imwiViYiftYri<iSi-i-rfYii->Vii
Leto 1994 v zgodovini Izole ne bo zapisano ravno z zlatimi črkami. Saj tudi 93.to ni bilo kaj prida, in tisto pred njim tudi ne, vendar...
Res se je nad to majhno, nebogljeno občino spravilo vse hudo, kar obstaja in vedri v tem našem prostoru. Spravila se je oblast z vsemi svojimi lovkami, od revizorske do vojaške, spravili so se urbanisti, arhitekti in še kdo, spravili so se krajani v zaščiti svojih interesov, spravili so se novinarji in sploh vsi, ki imajo le pet minut časa in rabijo grešnega kozla na katerem bodo dokazovali svojo pomembnost. Saj ne trdimo, daje Izola brez napak: Lahko, dajo po čereh zakonitosti res vodijo zasebni zaslužkarski interesi, morda je občinska skupščina res kot tržnica (zato verjetno tudi je ob tržnici), morda je kriva zamenjava vlade, morda sveta preproščina, ki vlada tod okrog. Kakorkoli že, dejstvo je, da se v tej občini nič ne more zgoditi brez dodatnih fanfar s te ali one strani, brez podkladanja polen pod noge, brez očitkov in pritožb na vsa mogoča sodišča. Nismo sposobni urediti svetilnika, sami si bomo podrli komaj zgrajeno šolo v Livadah, ne bomo poimenovali ulic v industrijski coni, dokler si ne izmislimo imen za vse mestne ulice, ne bomo našli lokacije za nogometno igrišče, ker še problema upravljanja športne dvorane nismo rešili, ne moremo se dogovoriti o ničemer, kajti moč argumentov je izginila iz naših glav in ustnic.
Nismo več niti prijatelji in sovražniki. Smo le še zavezniki in nasprotniki. S prijateljem se lahko spreš, z zaveznikom se ne moreš. S sovražnikom se lahko pobotaš, z nasprotnikom ne moreš. In tako je povsem jasno: Izola potrebuje novo silo, novo gibanje, ki se bo otreslo vseh naših malih Andreottijev, Craxijev, Gardinijev, Ochettov in Bossijev. Začeti mora od danes, ne s pogledom nazaj in niti ne preveč naprej. Izola živi zdaj!
P.S. Tihomir Stepanov v še eni od svojih bitk zbira podpise za ugotavljanje odgovornosti njegove legendarnega nasprotnika, Aleksandra Lozeja. In tako smo spet sredi še ene bitke, vloga Izole pri vsem tem pa je zgolj vloga bojnega polja.
Drago Mtslej
ISOLA D’ ISTRI A ‘OJtsbllimsnlo BalnsKr» - Porlo „Auo)Iq
December je in izteka se naše prvo naročniško leto. Mandrač je izšel vsak teden, vsega enkrat smo, ne po naši krivdi, zamudili četrtek, naročnikov je že toliko, da nas je včasih obveznosti kar malo strah. Kljub vsemu gremo naprej in razglašamo:
NOVO NAROČNIŠKO LETO
V današnji in naslednji številki Mandrača boste verjetno dobili položnico za plačilo poštnine za leto 1994. In zdaj nekaj opozoril:
-če se boste odločali za polletno plačilo, vpišite
800.00 SIT,
-če sc boste odločili za celoletno plačilo vpišite
1.500.00 SIT
Naj vas pri tem ne moti datum na položnici, saj zaradi varčevanja Jtoristimo položnice, ki smo jih kupili že lani. Če položnice niste dobili jo lahko izpolnete sami. Dovolj bo če vpišete: Graffit d.o.o., žiro račun 51430-001-1^701, letna ali polletna naročnina za MANDRAČ, vpišete znesek, čitljivo napišete vaše ime in inislov ter položnico oddate na pošti ali banki. Če ste pred kratkim vplačali celoletno poštnino boste Mandrača seveda prejemali leto dni, če pa ne veste, kdaj ste točno vplačali poštnino Vam predlagamo, da to storite na začetku leta.
Za tiste, ki bodo poštnino vplačali do 31.12. bomo pripravili nagradno žrebanje in trideset srečnežev odpeljali na nagradni izlet v neznano. Pohitite!
Zimski navdihi Cukrov Gojka
V Izoli imamo Park Arrigoni in vsako obmorsko mesto bi bilo ponosno, če bi imelo kaj takega. Mi pa, kod da ga ne cenimo dovolj. Sprehodite sc skozenj zdaj, ko so drevesa brez listja in je park utonil v spanje. Morda boste lažje spoznali kraj, stezico ali vilo, ki jih je času iztrgala razglednica iz leta 1913. Lahko se z Mandračein v roki odpravite odkrivati 80 let stare sledi, saj sprehod nikomur še ni škodil.
PTT’s NOT DEAD - cogito ergo scrivimi
IZJAVA ZA JAVNOST
V Izjavi za javnost , ki jo jc Združena lista iz Izole objavila v zadnji številki Mandrača, je bilo poimensko navedeno, kateri člani družbenopolitičnega zbora izolske občinske skupščine so glasovali proti sprejemu izjave, ki jo je na sami seji zbora prebral predstavnik Združene liste v podporo kolektivu TV Koper - Capodistria v njihovem sporu s Svetom RTV Slovenija. ta trditev ni točna. V resnici je le eden od poimenovanih glasoval proti sprejemu izjave, ostali imenovani pa smo se pri glasovanju za ali proti vzdržali.
V izjavi tudi ni nikakršne navedbe razlogov, ki so vplivali na tak izid glasovanja. Sam sem v razpravi jasno povedal, da sc ne strinjam z načinom, da kdo izven dnevnega reda in brez pravočasno delegatom dostavljenega gradiva na sami seji prebere svojo izjavo in predlaga, dajo zbor z glasovanjem osvoji za svojo. Tudi se mi ne zdi prav, sem dejal, da zbor glasuje in sprejema izjave o zadevah, ki ne spadajo v njegovo pristojnost.
Zvonko Grahek
KDO SMO, KAJ SMO ?
Kot vsak četrtek sem tudi danes z veli kim zanimanjem prelistaval in prebiral novice, kijih objavlja Mandrač.
Se posebej pogovor vašega novinarja z gospodom Aleksandrom Lozejem direktorjem zavoda za planiranje, urbanizem, stanovanjske in gradbene zadeve! Vse lepo in prav, drugega ni bilo pričakovati od gospoda, kije toliko let študiral zakon in tudi luknjo v njem. Vendar, nekaj mi je padlo v oko! Razlaga o NASPROTNIKIH IN ZAVEZNIKIH ! Izjavo gospoda Lozeja citiram dobesedno (.. .dejstvo pa je, da ne smemo popustiti pred interesi posameznikov, ampak moramo zagovarjati javni interes.) Torej v tem grmu tiči zajec! Rad bi, da mi gospod Lozej (in upam, da ne samo meni) pojasni in razloži, kaj je javni interes in kaj je družba? Ker očitno mi posamezniki to nismo!
TO NI VEČ KOT 350 KRAJANOV, ki so prijavni razgrnitvi in razpravi zazidalnega načrta ob ulici Okt. revolucije s svojimi podpisi jasno izrazili nezadovoljstvo in nesoglasje z istim. TO NISO KRAJANI PRI SVETILNIKU, ki so z svojim protestom izrazili veliko nezadovoljstvo.
TO NISO KRAJANI STAREGA JEDRA IZOLE, ki bi imeli tudi kaj povedati in tisti, ki se bojijo posledic.
Navajam primer: Delegatka gospa Stepanov Maja je na predzadnjem zasedanju občinske skupščine, pred svojim govorom zaprosila župana občine Izola, dajo zaščiti, pred posledicami, ki bi jih morebiti imela v službi. Zaposlena je namreč na zavodu za planiranje, urbanizem, stanovanjske in gradbene zadeve, kjer je direktor gospod Lozej! Vsi mi krajani nismo javni interes, nismo družba, ki dela in živi za Izolo! Kdo smo torej?
Naj živi svobodna Izola !
Pečar Stojan — Mariano
SE SMO LJUDJE !
Pred nekaj dnevi—točneje v pone deljek 27.nov. 1993. sem pred športno trgovino MALA izgubila ročno uro. Poštena najditeljica jo je prinesla v športno trgovino, prijazna prodajalka pa jo je napotila k meni. Ko je plemenita gospa v sivem— špricanem plašču pozvonila na moja vrata in mi prinesla uro, ki sem jo že odpisala, sem jo od presenečenja pozabila vprašati za naslov. Ker za svoje dejanje zasluži, kaj več kot velika HVALA, jo lepo prosim, naj svoj naslov sporoči na tel. 64-230 ali v uredn. MANDRAČ-a.
Vida Pivac
NAŠA PRAVNA VARNOST
NajstarejSa obrt se je lahko tako dolgo ohranila le zato, ker ohmica ni bila v nobeni zakonski zvezi. (Ante Exodus)
Državni zbor je 9. julija letos sprejel zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju, ki je bil objavljen v Ur. L. št. 42/93. S tem zakonom se določajo načini in pogoji za sodelovanje delavcev pri upravljanju gospodarskih družb, ne glede na obliko njihove lastnine.
Po ukinitvi samoupravljanja in uveljavitvi zakona o podjetjih je bilo področje vpliva delavcev na upravljanje podjetij neurejeno, s tem zakonom pa naj bi se uvedla "kontrola delavcev’’ nad delom delodajalcev.
Delavci pravice soupravljanja uresničujejo individualno in kolektivno. Individualne pravice so: -pravica do pobude in odgovora nanjo, -pravica do obveščenosti, -volilna pravica, -pravica dajati mnenja in predloge
Kolektivno pa delavci uresničujejo svoje pravice preko sveta delavcev ali delavskega zaupnika, zbora delavcev in predstavnikov delavcev v organih družbe.
Poudariti velja, da se s pravico delavcev pri upravljanju ne posega v pravice in obveznosti sindikatov.
Če je v družbi zaposlenih več kot 20 delavcev z aktivno volilno pravico, se oblikuje svet delavcev, v manjših družbah pa se imenuje delavskega zaupnika. Svet delavcev sestavlja različno število članov, v odvisnosti od velikosti družbe (npr. v družbi z več kot 50 do 100 delavcev, ima ^vet delavcev 5 članov, v družbi z več kot 400 do 600 delavcev ima svet delavcev II članov ipd.) Člani se volijo za 4 leta, pravico voliti v svet delavcev imajo vsi delavci, ki delajo v družbi nepretrgoma najmanj 6 mesecev (aktivna volilna pravica), pravico biti izvoljen v svet delavcev imajo tisti delavci, ki so zaposleni v družbi nepretrgoma najmanj 12 mesecev (pasivna volilna pravica).
Zkon tudi predpisuje volilni postopek za izvolitev članov sveta delavcev, način dela sveta delavcev (ki sc uredi s poslovnikom) in pristojnosti sveta delavcev, ki so: skrb, da se izvajajo zakoni in drugi predpisi, sprejete kolektivne pogodbe, ter doseženi dogovori med svetom delavcev in delodajal cem; predlaganje ukrepov, ki koristijo delavcem, sprejemanje predlogov in pobud delavcev, ki jih upošteva pri dogovarjanju z delodajalcem...
Delavci sodelujejo pri upravljanju družbe tudi preko svojih predstavnikov v organih družbe: v nadzornem svetu in v upravi družbe (delavski direktor)...
Družba z več kot 500 delavci ima delavskega direktorja, ki ga predlaga v upravo družbe svet delavcev, imenuje pa ga organ lastnikov družbe. V manjših družbah se lahko imenuje delavskega direktorja, če je tako določeno z dogovorom med svetom delavcev in delodajalcem. V okviru pravic in obveznosti, ki jih imajo člani uprave družbe po zakonu in statutu, delavski direktor zastopa in predstavlja interese delavcev glede kadrovskih in socialnih vprašanj.
Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju bo sicer omogočil institucionaliziran vpliv delavcev na upravljanje gospodarskih družb, ne daje pa konkretnih odgovorov na vprašanje, kako bodo delavci imeli predstavnike v organih družbe, t.j. v nadzornem svetu in upravi družbe, če teh organov družba nima (po zakonu o gospodarskih družbah d.o.o. ni dolžna oblikovati navedenih organov)
Ureditev teh in še marsikaterih drugih vprašanj bo prepuščena prostovoljnim odločitvam družbe ozroma dogovorom med delavci in delodajalci.
Komentar zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju je (nekoliko skrajšano) povzet po Porto-rož.anu št. 10/93 in je delo odvetnice Vukice Jovanovič-Krevatin
Vsakdo lahko na svoji koži občuti težo nove družbene ureditve, ki za začetek omogoča vsakemu, da lahko eksistira, da živi. Kako bo to uspel izpeljali in na kakšni kakovostni ravni pa je stvar posameznika ali režije dobro plačane elite. Ker pa se, dobri stari življenski zakoni, največkrat pisani direktno na kožo posameznika, imenovani tudi uzance, oblikujejo neposredno v medsebojnih odnosih in odnosih posameznik-družbeni režim, bo preteklo še veliko časa, da se tudi na nivoju občine vzpostavi taka družbena klima, da bo imel posameznik resnično pravico do pobude in odgovora nanjo, pravico dajati mnenja in predloge ter biti kvalitetno in ne le kvantitetno obveščen. Da še to: nekoč smo v Izoli imeli občinsko sodišče, sodnika s porotniki, a je to že stvar arhivskih moljev..., da bi že iskali novo lokacijo za sodno poslopje pa je še prezgodaj.
Komentar komentiral B.V. (tokrat brez fotografije)
)
m
VLADA ÌJA 3MAH
VLADA EXPRESS
Bolnišnica bo državna
v
Ciani izolske vlade so na zadnjem zasedanju sprejeli informacijo o preoblikovanju splošne bolnišnice Izola. Izolska občina ne more biti solastnik bolnišnice. Solastnik bi lahko bila le v primeru, če bi se bolnišnica gradila s samoprispevkom občanov. Slednje velja za vse tri obalne občine oziroma obalno skupnost. Bolnišnica bo tako prišla pod pristojnost države oziroma bo preoblikovana v javni zavod.
Minus v proračunu
Prihodki ožjega proračuna so doseženi v višini samo 61% od načrtovanih, zato pa so odhodki izolskega ožjega proračuna za skoraj 44 milijonov tolarjev večji od prihodkov. Vzrok za tako visoko porabo je gradnja osnovne šole v Livadah. Nastali primankljaj je izvršni svet pokrival s kratkoročnimi krediti med posameznimi računi integralnega proračuna.
Navedeni podatki se nanašajo na obdobje od začetka leta pa do konca dese tega meseca.
Marina ruši
Kot vse kaže bodo jadralci na deski ostali brez svojih prostorov. Gre v bistvu za staro stavbo pri hotelu Delfin, v kateri so deskarji skladiščili svojo opremo. Zgodba je že dolgo znana. Za potrebe marine bodo rušili prostore veslaškega kluba Argo - Galeb, v zameno pa jim bo Marinvest zgradil nove prostore na lokaciji, kjer sedaj domujejo deskarji. Vladaje sprejela sklep o odstranitvi objekta. Tragična novica za vse stalne in občasne goste Arco bara. Za potrebe dostopne ceste v marino je občinski izvršni svet sprejel tudi sklep o rušenju tega objekta.
Blokirani novinarji?
Novinarji, ki obiskujejo seje izolskega izvršnega sveta zadnje čase te zmeraj teže spremljajo. Izvršni svet seje namreč odločil, da novinarjem ne bo več dostavljal gradiva k posameznim točkam. Novinarske hiše dobijo le vabilo z dnevnim redom. Gradivo si lahko sicer fotokopirajo ob koncu sej, vendar je za novinarje včasih vsekakor bolje če so z problematiko že prej seznanjeni. Komu tak ukrep koristi? Novinarjem in javnemu obveščanju zagotovo ne! Na koncu še namig, ne več tako novi vladi. Če jo tako zelo skrbijo stroški fotokopiranja gradiva, lahko po koncu sej organizira novinarske konference, na katerih bi pojasnila sprejete sklepe in odgovarjala na nepotrebna vprašanja sitnih novinarjev.
(TF)
SMEH V LABORATORIJU
V začetku tega meseca (2. decembra) je laboratorij izolskega Zdravstvenega doma dobil na eno in po! mesečno prciskušnjo sodoben diagnostični aparat. Gre za avtomatski števec krvnih celic, švedske izdelave Swelab. Ta majhen a zelo dragocen aparat bo omogočal hitre preiskave krvi, tako da bo laboratorij lahko deloval tudi popoldne in ne le dopoldne, kot dosedaj. S tem se bo tudi bistveno skrajšal čas obiska pri zdravniku do diagnoze, ki bo potrjena z laboratorijskimi preiskavami.
V Zdravstvenem domu so zdaj veseli, toda čez mesec in pol se bo le treba odločiti o nakupu. Zal sami denarja zanj nimajo, ena od akcij za pridobivanje sredstev pa je tudi zbiralna akcija, ki jo predstavljamo na 4. strani.
AKCIJA SE JE ZAČELA
V petek (4.12.) je naše uredništvo v Canovi Verdi pripravilo krajšo tiskovno konferenco na kateri smo predstavili letošnjo akcijo December v Izoli. Sodelovala sta tudi izolska ZKO in Obrtna zbornica, občino pa je zastopal župan Zvonko Grahek. Priložnost srečanja z novinarji je izkoristil tudi direktor Zdravstvenega doma dr. Fer-folja, ki je zbrane seznanil z zbiralno akcijo za modernizacijo ZD Izola.
Občinski odbor Zveze borcev in udeležencev NOB občine Izola vabi občane, da se udeležijo komemorativne svečanosti v Buzetu (R Hrvaška), pri spomeniku padlih borcev II. Istrske brigade.
Svečanost bo v soboto, 18. decembra ob 11. uri.
Prijave sprejemajo na 00 ZB Izola, Pleneičeva 3, do 15. decembra z vplačilom 400 SIT za prevozne stroške.
Med pomembnejšimi ugotovitvami tiskovne konference je bilo tudi spoznanje, da bo (kljub osvetlitvi dostopnih cest) treba poskrbeti tudi za praznično osvetlitev starega mesta, ponovljena pa je bila tudi stara ugotovitev, da Izola potrebuje organizacijo, ki bo združevala vse turistične pobude v občini in jih v imenu le te, ter turističnih subjektov, tudi uresničevala.
BOHINEC SKRAJNO DESNO (na fotografiji)
Aleš Bohinec je bivši mladinec, sedanji Liberalni demokrat, direktor Radia Morje, bivši član uprave NK Izola in sploh človek, ki se ga da kaj vprašati. Vprašal je Tomaž Ferluga. Aleš, si komu sunil idejo o radiu?
Že kot mule sem bil radijski tip. Na gimnaziji sem se priključil radiu Gimnazija, kjer je že bilo nekaj nadebudnežev, npr. sedanji odgovorni urednik Radia Morje Marko Fili, naš D.J. Andrej Vodušek in drugi. Vsi smo istočasno delali na radiu Koper ter sanjali o samostojnem mladinskem radiu. Takrat smo pomoč iskali pri mladinski organizaciji. Potem je prišlo do svobodnih volitev in do tržnega sistema, tako da smo se odločili ustanoviti radio, ki bi zabaval ljudi. Prišli smo do gospoda Jovanoviča na Galeb, ki nam je dal vso pomoč (hvala) in zdaj smo tam, kjer smo.
Po Izoli se kar precej govori, da je za Radiom Morje rdeč kapital in da v bistvu gre za SDP -jevski radio. To boš seveda kategorično zanikal?!
Ha,ha,ha. Sam sem član LDS. Kar se kapitala tiče pa je takole, lastnik sem jaz, Marko Fili, Vili Virens ter firma Galeb marketing, katera pa mislim, da ni bila nikoli označena kot rdeča firma. Čeprav roko na srce, bivši šef SDP je bil eden izmed direktorjev Galeba marketing, vendar mislim, da to ni to.
Kaj pa misliš, da bi bil, če ne bi bil direktor Radia Morje?
Uuuu! Kaj bi bil. Vedno sem verjel, da bo projekt radia uspel in bili smo dovolj trmasti, tolkli smo tudi z glavami v zid. Če projekt ne bi uspel, bi verjetno doštudiral politologijo in bi sodeloval v moji stranki.
Tvoje mnenje o progra mu Radia Morje...
Predvsem si želim program, ki bi zabaval, razveseljeval... v glavnem, da ne bi obremenjeval poslušalcev.
Te sedanji program obremenjuje?
Ja, mene ja. Ob preselitvi v nove prostore je prišlo do kadrovskih težav. Ostal je samo informativni program, D.J. pa so šli. Mislim, daje bil začetni program Radia Morje najboljši. V tem trenutku mislim, daje program pretežek. Kaj pa politiki? Kateri ti je najbolj všeč?
Dva. Jaša Zlobec in Pavle Gantar.
Kaj pa Janša, Drnovšek...
Nista mi všeč ne Drnovšek, ne Janša, moram pa priznati-, da mi je Kučan zelo všeč.
Telvizija Morje? Bili ste tudi pripravljeni vložiti sredstva v tlakovanje izolskih ulic, da bi se vzpostavil kabelski sistem v Izoli. Zdaj ste od sovlaganja odstopili, je šla v pozabo tudi TV Morje?
Pri TV nismo zatajili mi, in tudi v občini imamo vso podporo. Spet se je zataknilo tam gor, v Ljubljani. Od tlakovanja ulic pa smo odstopili, zato ker enostavno nimamo denarja. V selitev studia in nabavo opreme smo vložili ogromno sredstev.
Aleš, približno dva meseca si bil član upravnega odbora nogometnega kluba Izola. Zdaj si menda odšel...
%
Res, v upravni odbor sem vstopil v paketu še z ostalimi. Nekaj stvari smo premaknili, sicer ne ravno tako kot smo želeli. Odšel sem pa zato, ker nimam dovolj časa, da bi se ukvarjal še z nogometom.
Kdaj si prebral zadnjo knjigo in katera je bila ?
Ha, zadnja knjiga! Prebral sem jo pred slabim mesecem, naslova se ne spomnim, mislim Črna roka? Govori pa o črni roki med drugo svetovno vojno in o ” dobrih starih časih komunistične partije ”, Nasploh revolucionarna, indoktrinira-na knjiga.
Aleš, si dokaj mlad podjetnik, dokaj uspešen. Kaj bi svetoval vsem, ki se na pot podjetništva odpravljajo.
Izberejo naj si potrpežljivo ženo!
Kako, saj ti nisi poročen!?
No, kar si izberejo naj bo potrpežljivo.
ZDRAVSTVENI DOM IZOLA
ZADEVA: DENARNI PRISPEVKI PRAVNIH IN FIZIČNIH OSEB ZA NABAVO REŠEVALNIH VOZIL IN MEDICINSKE OPREME - DAVČNE OLAJŠAVE
V zvezi z vprašanjem, kakšne davčne olajšave lahko uveljavijo pravne in fizične osebe, če prispevajo vašemu zavodu denar zanabavo reševalnih vozil in medicinske opreme, sporočamo:
1. Obrtniki in pravne osebe lahko za nakazane prispevke zmanjšajo dobiček kot davčno osnovo, vendar največ
v višini 0,1 % ustvarjenih prihodkov (Ml. Člen zakona o dohodnini - Ur.l. RS, at. 1*4/92 - prečiščeno besedilo) in 11.člen zakona o davku od dobička pravnih oseb-Ur.l. RS št. 448/90, 3/91, *4/92 in 1*4/92). Dokumentacijo o nakazanem prispevku morajo hraniti vposlovnih knjigah.
2. Fizične osebe lahko prostovoljne denarne prispevke uveljavijo kot olajšavo po 13. točki 7. člena zakona o dohodnini, vendar v omejeni višini, ker zmanjšanja po tem členu, za namene od 1. do 13. točke skupaj, ne morejo presegati 10 % zavezančeve osnove za dohodnino (Uradni list RS,št. 1*4/92 - prečiščeno besedilo.
(2)
POSTAVE
KRNEL
)E sreča ! V zdravju JE ! La felicità c'è ! Nella salute, sì !
Za novo medicinsko opremo v Zdravstvenem domu Izola.
Per la nuova attrezzatura medica per la Casa di sanità di isola.
ziro račun: conto corrente:
51430 603 31413
s pripisom: ZA MEDICINSKO OPREMO
con aggiunta: PER L’ATTREZZATURA MEDICA
IL MANDRA CCHIO
deUa comunità iùxltcutcì di *7iota
Restauro Palazzo Manzioli
Tra sogno e realta’
Penelope story
Abbiamo a più ’ riprese dichiarato che Isola ama i parti lunghi. Ce to confermano i progetti “Marina ", “Ospedale" e ultimamente pure “Casa Manzioli". La cosa ci preoccupa. Perche'? Per /7 semplice fatto che ia medicina c insegna che nel parto lungo c’e’ anormalità’. E do'in barba a coloro che nella lunghezza vedevano ia sicurezza, ia garanzia delle cose fatte bene. Noi, sinceramente, avremmo anche sopportato qualche allontanamento nei tempo in favore dei bei nascere. Ma ii troppo, si sa, stroppia. E gii storpi fanno, si, tenerezza, ma non, sicuramente, piacere. A pensarci bene, io “storpio " Casa Manzioli non fa neanche tenerezza. Anzi, fa ribrezzo, visto che e' assurto a “ostello" per mammiferi di limitate dimensioni, pero’ estremamente ripugnanti. Tenerezza, caso mai, fa chi ci crede ancora nei suo recupero, nella sua trasformazione in sede della Comunità ’ degli italiani di Isola e, soprattutto, in Centro di restauro. Dopo dieci anni di “pene/op/ane" esperienze uno deve sentirsi sazio dei “fusse che fusse la volta bona”, tranne che non si tratti di un Tozzo di San Patrizio ". Dell'ingenuità ’, naturalmente.
Gianfranco Sitjan
Palazzo Manzioli, una storia infinita. Mentre il degrado avanza, la programmazione deH’intervento sembra entrare, dopo la lunga anticamera, nella fase cruciale. Sogno o realta? E soprattutto con quali prospettive? Lo abbiamo chiesto ai vertici della nostra comunità’ nazionale.
Maurizio Tremul, presidente Giunta UI: “In questi giorni e’ stato sbloccato il progetto Edit, ora dovrebbe toccare al Manzioli. Lo vedo quale nuova istituzione unitaria della minoranza con riferimento a tutto il territorio. Formata e gestita dal gruppo nazionale con il coinvolgimento scientifico, finanziario, ecc. di Italia, Slovenia e Croazia. La finalità’ del progetto e’ quella di preparare quadri a livello di esperti restauratori, ma anche architetti, ingegneri e altri profili specializzati nel recupero dell’arte veneta, operando in base alle regole del mercato per il mantenimento dell’identità’ nazionale e storica del territorio e della minoranza.”
Daniela Paliaga Jankovič, a capo della C.A.N. costiera:	“L’iniziativa e’
importante sotto due aspetti. Per il fatto che si salva un palazzo e perche' ci sono speranze di ricadute economiche per la comunità’ italiana. Al momento c’e’ convergenza con il ministero all’istruzione sloveno sull’organizzazione di un corso
per adulti sulle tecniche di restauro da avviare alla scuola media “P. Coppo”. Sul discorso della scuola di restauro si dovrà’ attendere l’inchiesta, condotta probabilmente dal CIPO di Pola per sondare le aspettative dei nostri ragazzi e la volontà’ di avere un programma di formazione professionale a livello di scuola media nonche’ la stesura della legge sull’istruzione professionale in Slovenia.”
Bruno Orlando, presidente della Comunità’ nazionale italiana di Isola: “Quello che reputo essenziale adesso e’ iniziare quanto prima con il restauro di Palazzo Manzioli che altrimenti rischia di cadere in pezzi. I connazionali isolani potranno cosi’ disporre di una sede funzionale, senza peraltro rinunciare all'attuale. Credo che l’intervento debba essere graduale per cui i governi e i fattori interessati al progetto debbano trovare in una fase successiva dei punti di contatto e accordo sul Centro di restauro vero e proprio.”
Alberto Scheriani, direttore della scuola media “P. Coppo” di Isola: “Non c’ il caso di fare il passo più’ lungo della gamba. Siamo disponibili ad accettare dei corsi serali di abilitazione, ma per allargare il discorso ai nuovi indirizzi professionali occorrerà’ vagliare con molta attenzione tutti i risvolti della progettazione.” Claudio Moscarda
Un tormentone lungo dieci anni
formale
propria
1983:	La Comunità’ degli italiani di Isola inoltra
richiesta all’UIIF c all'UPT per il sanamento della sede situata in Palazzo Bcsenghi. La richiesta entra nella lista di priorità’ della collaborazione, immediatamente dopo la conclusione del restauro di “Palazzo Milossa” di 1991: Rovigno e dopo “Casa Tartini” di Pirano.
1984:	Le strutture comunali pongono alla Comunità’ degli
italiani il dilemma:	rinnovare Palazzo Bcsenghi o
ristrutturare a sede della Comunità’ Palazzo Manzioli?	1992:
Viene scelta la seconda.
1985:	Assieme	alle autorità' competenti comunali e repubblicane
in settembre viene costituito un Comitato di coordinamento per Palazzo Manzioli.	1993:
1986/7: Si lavora “intensamente” sulla progettazione	e sulla
elaborazione del piano di ristrutturazione di	palazzo
Manzioli.
1988:	Finalmente	il progetto di ristrutturazione e’ completato
e viene presentato alla Comunità’ degli italiani che lo approva (il famoso “libro rosso”).
1989:	Il progetto “Palazzo Manzioli”, ampliato	con la
prevista costituzione di un Centro di restauro per l’arte veneta, entra nelle liste del “Memorandum C" dell’Accordo Mikulič-Goria. Per la realizzazione del progetto del governo italiano e’ previsto uno stanziamento di 3 miliardi di lire.
Il progetto riceve il benestare di tutti gli organi competenti locali, repubblicani e (allora( federali. Viene nominato un gruppo di lavoro misto a livello governativo	1994
(Italia-Slovenia).
1990:	Ha inizio la proceduta per il rilascio dei permessi
necessari per l’avvio dei lavori. Viene preparato anche un dettagliato preventivo. Contemporaneamente vengono studiati i progetti per la costituzione del Centro di restauro assieme al Centro restauri di Lubiana.
In base alle clausole del memorandum Mikulič-Goria, la Comunità’ degli italiani chiede all’Assemblea comunale
dello stabile a nome della
il comune di Isola stipula il proprietà’ di Palazzo Manzioli un comitato
il passaggio di proprietà’
Comunità’.
Con adeguata delibera contratto sul passaggio di alla Comunità’. Viene proposta la nomina di edile operativo.
Il comitato edile viene	confermato	nelle	persone	di
Bruno Orlando (presidente),	Aleksander	Lozej,	Aleksander
Golob, Roberto Battelli, Božidar Guštin	e Franc Mikša.	In
base al concorso pubblico i lavori di ristrutturazione di Palazzo Manzioli vengono affidati all’Arehitecla di Pirano. Inoltre, Unione Italiana e C’AN costiera esaminano la proposta inerente alla creazione della Scuola di restauro di arte veneta abbinata al progetto c che dovrebbe coinvolgere direttamente la Scuola media professionale di isola.
Il 12 novembre di quest’anno, il ministro plenipotenziario del MAE italiano, Ercole Pietro Ago, alla cerimonia di premiazione del concorsi “Istria Nobilissima” a Grisignana, annuncia che il progetto “Palazzo Manzioli” e’ prossimo alla linea di partenza.
Il progetto “Manzioli”, in pista ormai da dieci anni, riuscirà’ finalmente a decollare?
Silvano Sau
La piazza della vergogna
Una volta, piazza Manzioii-Lovisato era una delle più' importanti di Isola. Una volta, purtroppo. E dico purtroppo perche’ oggi e’ ia nostra piazza della vergogna. Quando qualche anno fa erano state restaurate le prime case si pensava che lentamente la piazza doveva riacquistare ii proprio splendore. Questa speranza era alimentata anche dalla decisione di riportare a nuovo ii Palazzo Manzioii.
Ma oggi non abbiamo che una impalcatura, ferma ii’, quasi a sorreggere ie mura di ciò’ che una volta era stato un celebre edificio isolano, ii recinto, invece, nasconde l’immondizia e serve da supporto a vari materiali che vengono depositati da questo o quell’edile che non ha altro posto. Per non parlare dei rifiuti e dei detriti che qui vengono accumulati e lasciati per intere settimane. E poi, du/cis in fundo, ia chiesa. Quella che una volta era ia chiesa centrale di Isola.
Vi siete mai chiesti, cosa c’e’ oggi in questa chiesa? Entrando si scorgono degli squarci nei tetto, attraverso i quali si vede ii cielo. Sui pavimenti ci sono resti e carcasse di animali vari, topi, ratti, gatti, volatili. Ma e’ meglio che non continui perche’ mi. viene ii voltastomaco... in una soia piazza ben due scempi. E che scempi, i lavori di restauro di palazzo Manzioii, iniziati qualche anno fa, che avrebbero ridato a Isola una delle sue più’ belle case e alla nostra comunità’ nazionale ia nuova sede della propria organizzazione, per non parlare delle attività' che avrebbero dovuto trovare sede in quei palazzo, sono stati sospesi perche’ i mezzi inizialmente stanziati non sono mai arrivati a Isola. La chiesa dirimpettaia sta decadendo di giorno in giorno, anch’essa perche’ non ci sono i soldi necessari per ii suo restauro. Cosi’ Isola e ' più ' ricca di una piazza della vergogna e gii isolani più’ poveri: chi della propria Casa, chi della Casa di Dio e chi di tutte e due.
A. Šumenjak
Palazzo Manzioii ingabbiato: Riuscirà’ a liberarsi?
Foto: C. Chicco
Tomeo di calcetto
II dribbling degli isolani
La Comunità’ degli italiani di Isola ha conseguito un doppio successo nel torneo di calcetto da essa organizzato per il secondo anno consecutivo.
Il primo e’ inerente alla bella affermazione dei ragazzi sul campo, il secondo riguarda la riuscitissima organizzazione della riunione amichevole conclusasi a ore piccole nel ristorante Doro dopo un lungo confronto con piatti
ATTIVITÀ’ COMUNITARIA
MARTEDÌ’ 14 DIC. alle ore 18.00, alla Comunità’ degli Italiani di Isola, conferenza del Senatore Arduino Agnelli sul tema “Le minoranze in Europa”.
GIOVEDÌ’ 23 DIC. con inizio alle ore 19.00, nella sede della Comunità’ SERATA SOCIALE con la partecipazione di Guido “Merlot”.
Due sono le uscite dei nostri gruppi culturali: i MINICANTANTI ed il CORO “GIOVANI CANTORI” parteciperanno al Festival di canzoni per bambini “Cantapiccolo” che sì terra’ il 18 e il 19 dicembre a Tolentino nelle Marche, mentre, il 21 dicembre, il CORO “HALIAETUM” sosterrà’ un concerto al Rotary Club Trieste Nord.
Sono aperte le candidature per il rinnovo della dirigenza della Comunità’ degli Italiani “Pasquale Besenghi degli Ughi” di Isola. Informazioni presso la Segreteria.
prelibati e bevande a volontà’. Passiamo alla parte agonistica. Quattro le squadre partecipanti:	Guardia di finanza di
Trieste, Press di Capodistria, Band di Isola c Comunità’ degli italiani di Isola.
La formula prevedeva un girone all’italiana con parlile di due tempi di dieci minuti. Il vecchio proverbio “chi bene inizia e’ a meta’ dell’opera” c’ quanto mai appropriato per la prestazione offerta dai ragazzi della Comunità’. All’esordio, infatti, hanno subito superato con una rete di Lakošeljac gli amici finanzieri vincitori della scorsa edizione. Dopo il pareggio a reti bianche tra Press e Band nonche’ la vittoria dei “giornalisti” sui “finanzieri”, decisiva, per il successo finale, e’ risultata la vittoria contro il mitico Band presentatosi con la squadra “veterani”. 3 a 1 l’esito della partita con doppietta di Guido Križman che ha portato a casa anche il premio (grill in marmo) per il miglior giocatore del torneo. Liquidato il Band contro la compagine del Press bastava un pareggio e cosi’ e’ stato visto anche i pochissimi tiri in porta. In chiusura della competizione G.d.F. e Band si sono affrontati in una specie di finale per il terzo posto. Netta la vittoria degli isolani che hanno risolto la partita in loro favore nei minuti iniziali quando i presenti hanno potuto vedere la più’ bella segnatura della giornata firmata da Vojko Cetin in acrobazia, nonostante il fisico da giocatore di carte.
I risultati: CI - G.d.F. 1 a 0, Press - Band 0 a 0, G.d.F. - Press 1 a 3, Band - CI
1 a 3, CI - Press 0 a (), G.d.F. - Band 0 a 3.
Classifica:
1. Comunità’ degli italiani - 5 punti
2. Press - 4
3. Band - 3
4. Guardia di
degli italiani -punti, punti, finanza - 0 punti.
Si ringraziano per la riuscita organizzazione gli sponsor: le imprese di Capodistria: Adriatic, Procaffe’, di Isola:	Tip-Top
(vulcanizzazioni), Elegant, Graffit, Yacht and cars, Delamaris, Franko Debernardi di Gažon, le trattorie: Gigi e Doro e Guido Merlot.
R. Siljan
Auguri della Ci ai soci...
09.12	Miriam Sorgo
10.12	David Kleva
11.12 Maria Furlan, Alma Klemenčič, Olimpia Sluga
12.12	Moreno Stupar
13.12	Giovanni Alessio,	Nadia	Moro
14.12	Bruno Carpenetti
16.12	Natale Krajcer
17.12	Alberto Ferfolja,	Elio	Laganis, Gianfranco Siljan
18.12	Daniela Chicco,	Nevio	Parma
19.12	Koviljka Sau
20.12	Maria Chicco
21.12 Graziella Božič, Aldo Ček, Lidia Fermo
22.12 Simona Angelini, Fausto Marchesan, Valdi Moro
// Mandracchin, foglio della comunità’ italiana di Isola Redattore responsabile: Claudio Moscarda La redazione: C. Chicco, M. Maurel, C. Moscarda, S. Sau, G. Siljan, A Šumenjak (impag. elettroa), P. Traili Indìrintr via S. Gregorčič 76, 66310 Isola, Slovenia tei-fax: +386 66 / 65031 / 65853
...v.v.T.y.,
rJll( - VAX
KLOŠARJI
...in njih romantika.
Pretežko je,da bi me bilo sram!
Beseda ali misel? Ko sem o tem razmišljal v topli sobici, srebajoč še toplo kavico, sem dojel. Niso besede in ni misel. Ponos je! Ponos izražen brez pretiravanj in povzdigovanj. Nezlagana resničnost, ki ne pozna več priučene morale ne zlaganih vrednot družbe, povsod prisotna a vendar mnogim očem nevidna. Resničnost, ki temelji samo na enem spoznanju. "Resje, da sem sam svoj sodnik, a na tem svetu je že tako, da o sodbi vse prevečkrat odloča porota!" Naj razume, kdor more. Kakorkoli že, res je pretežko biti klošar, da bi te lahko bilo še sram. Sicer pa, zakaj le? O tem sva se pogovarjala z nekom, za katerega bi se lahko reklo, da ni čisto ta pravi klošar. In vendar! Ko sem vprašal, kakšna je po njegovem definicija klošarja, se je začelo. Sicer pa.tu je njegova pripoved.
Ej dragi moj, kaj pa vem? Vsi smo po malem klošarji! Če ne drugega, ima prav vsak na tem svetu možnost, da to postane. Pa ne, da bi komu privoščil. Bog ne daj! Sicer pa je klošar tako čudna beseda in tolikokrat zlorabljena, da smo že izgubili njen pravi smisel. Klošar hm...? O sebi nisem nikoli razmišljal, da sem klošar. Pa tudi za vse ostale, za katere praviš da so, ne verjamem, da bi pristali na takšno označbo. Nenavsezadnjc jo ljudje vse prevečkrat uporabljajo kot psovko, zakaj bi torej sam sebe psoval. Poskusi, če ne verjameš. Sploh pa, če sedaj pri priči ne rečeš Ivan ti si klošar , ne izvlečeš besede več iz mene! No ja, lepo si to izgovoril, čeprav si se kislo držal, ampak sedaj veš, kaj sem hotel prej povedati. Težko je veš, začetno spoznanje, da padaš po družbeni lestvici navzdol proti točki, od koder ti bodo lahko vsi, ki so nad tabo lahko rekli, klošar! Pa to še ni tako hudo, ko ti drugi rečejo. Huje je, ko prideš do tiste meje, ko se sam vprašaš. Ali sem... ? Potem pa. Nič! Od takrat gre le še navzdol. Nič ne glej, tako neumno. Poglej te otroke. No le poglej! A jih vidiš? Igrajo se. Lepi, napetih ličk in nasmejanih ust. Sedaj še sanjajo o tem, da bodo zdravniki, učitelji, mehaniki, frizerke in kaj jaz vem, kaj vse se jim mota po glavicah. A lahko mi verjameš, niti eden ne pomisli, da ga bo življenje morda izoblikovalo v ’ 'klošarja ' ’. In da boš vedel, tudi jaz sem bil nekdaj otrok. Kaj me tako nejeverno gledaš, mi ne verjameš? Pa kaj bi govoril o stvareh, v katere še sam dvomim. Kaj si že vprašal? Kje spim? Kaj naj ti rečem, zdaj tu zdaj tam, kakor pač pride! Trenutno sc me sreča, ravno za hlačni žep na riti drži. Spim namreč pri eni deklici, tako, da se lahko občasno tudi obrijem, stuširam, preoblečem, vse je skoraj tako, kot pri pravih ljudeh! Drugače pa standard. Ko je dež, se zvlečeš pod stopnice ali pa v kakšno barako za orodje, če je vreme ugodno, pa se da prav lepo spati tudi pod milim nebom. Zal je takšnih mest, kjer bi se dalo prespati vse manj in glede na to, da se mi bo hlačni žep vsak čas strgal mi je, moram priznati, kar malo tesno pri srcu. Če slkolikor toliko oblečen, se da sedaj pozimi spati tudi na klopci. Vendar sede. Če ne, se prehitro ohladiš in tedaj, gorje ti! Pri sedečem položaju se namreč telo malo muči in je njegova prekrvavitev povsem drugačna, kot pa če bi ležal. Le poslušaj me, morda ti še prav pride. Policajev se pa ognemo, če se le da. Sicer so bolj nadloga, kot zlo, pa vendar. Prav rado se namreč zgodi da, ko najslajše spiš, zasveti vate žarek svetlobe, ki ga usmerja policajeva roka. Nič kaj prijetno. Pokaži osebno! Kaj delaš tukaj! A veš, da tukaj ne smeš spati! Ko se ga končno znebiš ugotoviš, da ne moreš več spati, saj se začenjaš zavedati mraza okoli sebe, ki ti leze pod kožo proti kostem. Pa tudi predramljen si že. O ti policaj, kaj je tebe treba bilo? Sicer pa, pustiva policaje, so pa klošarji že boljša tema za pogovore.
Pravzaprav niti ne vem kaj bi ti še povedal, ko je toliko vsega. To recimo, da bom letos enkrat, praznoval 10 letnico hoje po stezi, od koder večini ni vrnitve? Vsem nam je namreč težko govoriti o njej, saj jo moramo živeti. In ko nas vidiš, topo buljiti predse, kot si zadnjič zapisal, vedi, da si priča najbolj skromnim in hkrati naj lepšim sanjam v budnosti Kajti, če bi lahko pogledal skozi te tope oči, bi videl v njih samo eno stvar. Zeljo po človeka vrednem življenju. Dostikrat grem zvečer po ulicah, zavit v svoje bedne cunje. In veš, kaj počnem? V okna gledam. V okna ja! Ko takole zunaj stojiš na mrazu in gledaš v okno skozi katero se svetloba prebija na ulico, avtomatično pomisliš; družina sedi za mizo, so ravno pri topli večerji in prav gotovo se dobro razumejo. Po večerji se bodo še malo pogovarjali ali pa našli kakšno drugo zaposlitev, ki jih bo premotila do spanja, potlej pa hajd, v toplo posteljo. Aj življenje, kako si lahko lepo! Saj najbrž ni vedno in povsod tako, pa vendar... To vidiš sinko, so sanje v budnosti. In bodi dovolj pogovora za danes, sanje me čakajo, bom še drugič, kaj povedal.
In je šel. Skozi noč mimo osvetljenih oken, nekam v temo. Sanjat ali jokat?
Kdo bi vedel? Pogledal sem proti osvetljenim oknom, mrmrajoč ne da bi vedel zakaj; lačen sem bil in mi niste dali jesti, žejen sem bil in mi niste dali piti, tujec sem bil in me niste sprejeli.Se vam zdi, kaj znano? Naj razume, kdor more!
AIDS ČAO
Obširno širjenje virusa HIV seje verjetno začelo v kasnih sedemdesetih in zgodnjih osemdesetih letih.Po ocenah pri Svetovni zdravstveni organizaciji je bilo do srede leta 1993 v svetu z virusom HIV,skupaj okuženih že več kot 14 milj. moških,žensk in otrok.Od tega naj bi jih že več kot 2.5 milj. zbolela za AlDS-om. Do leta 2000 se bosta obe številki večkrat pomnožili, saj naj bi se v svetu vsak dan inficiralo 5000 ljudi. Ker je večina moških in žensk vsicer najproduktivnejšem živl-jenskem obdobju, bodo socialne in ekonomske posledice te pandemije v mnogih skupnostih sveta velike.
Epidemiji AIDS-a in infekcije s HIV sta v Sloveniji še v zelo zgodnji fazi. Kljub tveganim vedenjskim vzorcem različnih skupin ljudi, npr. za prenos z nezaščitenimi spolnimi stiki in s souporabo pribora za injeci-ranje ilegalnih drog, se po razpoložljivih podatkih še v nobeni skupini ni začelo res eksplozivno širjenje okužb s HIV. Lahko pa ga pričakujemo, ko bo virus vnešen v te skupine. Zato je nujno z intenzivnimi intervencijami v smislu omejevanja tveganega v vsem prebivalstvu, predvsem pa pri mladih in v skupinah z višjim tveganjem za okužbo s HIV čimbolj omejiti tvegano vedenje.
Naša skrb je redna vzgoja mladih, da spoznajo nevarnosti, ki jim pretijo. Posebno skrb smo posvetili srednješolcem Srednje turistične šole.
V mesecu novembru smo organizirali delo s skupinami ( kjer smo se pogovarjali o problemu AIDS-a, gledali video filme ). Zaključno akcijo našega dela smo imeli v sredo 1. decembra ( na Svetovni dan boja proti AIDS-u ) v knjižnjici Gostinsko tugistične šole. Ob otvoritvi razstave likovnih izdelkov na temo o AIDS-u, smo si ogledali nekaj video filmov in razdeljevali letake z vsebino11 Pomisli, preden se ljubiš "Ne okužite se zaradi nevednosti ", se pogovarjali p problemih in željah mladih in jih posredovali naprej.
V Zdravstvenem domu Izola so po vseh enotah panelke s plakati z vsebino 11 AIDS grozi, kaj še čakamo ", v čakalnici splošne ambulante smo vrteli dokumentarne video filme na temo AIDS in se pogovarjali z ljudmi, kaj menijo o tem problemu.
Za zaključek svarilo vsem :
" SVOBODA, DA LJUBIMO, KAKOR SE NAM ZAHOČE, JE POSTALA STRAHOTNO DRAGA IN DRAGOCENA ".
Referent za zdravstveno vzgojo Zdravstveni dom Izola Vida Orbanič, VMS
Pripis uredništva:
Pričujoči zapis je nastal ob mednarodnem dnevu boja proti AIDSU in hvala bogu (avtorici), da je sploh nastal. S e vedno se namreč obnašamo, kot da gre za bolezen, ki jo poznajo le tisti v najbolj in najmanj razvitem svetu. V resnici pa je AIDS tudi med nami in v Izoli že imamo primer seropozitivne osebe. Seveda ne gre, da bi govorili z imeni in priimki, saj gre za osebno integriteto človeka, dobro pa je vendarle vedeti. Vsem nam v poduk skušamo pripraviti pogovor, ki naj bi razkril, kako blizu je ta bolezen vsakemu od nas.
RÀZSTAVADEMONSTRACIJA UGODNA PONUDBA GOSTINSKE OPREME
Srednja gostinska in turistična šola četrtek, 16.12.1993
TEKMOVANJE V KUHANJU KAVE NA MINI EMONCU
(starost In spol tekmovalcev nisla omejena) nagrade
ZA NAJBOLJŠO KAVO ZA NAJHITREJE SKUHANO KAVO
1. MINI EMONEC 1. POZLAČENI MANIKIR
2. SREBRNI UHANI 2. SREBRNA VERIŽICA 3. VREČA KAVE 3. VREČA KAVE
Vsi tekmovalci dobijo praktična darilca!
MISANA d.o.o., Izola
/
NAKUPI KUPITI PSA ?
Predno se odločimo za nakup psa najprej vzamemo v roko knjigo o psih in jo dodobra prečitamo in se s tem vsaj v osnovi seznanimo s tem, kakšne obveznosti prevzemamo ob taki odločitvi. Naša obveznost do psa ni le njegovo nahranjen je.
Odločimo se za pasmo ki nam je všeč. Premislimo še enkrat in nato poiščimo literaturo o "naši" pasmi, jo preči-tajmo in se nato odločimo.
Ne drži pravilo, da so vsi manjši psi za v stanovanje, in vsi veliki za na vrt Veliki psi so pogosto dobrodušni in mirni. Predvsem pa imajo visok prag vzdržljivosti, kar pomeni, da pes ne bo lajal kar tja v en dan, ne da bi za to imel vzrok. Pes potrebuje le enega člana družine, ki bo kos njegovi velikosti oz leži. lakaj njegovi teži ? Psa moramo tudi kdaj pa kdaj peljati k veterinarju in treba ga je odnesli v avto ali pa v stanovanje, če dobi narkozo. Morda pa bo treba posredovati v intenzivnejšem pasjem disputu (pasjem dvoboju). Nemška doga ali mastif se v stanovanju veliko bolje počutita, kot pa živahen mali ljubljenček, ki ga je polna hiša in je ob prihodu obiskov neubogljiv in želi biti vedo v centru pozornosti, tako kot majhni otroci. Če se to ne zgodi, nam priredi marsikatero neprijetnost.
Bolj ali manj bodo vsi pasji strokovnjaki trdili, da se vsakega psa da vzgojiti do znosnega obnašanja. Vzrok pa seveda ni le pes. temveč je precej odvisno od sodelovanja lastnika vodnika. Tako kot pri človeku, je tudi pri psih ogromno različnih karakterjev in temu je primerna dovzetnost do učenja. Nakupu majhnega psa botruje misel, da ta ne bolrebuje veliko sprehoda, kar pa je seveda zelo zmotno. Če primerjamo samo mastija in pudla. je med njima velika razlika v teži. pa tudi v potrebi po gibanju. Pudel rabi veliko več gibanja kot mastif.
Nikar se ne odločajte za pasmo po ogledu kakšnega osladnega filma, kjer je pes zvezdnik. Zavedajte se. da za snemanje takšnih filmov uporabijo več psov in da delajo z njimi več mesecov profesionalni inštruktorji. Ob nabavi takšne pasme bi kaj kmalu spoznali, da je naš kuža le navaden pes in bi bilo naše razočaranje toliko večje. Psa tudi ne kupujemo kot živo darilo za otroka, ki nas je tako prosil zanj. Zavedati se moramo, da se bo naš otrok ravno tako naveličal psa kot vsake nove igrače. Pes je živo bitje ki potrebuje ljubezen, hrano, sprehode. Vsa odgovornost pade na starše.
Velikokrat smo v stiski s časom in prične se zanemarjanje tega, tako pričakovanega ljubljenčka. Pozabili smo ga peljati na sprehod in kuža se je polulal doma. Seveda je ogenj v strehi. Posledica takega nepremišljenega nakupa in izpolnitve neke želje, pa je veliko število psov, ki so prepuščeni sebi. ulici ali pa žalostnem koncu.
Zato dobro premislite in se zavedajte vseh posledic, ki jih prinaša nakup psa.
Berginc Marko
Svet Obalnega sindikata upokojencev
obvešča, da ima
OD 30. NOVEMBRA 1993 DALJE VSAK TOREK, . 0D9.00 DO 11.00 URE ZA ČLANE OBALNEGA SINDIKATA UPOKOJENCEV,
na sedežih Obalne sindikalne organizacije;
v IZOLI, Kristanov trg 1,62-522 v KOPRU, Trg revolucije 2,21-854,22-974 v PIRANU, Zupančičeva 14,73-546
hm
flfliin
1PW
f
lapilli
2. - 31. december 1993
Prav danes (četrtek, 9. decembra) smo odšteli prvih sedem dni tradicionalne akcije DECEMBER V IZOLI.
Z veseljem lahko ugotovimo, da sodeluje v akciji več kol 50 izolskih trgovin. Kupci jih lahko spoznajo po izobešenih posebnih plakatih, ki opozarjajo na to, da boste ob nakupu pri njih prejeli tudi nagradni kupon s katerim boste sodelovali v velikem žrebanju za lepe novoletne nagrade. Za nakup nad 1.000 tolarjev boste dobili ustrezen kupon s katerim boste kandidirali za: kolo z motorjem (moped) in motorno žago (obe nagradi prispeva Jestvina K oper)
-izdelke bele tehnike (prispeva jih Merkator D egro) in še celo vrsto nagrad, od CD plošč do cementa, z nakupom nad 5.000 SIT pa boste prejeli kupon za žrebanje glavne nagrade, OSEBNEGA AVTOMOBILA
RENAULT 5 + ,
ki ga v akciji prispeva MERCATOR TRGOAVTO iz Kopra.
Trgovci, ki bi radi sodelovali v prodajni akciji se še lahko javijo na uredništvu Mandrača (61-139), kjer jih bomo natančneje seznanili s pravilnikom akcije in pogoji sodelovanja.
Opozorilo kupcem: Če ob nakupu v trgovini, ki sodeluje v akciji niste prejeli ustreznega kupona zahtevajte le tega od prodajalcev oziroma obvestite uredništvo.
mfm
torti®
se pvibličuje
osebje fatela	ìiola	Vas	tiati, ha najdaljšo in
najlepšo noe pvečioite o dvučbi ueselity ljudi. la popestviteo pečeva bodo skvbeti:
«•««miei @$0! @0'
mm s.	m&mm ;
}nbvtnacije po telefonu: 066 / 69-991 in 69-990
ììezevuacije sedeč ep: osebno o vecepciji fatela	j
~
NOGOMET
IZOLANI ŠE TRENIRAJO
Izolski nogometaši so v teh dneh eno redkih slovenskih moštev, ki ima še naprej redne, vsakodnevne treninge. Res so ti nekoliko specifični, saj trenirajo tudi v rokometni dvorani in se pripravljajo na tekme ma-lonogometnega turnirja. Prejšnji konec tedna so igrali tekma v lucijski dvorani in enkrat izgubili (Piran) ter enkrat zmagali (Koper). Posebnost treningov pa je tudi to, da z njimi trenira koprski srednji branilec in reprezentant Galič za katerega je znano, da bi ga Izolani radi imeli v svojih vrstah.
Seveda pa ostaja vprašanje, kako pridobiti takšno okrepitev, ko celo sedanji izolski igralci še niso dobili izplačil za daljše obdobje, da o premijah spioh ne govorimo.
Kakorkoli že, vse kaže, da trener Šušak ostaja v Izoli, to pa pomeni, da bodo verjetno ostali tudi vsi tisti, ki so še pred kratkim nameravali drugam (Rudonja, Nikčevič). V kolikor bo zdesetkana uprava uspela dobiti dovolj denarja za najnujnejše potrebe, potem se Izoli obeta lepa in uspešna nogometna pomlad.
Ta Bolši Od Ta Plavih
Opozorilo: Nek bralec nas je opozoril na nekatere nedoslednosti pri izračunavanju rezultatov. Ugotovili smo le to, da pravilo desetih tekem velja za celo prvenstvo in ne le za pol prvenstva, napako pri izračunavanju pa še iščemo..V vsakem primeru pa je najboljši igralec zagotovo Čuček, Nikčevič pa je najboljši strelec.
STRELSTVO
Izolski strelci so v nedeljo (5.12.) streljali v 4. kolu republiške lige. Po pričakovanju so na domačem strelišču premagali škofjeloški strelski klub Brata Kavčič z rezultatom 1615 proti 1601 krog.
Najboljši strelec je bil Samuel Cerovski iz Škofje Loke, ki je na-streljal 556 krogov, od Izolanov pa je bil najboljši Igor Hrvatin s 547 krogi.
TEK
Izolski in piranski tekači, ki nastopajo za ŠD Piran so tudi na mednarodnem teku v Pulju osvojili največ medalj, saj so v konkurenci do 10 let Teo Kolarič, Robi Tomšič in Isem Veseli v konkurenci 520 tekačev osvojili prva tri mesta. Med deklicami do deset let je med 383 tekmovalkami Klara Leban osvojila drugo mesto. Pri dečkih od IO -12 let je bil med 41o tekmovalci Simon Zafred tretji, Saša Remištar pa peti. Saško Gomizelj je zmagal v konkurenci dečkov od 12-14 let. Na 8 km dolgi progi pa je bil deseti z odličnim časom (29*38") Boštjan Fux.
VABILO
Smučarski klub Koper vabi v soboto (11.12.) na tradicionalni SMUČARSKI PLES v Strunjan (Hotel Svoboda). Nastopali bodo: TOF&Moped Show in Faraoni. Tudi srečolov bo!
■ ' '
/ S m
..•v . v:
CAS POCUKA
S*' ' SI
NOVA
ORGANIZIRANOST NOGMETNEGA KLUBA AVTO PLUS KORTE
V nogometni sezoni 1992/93 smo v nogometnem klubu Korte imeli cilj napredovati v 3. slovensko ligo. Ta podvig nam ni uspel, oziroma nam je spodletel prav v zadnjih kolih. Ker nismo dosegli pričakovanega cilja je po koncu prvenstva v klubu zavladala rahla kriza.
Zaradi tega smo se odločili, da se bomo bolje organizirali. Začeli smo iskati nove člane za upravni odbor. Po daljših prizadevanjih smo v skupščini izvolili nov upravni ■ odbor in izdelali program za novo tekmovalno sezono 1993/94, V upravni odbor smo dobili nekaj uglednih in sposobnih ljudi, ki živijo in delajo na našem področju oziroma izhajajo iz našega področja.
Glede na to, da smo v upravni odbor pridobili s posobne ljudi smo si temu primemo zadali tudi nove cilje. Nogometni klub ima dolgoročno perspektivne pogoje za delovanje, saj imamo na Maliji zagotovljeno lokacijo za rekreacijsko cono, ki je opredeljena tudi v vseh prostorskih aktih, kar je v današnjih razmerah velika prednost oziroma ugod-v nost. Ponovno smo si zadali cilj uvrstiti v 3. slovensko ligo in zagotoviti boljše tekmovalne in organizacijske pogoje.
Kljub našim ciljem se nam je na začetku prvenstva takoj zalomilo, saj smo po nesrečni tekmi drugega kola v Tolminu doživeli pravi polom. Tekmovalni komisar nam je kaznoval šest najboljših igralcev, tako smo morali skoraj polovico prvenstva nastopati zelo okrnjeni, kar se je poznalo tudi pri rezultatih.
Prav ti dogodki so nas privedli pred situacijo, da smo zamenjali trenerja članske ekipe. K nam je prišel dolgoletni trener pirana Marjan Kovačič, ki smo ga iskali že pred začetkom prvenstva.
Po prihodu novega trenerja so se začele zadeve normalizirati. Ekipo smo okrepili še z dvema Hrvatoma iz Reškega območja. Po prihodu trenerja Kovačiča smo od IO. možnih točk osvojili 9. Razmere v klubu so se začele ponovno izboljševati.
Z uspehi so se vrnili tudi gledalci na naše tribune, saj smo na zadnji tekmi z Idrijo imeli okoli 400 gledalcev, kar za naše razmere ni malo.
Po končanem jesenskem delu prvenstva smo se s trenerjem dogovorili, da bo ekipo vodil tudi v spomladanskem delu pr-vanstva, kar je bila naša želja, saj je Kovačič na obali uveljavljen trener, ki je z svojimi rezultati v Piranu dokazal svojo kakovost.
Do začetka spomladanskega dela prvenstva nameravamo v klub pridobiti še par novih igralcev in naskakovati prvo mesto, saj je razlika v točkah med nami in prvouvrščenim še vedno dosegliva. Poleg tega nameravamo izboljšati tekmovalne in organizacijske pogoje v klubu, V letu 94 bomo dogradili garderobe in izboljšali igralno površino nogometnega igrišča. Igrišče bomo podaljšali za 7 metrov, da bi ustrezalo normativom za tekmovanje v 3. nogometni ligi. Skupaj z NK Izola, s katerim dobro sodelujemo, bomo poskušali zgraditi pomožno igrišče in sodelovati še na drugih področjih, ki so skupnega interesa. V jeseni smo sklenili pogodbo z generalnim sponzorjem AVTO PLUSOM iz Kopra, ki je prevzel sponzorstvo za dobo enega leta. Gospod Bruno Bržan, direktor AVTO PLUSA, je tudi član našega Upravnega odbora,
V klubu smo prepričani, da bomo z novim predsednikom, Mariom Andrijaševičem, trenerjem Kovačičem in ostalimi člani Upravnega odbora, pridobili zaupanje krajanov in s skupnimi močmi dosegli večino zastavljenih ciljev.
Marino
i ’ «ps .jK** »
• .. . *
foto orlando
■JŠIiŠMO, GLÉDAMO, POSLMAùlO
NEKAJ SE PRETAKA ...
Pred nami je prva (nul-ta) številka nove revije PRETOKI, ki je začela izhajati v okviru goriške Kulturne zadruge Maja. Po mnenju urednikov (Ace Mermolja, Igor Komel) ho novoustanovljena revija zapolnila vrzel, ki je v zamejskem prostoru nastala z ukinitvijo revije Mladje ter potešila duhovno lakoto Slovencev onstran državne meje (Italija, Avst rij a—Koroš ka). Zelja uredništva je, da hi se na straneh revije srečevali slovenski, italijanski in drugi pisci, ki jim kultura pomeni poklic in poslanst vo. V prvi številki je objavljeno dvanajst prispevkov enajstih avtorjev, ki se z različnih zornih kotov lotevajo dilem manjšinskega življenja, v katerem so prisotna tudi splošno aktualna vprašanja, ki burijo sodobno evropsko zavest. Pri tem naj bi šlo zlasti za prepletanje partikularnega in univerzalnega, kar je najbolj neposreden način, s katerim je možno j>rikaz.ati identiteto in drugačnost slovenske narodne skupnosti v širšem kontekstu današnjih časov. V prvem razdelku ( razprave ) objavljajo prispevke Miran Košuta, Ace Mermolja, Pavel Fonda, Marta Vergi nella in Marino Vocc/. Drugi razdelek ( literatura ) je pripadel Marku Kravosu in Michele Orbit. Raziskavo o razkrajanju bivše Jugoslavije je prispeval Gianfranco Sodomaco. Utrinek o vlogi in pomenu Slovenskega stalnega gledališča v Trstu je priobčil Marij Čuk, knjižne novitete pa predstavljajo Boris Gombač, Ace Mermolja in Peter Kolšek. Shema nove revije je torej zastavljena, vendar bo potrebno še veliko postoriti, da revija najde svoj stalni krog bralcev in pa da se uresniči želja uredništva o sodelovanju piscev iz Furlanije— Julijske krajine, iz Slovenije, avstrijske Koroške, iz Istre in drugih področij t.i. ALPE JADRAN. Prvi koraki so storjeni po skupnih dogovorih o sodelovanju z revijo LA BATTANA in revijo PRIMORSKA SREČANJA, kar govori v prid resnim namenom in dobrim obetom za naslednje številke PREIVKOV.
Slavko Gaber c
DAVID UVE
napis na cerkvi Marije Alietske
V soboto (4.12.1993) seje v koprskem MKC-ju zgodil dogodek, ki je bil več kot le koncert za generacijo, ki je obsojena na iskanje lastne identitete. Zgodilo seje pravzaprav malo srečanje izolske generacije poznih šestdesetih in sedemdesetih let, kije živela v obdobju, ki ga je, med drugimi, zaznamovala skupina Robert Svinja.
......
Za tiste, ki ne vedo o čem gre beseda, le na kratko. Skupina je gojila temno punk glasbo, takšno, ki je na radiu običajno ni slišati. S tragično smrtno dveh članov: Davida Žbogarja
(1992) in Sergeja Markuže
(1993) je skupina prenehala obstajati.
Preostali člani in prijatelji so zbirali posnetke skupine, ki so nastali na vajah ali nastopih, jih nekoliko očistili in ob pomoči Primitivca, Igorja Kosa in Mandrača izdali na kaseti z naslovom Two beers or not to be. V soboto so kaseto prodajali kot vstopnico za koncert in tako zbrali denar za postavitev nagrobnega spomenika pevcu Davidu Žbogaiju.
Nastopilo je kar nekaj skupin, od izolskih pa so bili tam: Flower’s Power (ojačani s saksofonom), No Limits (brez vaj, vendar super), Mef (sam) in seveda Robert Svinja z gosti.
Za Nanija je žal zmanjkalo časa. Fotografije s koncerta so na ogled v Graffitu in Placerju, spomini pa ostajajo v vsakem od prisotnih.
BREZPLAČNI MALI OGLASI
'ZELO UGODNO PRODAM Otroško kolo italijanske izdelave (do 8 let
starosti) povsem NOVO. Cena 10.000 Sit. Informacije: Tel. 62-082
ROPA NI BILO !
K sreči je šlo za lažni alarm, vseeno pa je dogodek vzbudil izjemno pozornost. Alarm se je sprožil v poslovalnici A Banke na Kidričevem nabrežju, vsega dva dneva po znanem ropu iste banke v Luciji. Policaji so bili hitri, firbci pa še bolj. Ne eni ne drugi pa niso imeli koga loviti, vseeno pa je opozorilo na mestu. Ropi se vrstijo vse naokrog. Zakaj bi bila Izola izjema. Tako revni pa menda ja nismo?
MANDRAČ JE TEDNIK KS OBČINE IZOLA Založnik: GRAFFIT d«. / Naslov: Veliki trg 1. Izola/ tel.: 61 -139 Odgovorni urednik: 1). Mislcj / Uredniški odbor: Neva Zajc, Vlado Ostrouška, Gianfranko Siljan, Nataš Benčič Jelačin, Andrej Šumcnjak, Danilo Markočič Uredništvo: Ura Domio, Koman Upajnc, Tomaž, Ferluga, Ivan Blaško, Orlando Hrandek (fotoreporter), Davorin Marc (oblikovanje)
Preds. čas. sveta: Zorka Sosič
Elektronska obdelava: GRAFFIT kola / Tisk: Tiskarna PIGR AF Cena: 0 SIT, poštnina n 6 mesecev 600 SIT, n 12 mesecev 1.100 SIT Naklada 6000 izvodov
X© splošna banka koper PRAZNIČNI DECEMBER ~ MESEC BANKOMATA
V mesecu decembru Vam bomo v vseh poslovnih enotah in agencijah SPLOŠNE BANKE KOPER predstavili številne prednosti in ugodnosti, hi Vam jih ponuja BANKOMAT.
Niste še uporabnih BANKOMATA ?
Čaka Vas novoletno darilo !
Vsem, hi boste v decembru želeli postati uporabnihi BANKOMATA,
bomo to omogočili BREZPLAČNO.
UK
jt
PRAZNIČNA PONUDBA
Delikatesa Mini Market Izola , Nazorjeva 2 (pri zdravstvenem domu za reševalno postajo)
Za Vaše poslovne m druge prijatelje POSLOVNI KOVČEK 45 x 32 x 13
Samo
6.000,00 SIT
• vino v butelkah 0,75 belo + črno kava 2x lOOg bomboniera Griotte 240g
• keksi Mulino bianco 175g
• bomboni karamele lOOg
• čokolada mlečna 200g arašidi Kiki Riki lOOg krompirčki Pata 50g
•čokoladice Duplo in
• dve Kinder jajčki
PAKET ZA NAJMLAJSE
1. igrača
a) avtomobilček in kitajski zmaj, ali
b) igrica za spretne: Lovimo ribe!
2. komplet trikotnikov in ravnila
3. dva dišeča kemična svinčnika
4. sadje ( pomaranča, jabolko )
5. Kinder jajček presenečenja
6. Dinozavri krompirček s presenečenjem
7. Napolitanke
8. Karamele
9. SOLA COLA ali SOLA ORANGE
10. Čokolada
11. Lizika
12. Žvečilni gumi Big buble
13. Žvečilni gumi One buble
Priporočamo se za nakup v naši trgovini
Vrednost paketa 1.000,00 SIT
©
[japorelLo
Profesionalni gospodinjski aparat za ekološko čiščenje vseh stanovanjskih površin, garderobe in avtomobila s suho paro.
Brez uprabe, zdravju in okolju škodljivih čistil, bo vaše stanovanje bleščeče čisto in razkužena Komplet VAPORETTO vsebuje tudi profesionalni parni likalnik, ki si ga želi vsaka gospodinja.
NA NAŠEM TRGU PO NAJNIŽJIH CENAH IN UGODNIH NAKUPNIH POGOJIH. PRIHRANITE ČAS IN ENERGIJO! IZBOLJŠAJTE KVALITETO ŽIVLJENJA!
Predstavitve aparatov brez kakršnekoli obveznosti.
Informacije: MI.MA. d.o.o.,
Tel. : 61016
CAKULE
Bolj ko se bliža Silvestrovo, več veseljaških si privoščimo v tej naši občini. Ene končajo na resnih straneh, močnejše pa v tej rubriki.
Izolskim obrtnikom in podjetnikom se obeta kar hud december. Sodelovanju v prodajni akciji December v Izoli se namreč pridružuje še želja občinske viade po sofinanciranju okrasnih luči, zdravstveni dom pa začenja akcijo zbiranja prispevkov za modernizacijo opreme. Da o davkarjih, ki bodo do konca leta prešlatali vse izolske obrtnike, sploh ne govorimo.
Občinska vladaje, ob pogledu na prazno blagajno, modro odločila, da ne bo financirala osvetlitve in okrasitve starega dela mesta. Manj modra je bila pred leti, ko je Turističnemu društvu menda z dotacijo omogočila nakup okrasnih luči, zdaj pa jih to isto društvo posoja občini -za dobro najemnino seveda.
Trg 22 julija je prava sramota starega dela mesta, saj je na pol zabit z ograjo ob Manziolijevi palači. Da bi problem rešili so odgovorni prišli na genialno idejo. Zdaj bodo ogradili še cerkev Marije Alietskc in trg ne bo več spominjal na gradbišče. Ker ga ne bo več.
Nekdanje vodstvo body building kluba je prepričevalo člana našega uredništva, da je klub včasih dobro delal, zdaj pa stagnira. V uredništvu sicer vemo, da je dvorana Arrigoni, kjer trenirajo člani kluba, vsak dan polna, vendar tega ne bomo javno trdili. Glede na stranke v sporu je bolje, če stvar uredijo med seboj.
ivjir - u:l\
x:miiìialij3
GALERIJE
INSULA ■ Na ogled je prodajna razstava 17. priznanih akademskih slikarjev v različnih grafičnih tehnikah risbe in oljne slike.
ALGA-
Vabimo Vas na otvoritev prodajne razstave, ki bo danes, ^decembra ob 19.00 uri. Predstavili se bodo mladi perspektivni likovni ustvarjalci ter člani skupine LIK iz Izole. Poleg slik, grafik, utole plastike, voščilnic, boste lahko izbirali tudi med unikatno poslikanimi rutami in kravatami. Otvoritev prodajne razstave bo popestril glasbeni program — new age jazz duo — Sergio Candot-ti (kontrabas, Italija) in Balen lx>pez De Munain (kitara,Španija).
Za realizacijo glasbenega programa se zahvaljujemo sponzorjem: Cvetličarni ORHIDEJA, Optiki ŠERGO ter restavraciji CANOVA VERDI.
Zveza kulturnih organizacij Izola ter galerija Alga, Vas obveščata, da bo do konca decembra vsak četrtek, ob 19.00 uri — za popestritev in novoletno vzdašje glasbeni program pred galerijo. Vljudno vabljeni!
GLEDALIŠČE
PREMIERA MILAGRO
Petek, 10. decembra ob 18.00 LEPOTICA IN ZVER
premiera gledališke igre za otroke - gledališče Milagro iz Izole
Zveza kulturnih organizacij IZOLA obvešča:
Še se lahko vpišete v tečaj SPROSTITVENE TELOVADBE ZA ZENSKE. Tečaj je vsak torek, s pričetkom ob 19.00 uri.(Kotizacija je 1.000,00 sit mesečno). Vse informacije lahko dobite pri Kristini Menih v plesni dvorani Kult.doma Izola, Bazoviška 4. Vse, ki jih zanima LIKOVNA UMETNOST IN LIKOVNO IZRAŽANJE, ter bi o tem kaj več radi izvedeli, oziroma se naučili, vabimo, da se vpišete v Večerni likovni tečaj, ki poteka vsako sredo od 18.30 do 20.30 v Klubskem prostoru Kulturnega doma Izola. Vse informacije dobite pri Ingrid Knez v času tečaja. Se posebej vabljeni srednješolci!
MEŠANICA EGIPČANSKE TRADICIJE IN ELEKTRONIKE
V ponedeljek, 13.decembra ob 20.30, si boste lahko v Kulturnem domu Izola v povezavi z odprto sceno Belvedurja ogledali koncert egipčanske skupine SIIARKIAT. Naj samo povem, da SHARKIAT uživa vso podporo in mentorstvo glasbenika Petra Gabriela. Sodelovali so v njegovi Real World in na manifestaciji Womad , ki jo je organiziral Peter Gabriel. Tistim, ki ste si ogledali pred nekaj leti nastal film, Zadnja Kristusova skušnjava , režiserja Martina Scorsese—ja, pa v vednost, da so glasbo za film napisali prav oni - egipčanska skupina SHARKIAT. Vabljeni torej v ponedeljek, 13.decembra na S H A R K I A T E !!! I.K.
KNJIŽNICA
Matična knjižnica Izola vabi na SREČANJE Z AVTORJEM V torek, 21. decembra ob 18. uri. Gostja bo Ajra Miška, ob izidu njene knjige Boutique večnosti - angelova pripoved.
Do vrhunca rajanja oh novem letu ne manjka več dosti. Preživeti bo treba še vse zaključne veselice raznih podjetij ter društev, pa še ves živ Žav, ki bo prišel z Decembrom v Izoli. Mnogim je že zdaj dovolj, drugim ni dovolj nikoli, mularija pa veselo prižiga petarde in se ne meni ne za preslašene gospe ne za že čisto depresivne pse in mačke. Ob vsem tem vrvežu, se marsikdo spozabi, z avtomobilom kam nerodno zapelje, si v tujem stanovanju kaj prilasti, ali pa se preveč spoprijatelji z žlahtnimi tekočinami.
14 krat brez zraka
M.D. je prijavil, da so mu na vozilih parkiranih v Tomažičevi ulici prerezali 14 gum. Škoda znaša 45.000 SIT, kljub temu da storilec še ni znan, pa bo podana ovadba na temeljnem sodišču.
Cenjena gorska kolesa
Zmanjkali sta dve gorski kolesi. Eno v Ljubljanski ulici, drugo v Gregorčičevi. Eno je rumeno vijoličaste, drugo zelene barve. Nova kolesarja še nista znana.
Seje prostovoljcev
3.12. je zagorel smetnjak v Ljubljanski. Na kraj so nemudoma prišli poklicni gasilci iz Kopra, ki pa so lahko le ugotovili, da je nekdo ogenj že pogasil. Smetnjak se je žal stopil.
Neznani plezalec
Išče se neznani plezalec, ki je priplezal čez balkon v stanovanje S.L. in odnesel moško jakno, dve zlati verižici ter 1000 mark.
Niti drevesom ni več lahko
4.12. je bilo dečkom na postajo sporočeno, da v avtokampu Jadranka nekdo močno, zares močno kriči. Ugotoviti so, da je to počel eden od tujih gostov, ki je kričal na drevo. Ma!
Policisti so obravnavali še več prometnih nezgod, poškodb vozit na parkiriščih, dva spora v družini, več sporov med sosedi predvsem pa so bili zavzeti pri iskanju roparjev banke v Luciji
KROG
Najprej poročilo.
V četrtek 25. 11. sta nastopila DUO MIX z italijanskimi popevkami 1930-1960. Bilo je veselo.
V četrtek 2.12. sta zabavala Tinkara Kovač (bravo) in Robert Vatovec (še malo vadi kitaro) DANES PA:
Mariborski šansonjer JURE IVANUŠIČ
VERJETNO NE VESTE...
Urad izolskega podestata, leta 1844 Zapisnik izjave občinskega delegato Domenica Delloreja, ki toži Francesca Depesa zaradi žalitve časti. Navaja, daje imenovani Depese izjavil, daje tožnik neodgovorno opravljal službo občinskega delegata in "pojedel” izolske občinske gozdove za 25 tolarjev.
Sodišče Piran izolskemu županstvu glede vzreje govedi in glede potrebe za izboljšanje pasme z uvedbo občinskih bikov. Odgovor: Uvoz ni potreben, ker obstajajo dobre pasme v Kortah in Gažonu. Ureja G .C.__________________________________________________
N
V CC Klubu bo v soboto 11.12. ob 22. uri nastopil VLADO KRESLIN