakor znano, v tem slučaju kot nepristojno in je odstopilo zadevo zagrebškemu sodišču. Sodišče je Šmita, ki je bil obtožen radi uboja, radi pomanjkanja dokazov oprostilo.
Kruaua drama u Zagrebu
ZAGREB, 5. junija. Davi ob 7. se je odigrala v mestu krvava drama. Strojni inženjer Stojan Borisov je prišel po pre-čuti noči močno vinjen domov. Ker je silno razgrajal, so sosedi poklicali policijo. Stražnik Mijo čudak ga je pozval, naj se obnaša dostojno. To je Borisova tako vjezilo, da je zgrabil za revolver
Kanade, Avstralije in Južne Amerike. — Konkurenca Amerike, ki skuša poplaviti svetovni trg nele z avtomobili, ampak zlasti tudi s svojim žitom, je nedvomno silen faktor, o katerem je treba resno voditi račune. Francija že skuša ščititi svojo žitno produkcijo in je povišala carino na žito od 35 na 50 frankov za met. stot, istotako Italija (od 11 na 14 lir). Tudi naši odgovorni činitelji bodo morali podvzeti korake, ki bodo sposobni zaščititi našo žitno produkcijo pred podobnimi
pretresljaji, zlasti pa pred mahinacijami kakoršnihkoll špekulantov. Zakaj oško dovanje kmetskega stanu ni niti v inte resu konsumentov po mestih in drugod: prvič zato, ker se padec žitnih cen na vadno le malo pozna pri cenah moke, drugič pa, ker se tako slabi in lomi kupna moč kmetskega ljudstva, od katere je koncem koncev odvisen tudi razvoj in napredek obrti in trgovine ter blagosta nje vsega naroda.
12 mrtuih
MILAN. 5. junija. V tukajšnjem vojaškem laboratoriju je nastala včeraj eksplozija, ki je zahtevala 12 mrtvih in 6 težko ranjenih. Pri preiskavi neke rakete se je vnel smodnik. Ogenj se je naglo razširil, kar je imelo za posledico, da je zletelo v zrak celo poslopje.
Starešina finančne straže uiel štirt vlo* mlicel
Iz Svečine nam poročajo: Kakor znano, se je razvilo zadnji čas tik ob meji zelo živahno »delovanje« tihotapcev in vlomilcev. Uresničuje se pač tista narodna »tihotapec vsake hudobije hlapec«, ^red dnevi so viničar France Ferk in le neki fantje vlomili pod zaščito pozne nočne ure v hišo posestnika Franca Grosa v Svečini. Vrgli so vežna vrata s teča-ev, nakar so domačini preplašeni zbeža-i pri drugih vratih iz hiše ter šli klicat oddelek finančne straže na pomoč. Starešina finančne straže v Svečini, agilni in neumorni zalezovalec tihotapcev I. Čretnik, je v spremstvu finančn. podpregled-nika Al. Božiča v kratkem Času izsledil drzne ponočne -tiče — 4 po številu — in sicer v hiši Grosovega , soseda Karola Trumpa. Vso četvorico je izročil orožni-štvu v Zg. Sv. Kungoti, ki je predrzneSe oddala v zapore mariborskega okrožnega sodišča. — Ugotovljeno je, da je čedna četvorka vlomila v neko omaro, kamor je Gros običajno spravljal svojo gotovino. Imeli pa so smolo in niso ničesar našli. Vodja vlomilcev Franc Ferk, se je hotel ob aretaciji ustreliti, kar pa je starešina finančne straže preprečil. Obme j at prebivalci imajo ne-le tihotapce, ampak tudi vlomilce na vratu. Odveč je pripomniti, kako silno naporno službo vršijo finančni stražniki in orožništvo ob državni meji. —
Ponesrečeni kolesar^.
Včeraj se je vozil po Stolni ulici 28-letnl nastavljenec prevozne tvrdke Tončič, Franjo Potočnik. Sredi ulice je padel tako nerodno, da si je poškodoval desni gornji laket in hrbet. — Alojz Lešnik iz Sp. Radvanja je padel v Vetrinjski ulici s kolesom. Pri padcu se je na Čelo močno ranil. — V Lajteršpergu se je neki kolesar zaletel v kmetico Marijo Ferk ter jo podrl na tla. Tudi sam je padel. Vendar se ni nobenemu nič zgodilo, le kmetici je padel njen jerbas i vso vsebino j po tleh«
Sfrafl ?•
’ MarlBorsSI V E C E P N I K laka ——ewiw—
V Ma rTKnrn, 7nft 5. VT. 1539.'
Cigan „Boikor In nlegova
žrtev
SKRIVNOSTNI UMOR URŠULE VINCETIČ PRED OSMIMI LETI V LIPI V PREKMURJU PRED MARIBORSKO POROTO.
Mariborski in dnevni drobiž
Maribor, 5. junija.
Zadnji dan poletnega zasedanja je razpravljalo mariborsko porotno sodišče o skrivnostnem umoru 1. 1921 v Lipi v Prekmurju, čegar žrtev je torej dolgih 8 let čakala na svojega maščevalca. Dogodek je zbudil že svoječasno veliko pozornost, še bolj zanimive pa so okol-nosti, kako so končno vendarle prišli zločincu na sled.
Na zatožni klopi sedi 29 letni cigan-klepar, Anton Horvat iz Černelavcev, obtožen hudodelstva umora, tatvine in obrekovanja. Zagovarjal sc je že na pomladanskem zasedanju porote dne 10. aprila in je navedel takrat toliko novih momentov, da je porotni senat tedaj ugodil predlogu državnega pravdnika, da naj se razprava preloži.
Zadavljena neznanka.
V občini Lipi v srezu Murska Sobota, se razprostira nedaleč od občine majhen gozdiček, skozi katerega pelje pešpot. Tamkaj se je vršil dne 2. januarja lov. Popoldne je zapazil posestnik Ivan Tkalec, ki se je udeležil lova, ob poti gozda človeško truplo, ki je bilo popolnoma nago. Ker ni vedel, za kaj gre in je bil mnenja, da leži kak blazni človek, si ni upal bližje, temveč je poklical lovca Ivana Zvera. Supaj sta potem šla k mestu, kjer je ležalo truplo in ugotovila, da je truplo ženskega spola in da je ženska že mrtva. Mrtva ženska je imela okrog vratu kravjo vrv in bila privezana k nekemu drevesu. Bila je popolnoma naga, ležala je na trebuhu in le noge so bile pokrite s spodnjim perilom. Srajca, gornja obleka, obuvalo in pokrivalo pa je manjkalo. O najdbi sta bila takoj obveščena župan in orožniška stanica v Turnišču. Takratne poizvedbe pa niso mogle ugotoviti, kdo je bila mrtva ženska. Sodna komisija je mogla ugotoviti le to, da je storilec udaril žensko s topim predmetom preko levih senc, vsled česar se je'ženska onesvestila, nato pa je vrgel žrtvi vrv okoli vratu in jo vlekel po poti do mesta, kjer so truplo našli ih kjer je privezal vrv okoli onega drevesa, da bi izgledalo, kakor da se je ženska sama obesila.
Sodna izvedenca sta po raztelesenju trupla izjavila, da je bila ženska zadavljena. V začetku gozdne poti so našli krvni madež. Na tem mestu je bila sigurno najdena ženska od takrat neznanega storilca udarjena, da je padla in da le bila še le na to zadavljena.
Prvotno se je domnevalo, <la je neznani ujetnik pripeljal iz Rusije ženo in da iti je, da se je znebi, zadavil, potem pa ji, da zabriše vsako ded, pobral vse, kar je imelo zanj kakšno vrednost. Ves napor orožnikov, da bi ugotovilo Identiteto umorjenke in izsledili morilca, je bil zaman. Minila so leta in leta in ljudje so na dogodek že pozabili. Le naši vestni orožniki niso mirovali in končno je bil njihov trud res poplačan z uspehom. Po osmih letih so nazadnje le izsledili pravega storilca.
Cigan »Bočkor«.
Meseca novembra 1928 so imeli orožniki iz Murske Sobote veliko opravka s cigani, radi izvršenih tatvin. Slučajno so zaznali pri tej priliki od ciganov, da bi znala biti koncem leta 1920 v Lipi u-morjena ženska neka Uršula Vincetič, 24 let stara, delavka iz sela Zebanci v srezu Čakovec. Dne 8. novembra 1928 je odšel orožnik Josip Terbižan v navedeno občino, kjer je ugotovil, da je Uršula Vincetič, nezakonska hči Marjete Vincetič, ki živi skupaj s Francem Novakom, odšla koncem leta 1920 z mladim ciganom z imenom »Bočkor«. Ta cigan je imel ljubavno razmerje z umorjeno Uršulo in sklenila sta, da odrineta v Gra-dec, si priskrbita kako službo in se potem, ko si prihranita nekaj denarja, poročita. Marjeta Vincetič, kakor tudi njen priležnik France Novak, sta bila sicer proti temu, da odide Uršula Vincetič s ciganom, toda vsako prigovarjanje v tem smislu jc bilo brezplodno in tako sta odšla Uršula Vincetič in cigan »Bočkor«
28. ali 29. decembra 1920 iz sela Zebanci - Pleševica.
Orožniki so iskali na to cigana »Boč-gorja« in ga tudi izsledili. Je to današnji obdolženec Anton Horvat.
Izsleden je bil dne 3. decembra 1928 v ciganskem taborišču »Pušča« občina Černelavci. Da orožniku Terbižanu obdolženec ne bi ušel, je vzel s seboj še orožnika Ivana Bratino in Josipa Borla ter oba postavil k oknu ciganske ute, sam pa stopil k vratom. Komaj je prišel orožnik Terbižan do vrat, se je zaslišal hud ropot in že je nameraval skočiti obdolženec skozi okno, kar pa je preprečil orožnik Borle. Nato so vdrli orožniki v uto in aretirali Bočkorja. Na vprašanje orožnika Terbižana, ali je bil obdolženec kedaj na domu pokojne Vincetičeve in je-li jo pozna, je obdolženec zanikal, da bi kedaj bil v Medjimurju in da bi poznal Vincetičevo. Ko pa je orožnik pokazal obdolžencu sliko pokojne Vincetičeve in sicer ono, ko je še živela in mrtvo v krsti ležečo, je obdolženec prebledel in pričel jokati. Izjavil je, da hoče vse povedati, kar mu je znano o predmetnem umoru.
Kaj pravi cigan.
Povedal je, da jc spoznal pokojno Uršulo na njenem domu in se v njo zaljubil. Ker mu jc vračala ljubezen, sta sklenila, da odpotujeta v Gradec, si poiščeta tamkaj delo in se potem tudi poročita. Uršulina mati je bila sicer proti temu, zadovoljen pa je bil popolnoma Novak, ki baje ni maral Uršule in' bi se je rac znebil. Z Novakom sta se baje tudi dogovorila, da bosta spravila Vincetičevo na ta način s sveta, da jo bo on. Hor* vat, odvedel z doma, Novak pa jima bo sledil in jo ubil. Ko sta obdolženec in Uršula prišla v gozd pri Lipi, sta ju res dohitela Franc Novak in cigan Ivan Šarkezi, ki je nenadoma brez vsakega povoda sunil Horvata z nožem v desni nadlaket. Novak pa je nato napadel Uršulo s kolom in jo tolkel po glavi. Kaj se je nadalje zgodilo, obtoženec ne ve, ker je iz strahu zbežal in se ni več briga za Vincetičevo.
Izmišljen zagovor.
Toda nadaljne poizvedbe so kmalu dognale, da so bile Horvatove navedbe popolnoma izmišljene in da je po nedolžnem spravljal Novaka in cigana Šarkezija z umorom v zvezo. Pokazalo se je namreč, da je bil Novak za časa umora pokojne Uršule doma pri svojcih. Izic preiskave je dalje ugotovil, da Horva sunka z nožem v levo roko ni dobil oc cigana Ivana Šarkezija, temveč na Štefanovo v gostilni Bohlaj v Merhatovcih. Vrh tega se je Horvat napram Štefanu Erdecu, s katerim je bil skupaj v zaporih okrajnega sodišča v Murski Soboti, izrazil, da ga bo ubil, kakor je neko žensko, ako bi mu hotel preprečiti njegov beg iz zapora.
Današnji razpravi je predsedoval dež. sod. svet. dr. Zemljič, votanta sta bila dr. Tombak in dr. Senjor, obtožbo je zastopal dr. Zorjan, zagovornik obtoženca dr. Komavll.
Razprava se popoldne nadaljuje.
fTiariborsko gledališče
REPERTOAR:
Sreda, 5. junija ob 20. uri »Ritmični plesni večer« Hede Pečnikove.
Četrtek, 6. junija. Zaprto.
Petek, 7. junija ob 20. uri »Mati«, vpr -zoritev ženskega društva.
Sobota, 8. junija ob 20. uri »Proces Ma-ry Dugan«. Zadnjikrat. Ljudska predstava pri globoko znižanih cenah.
»Cerkvena miš« na mariborskem odru.
Mariborska drama pripravlja povsod v letošnji sezoni najbolj uspelo komedijo, Fodorjevo »Cerkvena miš« v režiji gosp. Koviča.
Spominjajte se CMD
Počitniške kolonije za mestne otroke
Mariborska deca na Pohorju in na mor-u. — Okrog 240 otrok pojde letos v kolonije.
Kakor vsako leto, bo tudi v letošnjih velikih počitnicah v obilni meri poskrb-jeno s strani mestne občine mariborske za zdravstveno nego mestne dece, ki ;e potrebna svežega zraka, morskih kopeli in blagodejnega vpliva poletnega solnca.
Včeraj je imel odbor mladinskega odseka sejo, na kateri je razpravljal o ureditvi počitniških kolonij v letošnjem letu. Stariši so doslej prijavili 324 otrok in sicer: 67 gojencev meščanskih šol, 10 re-alcev, 9 gimnazijcev, 1 učiteljiščnika, o-stali pa so učenci ljudskih šol. Prostovoljno so stariši za prijavljeno deco obljubiii 40.660. — Pin prispevkov, dočim je mestna občina v proračunu namenila za počitniške kolonije Din 50.000.
Deca pa bo razdeljena približno takole: dnevno zavetišče v Ljudskem vrtu se bo preselilo v Šv. Jurij ob Pesnici v poslopje bivšega dr. Čehovega sanatorija, kjer bo preko počitnic oskrbovanih 80 otrok. Društvo za nego in varstvo o-trok pa je kupilo, pri Sv. Martinu na Pohorju 23 hektarjev zemljišča, ki ima izredno ugodilo lego in lahek dostop. Društvo bo zgradilo zložljive ‘ arake s 30 posteljami in' adaptiralo že zgrajeno poslopje za kuhinjo in-tudi za spalnice, tako da bo v pohorski koloniji prostora za 45 otrok. Mestna občina bo prispevala za vsakega po 20 Din dnevno, dočim bo društvo skrbelo ža vse ostalo, zlasti pa za vzgojo. Mestna občina bo k Sv. Martinu poslala dvakrat po 45 otrok, tako da bo 90 otrok deležnih rgodnosti pohorske počitniške kolonije. Podmladek Rdečega križa pa bo povedel na lastne stroške 40 malčkov, 30 iz Maribora, 10 pa iz okoliče, v kolonijo v Kaštel Luk-šieu pri Splitu. — Razen tega bo mestna občina omogočila tudi dekliško kolonijo na morju. V ta namen je določila 15.000 Din podpore iz zneska v proračunu za počitniške kolonije.
Prihodnje dni bo mestni šolski zdravnik pregledal priglašence in določil, kam se bo čez počitnice poslalo tega ali onega otroka, komu je potreben gorski, komu morski zrak. Razen prijavljencev pa bo mestni šolski zdravnik preiskal tudi otroke, ki jih ima v videnci kot bolne. Nato bo odbor mladinskega sveta definitivno sklepal, katere in koliko prigla-šencev bo mogoče poslati v počitniške kolonije.
Razveseljivo je dejstvo, da se posveča mestni deci vedno več pozornosti in v vedno večji meri skrbi za izboljšanje zdravstvenega stanja našega naraščaja. Letos' bo uživalo ugodnosti počitniških kolonij okrog 240 otrok, prihodnje leto mogoče tudi več, kar je za damšnje razmere mnogo in gre merodajnim činite-Ijern popolno priznanje. Združeno delo mestne občine in dveh humanitarnih društev s podporo javnosti, bo doseglo brez dvoma svoj namen v popolnem obsegu in izzvalo v mladini, kakor tudi pri sta-riših hvaležnost in priznanje.
Himen.
Lizika Horvat, hčerka znanega predvojnega narodnega delavca, cerkvenega slikarja g. Franja Horvata, se je poročila z dr. Štefanom Kramerjem, ministerijal-nirn uradnikom iz Budimpešte. Poroka se je vršila v frančiškanski cerkvi. Mlademu paru naše iskrene čestitke! — Smrtna kosa.
Včeraj je preminula po dolgotrajni bolezni v 56. letu starosti gospa Marija Bauzon roj. Nadrah, soproga znanega pismonoše Andreja Bauzona. Pokojnici, katero bodo jutri — četrtek — ob 5. uri ponesli k večnemu počitku, bodi lahka slovenska zemljica. ŽalujoCemu soprogu in sorodnikom pa naše iskreno sožalje!
Darovana najdenlna.
Profesor Franjo Ravnikar je našel uro, vredno 1000 dinarjev. Odnesel jo je na policijo v urad za najdene predmete. Prisojeno mu najdehino v znesku 100 Din je odstopil v korist mariborskim gasilcem, ki se mu tem potom najiskreneje zahvaljujejo. —.
Slava 32. art. polka.
V vojašnici vojvode Putnika se je vršila davi v spomin na dan, ko so baterije 32. art. polka prvič prišle na Gosposvetsko polje o priliki koroške ofenzive leta 1919, polkova slava, kateri so prisostvovali med drugimi tudi veliki župan dr.
iSchaubach, srezka poglavarja dr. Ipavic in dr. Hacin, podžupan dr. Lipold itd. Domačin prireditve, polkovnik Milan Radovanovič je imel na zbrano vojaštvo krasen nagovor o pomenu in zgodovini naših bojev na Koroškem in se je s posebno toplimi besedami spominjal zlasti divizijskega generala v pok. g. Rudolfa Maistra. Po cerkvenih obredih, ki. sta jih izvršila prota Trbojevič in vojaški duhovnik Zavadlal, se je vršilo defiliranje čet, nato pa je bila prirejena v parku pred oficirskim paviljonom udeležencem zakuska, pri kateri je svirala godba, pevski zbor podoficirske artiljerijske šole pa je zopel več pesmi. —•.
Stariši!
Ponovno Vas opozarjamo na mladin sko predstavo, ki se bo vršila kot naknadna proslava Materinskega dne v p«* tek 7. t. m. ob 20. v Narodnem gledališču. Lirsko dramatske slike »Mati«, ki jih je spisala Ljud. Poljančeva in uglasbil Vasilij Mirk, bodo dosegle pod požrtvovalnim vodstvom strokovnih učiteljic višek mladinske prireditve. Nastopijo učenke obeh dekliških meščanskih šol in IV. dekliške ljudske šole. Čisti dobiček prireditve je v prid ferijalne kolonije na Pohorju. Mariborsko slov. žensko društvo. —	;	:
V zavodu šolskih sester v Mariboru bo 8., 9. in 10. t. m. razstava ženskih ro* čnili del v šolskem poslopju, Samostanska ul. 4. Obisk razstave je dovoljen od 8. do 12. in od 14. do 18. ure. Vabijo se vsi, ki se zanimajo za to stroko.
Vežbalno streljanje na golobe.
Mariborska sekcija Slovenskega lovskega društva priredi v nedeljo, 9. t. m. ob 16. uri na vojaškem strelišču v Radvanju vežbalno streljanje na golobe, h kateremu so vabljeni vsi prijatelji tega športa.
Današnji živilski trg
je bil dobro založen: Solate vseh vrst v izobilju in po nizki ceni. Novost na trgu je bil prvi stročni grah — mala porcija po 1 Din. Je še razumljivo drag, a za teden, dva bo spodrinil laški grah, ki je padel od Din 12 na Din 8 kilogram. Cvetača ima različno ceno, ki se giblje med Din 3—^15 po kakovosti in velikosti. — Kumare vrtne so se pa že dobile po Din 7 komad. Gobe, iskana špecijaliteta, so bile po kupčkih v ceni od Din 2—2.50. Najcenejše so bile lisiSke in medvedje šape po 1 Din porcija. Špinača polagoma izginja. Pozna se po manjših kupčkih. — črešnje, domače, Din 6—8 liter, laške po 14 Din. Piščancev je bilo malo. Cene so ostale stare. — Po senu iti Slatni ni bilo skoro nič povpraševanja;-saj je'že dovolj nove krme letošnje košhje. V celem sta dospela na trg le dva voza sena, k* pa do 11. ure še nista bila prodana.
»Vdova Rošlinka« med obrtniki.
V soboto, 8. t. m. zvečer vprizori o-brtniška mladina pod okriljem Slov. obrtnega društva v Mariboru v veliki dvorani Narodnega doma Golarjevo »Vdovo Rošlinko«. Igra je izvrstno naštudirana in bodo pridni igralci, ki so imeli z vajami obilo truda, zadovoljili tudi razvajene posetnike gledališča. —
Živinski trgovci iz Avstrije
se zadnje čase pridno oglašajo pri nas. Kakor znano, vlada v Avstriji, ki je pretežno industrijska država, zelo huda mesna kriza, ki je napotila merodajne oblasti k uvedbi 3 brezmesnih dni v tednu. Veliko povpraševanje po naši goveji živini od strani avstrijskih interesentov se pozna že na našem trgu, kjer so se cene govejemu mesu že za spoznanje dvignile. —
Invalidska tombola.
Krajevni odbor Udruženja vojnih invalidov v Mariboru priredi v nedeljo dne 8. septembra ob 3. popoldne na Trgu Svobode veliko javno tombolo v korist in podporo najrevnejšim vojnim žrtvam. Ker ima prireditev socialni in. humanitarni namen, prosimo društva in ostale korporacije, da na ta dan nc prirejajo nobenih veselic. —■
<T m rrrtr 0Y9i'WfV.~'Vi;yjI9r1
mama v e c e r n t k far«'
'st«« a
Sodjallzem In InternacUo-nalizem
SLOVENSKA MANJŠINA NA1 KOROŠKEM IN NEMŠKA MANJŠINA V SLO-
VENIJI.
V	eni svojih zadnjih številk je prinesla mariborska »Delavska politika« članek g. Frana Aleša iz Celovca o slovenski manjšini na Koroškem, v katerem se trudi, da bi dokazal, kako dobro se godi našim rojakom onstran Pece in kako so zlagane vse naše vesti o njihovem zatiranju. Da so njegove trditve popolnoma izmišljene ali vsaj naivne in gledane z napačnega stališča, bi se dalo dokazati na neštetih primerih, ali ker je to storil že neki drug slovenski dnevnik, se nam zdi ob tem Alešovem Članku potrebno, spregovoriti o nečem drugem, ki je z njim tudi v tesni zvezi. To drugo je pojmovanje internacijonalnosti pri socijali-stih v Avstriji in pri nas v Sloveniji.
Gospod Aleš trdi v svojem članku, da so koroški nemški socijalisti storili vse potrebno za slovensko narodno manjšino, ki da je po 40% v njihovem taboru. Tu navaja, kako pri sprejemanju slovenskih članov v socijalistično stranko ne delajo nobenih razlik, kako jih volijo v odbore, celo na najvažnejša mesta itd. Dalje omenja, kako piše o manjšinskem vprašanju njihovo. časopisje, kako so v svoje delavske knjižnice uvedli tudi slovenske knjige itd. Vse to pa je pisano in povedano tako, da pove baš nasprotno od onega, kar bi g. Aleš hotel povedati. Pove namreč, da pojmujejo koroški nemški socijalisti svoj internacijonalizem prav tako nemško nacijonalno, kakor n. pr. nemški nacijonalisti, samo da so na-cjjonalisti odkritosrčni in govorijo prav tako kakor delajo, socijalisti pa govorijo sicer drugače, delajo pa v bistvu isto — potujčujejo naše ljudi. G. Aleš pravi sam, da je 40% koroških Slovencev v nji hovi stranki, a prav tako pove tudi sam, da stranka, ki je intemacijonalna in ima v svojih vrstah najmanj deset do dvajset tisoč slovenskih članov, ne čuti prav nobene potrebe, da bi za te slovenske člane izdajala posebno, v slovenskem jezi-• ku pisano glasilo. Pove med vrsticami pa tudi, da je uradni jezik stranke nemščina, a sami vemo, da tisti, ki so v odborih, niso več Slovenci, temveč rene-gati.
Kdo jih je pripravil do tega, kdo jih je tako vzgojil in kdo jih vzgaja? Stranka, o kateri trdi g. Aleš, da je socijali-stična, intemacijonalistična in pravična! Tu nastaja samo še vprašanje, ali dela stranka to zavestno In namenoma, kakor nemški nacijonalisti, ali iz napačnega pojmovanja internacijonalizma? To vpra šanje pa stvari prav nič ne spreminja in tudi ne opravičuje, kajti ne po načinu postopanja, po rezultatih jih sodimo. In ti rezultati dokazujejo, da je nemška in-
ternacijonalistična stranka na Koroškem naši manjšini bolj nevarna kakor pa na-cijonalistična!
Če hočemo spoznati pravi duh koroške socijalistične internacijonalnosti, nam pa niti ni treba hoditi v Celovec, ker ga lahko spoznamo v Mariboru. Kajti duševnost in način mišljenja in pojmovanja internacijonalizma je pri naših so-drugih tu isti kakor tam, ker so učenci ene in iste stare avstrijske socijalistične internacijonale, ki je prav tako podpirala germanizacijo kot nacijonalisti ali pa šc bolj. Mariborske predmestne in okoliške občine: Pobrežje, Studenci, Radvanje, Pekre itd. so bile vedno socijalistične, t. j. internacijonalistične in so še zdaj. Prebivalci teh občin so po 99% Slovenci ali vsaj slovenskega pokolenja v poslednji generaciji — in vendar so še danes do mozga prepojeni z nemškim duhom. Kdo jih je potujčil? Avstrija? Nemški nacijonalisti? Ne — ampak intemacijonalna so cijalna demokracija, ki izdaja še danes za te ljudi, ki Vsi znajo slovensko in so Slovenci — nemški časopis!
Po zaslugi osvobojenja je Maribor danes po svoji ogromni večini slovenski in slovenščina je tudi občevalni jezik te večine. Občevalni jezik vedno slovenske socijalistične okolice je pa še zdaj, 10 let po osvobojenju -r- nemščina! In to ne samo odraslih, onih, ki so obiskovali prejšnje avstrijske. nemške potujčevalne šole, ampak tudi. otrok, ki hodijo v sedanje slovenske šole, v katerih se nemščina niti ne poučuje. Kdor še ne ve, kako vzgajajo naši internacijonalci svojo mladino, naj gre samo enkrat med »Svobodaše« v Studence in če bo slišal med mladino, ki je izšla iz slovenskih šol, samo eno slovensko besedo, bo lahko vesel.
Graško in celovško nemško domišljijo o nemštvu v mariborski oblasti hranijo po ogromni večini naši »intemacijona-listi«, kajti če bi »gojili nemški duh« samo naši tukajšnji pravi Nemci ali pa tudi vsi nemški nacijonalci, ne glede na pokolenje, bi se ta duh tako izgubil v naši ogromni masi, da bi ga nikjer več ne bilo. Čutimo ga samo za to, ker ga vzdržujejo »slovenski intemacijonalisti.«
Tako delajo na Koroškem, tako delajo tu. Tam ne izdajajo za 40% Slovencev slovenskega lista, tu pa izdajajo za 99% Slovencev nemški časopis. Tam ne govorijo v stranki in v svojih organizacijah s Slovenci slovensko, tu pa govorijo s Slovenci nemško. Kakšen »internacijonalizem« pa je to, naj si misli vsakdo sam!
Kam u počitnicah?
(Joba počitnic, doba dopustov se je primaknila prav pred duri. Največ skrbi imajo ob takih prilikah naše dame, kajti pripravljanje toaletnih kovčegov ni tako enostavna zadeva. Dobro napolnjen kov-čeg je polovica prijetnega razvedrila, ki se ga Človek nadeja od počitnic. Zmečkane toalete, deformirani klobuki, vdrti čevlji in druge posledice slabo pripravljeno počitniške prtljage ne dvigajo razpoloženja, ampak kradejo veselje in manjšajo užitke.
Predvsem je treba pomisliti, kje bo družba ali posameznik preživel dopust: v kopališču, v gorah, na morju, v hrupu velemest ali v zatišju dežele? Garderobo je treba torej izbrati svrhi primerno, kajti prikladna prtljaga ne more zadostiti vsem možnostim. Omejiti in zadovoljiti se je treba z najnujnejšim in najpotrebnejšim.
Čevljem je mesto na dnu. Da se jih ravaruje, jih je treba izpolniti z nogavicami. Nad čevlji je treba zložiti perilo, Jci ga naj ne bo preveč, kajti v slehernem hotelu perejo perilo poceni in hitro. M«d nogavicami naj bo tudi par gorkih, volnenih nogavic. Čestokrat se primeri! tla se shladi ozračje tudi na najgorkejših 'obalah. Zadeve, ki se ne mečkajo, je namestiti v kovčegu najprej. Nato pridejo plašči in volnene obleke, pri vrhu pa nežna, občutljiva oblatila iz šifona in čipk, svile, krepa in tafta. Razen tega
je nujno potreben še priročni kovčeg za glavnike, krtače, parfume in druge kozmetične potrebščine.
Cenjena dama, ko ste vaš kovčeg svrhi potovanja primerno uredili, lahko brezskrbno odpotujete na počitnice, ne da bi vam vprašanje toalet povzročalo skrbi in neprijetnosti.
Roman znamenite peufce
V	Lizboni je umrla v starosti 93 let znamenita bivša pevka lise Hensler, rodom Nemkinja. Vrhunec njenega romantičnega življenja je bila njena poroka s portugalskim kraljem Ferdinandom H. Zakon je bil morganatičen. Use Hensler je nastopila prvič v lizbonski operi leta 1860. Kralj Ferdinand, ki mu je leto poprej umrla soproga, se je takoj zaljubil v lepo pevko. Povzdigni! jo je v grofico in se potem tudi ž njo poročil, čeprav je bil proti temu ves narod. Pozneje se je kralj Ferdinand potegoval tudi za španski prestol in bi bil nedvomno tudi izvoljen, ako ne bi vztrajal na tem, da sc tudi njegova morganatična soproga prizna kot kraljica. Na nasvet svojih prijateljev je končno umaknil svojo kandidaturo in živel do smrti v najsrečnejšem zakonu s svojo ženo, ki se je po njegovi smrti čisto umaknila iz vsakega družabnega življenja in umrla sedaj kot velika samotafka oopolnoma pozabljena.
Kakinlm svrham slutijo Noblove nagrade
PREJEMAJO JIH LE SLOVITI IN PRIZNANI DELAVCI. — KOMU JE NOBEL NAMENIL DENARNE PODPORE? — PRED PONOVNO RAZDELITVIJO.
Zanimanje za Noblove nagrade, ki jih delijo v Stockholmu, narašča od leta do leta. Interes jc docela upravičen, kajti doslej je bilo razdeljenih že dvajset milijonov švedskih kron, ki pomenijo v razmerah, v kakršnih živimo po vojni, ogromen denar. Od te vsote je bila petina denarja podeljena književnikom.
Vsiljuje se vprašanje ali so nagrade povsem dosegle svrho, kateri jih je namenil veliki dobrotnik, izumitelj dinamita, Alfred Nobel. Svrlia, da bi se podprlo mlade talente, ki so potrebni pomoči, ni bila dosežena, kajti komisija, kateri je poverjena razdelitev vsakoletnih nagrad, posveča pozornost predvsem delavcem, ki so si že davno pridobili ugled in slavo. Mommsen je bil star 85 let, ko je prejel Noblovo nagrado, Heyse 80, Ana-tol France 77, Misstral in Spitteler 74, Echegaray in Carducci 71, tudi Bjornson je imel že 71 let, ko je prejel visoko priznanje. Torej od njih ni bilo pričakovati večje delavnosti. Najmlajši literat, ki je prejel Noblovo nagrado, je bil 421etni Kipling.
Podeljene nagrade so izzvale pri različnih delavcih različno učinke. Rabin-dranath Tagore, ki je prejel nagrado 1. 1913., jo je porabil za nabavo najmodernejših tehničnih izumov, s katerimi je obogatil svojo šolo v Bolpuru. Denar je bil torej vložen v stroje, čeprav ga je veliki indijski mislec prejel za svoje filozofske in mistične pesmi.
Vrednost nagrade pa je znal pravilno ceniti stari Bjorn Bjornson, večno mladi »nekronani kralj Norveške«. Dolgo je živel v najskromnejših razmerah in je svobodneje zadihal, ko ga je presenetilo toliko bogastvo. Dejal je, da se ga je polastil prav isti občutek, kakor ob prilikah, ko je oblekel nove hlače. Res je nagrada na 711etnega starčka kaj ugodno vplivala. Z novo voljo in prav mladeniško delavnostjo je nadaljeval svoje literarno
udejstvovanje. Mnogo ugodnejše pa vplivajo Noblove nagrade, ki so podeljene delavcem na znanstvenih poljih. Značilno je, da so teh nagrad deležni po večini učenjaki v mlajših letih, torej v dobi, ko so njih moči šele v razvoju in so potrebni materijelne podpore. Le v teh primerih odgovarjajo podeljene nagrade svrhi, kateri jih je namenil dobrotnik.
Literarne nagrade bi morale služiti le literaturi, kakor je to pravilno razumel SulIy-Prudhomme, ki je svoje stanovanje pretvoril v prijetno shajališče mlajših' francoskih pesnikov in pisateljev, ki so se čutili pri njem, kakor otroci v svojem domu. Carducci, ki je prvi prejel Noblovo nagrado v Italiji, je bil že tako star in tako oslabel, da so ga v Bologni nosili k univerzitetnim predavanjem. Dva meseca po sprejetju visokega priznanja pa je podlegel bolezni. Njegovo hišo so s pomočjo zapuščine, ki je izvirala ravno od sredstev Noblove nagrade, preuredili
v	narodni muzej. Na enak način je uporabil nagrado tudi Mistral. V Arlesu je uredil muzej, ki ga je imenoval »Moja zadnja pesem«. Za može, kakor sta bila Kipling in Hamsun, so pomenila Noblove nagrade mir, v katerem sta lahko brezskrbno zastavila svoje moči in sposobnosti v nadaljevanje njunega literarnega delovanja. Euckenu in Reymontu so nudile nagrade zopet možnost potovanja v svet, kjer sta si nakupičila novih vtisov in izkušenj. Mommsen si je z Noblovim denarjem kupil historične rokopise, ki so mu do takrat bili nedosegljivi. Maeterlink je izpopolnil zbirko svojih umetnin itd.
Bližajo se zopet dnevi, ko bodo v Stockholu sesuli v naročje izbranih blagoslov zlata Noblove zapuščine. Kandidati zaenkrat še niso znani, vendar ss že v vrstah literatov in učenjakov opaža mrzlica, ki jo povzroča poželjenje pa priznanju, zlasti pa po sreči, ki jo pomenijo nagrade za obdarovance.
Sparf
Karol Pavlin t.
Šport je terjal v vrstah mariborskih športnikov prvo žrtev. Davi je v bolnici v Gradcu preminul Karol Pavlin, ki je ob zaključku lanske sezone iz vrst ISSK Maribora prestopil k SK Železničarju. Na turneji si je med tekmo v Som!’oru zlomil nogo, od koder so ga prepeljali v mariborsko bolnico, nato pa v Gradec. S smrtjo vrlega športnika, ki je bil med svojimi tovariši in funkcijonarji izredno priljubljen, je vrste mariborskih nogometašev zadela težka izguba. Svoje mlade moči je Pavlin nesebično posvetil športu in bil vzot* in zgled svojim športnim prijateljem. — Ohranimo mu blag spomin. Prizadeti rodbini naše sožalje!
Austria : Rapid.
V nedeljo gostuje v Mariboru celovško društvo »Austria« proti ^»Rapidu«, ki se je v zadnji tekmi proti Železničarjem u-veljavil kot izredno prodorno in odločno moštvo. Gostovanja »Rapida« v Celovcu so bila doslej vedno uspešna, kljub temu domače moštvo tokrat ni sigurni favorit, čeprav nastopa na lastnem terenu. Poraz slovenske reprezentance 6:3 v Celovcu dokazuje, da so celovška moštva v formi močno pridobila in da bo tudi »Rapid« stavljen pred težavno nalogo, da ponovno upraviči svoj uspeh. Vsekakor ima doma več izgledov, gotovo pa je, da bodo gostje zastavili vse moči, da dosežejo čim ugodnejši rezultat. Mednarodna prireditev bo torej nudila mnogo.
Predtekmo bosta odigrali rezervi Maribora in Rapida.
I. Otroška olimpijada v parku.
V nedeljo 9. t. m. priredi ISSK Maribor v mestnem parku našim malčkom novo presenečenje, ki bo nudilo mnogo razvedrila deci, kakor tudi odraslim. Med koncertom se bodo vršila tekmovanja naših najmlajših od 3.—12. leta na bici-klih, triciklihi skirojih, z obroči in v vrečah. Deca bo do letih oddeljena v kate-
gorije, prvaki skupin pa bodo pršeli Šarila. V soboto popoldne se bo vršil zadnji trening na igrišču v Ljudskem vrtu, kamor so vabljeni stariši, da pripeljejo svojo deco. Na igrišču se bodo tudi sprejemale zadnje prijave.
Sokafsfm
Proslava desetletnice ustanovitve So« kolskega društva v Studencih je potekla
ob zelo lepem številu občinstva. Povorko, ki je prispela iz Maribora, je na telovadišču pozdravil ipodstarosta ter v vznešenih besedah orisal trud z nebogljenim Sokoličem od alfe pa do desetletnice. Oddelke jubilejnega društva so ojačili Sokoli iz Maribora, Murske Sobote. Oplotnice in dr. Odigrala se je prvič v Studencih javna tekma v izpodbijanju žoge med Studenčani in Mariborčani. Skrbno opravljano orodje je zaslužilo pažnjo, zlasti pred kratkim nabavljena visoka bradlja najnovejšega stila. Po nastopu se je razvila prostodušna zabava, katero je seveda zaključil valček-
Usočna pasja zuestoba
V	Wolmirstedtu v Nemčiji se je prt eksploziji petrolejke vnela obleka neke gospe. Pričela je klicati na pomoč. Res so takoj prihiteli sosedi. V tem trenutku pa sc je domači pes strgal z verige in se divje zakadil v rešitelje, ki jih je po vrsti močno oklal. Najbrže je bil mnenje, da hočejo napraviti domači go-spej kaj zlega. Med tem, ko so se moški borili s psom, pa je dobila gospa že tako močne opekline, da jim je kmalu podlegla. Tako je pasja zvestoba zakrivila smrt nesrečne ženske. Pes je bil tako vdan svoji gospodinji, da po njeni smrti ni hotel več ničesar zavžiti in je kmalu nato poginil.
V	kavarni.
»Toda gospodična, kaj mi prinašat® tako malo sladoleda? To ne zadostuje niti za zob!«
»Seveda, za vaše bore dinarje bi ho-, teli celo drsališče? !«
./gara,. _	'	,	'asaMsvEeeinnRgan
Mihael Zevaco
Beneška ljubimca
Zgodovinski roman Iz starih Benetk 84
Ah, podle duše!... Rešiti hočejo mojo hčer, pa ubijajo mater!... Kdo ve?... Morda umore tudi hčer! Kajti Blanka me ljubi, gospod, ona bo umrla od te ločitve!... Vi ne veste, Česa sem zmožna! Ves svet preobrnem, samo da jo najdem in jo dobim nazaj... In potem gorje vašemu Paolu!«
Imperija je krčevito zaihtela.
Roland Jo je pustil jokati, gledaje jo z resnobnim, t>tožnlm pogledom.
»Oprostite mi, gospod,« je povzela kurtizana, »da obtožujem tudi vas, toda strast je tako strašna...«
»Dajte, da dovršim, milostljiva,« je povzel Roland.
»Govorite,« je dejala Imperija, oprijemaje se medle nade.
»Moj prijatelj je menil, da mora ne le rešiti vašo hčer, nego tudi, da mora kaznovati vas... vas!...«
»Kaznovati... mene?...«
»Da, zdi se, da ste nekdaj storili zločin, ki ste se mu ga izpovedali...«
Imperija je vzplanila:
»A s kakšno pravico se postavlja on za sodnika? S kakšno pravico hoče izrabiti tajnost mojega življenja, ki je izvedel zanjo, v to, da me uniči?«
Roland Je vstal... Ves njegov obraz je bil nepremičen liki tragična krinka; samo oči so mu plamenele pod obrvimi.
»Vi se sklicujete na pravico!« je dejal s tihim, sikajočim glasom.
»Govoriva torej o nji, ker rabite sami to besedo. Če je bil nekdo iztrgan izmed sveta živih ter šest let zaprt v podzemeljski temnici, kjer je malodane zblaznel od bolečine, kjer je malodane poginil od gladu in mraza, kjer je bila vsaka sekunda njegovega bednega življenja jek obupa, — ali menite, da ima pravice, postaviti se pred te podle duše, ki so zakrivile prokletstvo njegovega življenja, in jim reči: Zdaj je vrsta na vas, da trpite z mesom srcem, kakor sem jaz trpel na te-
lesu in na duši; vrsta je na vas, da plakate in ihtite, in ker nihče izmed vas ni imel milosti z menoj, se tudi
vi	ne nadejajte milosti in usmiljenja od mene!«
Imperija, sključena v svojem naslanjaču, bleda kakor smrt in drhteča v konvulzivnem krču, je gledala človeka, ki ji je govoril te besede, z očmi, razširjenimi v skrajni grozi.
»Kdo ste? Oh, kdo ste!« je zajecljala.
»Tu ne gre zame, milostljiva, nego za mojega prijatelja Paola. Zaupam vam samo to, kar je on zaupal meni. Ali ste vi eno izmed tistih satanskih bitij, ki so ga obsodila?... Tega jaz ne vem! Ali je on sam tisti, ki je toliko trpel, ali je samo dedič kakega maščevanja? Tudi tega ne vem! Vse, kar sem rekel, je bilo samo odgovor na vaše vprašanje o pravicah, ki jih u-tegne on imeti. Morda je izvedel za kak zločin, ki ste ga storili prejšnje dni... In, to veste, zločini se maščujejo, prej ali slej...«
»Da!... To je previdnost božja, kaj ne da,« je vprašala Imperija porogljivo in oskalila zobe.
»Ne, milostljiva,« je odgovoril Roland hladnokrvno. »Moj prijatelj Paolo ima o teh rečeh jako zanimivo teorijo, ki utegne biti Čisto pravilna. On torej pravi — opozarjam vas, da se ne ukvarjam z visoko filozofijo, nego sem samo prenašalec besed — on pravi, da ne ve, kaj imenujete vi previdnost božjo. Misli pa, da je o-brota najvišji Izraz človeškega razuma. Z drugimi besedami: bolj ko je kako bitje razumno, bolj neguje svojo lastno dobroto. Pri zlobnih in perverznih ljudeh najde opazovalec vzlic vsemu videzu vedno kako napako v razumu; zločinec ne more biti Človek visokega uma, drugače ne bi bil zločinec. Res, lahko je obdarjen z visokim umom, toda gotovo vlada zato v kakem kotičku njegovih možganov posebna, popolna tema. Odtod neizogibne napake, ki jih delajo zločinci. Odtod dejstvo, da se prej ali slej pokore za svoja hudodelstva, ker niso bili dovolj razumni, da bi vedeli in videli vse naprej.«
Roland je s srdito mirnostjo govoril te svoje predavanje o filozofiji.
Imperija ga je gledala, majaje z glavo. Bila je vsa strta od trudnosti. Čutila je, da tiči v mreži strašnih
V M a f 16 S ril, 'dne S. VI. 192?.
zanjk. Prsa so se ji dvigala v naporu mučnega krča. < »Pa če bi priznala!« je dejala izmed ihtenja. »Če bi prosila milosti!... Ali je na svetu človeško srce, ki se ne usmili matere?... Oh, gospod, pomislite, da je moja hči vse, kar imam milega na svetu. Oboževana, oblaskana, uničena in zaničevana obenem — vendar hodim mimo občudovanja in prezira, ne da bi ga opazila. Vse, kar imam, je moja hči. Kdor mi jemlje njo, dela zločin z drugim zločinom! Naj pazi vaš prijatelj s svoje strani, če je res človek tako bogatega razuma, kakor misli, da je. In ker pravi, da je najvišja stopnja razuma — dobrota, naj se vpraša, ali ni najvišja dobrota — odpuščanje;...«
»Odpuščanje!« je zamrmral Roland. »Mislil sem na to!... Toda preveč sem trpel... in preveč trpim... še dandanašnji!«
Te besede so mu ušle, ne da bi se jih zavedal. Imperija, zatopljena v svoje pričakovanje, na pol upajoča, na pol obupana, jih ni slišala.
»Milostljiva,« je zdajci povzel Roland, »zdi se mi, da je moja naloga opravljena; zadošča mi, da še enkrat podčrtam položaj vaš in svojega vrlega prijatelja.... Paolu je sreča naklonjena, da je rešil Bianko iz Bembo-vih rok; toda zdi se mu potrebno, da vam je ne vrne.«
»O podlost! Podlost!... In tudi vi ste podla duša, gospod, vi, poštenjak, ki se dajete na razpolago za takšno spletko!«
Tako je kriknila kurtizana.
Roland je vstal, naklonil se, hoteč se posloviti, In doda!:
»Mislim, milostljiva, da vam lahko obljubim, da sl bo štel moj prijatelj v dolžnost, sporočati vam vse novice o vaši hčeri... vem pa tudi, da je trmoglav...«
»Torej ne bom več videla svoje Bianke!... Bodita prokleta obadva! In proklet naj bo tudi ta Roland Kandiano, ki sem ga ljubila! Da, Roland Kandiano,podla duša!... Kajti zaradi njega se godi vse to! On je tisti, ki vas pošilja! On mi jemlje mojega otroka in ml trga srce iz živih prsi!«
(Nadaljevanje sledi)
*mhw in MtljalM nmm
»HmI* tmk« boni« 80 p,
Din 8—
• ŽM»w.doplM«Hij« Inoglo. «1 trgavaksg*	n k»*mn*g«
znata]*: vaaha baaada 60 p, MjiMnp tMMk Dl* 10'—
Velika zaloga kuhinjske posode,
hišne ln kuhinjske potrebščine vseh vrst Vsaki gospodinji znana prvovrstna emajlirana posoda znamke »Her kules« iz tovarne Sphlnx. Ia. alumi uljevo jn litoželezno postekleno posodo. Nadalje mline za meso, orehe, kavo. mak in poper. Tehnice za kuhinjo In meropreizkusne za trgovce t uteži. Ribeže ravne, okrogle, polokro-gle In oglate. Lopatice za oglje, pepel in smeti. Sita, deske za testo ln valjarje. Likalnike. Razne oblike za vsakovrstno pecivo. Kutije za špecerijo ln dišave- Kotličke ln Sibe za sne«. Kotličke za polento iz kotlovine. Solnike, mlečne vrčke, cedila za juho. čaj, testo ln salato. Vedrice, umivalnike In vrče. Nočne posode. Stiskalnice za ocvirke In krompir. Samovare »Ph5-bus« In druge vrste. Škafe okrogle in ovalne. Lonce za kuhanje perila in perilnlce. Jedilno orodje vseh vrst. 'Jedilne servise Iz porcelana- Krožni* ke Iz porcelana ln kamenine. Umlval-ne garniture ln vse vrste steklene robe. Potne pletene košare ln cekarje. Postrežba točna in solidna! Cene konkurenčne! Albert Vlcel, Maribor, Glavni trg št. S.	334
I Oddam sobo
I veliko s /prostim vhodom, prazno ali opremljeno z uporabo kuhinje. Vprašati: Ob železnici št. 8, vrata 7.	1325
Najboljša vata
prašek ln pasta za snaženje srebrnine ln posrebrenih predmetov dobite pri tvrdki M. Jlger-jev sin, urar, Gosposka alfca 15.	920
Sandale vseh velikosti, šivane kakor tudi damske, moderne sandale najboljše kupite ali naročite po meri v Mehanični delavnici čevljev ln sandalov, Vrtna ul. 8, Maribor.
1020
Škatlje
v vsak'! velikosti in kakovosti izdeluje najbolje, najhitreje in najceneje Foto-Kompanlja, Maribor, Gregorčičeva ul. St 12.	1086
Sobo. In CrkosHkanJe
Izvršuje po ceni, hitro In okusno Fra-njo Ambrožič, Grajska ul. 2.	2281
Dva malo rabllena
Singer šivalna stroja ceneno na prodaj, Frankopanov« 15, dvorišče. 1250
Strojepisko
iščem za eno uro popoldne. Ponudbi z zahtevanim honorarjem na upravo »Večernika« pod značko Strojepiska.
1324
Danes koncert v Park kavarni.
1319
Prodam omaro,
veliko v dobrem stanju. Pripravna za trgovino, pisarno ali kuhinjo. Poizve se Kopališka ul. 17.	1317
Oddam prazno sobo,
39 m*, solčno, čisto, separirano z velikim balkonom, parketirano in z električno razsvetljavo. Naslov v upravi lista.	1315
Veliko, lepo opremljeno sobo,
separirano, električno luč, čisto, oddam boljšemu paru takoj, istotam dve manjši prijazni sobi, separirani z električno lučjo. Naslov v upravi. 1314
Nova otomana
na prodaj. Koroščeva ulica 4, pritličje.
1292
Dovoljujem
si cenjenemu občinstvu vljudno naznaniti, da imam veliko zalogo porcelanastih plošč iz tovarne Somag Meis-sen. Plošče so izvrstne kvalitete ter se uporabljajo za oblaganje kopalnic, štedilnikov itd. Prevzamem vsa pc-čarska ter v to stroko spadajoča dela po zmernih cenah. Franjo Krope, pe-čarski mojster, Maribor, Tomšičeva ul. 35.	1196
Prvovrstna moč
za delikatesno trgovino se išče, če mogoče s kavcijo. A. Vicel, Glavni trg št. 5.	1327
Cenjenim gospodinjam
se priporočam za naročila pohištva, izgotovljenega In po načrtu: spalnic, jedilnic, kuhinj, madrac, otoman, zaves, rolet, lastnega izdelka, Popravila 1. dr. se izvršujejo solidno in poceni. Sprejmem pohištvo tudi v prodajo in zamenjavo. B. Jagodič, Rotovški trg 4.
1110
PARNA
PRALNICA
pere moško perilo kot novol
i«ie?on 480 Centrala t Frankopanova ul. 9. Podružnica 1 Vetrlnlska ulica 7.
Oglas!
Sadike: pon. čebule, belega In modrega zelja, karfijoli, rde?« pese, letne endivije, kakor tudi razno cvetje, petunije, pelargonije luhsije za okna, razentega kompostno zemljo, čino vrtno prit ia toplih gred (gno|akov) po nainiijih cenah pri tvrdki
„VRT“ DžamonJa I drug,
prve jugoslovansko nalvtilc vrtnarsko »odleti«
Maribor, Korolka c. 44, Čopova ulica 17
Jakopičev zbornik
z mnogimi reprodukcijami pravkar izšel. Elegantno vezano knjigo dobite za 140, broš. za 110 Din, po pošti 7 Din več, pri Tiskovni zadrugi v Mariboru, Aleksandrova c. 13. Odplačilo tudi na okroke! U
PRINCESKO
V
ZVEZEK LIČNO VEZAN 12 DIN PRJ
UPRAVI ,JUTRA"
IN VEČERNIKA".
MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA 13
ZVEZDANKO
14
DNEVNA
RIKIAMNA PRODAJA PERIIA
Od 1. do 1 S. junija po liradno Milanih conah
da se vsakdo lahko prepriča o izredno dobri kvaliteti in izdelavi srajc iz
tvornlike zalege perila
J. Karnlčnlk, Maribor, Glavni trg 11
Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani:
1331
predstavnik izdajatelja In urednik: Fran Brozovič v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik Stanko Detela v Mariboru