.Gorlca' izhaja vsaki torek in loboto. Ako pade na ta dneva praznik, dan poprej. OrednUtvo se nahaja v „Narodni Tlskarni", ulica Vetturini št. 9, kamor je nasiavljati pisma. Sefrankirana pisma te ne sprejemajo, enako se ne uvažujejo pisma brez podpisa. ftokopis | dopisov se ne yracajo. GORICÄ TELEFON št. 201. «tiorlca* itanc na leto 10 K, za pol let» 6 K, za četrt leta 250. (Jpravničtvo se nahaja v „Narodni Tiskarn: ulica Vetturini it. 9. I.'a o^lage se plačuje od čveterostolpne petit vrste po U vin., za večkratnl natis primeren popust. Poaamezne Itevilk« stanejo 8 vin. in se prodajajo v raznih gonških traiikah. St. 32. V Gorici, v soboto dne 20. aprila 1912. Leto XIII. kM irtn ips na DunajiL V naši Avstriji bomo letos msseca septembra praznovaii slovesnost, kakršne ni še bilo, od kar obstoji naša starodavna in slavna država. V cesarski prestolnici ob modri Donavi hočejo letos katoličani celega sveta prirediti sijajno slavje svojemu Božjemu Odrešeniku, ki iz neskončne ljubczni do nas prebiva med nami v presvetem zakramentu in sicer, kakor je sam obljubil — do konca sveta. Vsi narodi naše širne Avstrije bodo tedaj poslali številne zastopnike na Dunaj, da se pri tej priliki poklonijo in posvetijo Kristusu ter se v nje- govi ljubeznr zdrtižijo kakor pobratimi v eno telo. Novo navdušenje do na&ega Izveličarja Jezusa Kristusa in Njegove sv. cerkve bo potem sve- tovnern kongresu oživelo v vseh srcih avstrijskih katoliških narodov in blagoslov božji se bo po presrčnih prošnjah, ki jih bodo tedaj stotisočl poklonili svojemu Bogu - Kralju v najsvetejšem Zakramentu razlil na vse tiarode v Avstriji in na ljudstva celega sveta. Njegovo Veličanstvo naš presvetli Cesar sam je prevzel pokrovitelj- stvo tega evharističnega shoda in je s tern pokazal, kako rad se pridružuje Rfidolfu Habsburskemu in drugim svojim slavnim prednikom v češčenju sv. Resnjega Telesa. To je lep zgled, ki nas spodbuja, da izkažemo tudi mi zakramentu sv. R. T. dolžno počeščenje in otroško ljubezen brez vsakega ozira in strahu pred svetoin ! Kdo bi ne posnemal tako lepega vzgleda našega sivolasega plemenl- tega Cesarja? Kdo ne bo sledil klicu naših škofov, ki nas vabijo v svojili pastirskih listih na ta shod? Kdo se ne bo pridružil svojim voditeljem, dušnim pastirjem, ki mnogostevilno pojdejo na Dunaj? Nai ide torej k ti slovesnosti, kdor le more! Dvigni se delavec, kniet, trgovec, vstani tržan in nieščan, zberite se katoliška društva in pohitite skupno na Dunaj v cesarsko prestolnico, v kateri bo Kralj vseh Kraljev, živi Bog, postavil tron svojih milosti. Kongres se bo vršil od 12.—15. sept. t. 1. Ti dnevi so zgodovinskega pomena. Kajti 12. septembra je ondi znameniti dan, ko je leta 16S3 kralj Sobie- ski po prejemu sv. obhajila pričel pred dunajskimi zidovi s svojo vojsko boj proti Turkom, ki so Dunaj že dva meseca oblegali, ter jih v znamenju In moči Sv. R. T. popolnoma premagal in na ta način Dunaj in zapadno Evropo rešil turškega jarma. Konča pa kongres s slovesno procesijo v ne- deljo 15. septembra, posvečeno prazniku Imena Marijinega, ki je bil usta- novljen v spomin, da je bilo dunajsko mesto rešeno iz turških rok. V cast presv. R. T. bodo imeli škoije in duhovniki za časa kongresa vsak dan zjutraj in popoldne slovesna cerkvena opravila in govore v stolni cerkvi sv. Štefana na Dunaju. V isti cerkvi se bodo tudi vsak dan vršila slavnostna zborovanja. Posebne slavnosti bodo v bližini sv. Štefana še po drugih cerkvah, kt bodo določene za udeležence različnih narodnosti. ^o vseh cerkvah na Dunaiu se bode tedaj sv. R. T. izpostavljalo v javro čtščenje, ravno tako se bo v vsaki cerkvi neštetim vernikom delilo sv. obbajilo. Za časa kongresa bode razstava cerkvenih umetnin, ki so v dotikl s coscenjem sv . R. T. in se bodo izvajale evharistične skladbe in pred- stave. Pristopnina h kongresu je trojna: K 10 ali K 6 ali K 2. Kdor plača 10 K, se bode lahko udeleževal vseh prireditev kongresa, dobi poseben znak, dalje netnško pisano knjigo »Vodnik po Dunaju« ter popolno in ilustrirano poročilo o kongresu, ki se doticnemu svoječasno po shodu dopošlje. — Kdor p)aca K 6, ima iste ugodnosti kakor prvi, samo poročila ne dobi. -- Kdor plača K 2, bode imel pristop k prireditvam kongresa enega poliubne- ga diK'va, ne dobi pa ne knjig ne znaka. Vsi udeleženci, ki plačaio pristop- nino, bodo imeii pravico do znižane cene pri vožnji po vseh železnicah avstrijskih in ogerskih in sicer: Samo polovico vozne cene plača tisti, ki se bode vozil v III. razredu hodisi pri osebnih bodisi pri naglih vlakih: polovlčni listek I. in n. razreda brzoviaka daje pravico za vožnjo v istih razredih pri osebnih vlakih; cell listek za I. in II. razred osebnih vlakov velja za vožnjo z ^ovlakom v istem razredu. — Te znižane cene veljajo od 5. do 22. septembra t. 1. za daljave, ki znašajo več kakor 50 km za vožnjo na Dunaj in nazaj. Za porabo parobrodov avstrijskedonavske parobrodne družbe so se dovolile slične ugodnosti. Ako bode dovolj udeležencev, se priredi posebni vlak; dotične vozne cene se svoj čas naznanijo. N'abimo Vas torej Slovence goriške nadskofije, da se kongresa ude- leiite v kar največjem številu. Pokažimo pred celim svetom, da smo tudi mi dobri katoličani in vneti čestilci presv. R. T. Ta mednarodni katoliški shod naj bo sijajen praznk naše svete vere in naj združi vse katoličane v eno Ijudstvo božje zoper skupnega sovražnika. Da se to zgodi, delajmo vsi s skupnimi močmi! V G o r i c i, dne 14. aprila 1912. Pripravljalni odbor: Dr. Andre) Pavllca, blagajnik slov. odseka. SB Frančlšek Borgia, nadškof, predsednik. Dr. f rančlšek Pavletlč, načelnik slov. odseka. Dr. Jožef Srcbcrnlč, tajnik slov. odseka. Državni zbor. V četrtek se je poslanska zbornica zopet zbrala k zasedanju. V tej seji se je predsednik najprej spominjal unirlega predsednika francoske poslanske zbor- nicc Brisson-a, zaroke nadvojvodinjc Elizabeje ter velike nesreče na niorju vsled potopa parnika «Titanic«. Posla- nec Biunkini je zaklical: »0 nesreči üTitanica« govorite, pozabili pa ste na veliko nesrečo, ki se je zgodila na Hr- vaškemlu Ko je predsednik končal, preeital le zapisnikar posl. Schiihmayer interpela- cijo dr. Šusteršiča in tovarišev, tieočo se dogodkov na HrvaŠkem. ln- terpelacija, katero je zbornica poslu- šala z največjim zanimanjcm se glasr. »Sistiranje ustave na Hrvaškem in ustanovitev diktature na Hrvaškem je dejstvo, ki se uikakor ne more smairat! in pretresati kot čisto notranja zadeva dežel ^tefanove krone. Prevsein pome- nja ta dogodek čin najhujšega rušenja pravice, ki mu je na polju ustavnega življenja v Cvropi težko dobiti para. Niti najmanjša reč se na Hrvaškem ni zgodila, ki bi mogla ta čin opravičiti all niu dati le s stališča politične primer- nosti kak videz umestnosti. Vkljnb vse- mu izzivanju je hrvaško Ijudstvo ostalo zvesto na poti zakonitosti ter je bilo vedno pripravljeno, da po svojih izvo- ljenih zastopnikih v saboru ne vrši sa- mo svojih ustavnih pravic, marveč da tudi v polnein obsegu izpolnjuje svoje ustavne doižnosti do dežele, do monar- hije in dinastije. Nasprotno pa je bil po nstavi saboru odgovorni ban tisti, ki se je daljšo dobo vztrajno branil, vršit! svoje ustavne dolžnosti, na katere jc prisegel. V tem položaju je zadel Hrva- ško. na predlog in ob izključni odgovor- nosti kraljevsko ogrskega ministerske- ga predsednika, težki udarec, da se je postavil kraljevski komisar, — institn- cija, ki je ustava troedine kraljevinc Hrvaške, Slavonije in Dalmaeije ne po- zna. Ore se torej za v ničem utemeljen goli prelom prava, storjen z jasnim na- menoin, da se zaduši večletno ustavno življenje svobodoljubnega, v viharjili preizkušenega naroda, ki je, kot branik dinastičnih misli, vedno in v najusod- nejših trenotkih stai neomaino zvesto vladarju in državi na strani. To neza- slišano pravolomstvo je v stanu, da v največji lneri škoduje ugledu naše mo- narhije v Evropi in po celem izobraze- nem svetu ter oslabi njeno moralno vt- jjavo v inozemstvu na najobčutnejši način. Naravnost katastroialno pa rno- ra to delovati na balkansko in jadrar»- sko politiko monarhije, torej v tistem oziru, ki jc najbistvenejši pogoj položa- ju naše dižave kot velevlasti. Kako mo- ra to brutalno, protiustavno ravnanje z neomajno dinastičnim in zakonom zve- stim jugoslovanskim ljudstvom, zveza- nim stoletja z dinastijo in državo, učin- kovati na one jngoslovanske narodc k; so se monarhiji šele nedavno priklopili, kako pa celo na one slovanske narode na Balkanu, katerih moralna pridobitev je eden najbistvenejših elementov naše zunanje politike! Udarec, ki je zadel Hrvaško, je torej implicite zadei tudi najvitalnejše koristi monarhije ter s tern tudi življenske interese tostranske dr- žavne polovice. Nasilstva, izvršenega nad Hrvaško, pa ne čuti sa/no Ijudstvo na Hrvaškem in v Slavoniji kot težkc- krivice, rnarveč čutijo je kot tako tudi soplemenski bratje v Bosni-Hereegovl- ni in v tostranskih dtJr^h: Dalmaciji, Istri, v Trstu, na Goriš1—,l Kranjskem, Štajerskem in Korošken:. \sa ta ljuct stva se čutijo edina s tako kruto zade- timi brati na Hrvaškem in v Slavoniji, s katerimi jih druži neraztržna solidar nost po vezeh krvi, jezika in zgodovi- ne. Oni čutijo udarec, ki je zadel Hrva- ško, kot težko krivico, ki je njih same zadela, ter so globoko vznemirjeni gle- de svoje lastne bodočnosti! To pa se neposredno dotika najvitalnejših inte- resov tostranske državne polovice. Saj se gre za narode. stoieče na nainevar- bivajo ob morski obali in na njegovem zaledju in katerih ueizprciuenljiva zve- stoba je najsigurnejša zaslomba jadran- ski poiitiki naše države. Vse to so zelo tchtiii razlogi, da avstrijska vlada na- stopi zoper nasilno politiko grofa Khuen I iedervaryja na Hrvaskem. Niti najmanj Sega dvoina ni, da so nagodbeni zakoni iz leta 18C>7. in 1868. temeljili na predpo- goju, da obstojijo ustavne institucije v tostranskih deželah, pa tudi v deželati ^tetanove krone, llrvaška je leta 1868. kot samostojen kontrahent pristopila nagodbi iz leta 1867. ter si je zagotovilii za vse case pravice ustavno svobodno določujočega pogodnika. Iz sistiranja ustave na Hrvaskem nastanejo torcj najhiijše pravne koinplikacije siede raz- merja tostranskih de/.el in dežel Stefa- novc krone ter je to sistiranie ustave nagodbenim zakonom prvotni pravni tenielj izpodmaknilo. Ako na mesto pra- va stopi gola sila, se v njej za resne ca- se skrivajo najhujše opasnosti za var- nost skupnih naprav, da, celo za var- nost države. Potemtakem je nujna dol/- Tiost avstrijske vlade, da zapusti svoio reservo ter nasproti dogodkom na Hr- vaskem. zaradi njih učinkovanja na ko - risti monarhije in tostranske državne polovice, zavzame stališee. V najtežjih skrbeh za poiožaj države na jugu. za ugled moTiarhije. za najvitainejše inte- rese države in pa za cast in prihodnjost lastnega ljudstva. se usojajo podpisani Njegovo ekselenco gospoda minister- skecra predsednika nujno vprašati: 1. Kakšno je stališče avstrijske vlade na- pram sistiranju ustave na Hrvaskem? — IT. Katere korake namerava avstrij- ska vlada storiti, da varuje zivljenjske koristi tostranske državne polovice in monarhije, katere je nasilna politika ojjrske vlade na Hrvaškem najhujse o- grožila?« Med čitanjem te interpelacije so poslanci raznih strank z raznimi med- klici dajali duška svojemu ogorčenju. Slišali so se klici. kakor: »Fej Cuvajl". — »Doli Cuvaj!« — »Fej Khuen!« Ko je bila interpelacija §ustcršičc- va končana, so se razlegali po zbornioi viharni klici: »Živela Hrvatska!« -- vFej Khuen!« Po prečitanju vlog in interpejacii je zbornica začela razpravljati o služ- beni pragmatiki državnih uradnikov. katero razpravo je pa kmalu prekinila. Tudi razpravo o nujnih predlogih glede znižanja hišnonajemninskega davka Je predsednik hitro prekinil. Sledil je odgo- vcr ministerskega predsednika grofa Stürgkh na interpelacijo dr. Šusteršiča in tovarišev. Ministerski predsednik grof Stürgkh je iziavil: Ingerenca na notranjepolitične za- deve Hrvaške avstrijski vladi ne pri- stoja. Vendar pa je vredno pomisleka, ali rezultatinsplošni vtis izjemnega sta- nja na Hrvaskem ni tak, da sega preko sfere onostranskega državnega ozenv Ija in bistveno vpliva na interese mo- narhiie naznotraj in naztmaj. Nadalje je treba vzeti v pretres, da so ustavne na- prave v celi državi izhodišče in podla- ga za konstitucionalno rešitev tistih vprasanj, ki so celi monarhiji skupna, in da more vsled tega sistiranje ustave v tako za državo važnem delu, kakor je Hrvaška, imeti za posledico ogrože- nje skupnih nalog monarhije. Končno zamore tak cin kvarno vplivati na pro- ces politične naturalizacije prebivaf- stva v Bosni in Hercegovini, kar bi ne bilo v interesu države. Zato se avstrij- ska vlada ne more odtegniti dnlžnosti, da jemlje v okviru svoje kompetence v pretres, kakšne slabe posledice bi znali imeti taki dogodki z ozirom na skupne interese monarhije. Na koncu je grof Stürgkh izrazil upanie, da se na Hrvaškem v najkraj- šem času uspostav'ti zopet ustavne razmere. Odgovor ministerskega predsedni- ka je napravil na celo zbornico velik vtis in ga je zbornica tudi živahno odo- hrnvala. Povdariati namreč treba. da vlad, ko so se na nje stavile interpela- cije, ki so se tikale dogodkov na Hrva- skem ali na ügrskem, vedno odgovar- jali, da ne spadajo zadeve in dogodki, ki se dogajajo v drugi državni polovici, v njih kompetenco in da se sploh ne mo- rejo vanje uuiešavati. Prav zaradi tega pa je ta tako hiter in odločen odgovor minister, predsednika grofa Stürgkh na interpelacijo dr. Susteršiča in tova- rišev senzacijoualno vplival ne-le na avstrijsko zbornico, ampak vtis katere- ga bode ta odgovor napravil na ogrsko politieno javnost, bode gotovo veli- kansk in za danes še nepreračunljiv. Z vspehoin, ki ga je imel v četrtek nastop poslaucev hrvaško-slovenskega kluba ter drugih jugoslovanskih poslan- cev, ki so interpelacijo podpisali, sme- mo biti zadovoljni in nadejati se smc- nio, da ta odločen in dostojen nastop ne ostane brez dobrih posledic. Vceraj je stavil v poslanski zbornici dalmatinski poslanec D u 1 i b i č pred- log, naj se otvori debata o odgovoru mi- nisterskega predsednika grofa Stiirghk na interpelacijo dr. Šusteršič-a in tova- rišev. Ta predlog je bil skoraj soglasno vsprejet. Nastopili so razni govorniki vseii parlamentarnih strank, ki so se vsi od- ločno izrekli proti izjemnemu stanju na Hrvatskem. Debata je bila včeraj kon- čana. Prihodnja seja v torek. Dopisi. Gorica. V «Prim. Listu« z dne IS. aprila 1012 sem čital, da škropijo go- riske ulice z avtomobilom. Zelo sern se začudil, ker pri vsem tem niti glavnih ulic ne morejo dostojno poškropiti in moramo Ooričani precejšno mero pra- hu požirati. Vzemimo na primer Trža- ško cesto, ki je vendar ena glavnih cest; koliko tovornih vozov, koliko avtomo- bilov, koliko vojaštva in druzega ljud- stva gre po tej cesti. Slavni goriški ma- gistrat hi se moral res malo bolj oziratl na svoje davkoplačevalce iz higijeničnih ozirov. D a v k o p 1 a č e v a 1 e e. Iz Vrtojbe. (Socialisti in obeinske volitve). Naši socialisti vstrajajo pri svojih razglasih, da bodo zdaj pri ob- činskih volitvah oni zmagali v vseh razredih, tako se kažejo vsaj na zunaj v časopisih in v krčmah. Če pogledamo pa na znotraj na njih sestanke in zbore, so strahovito revni in prazni. Ta praz- nota, katero dan na dan bolj uvidevajo, jih dela kar besne in divje. Po kremah se obnašajo proti nasprotnikom najsu- roveje, uganjajo kravale ter izzivajo mi- rne pivee in to celo taki, ki se jih je šte- lo med zmerne socialists. Ta besnoba je že dokaz njih mizerije. Olavni dokaz njih mizerije pa je ta, da vsiljujejo kan- didature možem drugih strank, takim, ki so njih odločni nasprotniki. Ti se jim seveda smejejo in kažejo hrbet. Kdo pa bo sei za takimi ljudmi, če jih celo pa- metneji odbortiiki njih politične organi- zaeije zapuščajo, ker uvidevajo, da s takšnimi ljudmi kakor so naši socialisti se ne more nikomur koristiti. Pametni volilei združite se vsi kot en mož proti takim lažisocialistom kakor so ti. Kam pa i;ridemo če bodo imeli ti ljudje kak- šno veljavo v občini. PoliMčni pregled. Taktika jugoslovanskih poslancev v parlamentu v zadevi hrvatskih dogod^ kov. Olede nadaljnje taktike jugoslovan- skih poslancev v zadevi hrvatskih do- godkov ni prišlo včeraj še do nobenega sklepa. Člani daimatinskega napredne- ga kluba bi hoteli v poslanski zbornici še nadalje obstruirati. Drugi so pa mne- nja, naj bi se pustilo poslansko zbornico mirno delati, ker je na dnevnem redn mnogo važnih zadev, kojih rešitev se in bi se z obstrukcijo vznevoljili poslan- ci drugih narodnosti, ki so se v teh dneh tudi zavzeli za pravice Hrvatov. Zasedanje delegacij odgodeno. Vsled krize na Ogrskem se je od- godilo zasedanje delegacij. Delegacije se bodo sešle dne 29. t. m. in bodo zbo- rovale dva dni, da rešijo kratek prora- čunski provizorij skupne vlade. Usoda italijanske pravne fakultete. Proračunski odsek, ki se ima ba- viti z vprašanjem italijanske pravne fa- kultete, je sklican k seji za torek. Ker pa potecc kinalu rok za proračunski provi- zorij, stoji vlada na stališču, da bi se fakultetno vprašanje odkazalo poseb- nemu pododseku, ki bi se pečal edino-le s tern vprašanjem. Tako bi proračun- ski odsek nemoteno lahko razpravljal o proračunu. Ogrska kriza. V četrtkovi seji ogrske poslanske zbornice je ogrski ministerski predsed- nik grof Khuen-Hedervary naznanil zborici, da je on in njegov kabinet podal svojo ostavko, katero je cesar tudi vsprejel. Zasedanje zbornice se je vsled , tega odgodilo, dokler se ne sestavi no- va vlada. V ogrskih političnih krogih se pričakuje, da bo poverjena sestava prl- hodnje vlade ogrskemu finančnemu mi- nistru Lukacs-u. — Zatrjuje se tudi, da so s Khuenovim odstopom tudi šteti dnevi kraljevemu komisarju na Hrvaš- kem pi. Cuvaju. Bulgarski protest proti nasilstvom na Hrvaskem. V Sofiji so sklicali 17. t. m. pristasi raznih strank velik shod, na katerem so protestirali proti kršitvi hrvaške usta- ve. Na shodu sta govorila vseučiliški rektor Jurinic in profesor Solec. Shod je sklenil resolucijo, ki obžaluje, da je avstro-ogrska vlada dovolila poteptati nedotakljive pravice hrvaškega ljudstva in hravškega kraljestva. Italijansko-turška vojska. Italiiani bom- bardirajo Dardanele. Nevspehi Italijanov v Tripolitaniji so Italijane napravili že popolnoma ne- strpne. Konca vojske, ki si ga želijo iz raznih razlogov, največ pa zaradi tega, ker se je v Italiji pojavilo protivojno gibanje in se torej boje kakih notranjih nemirov, niso mogli doseči in zato so se odločili za najskrajnejše sredstvo — za bombardiranje Dardanel. S tem so pa prelomili dano besedo, da namreč ne bodo bojnega pozorišča razširili izven severne Afrike. V četrtek je pričelo ita- lijansko brodovje obstreljavati nhodnc trdnjave v Dardanele. Turki so na ogenj italijanski topov krekpo odgovarjali in ena italijanska križarka se je morala vsled poškodb umakniti. O vspehih bombardiranja ni nobenega zanesljive- ga poročila. Ta čin Italijanov je našel odmev tu- di v naši poslanski zbornici, v kateri je posl. Pantz vložil na min. preds. inter- pelacijo z vprašanjem, kako stališče na- merava naša vlada zavzeti napram te- mu koraku italijanske vojne mornarice, ker so s cerniranjem uhoda v Dardanele hudo oškodovani interesi našega trgov- stva v orijentu. Darovi. Za »Š o 1 sk i Dom«: je došlo našemu upravništvu: Č. gosp. duhov. dali požreti »zamorcu« v farov- žu v Medani 4 K 91 v. Gosp. Iv. Pirje- vec rač. ravnatelj v Qorici 20 K. Srčna hvala! Domače in razne vesti. Slovenščina na laški realni gimna- ziji v Gorici. — Kakor morska kača se vleče že mesece in mesece po laških li- stih in zborovanjih vprašanje, kateri jezik naj se poleg latinščine in nemščine poučuje na laški realni gimnaziji v Oo- za slovenščino. Ker poročajo o teh di- skusijah — in navadno napačno —- tudi slov. listi, nai tukaj na kratko povemo, kako je s to reejo. Kakor je znano, se razlikuje realna gimnazija bistveno v tern od liuniaiiističnc, da inia v učncni načrtu od 3. raz. naprej namesto gršči- ne franeošeino ali kak drug moderni Je- zik. V nemških kronovinah se tudi za- čiie povsod v 3. razredu s poukom fran- coščine. V neneinškili deželah pa je stvar drugačna, kajti tukaj se poučule pole« lnaterinščine in latinščine šc »dr- žavni jezik« ncmščina. Za takšne zavo- de nastane vprašanje, ali nai sprejnicjo v svoj učni načrt še kak moderni jezik ali nc. In če ga sprejmejo, kateri, all francoščino ali — kar je bolj praktično -- drugi deželni jezik. Potem jc spet v- prašanje, v katerem razredu naj se pri- čne s poukom tega jezika, ali v 3. ali v 5. raz. Pred vsemi temi vprašanji stoji zdaj ital. realna gimnazija v Oorici, ki dobi s priliodnjim šolskim letom 3. raz- red. Saino ob scbi je umevno, da se bo bavila s tern pdklicana sol ska oblast. t. j. dež. šol. svet in da bo potem o pred- logih dež. šol. sveta odločevalo naučno ministerstvo. Zato je naravnost sniešno fisto pisarjenje po listih kakor »Voce degli insegnanti«, »Corriere Friulano«, »Piccolo« itd. in smešne so tudi tistc govorance po raznih laških shodičih. Smcšno pa bi bilo, če bi Slovenci pripi- sovali takim enuncijacijam posebnova- žnost. Te enuncijacije 1e dokazujejo, ka- ko misljenje vlada v nekaterib laškili krogih — namreč nestrpno sovraštvo proti slovenščini. Nam pa je znano, da pretežna večina laskega prebivalstva želi, da se njih otroci uče slovensko. Si- cer bodi odkrito povedano, da nas prav nič ne bolt, ee kak iredentovec vihti kopje proti pouku slovenščine in da mi nimamo nič proti temu, če se na laški ¦ realni gimnaziji namesto slovenščine vpelje arabščina. Slovenskim kolonom na znanje. — »Zveza slov. kolonov« je dobila dnr 19. t. m. sleclece obvestilo: Odnosno na Vašo na c. kr. polje- delsko ministerstvo naslovljeno vlogo od 3. ianuarja 1.1. naznanjam Vam vslecl odloka c. kr. namcstništva od 16. april'.i t. I. štev. 4/237—12, da je c. kr. mini- sterstvo za notraiije stvari sporaziunno s c. kr. finančnim ministerstvom dovoli- lo za sodna okraja Qorica - okolica in Kanal za enkrat podporoviznosu 40.000 K v svrho ublazenja bede, nastale vsled toče in suše v lanskem letu. Konečni iz- nos vse podpore se ugotovi kmalu. Ole- de določitve naeina o uporabi dovolje- ne podpore ukrenein takoi potrebne ko- rake. C. kr. namestništveni svetnik: Rebek. Podpisani sem se obrnil do pristoj- nega niesta in sem dobil še sledeča po- jasnila: Od nakazane svote 40.000 K, ki se pa še zviša, dobe koloni priinerno svoto, ki se porabi za nakup sirka, ki ga bodo dobili koloni za polovično, naj- ubožnejši mej njimi še za bolj nizko ce- no. Upoštevali pa se ne bodo le koloni, ki so v zvezi, ampak vsi koloni. Pred- sedništvu »Zveze slovenskih kolonov« in drugim našim zaupnikom v Š t. F e r- j a n u in vKojščanskem ž u p an- s t v u bodi skrb, da se sestavi takoj iinenik vseh ubogih kolonskih družin. Qlede krminskega sodnega okraja ni zveza dobila še nobenega obvestila. — Toliko v odgovor na razna meni posla- na vprašanja. D r. A. P a v 1 i c a, duh. voditelj in blagajnik \ »Zveze slov. kolonov«. Okrožnica vsem županstvom deže- le. Oeželni odbor je poslal vsem župan- stvom dežele to-le okrožnico: Župan- stva se naprošajo, da naznanijo Cim prej deželnemu odboru, ali in kako škodo je provzročilo neugodno pomladansko vrcme setvani, vinogradom, sadneinu drevju in murbarn. Pozor naša županstva! Od verodo- stojnega vira smo izvedeli, da nadle- gujc goriška laška trgovska in obrtna zbomica naša županstva z neko v it- lijanščini pisano vprašalno polo, iz ka- tere se da sklepati, da bi gospodje Lahi pri »Cammera di commercio ed indu- stria« radi imeli neke imenike volivcev I. in II. razreda občinskih volitev. — Naša županstva opozarjamo, da te la- ške vprašalne pole vrnejo laški trgovski zbornici, in naj zapišejo na to laško drz- nost, da nc razumejo laščine, kakor no- čcjo oni razumeti naše slovenščine pri trgovski zbornici. Ako hočejo gospodje Labi pri trgovsko-obrtni zbornici od naših županstev kaj izvedeti, naj vpra- šajo le-te v slovenskem jeziku, drugaee ne bodo nič izvedeli. Klin s klinom! Ka- kor oni nam, tako mi njim! Pozor torej! Prekrasna veselica društva sloven- skih delavk »Skalnica« se v nedeljo po- novi. Vstopnina in sedež v prvi vrsti 1 K, vstopnina in sedež v ostalih vrstah razen prve 40 v, stojišče 20 v. ZačeteR točno ob 5. uri pop. Nabor 20. aprila 1912. Danes se je predstavilo prostovoljno: iz goriške o- kolice 22 mladeničev, potrjena sta bila 2; iz gradiškega okraja 6, potrjen 1; iz tržiškega okraja 3, potrjena 2; iz se- žanskega okraja 1, potrjen 1; iz tol- ininskegu okraja 1, nepotrjen; iz Miir- zzuschlag-a 1, nepotrjen; iz niesta 5, potrjen 1. Koroški Slovenci so prišli danes v Gorieo s posebnim vlakom. Podali so se na božjo pot na Sv. Ooro. Jutri ob 11. uri se vrnejo s Sv. Gore in bodo v Oorici obedovali. Odpotovali bodo ju- tri ob 1 uri 24 min. tudi s posebnim vla- kom z državnega kolodvora. Romarjev je okoli 800. Romanje vodi velee..g. dr. A r n e j c. — Prihorinjo soboto prispe v Qorico še en romarski vlak koroških Slovencev. Stevilo romarjev bo še večje kakor današnje. 2e dosedaj se je oglasiio okoli 600 romarjev. Goriški in kor jški Slovenci na Sv. Gori. One 28. t. m. se podajo koroški Slovenci, ki prispejo dan poprej v Qo- rico s posebnim romarskim vlakom, na Sv. Ooro. Ta dan pa priredi tudi »Slov. kat. del. društvo« v Gorici svoje vsako- letno romanje na Sv. Ooro. Torej bo ta dan goriški Slovenec zamogel podati svojo roko koroškemu Slovencu ter ga pozdraviti v svoji solnčni domovini. — Lep dan obeta biti nedelja dne 28. t. m. Tržne vesti. Dosedaj so prinesli na tukajšnji trg'10 kvintalov špargljev, ka- terih cena je bila 2.10 K za kilogram. — Tudi letošnji domači grah je bil že na trgu. Cena mu je bila za kg 1.50 K. Detomorilko Terčič z Vogerskega, ki je bila obsojena na 18-mesečno ječo, so prepeljali iz tukajšnjih zaporov v žensko kaznilnico v Begunje na Gorenj- skem. Odprti lekarni. Od 21. do 28. t. m. bodeta imeli ponočno službo lekarni Oironcoli-Kürner. Soška podružnica S. P. D. v Tol- minu, vabi na redni letni občni zbor, ki se bo vršil v smislu pravil v torek, due 23. t. m. ob pol šestih popoldne v pro storih Nar. Čitalnice v Tolminu. — Ker se bomo razgovarjali o korakih za pri- ce tek zgradbe S. (iregorčičeve koče, želi obilne udeležbe odbor. Odhod domobranskih alpincev iz Ljubljane. Danes ob 0. uri zjutraj je od- korakal I. bataljon ljubljanskih alpincev v svoje poletne štacije, in sicer gre prvi dan čez Toško čelo, Brezovice, Ooli vrh do Škofje Loke, kjer ostane čez nede- ljo. V pondcljek odide čez Staro Loko, Sv. Oabrijel, Dražgošc, Nemški Rovt do Bohinjske Bistrice skozi Globoko, čez pas v Tolmin do Kobarida, kjer se na- stani bataljonski štab, IV. stotniia in oddclek s strojnimi puškami. Ostale stotnije se razidejo; I. v Bovec, II. v Breginj, III. v Logje, V. pa v Livek. II. bataljon odkoraka pa v pondeljek v Tol- min. kier ostane bataljonski stab in od- delek s strojnimi puškami. Ostale stot- nije odidejo: VI. v Voice, VII. v Sred- nje VIII. v Kanal, IX. pa v Vrhovlje. Kakor že znano. bode II. bataljon potern stalno prezimoval v Oorici, I. pa še v Ljubljani. 1.3 reformo hišnonaiemninskega davka. V četrikovi seji državuega zbn- ra so vložili nemški krščanski socialci važen nujen predlog. Vlada se pozivljc. da izdela prej ko mogoče načrt refor- rne hišnonaiemrinskega davka. Kot podlaga obdačevanja naj velja bruto- donesek najemnine, odštevši stroške zn čiščenje in pa vzdrževanje hiše. Upo- števaio r;aj se tudi slabe finance občlti pa potrebe cenih stanovanj in pa obrt- nijskih delavnic. Hboga Hrvaška. Radi govora mini- sterskega predsednika Stürgkha, ki je nekoliko okrcal madjarsko obolost, sn vsi madjarski listi kar divji. Na čndne načine napadajo grofa Stürgkha, češ Avstrija nima besede govoriti na rirva- škem. List »Pesti liirlap« piše, da je Stiirgkh nečuveno krsil ogersko držav- Tiopravno suvereniteto. U s o d o lir- v a š k e p a o d 1 o č u j e i o e d i n o 1 e O g r i. Res, uboga Hrvaška, kam si prišla. Vitežkim Madjarom ne diši vojaška služba. »La patria del Friuli« v Vidnin poroča namreč, da so vjeli včeraj kara- binerji pri Trinkotih v slov. Benečijt avstrijskega vojaka Alojzija Haldi-ja, !n je pobegnil iz Tolmina. Pred par dnevi so jo štirje taki madjarski junaki popi- hali črez mejo. Pozor pred ponarejevalci bankov- cev. Kakor smo omenili žc v zadnii šte- vilki našega lista, je razpisala dunajska policija nagrado od 10 do 20 tisoč kron. katero bi dobil oni, ki bi pripomogel do aretacije ponarejevaleev 20-kronskili bankovcev. Ker je pa število ponarejenih ban- kovcev jako veliko, se namerava izdati nove 20-kronske bankovce. Stari bodo v veljavi najbrže le do konec tega leta. Največji parnik na svetu, »Titanic«, se je potopil. Okolo 3000 oseb utonHo. I-Tizadevaiije za dosego svetovnega rc- k(»rda v prometu na morju je zakrivilu v noči na pondcljek katastrofo na mo- rju, ki jc pretresla ves svet. Angleška paroplovna družba »White - Star - L.i- nie<( jc dala zgraditi za-se parnik, ki je bil največji na svctu. X dolgosti je meril 2Ö0 in in gradbeni stroški so znašali 64 miiijonov kron ~- toliko približno kot en »dreadnought« z vsemi kanoni vred. Ta parnik je v sredo dne 10. t. m. zapustil Southampton ter iiastopil svojo prvo vožnjo v Ameriko. Na parniku ie bilo v draguljih in dijaniantih, v blagu, v poštnih pošiljatvah itd. okolu 500 mi- iijonov kron vrednosti. Ukrcanih je bilo okolo 3450 oseb. »White - Star - Linie« je sicer do- segla svoj rekord s tem, da je zgradila največji parnik za prekooeeansko vož- njo, a s tem ni bila zadovoljna. Ta paro- plovna družba je hotela doseči tudi re- kord v hitrosti. Na parniku se je naha- al tudi predsednik te paroplovne druž- je Ismaly. Ta je baje nagovarjal kapl- tana Smith, naj kolikor mogoče skrajša pot, da bo dosežen. tudi svetovni re- kord hitrosti. Kapitän, držeč se navodl- a predseunika je zato vozil kolikor mo- goče severno. Toda to je njega, ladijo in več tisoč oseb stalo življenje. Ko Je v noči na pondeljek bil parnik preplul že več ko dve tretjini svojega pota, trčil je ob plavajočo ledeno goro naravnost z nosom ladije, ki se je razpočila in za- čela se ie koj potapljati. Čeravno je vla- dala na ladiji tudi v tem pogubnem tre- notku stroga disciplina med mornarjf, je bilo vse niih prizadevanje, da rešijo parnik zaman. Kar se je moglo spravitl v rešilne čolne. je zapustilo parnik, dru- gi so se potopili. Brezžični brzojav ie po sunku neprestano deloval. ali pomoč je bila predaleč in prisla je zategadelj tudi prepozno. Vrvenie. kričanje klicanje in zmešnjava sploh na parniku je nepo- pisna. Ko je prišla voda do električnih strojev, so ti tudi nehali delovati in te- rn o je razsvetljevalo le par bakeli. Re- šilni čolni so se le z največjo težavo prerili skozi plavajoči led in ko se Je parnik pogreznil v globocino. je vsled tega nastali vrtinec potegnil še par re- šilnih čolnov s seboi. Utonilo je pri tem okolo 3000 oseb: rešenih je le 342. Lahko si predstavljamo pretresljive prizore. ki so se ntidili neprizadetim v New-Yorku. ko se je izvedelo o kata- strofi. Agendja »White - Star - Linie« v New-Yorku je biia eel dan oblegana od sorodnikov, znancev itd., ki so sc nahaiali na »Titanicti«. Agencija je si- cer skušala pomiriti ljudstvo, češ da ne- sreča ni tolika, a dolgo ni mogla zamol- čati resnice. — Vsi new-yorski listi ostro napadajo paroplovno družbo, ki je zaradi svoje na neuinen način posku- dlanom .Krojašhe zadpuge'v znanje! „Centralna posojilnica" v Gorici izplaeuje vsled sklepa obenega zbora z dne 11. t. m. deleže „Krojaške zadruge" in 5°|0 obresti za 10 let, odbivši znesek. ki so ga tekom teh let dvignili, do neprestopnega roka 1. avgust 1912. Clani, ki bi do tega roka ne dvignili de- ležev in obresti, izgnbe pravico do njih, in pripadejo ti nedvigujeni delezi z obrestmi društvu „Šolski Dom" v Gorici. Odbor „Centraine posojilnice" v Gorici. TlYinfp li VinloPiflP 9 Revmatične bolečine. trganje, zobo ali glavobol ? Ste li oboleli vsled prepiha ali prehlajenja? Poskusite uporabljati blago- AlllcitU 11 UUIüI/aIIC • dejno. zdravilno moč dajajoče FELLER-jevo mazilo z znamko „Elsafluid" tudi proti trganju, proti boiečinam v hrbtu in kolenih. To je v resnici dobro! To ni le reklama! Ducat za puskušnjo 5 kron franko. Izdeluje le lekarnar FELLER v Stubici, Elsa trg štev. 264 (Hrvatška.) Vsem gospodinjam toplo priporočaino K0UNSK0 CIKORIJO = edlno pristni, po kakovosti nedosegljivi slovenskl izdelek. = v korJst obmejnim slovenceiu. šene konkurence provzročila katastro- fo, vsled katere trpi na tisoče ljudi mo- ralno in niatertjalno škodo. Ledene gore so vcč tisoč ton težki kosi ledu, podobni goram, ki se izločijo spomladi, ko je vrenie holj gorko. od ledenega inorja na severu ter se potem pomikajo proti jugu. Te ledene gore so poleg rnegle najveeji strah niornarjev na oceanu in sc jih največji paruiki bolj izogibljejo kot kaki plitvini. D.r Peter DetrancescM zdravnik v Goriei Corso Verdi št. 37 se je vrnil s potovanja in ordinira ob navadnih urah. Jakob Suligoj c. br. orar državnh železnic Gorlca Gosposka ullca 25. Priporoča na novo urejeni oddelek z optičnimi predmeti. Zaloga zlatih, double, platiranih, nikel- natih naočnikov in ščipalnikov, toplo- merjev, zrakomerov, daljnogledov itd. po zelo nizkih cenah. Rpflsne in nenevarne rahete in umetni hresovi Vatrometi. za vse mo- goče sveča- nosti se do- bivajo v po- edinih ko- madih kakortudi v raznih zbir- kah, ki vse- bujejo razne ogDjene sllke, rakete, ben galski OgenJ, „zabe'S topiče itd., pri prvi sisaški pirotehnični trgovini I. Stjepušin. Sisek. Ilustrovane cenike pošiljam na zahtevo vsakemu brezplačno. ALTENA Je najboljša znamka „dvokoles" francoskeLa sistema. Žalostnim srcem poročamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem tužno vest, da je naša draga mati oziroma stara mati Katarina Gorkič po dolgotrajni in mučni bolezni, previdena s svetotajstvi,' v 86* letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspala danes ob 2 urah zjutraj. Pogreb drage ranjke se vrši v ponedeljek dne 22. t. m. ob 8 uri zjutraj iz hiše žalosti na domače pokopališče. V D o 1 n j i V r t o j b i, dne 20. aprila 1912. Žalujočl ostall. M^ flova trgovlna z železnlno ~VI Pinter & Lenard Velika zaloga železa, cementa, kuhinjske posode, raznovrst- nega orodja za poljedelce, mizarje, kovače i. t. d. sesalke, klo- sete, peči, štedilnike in vsi v to stroko spadajoči predmeti. Cene zmerne, postrežba solidna, prijazna in domača. Cenjenemu občinstvu se toplo priporočava Pinter & Lenard. lianut i Bregant ant. stavbena tvrdka v Gorici nlloa Adelaide Rlstori štev. 5. Se priporoča p. n. občinstvu za vsa stavbena dela kakor tudi za izdelovanje vsakovrstnih načrtov, proračunov ter kolavdacij po najnižjih cenah. Velika zaloga dvokoles, šivalnih in kmetij- skih strojev, gramofonov, orkestrijonov itd. Me- hanična delamica. Poliranje z električno gonilno šilo, ter emajliranja dvokoles na plin. Kolesarjem v kor ist! Kdor hoče staro dvokolo obnoviti naj ga takoj pošlje emajlirat ki stane K 6, v različnih barvah K 8 pri BATJEL-U Gorlca, STOLNA ULIOA 2-4. Mehanična delavnica. Prodaja tudi na obroke. Cenike poStnine prosti. V boju proti alkohulu ho sumoče liniouade, uapravljene z Mo pSner- jBvimi šumBčimi limonadnimi bombani najbulise sr^dstvo. Pristui so lt> oui, ki imajo sledfčo \arwtveno /nainko. katera se nah;<,ja ua vnakem za- \itku in ua vsakem Im mbonu. Ka leto se jih purabi crez 60 miljonov komaduY' Ediui izdelovalec: Prva češka delniška družba orieu- taUkih tovaru za Hladkornelzdelke in čokolade kraljevi viuogradi Dunaj VI. Theobaldgasse 4. SPOMINJAJTE SE OB VSAKI PRILIKI »ŠOLSKEGA DOMA«! Usianovljena leta 1810. — — — Ustanovljena leta 1810. Najstarejša slovenska tovarna parainentov Josef Neškudla Olumuc priporoča sledeče predmete po jako zmernih cenah: paramente, baldahine, zastave. cerkveno opravo, z ognjem pozlačene kelihe, monstrance, ciborije, svetilke, lustre, luči, križeve poti. Stari paramenti se dobro popravljajo. Za uboge cerkve precejšnji popust. Gene brez konkurence in 30% nižje kot drugod. Pošilja cenike na zahtevo brezplačno in poštnine prosto. Kupujte! Kupujte! le pri tvrdki Kerševani & Cuk GO RIGA — Stolnl trg štev. 9 — (Piazza Duomo) ker ta vam nudi le najboljše in najceneje šivalne stroje, dvokolesa, puške, samokrese, >Gramofo- nov« in plošče, vsakovrstno kmetijsko orodje, slamoreznice, stiskalnice, drozgalnice (stroje za — masteiije grozdje) orala, brane itd., itd. — B Original Victoria" šivalni stroji so pripravni za umetno vezanje in krpanje, imajo lahki tek, šivajo naprej in nazaj. Original Vic- toria šivalni so napravljeni z dvema gasovama za hitri in počasni tek, so po 20 letni rabi še vediio brezšumni. Z „Original Victuria" stroji se napravi v eni minuti od 2000 do 3000 ubo- dov (štihov). Za „Originalni Victoria" šivalne stroje jamdimo 10 let. Trvdka EERŠEVANI & ČUE, opazarja cenj. kolesarje, da ima ko-i !esa raznih tovam, kakor Puch, Ptyria, Waffenrad, Dürkopp ter domače izdelke. Vsak kolesar, kater kupi pri tvrdki Kerše- v a n i & Čuk dvokolo, dobi solidno in pošteno postrežbo in si je objed- nem tudi prihranil naj- manje K 30, ker tvrdka ne vračuna provizije zastop- nikov ali posredovalcev. Vsled tega je pri tvrdki Kerievani in Čuk po ceni blago. Tvrdka EERŠEVANI & ČUK daje tudi na mesečne obroke. Ceniki se razpošiljajo zastonj in franko. Portia „Ljubljanske kreditne banke" ------se bavi « vsemx v banöno stroko spadajočimi posli.------ OloiB no knjižlce obrestuje po IV2%. vloge v tehoiem računu po dogovoru. F aORIGI Otlnlik« glavnlea K 8,000.000. Cölltrala V Ljubljani. - Reiervnl zaklad K 800.000. - ----........—= PODRUŽNICE: Celie. Cel^^ec. Gorica. Sarajevo, Split, Trst. -