^oltnin« plačana v gotodnl
Maribor, torek 9. jtiMa 1935
Stov, 152
Leto IX. (XVM
■HUMOiS
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo In uprava; Maribor, Gosposka ul, 11 / Talaton uradnlštva 3440, uprava 24M lahaja rasan nadalja la praznikov vsak dan •*> M* ur* / Valja masaSno prajaman « upravi ali po poit! 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi pa eaniku / Oglaaa sprejema tudi oglasni oddelek .rhrtra” v Ljubljani * PoStnl Cakovnl rafiun St. 11409
99
JUTRA”
RtSSTSSS
■smm
Tragična usoda
V Beogradu so se danes sešli k šesii seji poslanci 5. maja izvoljene narodne skupščine, da izvolijo skupščinske odbore, ki so podlaga vsakega parlamentarnega dela. Ta volitev odborov se vrši v dokaj spremenjenih razmerah, vsekakor l>a v docela drugačnih, kakor se je pričakovalo tedaj, ko je še za vlade Bogoljuba Jevtiča bilo izvoljeno skupščinsko predsedstvo. Bogoljub Jevtič, tedaj ministrski predsednik, zunanji minister ir. voditelj vladnega gibanja, je danes ob volitvi odborov y opoziciji in — manjšini. Njegova večina, ki je bila tako POpolna, da v vsej skupščini ni bilo niti enega opozicionalnega poslanca, je tako trajala malo časa in je izginila takoj, čim ie zapihlja! novi veter. Dasf jc to z Jcvr tičevega stališča tragično, je v resnici čisto razumljivo. Bogoljub Jevtič je namreč pred volitvami zapustil edino organizirano stranko JNS, ter postavljal kandidate na svojo listo kakor je pač naneslo. Kdo bi se potem čudil, da je družba na njegovi listi izvoljenih poslancev tako heterogena, brez vsakih pravih vezi in tudi brez obveznosti? Na tak način se ne sestavljajo liste in ne organizirajo gibanja, ki bi bila pripravljena o-stati kompaktna tudi v opoziciji, ne samo v vladi, ko sije nad njimi posebna milost prijetne zavesti nebrzdane moči.
Primer dela in volitev Bogoljuba Jevtiča je tako dragocen nauk za vse, ki bi morda še kdaj hoteli uporabljati enake metode in ubirati enaka pota. Kompaktne homogene poslanske skupine je mogoče ustvariti samo na podlagi pripadnost? k stranki ali gibanju, ki ima natanko določeno ideologijo in program, na katerega so kandidati vezani in dolžni ostati mu zvesti tudi ako zaide njihova skupina v opozicijo, ali celo v dosti večje nevšečnosti. Mimo tega kandidatov za Poslance ne more postavljati, niti kak »voditelj« sam, niti kakšni ad hoc sestavljeni k o n v e 111 i k 1 j i; postaviti j>h morajo obstoječe strankine organizacije pod vodstvom strankarsko priz-kušenih mož ir. iz vrst ljudi, ki se zavedajo svojih moralnih obveznosti in odgovornosti. Praksa, kakršne se je poslu-žil pri zadnjih volitvah Bogoljub J e v-t i c, je že po svojem temeljnem bistvu detnoralizujoča in se zato ni treba nikomur čuditi, ako je rodila take rezultate, saj drugačnih roditi sploh ni mogla.
So ljudje, ki bi hoteli sedaj vreči v en koš delo JNS in Bogoljuba Jevtiča, toda vsak politični otrok mora takr ' 0-paziti, da obstoja med obema ogromna razlika. JNS je šla v volitve kot s t r a 11-ka. čeprav takrat s še ne docela dodelano organizacijo, vsekakor pa z v o d-s t v o m in natanko določeno ideologijo. Kandidate so postavile organizacije stran karsko preizkušenih mož, zlasti pri nas v ‘‘ 1 o v e n i j i. Med njimi so bili ljudje, ki so se desetletja udejstvovali v prvih vrstah naprednega in nacionalnega gibanja z določeno strankarsko-ideološko pripadnostjo. In ti ljudje so tudi kot poslanci ostali trdno na svojih stališčih kljub raznim spremembam jn preizkušnjam. Razprtije so se v vrstah JNS Pričele šele tedaj, ko so pričeli riniti v ospredju kot diktatorji tisti možje, ki so letos ustvarili žalostni Jevtičev ekspe riment. Ako se je zaradi tega položaj zasukal tako, kakor se je, so tega krivi samo tl možje in nihče drugi, najmanj pa je Sesa kriva JNS.
Skoraj neverjetno se zdi človeku, kako je bilo mogoče, da je vlada Bogoljuba J'e v t i>č a ob raapu-situ stare narodne
Gospod Jevtič si umiva roke
Priprave za ustanovitev klubov in izvolitev skupščinskih odborov Zagreniena izdava bivšega ministrskega predsednika Jevtiča
tvori vladni klub, ne ve, ker od 30 poslancev, kolikor jih je štel prvotn njegov klub, doslej še nobeden ni prc klical pristopnega podpisa. Dalje je o klonil vsako odgovornost za razbiti skupščine in kluba, ki je bil prej enot na fronta, prav tako pa odklanja tud vsako odgovornost za vse, kar bo sle dilo. Tisti, ki beže iz enega kluba ^ drugega, tudi dr. Stojadinoviču ne bodo ostali zvesti. Sicer pa noče ve vznemirjati poslancev in jim pušč; prosto pot.
(Ker so telefonske zveze z Beogra-dom okupirane z uradnimi pogovor; poročila o dopoldanski seji skupščin' žal nismo mogli dobiti.)
društvo narodov ni sposobno
ANGLIJA JE OBUPALA NAD MISLIJO, DA BI MOGLO DRUŠTVO NA- !nister dr. Auer jc po pooblastilu ini
BEOGRAD, 9. julija. Včerajšnji dan je bil zelo živahen, ker so se vršile priprave za ustanovitev skupščinskih klubov in današnjo volitev skupščinskih odborov. Popoldne je bila v pred sedstvu vlade konferenca ministrskega predsednika, ministrov in narodnih po slancev. Iz vsake banovine sta bila na tej konferenci po dva poslanca. Na konferenci je bilo sklenjeno ustanoviti »Klub skupščinske večine« pod pred sedstvom Steva Jankoviča, očeta ministra Gjure Jankoviča. Obenem se je razpravljalo tudi o kandidatnih listah za odbore. Do včeraj se je prijavilo v večinski klub nekaj nad 200 poslancev. Slovencev je vstopilo v večin-
ski klub 21. Izven večinskega kluba so ostali poslanci Mohorič, Prekoršek, dr. Fux, Lukačič in Rajko Turk, poslanec dr. Novačan je pa prijavil svoj vstop v Jevtičev klub. Sejo je imela tudi Jevtičeva skupina in Jevtič je po seji izjavil poročevalcem listov, da vesti, po katerih naj bi bil pripravljal za svoje politične nasprotnike končen tracijska taborišča, niso resnične, ker ako bi bil imel ta namen, bi ga bil izvršil pred volitvami, »ki so mu prinesle tako impozantno večino«. (E)ru-ga poročila pa to potrjujejo. Op. ur.) Nadalje je dejal, da dr. Stojadinovič glede sestave kandidatnih list za odbore z njim sploh ni stopil v stik. Kdo
RODOV PREPREČITI VOJNO.
LONDON, 9. julija. Angleška vlada bo jutri znova razpravljala o itali-jansko-ahesinskem sporu, zlasti z ozirom na posledice, ki bi jih povzročila vojna v vzhodni Afriki glede položaja v Evropi. Naglaša se slej ko prej, da bo Anglija odločno šla svojo pot, da prepreči to vojno in doseže spoštovanje obstoječih pogodb. Vendar izgle-da, da je angleška vlada obupala nad možnostjo, da bi se potom Društva narodov mogel doseči kakršenkoli uspeh. Italijansko-abesinski konflikt presega daleč moči Društva narodov, ki bi se moglo v primeru zapleta v to
zadevo samo razbiti. Čisto gotovo je, da stoji Franclja sedaj na stališču Italije in bi že zaradi tega bilo nemogoče doseči kak sklep v Ženevi v prilog sankcij proti Italiji. Sicer se Anglija drži določil pakta Društva narodov ne glede na stališče ostalih velesil in članic. Izgleda, da bo Anglija skušala še enkrat urediti zadevo v okviru velesil. Ahesiusko-italijanski spor, tako se naglaša tu, ni samo zadeva Italije, ampak interesira tudi Anglijo, Francijo, Nemčijo, sovjetsko Rusijo, Turčijo, malo antanto in morda še druge evropske države.
Voraiianie vrnHve Habsburžanov
ITALIJANSKI KRALJ PROTI POROKI NADVOJVODE OTONA S PRINCESO MARIJO.
PARIZ, 9. julija. »Matin« poroča iz Rima o govoricah o poroki nadvojvode Otona z italijansko princeso Marijo Savojsko. List pravi, da se je o tej poroki govorilo že leta 1932., pa je bil tedaj italijanski kralj odločno proti te} zvezi, ker bi bila z njo Italija povlečena v mednarodne pustolovščine. List pravi, da nikakor ni mogoče verjeti v možnost te poroke, ker se tudi sedaj v tem oziru razmere niso spremenile. Glede obnove monarhije s Habsburžani v Avstriji se z uradne-
ga vira ne more izvedeti, kakšno stališče zavzema Italija, vendar je gotovo. da gleda Rim na to vprašanje po-voljno. Ugotoviti pa je treba, da se pojavljajo v Franciji, zlasti v tisku, številnejši glasovi za restavracijo Habsburžanov v Avstriji, kakor v Italiji. Sicer so pa mnenja tiska zelo deljena. Beležiti je treba tudi neka mnenja, ki pravijo, da ni v interesu Francije popolna razbremenitev Italije od strahu pred »Anschlussom«.
Kai se nam le obetalo
BEOGRAD, 9. julija. »Otadžbina« objavlja senzacionalno vest, da je režim dr. Jevtiča in dr. Marušiča pripravljal poleg internacijskih taborišč tudi ustanovitev napadalnih čet pod imenom »Pa-triotična omladinska fronta (POE)«. Naloga teh napadalnih čet bi bila podobna nalogam fašistične milice v Italiji in SS-
oddelkov v Nemčiji. Pripravljanje organizacije je bilo že v polnem teku in so se izdelovale tudi že uniforme. Vest je vzbudila v vsej državi ogromno senzacijo in ogorčenje proti tej nameri. Današnje »Vreme« pa pravi, da obstoje ne-^vrglivji dokazi, da je Jevtlč-Maruševiča vlada res pripravljala internacijska taborišča in še hujše stvari (POF-oddelke).
skupščine in razpisu novih volitev najprej razrahljala položaj tam, kjer bi moral ostati najbolj čvrst! Na eni strani je dajala potuho raznim razdiralnim elementom, na drugi pa je vodila boj proti tistim, na katerih bi moral sloneti ves razvoj, ako bi se hotela ohraniti kontinuiteta, katero je v smeri državne politike, kakor se je pozneje pokazalo, res •hotela ohranki, toda z naravnost dile- i
tantsko nespretnostjo. Tako je eksperiment Bogoljuba Jevtiča in redkih njegovih ožjih prijateljev bil eden najbolj ponesrečenih v zgodovini vse naše notranje politike, zato se je in se je moral končati tako tragično. Včerajšnji vse mogočni diktatorji — jedo danes grenki kruh nepomembne opozicije...
nistrskega sveta izjavil novinarjem, da bo odpotoval v Rim, kjer bo podpisan konkordat med Vatikanom ir kraljevino Jugoslavijo. V Rim bo oil potoval v drugi polovici tega meseca, najbrže med 20. in 22. Dr. Auer je izjavil, da bo pred svojim odhodom ši obširno poročal o vsebini konkordata. DR. MARKOVIČ V DUBROVNIKU.
DUBROVNIK, 9. julija. Tu pričakujejo prihoda dr. Laze Markoviča. Z; njegov prihod je med bivšimi radikali vejiko zanimanje, ker je znano, dy potuje dr. Markovič zaradi konferenc o obnovitvi radikalnih organizacij.
KONDILISOVO POTOVANJE.
RIM, 9. julija. Grškii vojni minister Kondilis je prispel včeraj v Rim. Ob te priliki je bilo ugotovljeno, da se je pripravljal nanj atentat, ki so ga pa preprečili. Zatrjuje se, da obisk ni političnega značenja, vendar pa bo Kondilis obiskal kralja, Mussolinija in druge zastopnike Italije ter si bo ogledal vojaške oddelke in naprave fašistične milice, razpravljaj pa bo tudi o vprašanju obnove monarhije v Grčiji. Iz Rima odputuj v Beograd.
SPOR V NEMČIJI.
BERLIN, 9. julija. Med vodstvom državne vojske in narodno-socialističnp stranke je nastal spor zaradi sestave vrhovnega voj. sveta. Generali stoje na sta lišču, da se mora svet sestaviti izključno iz vojaških strovnjakov, med tem ko zahteva narodno-socialistična stranka sestavo tako, da bo v njem polovica vojakov, polovica Pa civilistov. V svet hočejo spraviti tudi dr. Goebbelsa. Zdi se, da bodo zmagali generali na ta način, da bo predsednik Hitler, vsi ostali člani pa bodo vojaki.
POLJSKA TRENJA.
PARJS, 9. julija. Iz Varšave poročajo, da pripravlja poljska vlada ukaz, s kateri bo [legalizirala propaganda opozicij« nalnih strank, ki priporočajo volilno abstinenco v .ak protesta proti novmu volilnemu sistemu.
KITAJSKE POPLAVE.
ŠANGHAJ, 9. julija. Položaj v poplavljenih krajih, pokrajine Hopej se je želo poslabšal zaradi novega dežja, V mestu Čangu je pod vodo več tisoč hiš in tudi število človeških žrtev je zelo veliko, dasi še ni točno precenjeno. V Hankovn je poplava zajela tudi evropske naselbino.
Dnevne vesti
Strašna smrt dekleta
S KUHINJSKIM NOŽEM SE JE ZAB ODLA V PRSA TKALKA LINA CI-
STERJEVA.
Sinoči okrog 21. ure je bila tukajšnja rešilna postaja obveščena, da se je v Tattenbachovi ulici 11 v samomorilnem namenu zabodla 291etna tkalka Lina C i s t c r j c v a z nožem v prsa. Naši reševalci so takoj prihiteli v Tat-tcnbachovo ulico, toda vsaka pomoč jc bila zaman, ker jc Cisterjeva zaradi izkrvavljenja kmalu nato umrla. Na kraj samomora je prišla tudi policijska komisija, ki so jo tvorili sodni zdravnik g. dr. Zorjan, poveljnik mestne policije g. Finžgar in višji policijski nad-
zornik g. Pavletič. Komisija je ugotovila, da se je Cisterjeva s kuhinjskim nožem trikrat zabodla v levo stran prs in jc umrla zaradi izkrvavljenja. Zaslišane so bile tudi številne priče, ki so izpovedale, da sc je Cisterjeva že večkrat izrazila, da ji ni več za življenje. Ko so bili domačini, pri katerih je stanovala kot podnajemnica, odsotni, je Cisterjeva najbrže v hipni zmedenosti izvršila svoj načrt. Truplo so prepeljali v mrtvašnico na pokopališču na Pobrežju.
Mednarodna razstava čistokrvnih psov
V	okviru IV Mariborskega tedna se bo vršila 3. in 4. avgusta t. 1. III. drž. razstava čistokrvnih psov. Prireditev bo pod .okriljem Jugoslovanske kinološke zveze in Mednarodne kinološke zveze v Bruxelle.su. Ta tako zanimiva razstava, ki bo nedvomno zelo povzdignila interes za letošnji Mariborski teden, se bo pričela 3. avgusta ob 13. uri. Za zmagovalca je razpisan častni naslov »Jugoslo vanski zmagovalec - Maribor 1935«, s čimer so združeni veliki izgledi za mednarodno lepotno prvenstvo. Kakor znano. 1 se prizna mednarodno prvenstvo onemu, kateremu prisodijo različni sodniki v različnih državah 3 krat zmago. Da vlada zlasti v tujini za razstavo čisto krvnih psov na letošnjem Mariborskem tednu zelo veliko zanimanje, kažejo že številne prijave. Častni odbor te prireditve tvorijo gg. dr. Miroslav Ploj, podpredsednik senata, dr. Franjo Lipokl, načelnik mesta Maribora, Rudolf Golouh. podnačelnik mesta Maribora, Milan Makar, sreski načelnik, dr. Ivan Senekovič, sreski načelnik, Bogdan Pogačnik, predsednik Slov. lov. društva, Ferdo Pinter, veletrgovec in predsednik združenja trgovcev, Anton Krejči, predsednik Zveze industrijcev, Drago Klobučar, predsednik Društva ljubiteljev psov, Maribor in Thea Pirichova, soproga veleposestnika. Pojasnila in prijave za med narodno razstavo čistokrvnih psov v Mariboru pri Jugoslovanski kinološki zvezi v Ljubljani, Cesta v Rožno dolino, št. 36.
Roparski napad v Vetrinjski ulici pred sodniki
Danes dopoldne se je pred malim kazenskim senatom tukajšnjega okrožnega sodišča zagovarjal 42-letni brezposelni natakar Hajrodini Sardarovič iz Tuzle, ki je pretekli mesec v Vetrinjski ulici izvršil roparski napad nad upokojenim polkovnikom Hambockom. Kakor znano, je takrat ukradel polkovniku za okrog 10:000 Din zlatnine in nekaj gotovine, Hambockovo sestro Eleonoro pa jc pestmi tako obdelal, da je zadobila lažje poškodbe. Na kričanje domačinov so drznega roparja pasanti prijeli prav trenutku, ko jc zapustil hišo ter ga predali policiji. Pri razpravi je izpovedal, da je dejanje izvršil zaradi tega, ker ni imel sredstev, da bi se preživljal. Obsojen jc bil r.a dve leti težke ječe ter na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo petih let. Senatu je predsedova okrožni sodnik g. Zemljič, prisednika pa sta bila okrožna sodnika gg. Kolšek in Habermut; obtožnico je zagovarjal državni tožilec g. dr. Dev, obtoženca pa je branil ex offo g. dr. Hojnik.
Konec je napravila policija
V	pondeljek zvečer so se zaključile mednarodne rokoborbe na unionski verandi. Poljak Šerbinski jc prisili masko, da se je udala, in jo nato de maskiral. Neznani borec je demaski ran navajal, da je rokoborbni amater iz Avstrije in je prosil občinstvo, da iic zahteva navedbe njegovega ime ha, ker bi ga sicer avstrijska amater ska zveza izključila. Občinstvo jc vzelo to pojašnilno izjavo na znanje ker. na. kontrolo glede resničnosti, teh
maskinih navedb itak ni mogoče misliti. Ko bi se imela nato pričeti zaključna borba med Poljakom Šerbin-skim in Nemcem Auderschom, se je Audersch spomnil, da sc dvakrat isti večer ne sme boriti in da je bil Poljak Šerbinski prejšnji večer diskvalificiran. Diskvalifikacijo je bil namreč izvršil sodnik Konic na izrecno zahtevo nekega člana žirije, četudi jc bilo evidentno, da gre za namerno lastno povzročanje diskvalifikacije, kar pa ni niti najmanj v interesu ljudi, ki so za vstopnino plačali lepe penezc. Na koncu sta sc Šerbinski in Audersch pobotala, prevarjeno občinstvo pa ni hotelo o tej kupčiji ničesar vedeti. Prišlo je do splošnega tumulta, prerekanja in prerivanja, tudi odmevi klofut so se čuli. Konec je napravila splošni zmešnjavi policija z energičnim postopkom. Zunaj pri blagajni pa se je pojavil kon-cipicnt O. Šorli v družbi svojega kli-jenta črnca Kida Caneya in sodnega eksekutorja, ki je zaplenil blagajno. Zamorcu jc namreč bilo dolžno vodstvo rokoborb še znesek 1200 Din. čer jih ni dobil, si je črnec znal drugače pomagati. Gledalci so zapuščali unionsko verando v znamenju splošnega razočaranja nad potekom zaključ nih borb v teku zadnjih dni. Kakor čujemo, ne bo L SSK. Maribor spričo poteka zadnjih borb več pripravljen nuditi v bodoče naslov za te prire ditve.
Tomovič na je bila prekinjena. V tretjem kolu je Konig porazil Tota. Tomovič Petroviča, Vukovič Aviroviča. Nedeljkovi« pa dr. Drczgo. Partija med Pircem in Srajberjem se je končala remis. prav tako tudi partija med dr. Astalošcm in Broderjem. Partiji Kalabar:Trifmiovič in KostičtFilipovič sla bili prekinjeni.
Mesarji iz vse države bodo imeli svoj kongres 2. in 3. septembra t. I. v Zagrebu. Na kongresu bodo razpravljali o važnih stanovskih vprašanjih.
Jugoslovansko profesorsko združenje bo imelo svoj letošnji kongres v času 8. in 9. septembra v Nišu. Po kongresu prirede udeleženci izlet v Sofijo.
Anketa o nočnem delu v pekarnah. Na željo ministrstva socialne politike in narodnega zdravja se vrši danes dopoldne anketa o vprašanju nočnega dela v pekarnah. Anketi prisostvujejo vsi delegati iz vse države. Sprejeta je bila tudi resolucija, v kateri zahtevajo, da se ukine nočno delo v pekarnah, ki ni koristno in škoduje samo zdravju. Pri anketu so navzoči zastopniki ministrstva socialne politike in narodnega zdravja, notranjega ministra in ministrstva za trgovino. Konferenco je olvoril Dušan Jej-cmič.
KINO
GRAJSKI KINO
Danes zadnjikrat
RUDNiic v plamenu
Velefilm o tovarištvu med rudarji. Dejanje sc vrši v Saarlandu na uemško-francoski meji. Jutri v sredo „PEER GYNT“.
AMATERJI! Vestno in strokovno razvija in kopira
9 w liiv	*Tw
Iz sodne pisarniške službe. Za kan-clista v 9. skupini je napredoval pri okrajnem sodišču v Mariboru Ivo Čet har. Premeščeni so Štefan Pušaver iz Maribora k Sv. Lenartu, Stanko Krona-betvogel iz Radovljice v Maribor, Anton Šorec iz Ribnice v Ljutomer ter Matija Majcen iz Mokronoga v Ormož.
Ljubljanski umetniki v Mariboru. Z časa Mariborskega tedna obiščejo Maribor ljubljanski umetniki slikarja Miha Maleš in prof. Anton Gojmir Kos ter kipar France Gorše. Razstavili bodo slike, kipe in grafiko. Miha Maleš je Mariborčanom že dobro znan, IC G. Kos le malo, Fr. Gorše pa skoraj čisto nič, zato bo ta razstava gotovo zanimiva.
Gledališki igralci proti gledališkemu rav natelju. Na kongresu gledaliških igralcev ' Sarajevu je Združenje gledaliških igralcev odobrilo pomoč v znesku 200.000 Din za borbo zagrebških igralcev proti svojemu upravniku g. Konjoviču. Gledališki igralci so sprejeli na kongresu tudi obširno resolucijo, v kateri zahtevajo med drugimi moderni za koti o gledališčih.
Stavka v »Kovini«. V kovinski indu striji »Kovina d. d.« na Teznem so sto pili delavci v stavko, ker se z lastniki niso mogli sporazumeti zaradi ureditve kolektivnih pogodb, mezd itd. Uvedeno je posredovanje in je upati, da bo spor v kratkem ugodno poravnan.
Stavka v Šoštanju. V usnjarni tvrdke Woschnagg v Šoštanju je 300 delavcev pričelo stavkati. Delavstvo je najpre zahtevalo zvišanje mezd in kolektivno pogodbo, ki jo je pa podjetje zavrnilo Delavstvo se je nato zadovoljilo s seda ■njim mezdnim stanjem, a je bil tudi ta predlog odklonjen, zato so delavci pre teklo soboto pričeli stavkati.
Šahovski turnir v Beogradu. V drugem kolu je Nedeljkovi« zmagal nad Broderjem Petrovič na nad Vukovičem; partije Aviro vie:dr. Astaloš. Šrajber:FilipovIČ in Pirc
Asfaltiranje se je pričelo. Na Aleksandrovi cesti so pričeli včeraj asfaltirati promenadno pot med Trgom svobode in rešernovo ulico in bo to delo v nekaj dneh dovršeno. Trije paviljoni so dozidani in čakajo sedaj samo še na notranjo in zunanjo ureditev. Ko bo končana, bodo Aleksandrovi cesti v okras, in ne spodtiko, kakor so menili nekateri. Obenem so se postavili ob pločniku med Prešernovo in Cankarjevo ulico novi tatrdelabri in urejujejo sc lične gredice. Vendar se zdi, do bodo te gredice preveč se nam zdi, da bodo te gredice preveč enolične in bi sc morali jagnedi zasaditi tudi tu, kakor so se v delu med Prešernovo ulico in Trgom svobode. Ko bodo vsa ta dela končana, bo pogled na prenovljeno Aleksandrovo cesto zares velikomesten.
Češkoslovaška bo kupila od nas 10.000 vagonov pšenice. Med našo državo in Češkoslovaško je bil na nedavnem zasedanju gospodarskega sveta male antante med drugim dosežen sporazum, po aterem sc Češkoslovaška obvezuje, da bo kupila od našega letošnjega pšeničnega pridelka 10.000 vagonov pšenice, in sicer po najvišjih cenah po pariteti na svetovnem tržišču.
Avansi na klirinško terjatve. Iz Beograda poročajo, da b6 dajala Narodna banka odslej liberalna posojila na podlagi klirinških terjatev. Narodna banka ne bo več polagala tolike važnosti na kreditno sposobnost pro* silca, kjer je terjatev sama sigurna, marveč bo bolj pazila na solidnost prosilca v poslovanju. Na ta način so bo lahko večje število izvoznikov posluževalo takega posojila. Avansi na klirinške terjatve se dajejo, kakor znano, na solo akcept in se računa obrestna mera 5 odstotkov na leto, tako, da plača iz. voznik, ki mora v nemškem kliringu čakati mesecev, vsega 2 in pol odstotka. Avansi
e lahko zahtevajo na podlagi avize o plačilu nemškega dolžnika ne glede na datum in številko avize. Ti avansi se bodo dajali izključno domačim tvrdkam in izvoznikom.
Vpisovanje v obrtno-nadaljevalno šolo v Mariboru. Ker se začne oo novem pravilniku pouk na tej šoli žc v začetku septembra, se bo vršilo vpisovanje na mestnem pogla varstvu od 1. do 20. avgusta t. 1. vsak dan od 10. do 11. ure dopoldne. Vpisali se morajo vsi vajenci in vse vajenke, ki Sc niso stari 18 let in še nimajo opustnice obrtno-nadalje-valne šole. K vpisovanju jc treba prinesti zadnje izpričevalo in običajno vpisnino.
Krojaški krojni tečaj. V Studencih pri Mariboru sc priredi krojaški krojni tečaj za moško in žensko krojaštvo. V tečaju bo po učeval krojni učitelj pri banski upravi gosp Knafelj. Ako bo učitelj na razpolago, se tečaj priredi že v jesenskih mesecih- V tečaj se sprejmejo mojstri, mojstrinle, pomočniki in pomočnice krojaške stroke. Prijave je treba poslati čimprej na »Skupno združenje obrt nikov« na Teznem ali obrtnozadružno nad zorništvo v Mariboru (sresko načelstvo) kjer se dobijo tudi vsa nadaljnja pojasnila, Borza dela. Tukajšnja Borza dela išče takoj barvarja iniikarico za kemično či stilnico. Vse informacije pri Borzi dela v Gregorčičevi ulici.
Jutri odpotuje z jutranjim vlakom zbor malih harmonikarjev »H a r m o n i j a« na -turnejo v Sisak, Slavonski Brod, Sarajevo. Mostar, Dubrovnik in v nekate-
. Konig. so se- končale remis, partija Kostič-lra mesta tla otokih.
Iz »Nanosa«. Z ozirom na važne zadeve emigracije, sklicuje upravni odbor izredni članski sestanek v sredo, dne
10.	t. m. ob 20. uri v društvenih prostorih. Udeležba članstva obvezua!
Sokolsko društvo 1. priredi v soboto, dne 13. t. m. ob pol 8. uri zvečer šaljivi večerni nastop na letnem telovadišču v Koseskega ulici. Na sporedu je več šaljivih točk med temi šaljivi teki in štafete, šaljivi nastopi na orodju itd. Po spo- j redu prosta zabava s plesom. Vstopnina Din 1.—- in Din .5—, za družine preko dveh oseb skupna vstopnica Din 5.—. Ob tej priliki opozarjamo, da bomo pekli našo specijaliteto »čevabčiče«.
Sokol Maribor III., Krčevina - Košaki vabi vse svoje članstvo, Sokole -ice iz Maribora in okolice ter vse sokolstvu naklonjeno občinstvo na ljudsko veselico ki jo priredi v nedeljo 14. jul. ob 15. uri na svojem letnem telovadišču, podaljšana Aškerčeva ulica, z godbo, telovadnimi točkami, s petjem »Lune« in razno zabavo ob povoljni, ceneni postrežbi z jedjo in pijačo. Ker bo to letos edina pri reditev, zato sc odbor nadeja številne udeležbe. Vstopnina je samo 3 Din. — Zdravo!
Pevski odsek »Drave« priredi v nedeljo 14. julija vrtno veselico pri Tom-šetu v Pekrah.
Promenadni koncert. Jutri, v sredo zvečer bo v Mestnem parku večerni promenadni koncert, in sicer od 20. do 21.30. Igrala bo vojaška godba pod vodstvom kapelnika g. Svobode.
Nočna lekarniška služba. Jutri v sredo bosta imeli nočno lekarniško službo dvorna Vidmarjeva lekarna »Pri sv. Areliu« na Glavnem trgu in Sirakova lekarna »Pri angelu varhu« na Aleksandrovi gesti.	j
Radio Ljubljana. Spored za sredo, 10. t. m. Ob 12: plošče; 12.45: poročila, vreme; 13: čas, obvestila; 13.15: plošče; 14: vreme, spored, borza; 18: plošče; 18.10; nadio-orkc-ster; 18.50: pogovor s poslušalci; 19.10: čas, poročila, vreme, spored, obvestila; 19.30: nacionalna ura; 20: plošče; 20.15: sinfonični koncert, prenos iz Rogaške Slatine; 21.30: čas, poročila, vreme, spored; 32-: radio-orke-ster. Konec ob 23. uri.
Nova tamburaška in pevska damska kapela otl 9. julija v Grajski klet;.
Smrtna nesreča pri kolesarjenju. V Spodnji Polskavi je padel s kolesa 11-letni dijak Franc Ramšak tako nesrečno, da mu jc počila lobanja. Kljub takojšnji zdravniški pomoči je kmalu za tem umrl.
Napad. Predvčerajšnjim so neki fantje napadli pri gostilni Podkrižnik 42-ietne-ga v Hočah stanujočega dninarja Ivana Visočnika. Pričeli so ga pretepati in suvati in ga jc ob tej priliki neki Ferdo Špurej sunil z nožem v levo roko. Visočnika so prepeljali v. mariborsko bolnišnico.
Najdeno dvokolo. Prevoznik Rudolf Rus je našel na cesti med Kamnico in Bresternico žensko dvokolo, ki je ležalo sredi ceste. Kolo ima evidenčno številko 59,733. Ker ni izključeno, da je bilo ukra deno, naj se lastnik zglasi pri predstoi-r.ištvu mestne policije.
Strela zanetila požar. V Sv. Juriju ob južni železnici je udarila strela v gospo* darsko poslopje posestnika Franca Šum-rada. Nastali ogenj je hipoma objel vse poslopje ir. so le z največjo težavo rešili živino. Skoda znaša okrog 50.000 Din.
Požar. V Pamečah je zgorelo posestniku Jožefu Barti stanovanjsko in gospodarsko poslopje z vsem inventarjem. Škoda znaša okrog 80.000 Din.
Vremensko poročilo mariborske meteorološko postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 21-4 stopinj C nad ničlo; minimalna temperatura ie znašala 9.8 stopij C nad ničlo: barometer je kazal pri 14.6 stopinjah 742.4, reduciran na ničlo pa 740.6; relativna vlaga 80; vreme jc jasno in tiho; vremenska napo* ved napoveduje stalno vreme.
Mogočna obmejna manifestacija
MNOŽICE OD BLIZU IN DALEČ NA SLADKEM VRHU OB MURI. SOKOLSKI NASTOP IN LJUDSKA VESELICA.
Med zadnje najbolj pomembne in uspele narodne manifestacije na naši severni meji, moremo nedvomno šteti nedeljski sokolski izlet na Sladki vrh ob Muri. Med- najpomembnejše že zaradi tega, ker je bil ta del naše slovenske zemlje najbolj izpostavljen raznarodovalnim napadom-nemštva in smo nad njim že obupo valj iti zaradi tega, ker je bil tudi po osvo bojenju med vsemi skoraj najbolj zanemarjen. Selnica, Ceršak, Cmurek, Sladki vrh, vse to so kraji skozi katere je nemštvo z one strani Mure pronicalo v Slovenske gorice, proti Mariboru in Dravi. Na saiaem Sladkem vrhu je bila zgrajena tudi Sohulvereinova šola, strupeno gnezdo raznarodovanja.
Po osvobojenju je bilo v tem okuženem ozračju težko pričeti narodno delo in prvi začetki so spravljali neustrašne po sameznike skoraj v obup, toda neumorna vztrajnost in agilnost je nazaduje vendarle zmagala, prebila led in postavila temelje, na katerih sc pričenja sedaj dvigati mnogo obetajoča stavba. Zlasti ve-Ija^ ta za Sokolsko četo na Sladkem vrhu Bi je priredila v nedeljo 7. t. m. poleg iepe in prijazne ljudske šole krasen nastop in narodno manifestacijo, ki ostane še dolgo v spominu vsem domačinom in' tudi gostom. Kljub telnim oblakom, ki so v nedeljo zjutraj in tudi še pozneje pokrivali nebo in pošiljali na zemljo deževno roso, so pohitele na oddaljeni Sladki vrh množice sokolskih in drugih narod; nih izletnikov iz Maribora, Sv. Lenarta, Št. lija in od drugod. Posebno častno sta Pa bila zastopana Maribor in Krčevina s Sokoli, Sokolicami, pevci »Jadrana«, člani »Nanosa«, Narodne obrane in drugih nacionalnih društev. Nekateri so prispeli na Sladki vrh peš, drugi pa z avtobusi.
Prostor okoli šole na prijaznem griču ”ad Muro jo bil slovnostno okrašen s trobojnicami, cvetjem in zelenjem, prirejen je bil prostor za sokolski telovadni na stop. oder za ples in postavljeni so bili mnogoštevilni šotori, ki so skrbeli za pi-
jačo in jedila. Prvi izletniki, zlasti telo-vadeči Sokoli in Sokolice, so prihajali že rano dopoldne, drugi so sc pa zgrinjali proti Sladkemu vrhu popoldne do 15. ure, ko se je pričel sokolski nastop. Posebno veliko ie pa prišlo domačinov s severnih obronkov Slovenskih goric vse od Št. lija do Gornjega Cmureka.
Slavje in nastop je otvoril z govorniškega odra starosta domačega Sokola br. Andrej Kukec, ki je pozdravil vse navzoče. katerih je bilo precej nad 1000 in sc jim zahvalil za lepo udeležbo, posebej je pa pozdravil razne oficielne zastopnike in predstavnike. Za njim jc imel lep palriotični nagovor domači prosvetar, šolski upravitelj br. Franjo Borko, v imenu sokolske župe je spregovoril navdušeno pozdravljen župni starosta br. dr. Milan Gorišek, v imenu oblastnega odbora Narodne obrane g. dr. Anton D o-lar iz Maribora, v imenu krčevinske N. O. g. inž. Priberšek, v imenu neosvoboje niih bratov pa predsednik »Nanosa« ' g. Marino Kralj. Po govorih jc pa zagrmela med množico mogočna pesem »Jadrana« pod vodstvom g. P i š č a n c a.
Sledil je lep telovadni nastop, ki je pokazal sadove resnega vzgojnega sokolskega dela na Sladkem vrhu. Najprej je nastopil ženski naraščaj iz Št. lija, potem so pa sledili nastopi domačih telovadcev. Nastopili so: deca nižjega ženskega naraščaja, članice, moški naraščaj, višja moška deca, člani, višja ženska deca z igrami in člani z orodno telovadbo, drog in bradlja. Vsi nastopi so bili dobri, nekateri celo preko vsega pričakovanja, kar je pričalo tudi navdušeno odobravanje tisočglave množice gledalcev.
Po lepo uspelem nastopu sc jc pa pričela neprisiljena ljudska veselica, ki jc še pozno v večer družila domačine z izletniki. Le neradi smo sc poslovili od lepega Sladkega vrha in sc vrnili vsak na svoj dom. Nedeljska slavnost pa ostane svetel moment za našo tako eksponi-rano obmejno točko ob zeleni Muri.
predvsem velika zasluga domačega pred njaškega zbora, pred vsem brata Mi-klačiča, društvenega načelnika in načelnice s. Jureševe. Društvu Dolnja Len-
dava želimo tudi v bodoče še mnogo uspešnega dela v prid sokolstva cP žave!
Sesideset let človekoljubnega dela
K JUBILEJU GASILSKE ČETE PRI SV. TROJICI V SLOVENSKIH GORICAH.
V včerajšnji številki smo poročali o slav nostnem poteku proslavitve 601etnice obstoja in plodonosi.ega delovanja vzorne gasilske čete pri Sv. Trojici v Slov. goricah. V svojem pesniško ubranem in zanosnem slavnostnem govoru je starešina gasilske župe za Maribor, levi breg, g. Srečko Krajnc zajel kroničen pregled 60-letnega udejstvovanja' in snovanja sveto-trojiških reševalcev. Samarijanov in človekoljubov, organiziranih v čvrsto strnjenih vrstah našega gasilstva. Iz tega jedrnatega in kleno sestavljenega pregleda povzemamo v kratkem:
Prostovoljna gasilska četa pri Sv. Trojici v Slov. goricah sc je ustanovila 1. junija 1. 1875. Ustanovitelji tega društva in člani pripravljalnega odbora so bili: Srečko Ryzicnski, zdravnik, Jože Krajnc nadučitelj, Janez Schomveter, posestnik in Jurij Landergot, župan. Kot prvi je načeloval četi S. Ryzienski od 1. 1875 do 1. 1877, sledili pa so: Ivan Schoinveter od 1877 do 1881, Ferdo Golob od 1881 do 1883, Karol Kirbiš od 1883 do 1886, Karol Stcinbauer od 1886 do 1902, Jurij Golob od 1902 do 1922, Ernest Golob pa od 1922 do danes. Najdalje časa vršita v vzorni meri svojo gasilsko dolžnost Karol Kirbiš, in sicer 54 let, in Janez Vogrin 53 let. V teku svojega delovanja so si svetotrojiški gasilci uredili svoje društvene prostore v tedanji občinski hiši. Dne 1. maja 1. 1927. pa sc jc otvorila pri sedanjem predsedniku g. E. Golobu lepa
Sokolske slavnosti v Dolnji Lendavi
DELNI ŽUPNI ZLET MARIBORSKE SOKOLSKE ŽUPE. - RAZVITJE PRA-PORA, DARU NJ. VEL. KRALJA PETRA II.
Da podpre izredno težavno delo dol-
njelendavskega
Sokolskega društva, je Priredila mariborska sokolska župa svoj letošnji delni župni zlet ob madžarski meji. Zlet je bil združen s proslavo petnajstletnice društvenega delovanja. V pri znanje, zaslužnega dela je blagovolil Nj. Vel. kralj Peter II. pokloniti društvu krasen prapor, ki se je ob tej priliki svečano razvil.
Dolnjelcndavčani, ki so se zavedali tega izrednega dogodka, so okrasili svoje hiše z državnimi zastavami. Posebni vlak ki je pripeljal Sokole iz Maribora, Ptuja in cdinic ptujskega, murskega in prekmurskega okrožja, jc prispel že ob pol 8. uri v Dohijo Lendavo. Takoj na to so odkorakali oddelki skupno na telovadišče k skušnjam za popoldanski nastop. Od vseli strani so prihajali tudi okrašeni vozovi in avtomobili.
Po skušnjah se je formiral pred Zdravstvenim domom sprevod, ki je odkorakal na letno telovadišče sokolskega društva, kjer je bilo svečano razvitje prapora. Pred glavno tribuno so se zbrali člani, članice, moški in ženski naraščaj, navzočega pa jc bilo tudi mnogo občinstva. Točno ob 11- uri sc, je pripeljal r.a telovadišče zastopnik Nj. Vel, kralja brig. general g. Jovan Dokič iz Čakovca. Vojaška godba mu je v pozdrav zaigrala sokolsko koračnico. Po kratkem in jedrnatem nagovoru je razvil g. Dokič kraljev prapor, pripel nanj trak in ga izročil društvenemu starosti br. Stanku Si-kiču. Pri predaji je igrala vojaška godba državno himno. V lepem govoru se je br. starosta zahvalil za prapor, poudarjajoč, da je izredna čast in priznanje za društvo, ki jc bilo deležno tega največjega Priznanja. Z vzklikom kralju in kraljevskemu domu je zaključil svoi govor. Vsa množica je zapela »Hej Slovani« in
br. Šimonka je prevzel kot praporščak varstvo prapor, obljubljajoč, da hoče zve sto čuvati to največjo svetinjo.
V imenu bana dr. Puca je pozdravil navzoče sreski načelnik dr. Kartin, za veliko občino Dolnja Lendava pa župan g. Bačič. V imenu župne uprave je po zdravil zbrano sokolstvo br. dr. Šalamun iz Ptuja. Prvi starosta društva dr. Lesko vec, ki je sedaj v Rogatcu je orisal v kratkem ustanovitev in razvoj društva prvih letih. Na dvor je bila odposlana vdanostna in zahvalna brzojavka. Po razvitju jc krenil sprevod po glavni ulici proti kolodvoru. V sprevodu jc bilo 10 praporov in nad 400 članov, članic in naraščaja v krojih. Pred hotelom »Krona« jc bil mimohod in pozdrav kr. zastopniku in praporom.
Točno ob 15. uri jc pričel popoldanski nastop, ki ga je vodil br. župni načelnik Kornoc. Vod vodstvom domačih vadite ljev in vaditeljic je nastopila dokaj do bro deca s predpasahimi prostimi vajami. Temu so sledile proste vaje ženskega naraščaja, izvajanje je bilo prav dobro Prav živahne so bile igre dece, ki so vzbudile mnogo zanimanja in smeha pri občinstvu. Kakor ženski naraščaj, tako so tudi naraščajniki strumno odtelovadili proste vaje za 1. 1936. Pet vrst, ki so na stopile na orodju, jc bilo burno aklamira, nih. Odlična je bila vrsta sokolskega društva Maribor Matica, ki je nastopila z br. Primožičem na čelu na drogu Skladne so bile proste vaje članic. Pro ste vaje Članov pa niso bile najboljše izvajane, zdi se nam, da so vaje prete žavne, posebno za naše podeželske edi niče. V splošnem lahko trdimo, da jc na stop dobro uspel, samo s številom na stopajočih nismo bili zadovoljni; lahko bi bila večja udeležba.
Da je prireditev tako dobro uspela, je
dvorana, ki služi svetotrojiški gasilski četi in drgim kulturnim društvom za razno prireditve in proslave. Občina je šla gasilski četi vedno na roko ter jo podpirala v njenih stremljenjih. Tako je občina prepustila prvotno gasilski četi svojo ročno brizgalno, dokler si četa ni leta 1880 nabavila novo snemalno brizgalno. Leta 1884 si je nabavila četa novi voz za cevi, leta 1893 društveni prapor, leta 1907 pa si je postavila gasilski dom in si nabavila veliko vozno brizgalno.
V organizacijskem pogledu je bila svetotrojiška gasilska četa od ustanovitve včlanjena v ptujski gasilski župi, po prevratu je prešla h gornjeradgonski gasilski župi, dne 1. avgusta 1926. pa je stopila v mariborsko gasilsko župo, dokler sc ni 1. septembra 1929 ustanovila gasilska četa za srez Maribor, levi breg, in je trojiška četa omenjenega dne pristopila h gasilski župi Maribor, levi breg, ter jc bil na ustanovni skupščini izvoljen sedanji požrtvovalni predsednik trojiške gasilske čete g. Ernest Golob za podsta-rešino omenjene župe, kar je lepo priznanje vsem trojiškim gasilcem. Trojiški gasilci lahko s ponosom zro nazaj na svoje človekoljubno delovanje, ki je dobilo v novi motorni brizgalni, ki se je v nedeljo blagoslovila, novo, uspešno in učinkovito orodje v obrambi bližnjikove posesti pred pokonče"'Mnim ognjenim elementom.
Naš letošnji sadni Z
SADNA TRGOVINA BO PR OSTA IN BREZ KLIR1NGA.
V sobotni številki Vašega cenjenega lista ste objavili članek zaradi izvoza sadja v tujino, predvsem v Nemčijo. Po mojem posredovanju na višjih mestih sem dobil zagotovilo, da se letina izgube 1. 1934. ne bo vrnila več v Slovenijo, kar si bodo sadjarji in cksporterji dobro zapomnili, ter da prizadeti sloji ne bodo imeli več tako žalostne izkušnje in o-gromne financielne škode. Ako hočemo obdržati svoja bivša tržišča v tujini in stare solidne veletrgovce ter sloves našega dobrega sadja, moramo pa računati s časom in ceno. Računati moramo z absolutno konkurenco tujine, ki napreduje od stopnjo do stopnje.
Ta konkurenca ima pri izvozu proste roke in uporablja vsa sredstva da nas izpodrine. Zato moramo kalkulirati cene na najnižji bazi, in s tem faktom mora računati vsak naš sadjar in eksporter, da si z najmanjšim dobičkom in konkurenco pridobi zopet stare odjemalce. Zato ne more in tudi ni v položaju naš trgovec vse upravičene doklade in stroške nepredvidene premije ter Narodne banke pri prodaji sadja vračunati, ako hoče kaj prodati. S tem bi se cene znat-
no zvišale in na tujih trgih ne bi bil! konkurenčni. Zato jc imel naš trgovec le izgube in jc izgubil celo svojo eksistenco, Naše zahteve so odstranitev teh zaprek, to je kliring in tuji trgovec naj sporazumno z našim nakaže denar potoni tuje banke v Jugoslavijo, da izvoznik lahko prejme takoj denar, kajti v teh težkih časih komaj čaka na denar, da krije svoje nujne obveznosti.
Združenje sadnih trgovcev in ekspor-terjev v Mariboru pa sem naprosil, da v najkrajšem času skliče zadevno anketo, na kateri naj bi se razmotrivali vsi važni problemi. Pri anketi bo navzoč tudi zastopnik trgovskega ministrstva, ki bo dal razna pojasnila in podatke za izvoz sadja v tekočem letu iz Slovenije,
Letošnja sezona nam obeta dobro in lepo "kva»iteto. čas hiti, zato poklicani faktorji na delo ob pravem času, da bo izostala vsaka kritika in bodo nastopili boljši časi za Slovenijo! Naša parola jc: »Prosta sadna trgovina«, brez domišljavosti, brez protekcij, brez premij in brez izkoriščanja na veliko škodo skupnosti in našega poštenega sadjarja. — Rudolf Pevec, narodni poslane..
Ptuj
Gibanje prebivalstva v Ptuju in njega okolici v drugem četrtletju jc sledeče; V območju mestne nadžupnije se je rodilo 17 otrok, umrlo pa jc 29 oseb, a poroke so bile tri. V območju župnije sv. Petra in Pavla sc je rodilo 37 otrok, 21 oseb je umrlo, poročenih pa je bilo 7 parov.
Strelska družina v Ptuju ima prvo nedeljo meseca avgusta nagradno tekmovanje na strelišču /Krčevini pri Babose-ku. Nagrad za strino tekmovanje je 6, ki bodo izloženc v trgovini z železnino Antona Brenčiča. Streljanje sc vrši vsako soboto in nedeljo od 14. do 18. ure.
Pri igri našel smrt. V Strmcu pri Sv. Urbanu so se igrali pastirji z obešanjem, in sicer so si dajali vrvi okrog vratu in privezali za drevo. Med temi je bil tudi 14-letui šolar F. Holc, pastir pri posestniku Janezu Pihlerju. Fantek si je ovil o-krog vratu vrv, jo privezal na drevo in sc spustil na tla ter v zraku obvisel.
Ostali otroci so uganjali šale, misleč, da so Holc igra. Ker se pa ni več ganil, so poklicali domače, ki so prerezali vrv in poskusili ga spraviti k življenju, vsaka pomoč pa je bila zaman, ker je fant bil že mrtev.
Smrtna kosa. V Ptuju je umrla po dolgi lučni bolezni Marija Petkova, zasebni ca, stara 78 let. V bolnišnici pa je umrl Alojz Ilešič, kočar v Hvaletincih, star 71 let. Blag jima spomin!
Uradni dnevi pri postaji za kontrolo sodov v Ptuju za uradovanje v mesecu juliju, avgustu in septembru so določeni naslednji dnevi: julija, dne 20., 22., 23., 24. in 25; avgusta, dne 22., 24., 26. in 27; septembra dne, 24., 25., 26., 27. in 28.
Darujte za spomenik ViteSkega kralia Aleksandra I. Zedinitella v Mariboru i
Stran 4.	Marffiorsfi?	»V	e	2
MARIJ SKALAN ^ ^	^	_	*	6
ROMAN
Sida SHanoua
»Odkar se zavedam si bolehna in živiš kakor redovnica. Nikoli nisem opazila nobene zablode. Kvečjemu to, da nisi znala ustvariti okoli sebe vedrejšega vzdušja, da si bila vedno tako mračna, vase pogreznjena . . .«
»Da sem bila tip ženske težke duše, si hotela reči. Tudi. Toda vedno nisem bila taka. Ali pa . . . morda. . . . morda je bilo v meni vedno preveč teže; morda je bila moja duša preveč nežna in občutljiva za življenje, kakršno je. In imela sem tudi vedno premalo poguma in moči, da bi se bila borila za solnce. Prav zaradi tega se mi zdi, ti nisem bila nikoli tako blizu kakor bi ti morala biti in — kakor sem ti hotela biti. Nikoli ti nisem govorila o sebi.«
»Res. Cesto se mi je zdelo, da nimaš zaupanja do nikogar, da se sploh bojiš vsake realne besede.«
»Morda ti tudi sedaj ne bi govorila, ako se moje ure ne bi iztekale . . .«
»Ne govori mi zopet o smrti, mama. Živela boš, hočem!«
»Želje so brez pomena in noben ukaz še ni predramil mrliča. Toda, ne govo-rive o tem. Sklenila sem ti odpreti s
sedmimi pečati zapečateno knjigo, v katero je usoda pisala zgodbo mojega življenja; zgodbo, ki ti je lahko dragocen nauk za čase ko boš sama. Ta zgodba se je pričela še preden sem se poročila, še preden sem postala Silanova. Moj oče, tvoj stari oče, ki ga nikoli nisem poznala, je bil bogat veleposestnik in. lesni trgovec in jaz sem bila edina njegova hčerka. Brat Leopold, tvoj stric, ki je izginil v Ameriki, je bil edini moj brat.«
»Vem, to vem. Več mi nisi nikoli povedala. Zakaj je odšel stric v Ameriko?«
»Tudi to je v tesni zvezi z mojim življenjem in mojo usodo. Sin Leopold, moj brat, dve leti starejši od mene, naj bi bil postal očetov naslednik na domu, zato ga oče, trda pohorska grča. ni hotel poslati v mestne šole. Bal se je, da mu po šolanju pobegne in proda domačijo. Poslal pa je v šole mene; v samostan. Hotel me je vzgojiti, da me poroči z gospodom. To 5e bila morda prva zabloda.«
»A ne tvoja. mama. In končno, kaj si pa hotela, ostati kmetica?«
»Res je, stan ne odloča o sreči ali nesreči. zdi pa se mi vendarle, da vsega
ernfK« Ttrfra
tistega, kar je sledilo, nikoli ne bi bilo, če bi ostala z bratom do domači šoli v očetovi šoli. Meščanska šola in vzgoja mi je dala samo zunanjo polituro: bistva mi ni spremenila. To bistvo je ostalo kmečko, pohorsko, tenkočutno in pošteno. na dnu pa vendar pretirano ponosno in prenaglo užaljivo. V velikih počitnicah pred zadnjim letom šolanja, bila sem tedaj stara osemnajst let, sem se seznanila z nekim učiteljem in se vanj zaljubila z vsem žarom prve ljubezni...«
Govorjenje jo je vidno utrujalo. Suhi kašelj je prekinjal njene besede.
»In on?« je vprašala Sida. »Te je on tudi ljubil?«
»Menda. Tako je vsaj govoril. A kdo bi vedel. Morda se je zaljubil bolj v hčerko bogatega podeželana, kakor v mene. Nekaj časa sva bila srečna. To je bila edina zares srečna doba mojega živ ljenia.«
»Zakaj se potem nista poročila?*
»Ker sva vedela oba predobro, da oče tega ne bi nikoli dovolil. Hotel je dobiti zeta, ki bo več kakor vaški učitelj.«
»In zaradi tega sta se razšla? Neumnost. Pustila bi bila vse in šla. Postala bi lahko učiteljica, služila bi oba in živela tudi brez očeta in dote!«
»Za to nisem imela poguma.«
»Vidiš, to je bila zares tvoja zabloda.«
V	M a r i H o r ti, 3ne 9. VTT. T935.
■mhhmjep; 'ferrzrzr'	wr
»Morda, ali pa — gotovo. Tem bolj še, ker dote tudi potem nisem dobila . . .«
»Nisi dobila?«
»Zgodba ni tako kratka. Moram ti povedati povrsti. Ko ie oče opazil, da sem z učiteljem preveč prijazna, mi je najprej prepovedal shajati se z njim, poteni me je pa še poslal k teti v Gradec. Nekaj časa sva si na skrivaj dopisovala, a naposled se je vez razrahljala in končno čisto nretrgala.«
»Po čigavi krivdi? Tvoji ali njegovi?«
»Obeh. Pisala sem mu sama dolga obupna pisma, v katerih sem mu svetovala naj me pozabi in naj mi s svojo ljubeznijo ne greni še bolj bridke usode. Nekaj časa me je nagovarjal, naj bom močna in naj grem le po poti, ki mi jo kaže srce. naposled je pa omagal in utihnil. In čudno, prav tedaj, ko sem zaman j čakala na njegov nadaljnji odgovor, se mi je nenadoma zazdelo, da imam toliko moči, da bi šla z njim preko vseh ovir.
To prepričanje je polagoma raslo v veliko vero, a raslo je žal prepočasi. Ko sem se odločila in mu po dovršenem zadnjem šolskem letu pisala čez dolge tedne molka, da hočem biti njegova, mi ni več odgovoril. Le od neke prijateljice sem izvedela, da se je nekaj dni prp; seznanil z drugo in se zaročil.«
(Se bo nadaljevalo
Novo zdravljenje gobavosti
DOSEŽENI SO BILI ŽE PRESENETL JIVI USPEHI.
Gobavost, ki spada med najstarejše bolezni, katere lahko zadenejo človeka, poznamo najbolj iz Svetega Pisma, kjer se veliko pripoveduje o nesrečnih gobavcih. Bolezen je še danes razširjena po vzhodnih deželah. Tudi moderna medicina je brez moči nasproti temu prihuljenemu sovražniku človeškega rodu; smrt edina lahko reši gobavca nadaljnje ga trpljenja.
Manj znano je, da na evropskem severu, v Estoniji, gobavost še dandanes ni redek pojav. Bolnike seveda takoj skrbno osamijo, da ne pridejo v stik z zdravimi. Zdravniki pa, ki imajo opravka z gobavci, preizkušajo razna sredstva, da bi prišli gobavosti do živega. Tako so uporabljaH tu in drugod živo srebro, jod, salversan in kačje strupe, a zaman. Najbolj se je obneslo olje iz neke japonske rastline.
Prof. Paldrook v Dornatu pa je uporabil za lečenje gobavosti sredstvo, ki se je prej uporabljalo le v kozmetiki. Imel je ž njim presenetljiv uspeh. Gre za ogljikovo kislino. Ž njo je dosegel, da se je strašna bolezen znatno popravila ali cek> izginila. V vato zavita palčica snega iz ogljikove kisline, ki se naredi v jeklenih posodah za ogljikovo kislino, se pritisne na lepron (t. j. tvor, ki se na-
Tragična smrt starega profesorja
V	In^ngtonu v Severni Ameriki je izvršil samomor 781etni profesor tamkajšnje gimnazije dr. Pavel Kyle. Njegovi učenci so bile mnoge znane ameriške osebnosti. Naj omenimo med njimi samo multimilijonarja Vanderbilda in generala Blissa. V vrstah stanovskih tovarišev je užival pokojnik velik ugled in spoštovanje. Lani pa se je odigrala med njim in njegovim življenjem velika sprememba, ki se je končala zelo tragično. V velikih lanskih počitnicah se Je profesor Kyle zaljubil v neko 441etno zasebnico Harry, mater svojega učenca. Njegovo srce se je pomladilo, in zaman je oboževana žena skušala skriti vse to pred svetom. Odločno je nekega dne zahteval od nje, da mora postati njegova žena. Ko mu je prošnjo odbila in prekinila z njim prijateljstvo, je to starega, do ušes zaljubljenega porfesorja silno bolelo. Vsak dan ji je pisal. V pismih jo je prosil ljubezni in jo rotil, da se ji bo dobro godilo kot njegovi gospodinji. Ker mu na pisma ni odgovarjala, ga je to še hujše potrlo. Pričel je pisariti pamflete in jih objavljati v raznih časopisih in listfh. S pamfleti je svojo oboževanko tudi raz-
redi na gobavčevi koži) in se drži na njem 5 do 6 sekund. Temperatura te čvrste paličice iz ogljikove kisline znaša 78 stopinj. To se štiri ali petkrat ponovi in lepron izgine; na njegovem mestu ostane bel pigmentiran madež, ki pa tudi ne ostane dolgo na koži. Seveda je treba na ta način zdraviti vsak lepron posebej, in teh imajo gobavci veliko!
Od dvajsetih gobavcev, ki so jih zdravili s snegom ogljikove kisline, so jih pet odpustili iz bolnišnice za gobavce kot zdrave in okolici neškodjjive. Ostali so pa pod stalnim nadzorstvom zdravnikov. Dognali so pa, da so se leproni zopet pojavili, znak, da je bilo zdravljenje pre zgodaj ukinjeno. Podvrgli so jih znova tej proceduri in jih popolnoma ozdravi-
li,	med tem ko je bila ena pacientka, ki so jo takoj od začetka močneje zdravili kakor druge z ogljikovo kislino, že s prvim postopkom ozdravljena. Še do danes se niso bolezenski simptomi znova pojavili. V januarju letos so odpustili zopet dve bolnici, ki sta popolnoma ozdravili.	v v
Bodočnost bo pokazala, ali se bo ta sicer dokaj preprost način zdravljenja gobavosti obnesel in uspel v veliko radost tistih pokrajin, kjer je ta bolezen doma že od pamtiveka.
-žalil. Tožila ga je celo zaradi razžale-nja časti. Tik pred obravnavo pa si je toženi in do smrti zaljubljeni profesor pognal krogk) v srce. Bil je na mestu mrtev.
. i. ______
Klub naiposlušnejšlh mož.
Na Angleškem obstoja »Klub najpo-slušnejših zakonskih mož« na svetu. Ti možje opravljajo vsa ženska hišna dela, imajo pa samo enkrat na leto dovoljenje za izlet iz hiše. To priliko izkoristijo za sestanek v Bouldrescloughu, da razprav ljajo o svoji situaciji. Nobeden pa ne more biti član kluba, če se ne izikaže, da je njegova boljša polovica povsem zadovolj na s hišnim delom in da se pokorava vsem njenim kapricam.
proučevanje pradomovine Indov, o katerih pravijo stari znanstveniki, da je njih domovina Kafiristan. Ekspedicija bo obšla dolino Bušmal ' na afganistanski strani indijsko-afganistanske meje, nato pa dolino Lutkuh preko klanca Suija. Vlada britanske Indije je med tem dala ekspediciji dovoljenje, da obišče tudi pokrajino Chitral, ki leži zahodno od Kašmirja ob Kalifirstu, današnji Nuristan.
V	mestnem avtobusu.
V	mestnem avtobusu št. 3 se je peljala precej okrogla gospa srednjih let. Nasproti njej je sedel zgovoren dijaček. Gospa je kljub svoji debeli koži občutila,. da ji leze nekaj po mečah. Ko se je z veliko težavo pripognila, da bi pregnala sitno živalico, se ji je pripetila nesreča. Pa se takoj nato oglasi dijaček: »Hvala Bogu gospa, da ste jo ustrelili, ujeli je itak ne bi!«
Sokolstvo
Sokol Maribor III. je preteklo soboto zvečer vprizoril po daljšem presledku veseloigro tridejanko »Roksi«, ki je bila kljub soparici dneva prav dobro o-biskana. čast našemu domačemu sokol-sko-zavednemu občinstvu, istotako mnogim obiskovalcem iz Maribora! Našemu dramatskemu odseku je dal novo pobudo br. Salda, igro je uvežbal in režiral na splošno zadovoljnost občinstva br. Hvalec, ki se je v svojo vlogo kot g. William Harrlngton izborno poglobil, razven njega pa so tudi ostali igralci: gospa Harrmgton (Križajeva), Grace (Šerakova), Roksi (Monjačeva), Bill-
Cakhvell (Vrenko). Tony Anderson (Tovornik), Mary Baxler (Klampferjeva) in O’ Flacherty (Zorč) podali dokaz prav dobrih diletantskih zmožnosti. Prav izborno je ugajala v svoji vlogi Roksi, o bratu Tovorniku, tem našem komiku, pa je itak znano, da izzove veselo razpolo-pRoksi« ponovila vsaj enkrat, kar se bo Splošna želja občinstva je, naj bi se »Roksi« ponovila vsaj enkrat, kar bo se zgodilo zaradi raznih ovir šele v septem bru. Zdravo!
Šport
Kolesarske dirke za prvenstvo Mariborske koEesarske podzveze
Preteklo nedeljo je priredila Mariborska kolesarska podzveza na progi Slo-venjgradec - Mislinje - Dravoorad - S4o-venjgradec - Mislinje - Dravograd - Slo-stvo MKP. Prireditev, ki je bila prva večja dirka v Savinjski dolini, je vestno organiziral novoustanovljeni kolesarski klub »Mislinje«, ki je tudi dirko brezhibno izvedel. Rezultati so bili naslednji:
Ju ni o rji (48 km): 1. Pokorn (Hermes) v času 1:26.12; 2. Šunko (Železničar) 1:26.17; 3. Polak (Celje) 1:27.34; 4. Gorenc (Ljubljanca) 1:27.34; 5. Gračner (Celje) 1:27.41;	6. Golob (Primorje)
1:30.29 ; 7. Milčuh (Mislinje) 1:31.41.
Seniorji (74 km):	1. Oblak (Primorje) 2:13.50;	2. Kačič (Hermes)
2:13.50.3s	3. Gartner (Ljubljanca-
2:13.50.3; č. Gartner (Ljubljanca) Smrekar (Ljubljanca) 2:25.11; 6. Folijan (Celie) 2:25.56 ;	7. Lampret (Celje)
2:25.57:	Šešl (Mislinje) 2:28.09.
Kje }e pradomovina Indijcev?
Londonski listi objavljajo, da se je podala nemška ekspedicija, ki je bila na znanstvenem potovanju, v področje Hin-dukaša iz Kabula v Nuristan. Afganistan ska vlada je dala ekspediciji dovoljenje, da lahko obišče nekdanji Kafiristan, na katerem prebivajo stari narodi, ki so ohranili običaje izza časa Aleksandra Velikega. Kolikor je znano, ni tega kraja obiskal do danes še noben Evropec. Glavna naloga ekspedicije v teh delili je
Razno	Sluibo dobi	Pouk
SPOROČAM, da nisem plačnik dolgov, ki bi iih naredila na moj račun moja žena Roza Krček. Anton Krček, modno krojaštvo, Studenci pri Mariboru, Aleksandrova c. 60. 3055	ŠIVILJA se sprejme. Naslov v upravi »Večernika«. 3053	POUK V PLAVANJI'. Kopališče Kafer. '*04
	Edini slovenski dnevnik na | ozemlju bivše maribor* | ske oblasti ie „Vežernik“ |	
AVT0V02N.lt: se oddaja. Naslov v upravi »Večernika«. 3051 Prodam		
ČRNO AJDOVO SEME na prodaj. Ob bregu 16. Kater »46	Ze to priprosto dejstvo nalaga našemu mestu | in vsemn slovenskemu Podraviu očito nalos« poskrbeti za to, da bo moael uspešno vršil ' svoje nacionalno poslanstvo. To na bo mo- i gože le tedaj, ako »Veiernik* izpopolni tud svoje oglase, zlasti male oglase, U> so neverjetno poceni. Sedaj žal pogrešamo stotine i Slovencev, trgovcev, obrtnikov, posestnikov	
OTROŠKI VOZIČEK globok, prodam. Aleksandrova c. 65, Satler. 3044 Sobo odda		
OPREMLJENO SOBICO oddam. Trdinova 2, Melje. 3052	i zasebnikov itd., ki bi, ko kaj prodajajo, kupujejo ali iščejo, morali oglaševati v „Ve-černikovih" malih oglasih. ,,Večernih1* del? za Vas, delajte Vi zani	
SOBO in sobi oddam v centru- Stol-		
izdaja konzorcij	v	Ljubljani;	predstavnik	izdajatelja	in	urednik:	RADIVO.I REHAR v Mariboru. liska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
STANKO DETELA v Mariboru.