175« Številka,___Ljubljana, sredo 4. avgusta. VIII. leta, 1875. SLOVENSKIMAROLL Uhaja vsak dan, iavaemii ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poitl prejeman, za avetre-ogereke dežele za celo leto 16 gold., za pol leta 8 *oid. ■a oetrt ieta 4 gold. — Za LJubljane bres pošiljanja na dom za oelo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., ca en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na lom se računa 10 krajo, sa mesec, 30 kr. sa četrt leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za goupode učitelje na fiudakih šolah ta aa dljakt velja, znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 30 kr., po pesti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiri- _ . «t°pne pecit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 8 kr. oe se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiaka. Dopisi naj se Isvolo frankirati. — Kokopiai se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Ilotel Evropa". gpra-* ntatvo, na fcatoro naj ae blagovoUjo poaUJati naročnine, reklamacije, msnanila, (, j. administrativne reči, je v „NArodni tiskarni" v Tavčarjevi hifil Vstanek v Hercegovini. Iz Dubrovnika se telegrafira v nemško „Tr. Ztg." Bledeče: „PreteČeni teden so bili budi boji ob Krapi pri Nevesinji, Stolcu, Drenovcu in Dola. Turki so izgubili 3 kanone, 80 |nnk in 250 mrtvib. Z zadnjim Lovdovim parobrodom je došlo 250 koli montnre za turške vojake, ali teško je, da bi do Trebinja prišla, ker je narod v Popovem po J j i tudi za orožje prijel inima vse ceste v oblasti, ter bode, kadar se vzmnoži Trebinjc eblegiil." Hrvatski „Obzor" ima iz Zadra sledeči telegram : „Po vestih „Narodnega Lista" so bili \ staši pri Krnpi od treh strani obkoljeni po prevari, in so za to bijoči se pobegli. Turki so požgali vasi Dračevo in Doljane, umorivŠi otroke. Pri NevesiDJi so uporniki pod poveljstvom Ljubibratiča zmagali Turke. Vse vasi vzdolž dubrovniške meje so v orožji." Iz Zadra v ihti'm lista poroča brzojav: „Mnogobrojne familije iz Hercegovine so pri begle v Dalmacijo." Iz Spljeta se piše „Narodnemu Listu": „Naš vrli rodoljub Milenko Stažu-, sin pokojnega pisatelja, bivši avstrijski vojak, je ob prvem glasu o vstanku prodal vse svoje posestvo in šel preko granice v Hercegovino, ž njim še trije spljetski mladeniči. Bil je od strani vstaŠev navdušeno sprejet in dali so mu vodstvo jedne Čete.u Piše „Nar. L.," da imajo vstaši upanje zmagati, ako se jim pomaga dobiti orožja in streliva dovolj. Pražka „Politik" poroča, da pride na Dunaj tudi rumunski in črnogorski knez in Zvezdozuanci trdijo, da so nekatere zvezde toliko od zemlje oddaljeue, da jim luč več let potrebuje, dokler prisveti do nas. Zvezdica kajkavska, Gregur pater kapucin, je nekim še le letos prisvetila, a svetila je uže Jožefa Safaiiku. V listku 170. številke letošnjega „Slo-venskega Naroda" g. Valcnčak pod nadpi-Honi nNova zvezdica na nebu slovenskega slovstva" tako-le govori : Zopet je naša pismenost za eno v maruičem zanimivo delce pomuožena, o katerem se do sedaj nič znalo nij . . .. Ivan Kukuljevio Sakcinski je 1860. leta, tedaj pred 15 leti, izdal na svetlo knjigo: „bibliografi* hrvatska, dio prvi, tiskane knjige. Na 46. strani nabraja 11 delec Gregura patra kapucina in pod grški kralj, — znamenje, da se pripravljajo udariti skupno na Turka. Iz Belgrađa se „Zastavi" piše: Tukaj je svet močno vznemirjen , ker občno je mnenje, da je prišla ura, ko mora tudi Srbija spustiti se v krvav boj z neprijateljem Srbstva. Vsak dan so izredne ministerske s-je, ali v javnost ne prihaja, kaj se sklepa. Če bode „akcija" sklencua, mora se minister-stvo premeniti : „jer bilo bi naivno zamišljati, da h e S r h i j a može upuštati u akcija sa ss danjom skroz i skroz omraženom i nepopularnom vlado m, Velika je nesreća za. ovu zemlju već to, što v njoj nema aukturiteta. Absolutno nema imena, za kojim bi se kreuula masa naroda. Ali tek ima relativno popnlarnijih ljudi, nego što je Čiča Danilo Čelica, koga 99 procenata graojana mrze, da ga ne vide. Knez Milan suviše je razborit, a da bi se bacio ua pucinu vojne wa „filologom" Stoj snom (No-vakovićem) i londonskim financijerom (Mi-jatovićem). — Ako bi se oglasio rat Turski j narod bi ga prihvatio sa najsilnijim oduševljenjem. U velikoj skupštini ne bi se Čuo ni jedan jedini glas, koji bi se digao protiv rodoljublja. Malo in veliko dignilo bi se, da se bije za krst častni i slobodu zlatnu. Sto se grmilo da ovje uenia patrijotizma, to je činjeno sumo u ciciji podstrekavanja. A „Obzor" bi se za dva dana uvjerio, da 150 liilj. bajoneta nisu „sanjarija" i kragujevački topovi da moga zbilja cd jek noti do Prizreua. Stauje in položaj je kritičan do krajnosti. Kneževnim putem v Carigrad, Srbija je vte soviše konipromitovana u očima brišćanskih naroda. Razpustom skupštine izgubila je Srbija kod Evrope, koja u njoj posije poznate drek-.: reakcijonara vidi leglo „demagoga" i „petrolejaca" ili ju smatra številko 524. omcnjH navedeno delce takole: Nebeski pastir pupnblenu ovcu išče. U Op-tuiu kod Franje Sci llrza 1785. 8. str. 34; II. izd(auje) kod istoga 1795. 8." — Bilo je tedaj dvakrat natisneno. — Leta 1865. je Juže JireČek obelodanil delo: „Paul «J«>*. Šaf..f,k's Gefchichte der sudsli>\vi*clien Lite ratur," katero kiijigo bi itnel vsak jugoslo venski književnik imeti, in v drugem delu: „illiriscbes oud kmatisehee Schriftthum" v pregledu pisateljev pod B. kroatisehe Schrift-stoller, imenovau je tudi Gregur kapuc, in na straneh 320., 326., 327., 354., 360., 367, in 372. naznanjajo se njegova delca. Na strani 372. navaja se Valcnčakova nova zvezdica tako-le: „Nebezki paztir pogubljenu ovezu isebe. Vu Optuju, Btamp. pri Ferenczu Scbutzu 1795. 8°. 34 str." Ker to Gregurevo pesmico g. Valenčak nekako primerja s Klopstokovo mesijado, kao sasvim nesposobni. Marinović je doveo Srbiju dotle, da diplomacija s njom ne računa. To je posljedica te „lojalne" politike, koja je sve i sva izčekivala od tri-umvirata Bismark - Gorčakov- Andrašija. I Srbija sad ništa netreba, nego da se i ovoga maha pokaže „lojalna", pa da podpiše bvoj testament. Medju dvie stolice Pijemonat bi sjeo na zemlju. Izgubivši i lakoumno proigravši simpatije zatočanih naroda, zar a isto doba nebi izgubio i naklonost diplomacije, koja se klanja samo moralno ili fizički moćnome? I nije li uzvišenije, da Srbija pobiti u pomoć svojoj braći, pa ma i podlegla u ovoj svetoj borbi, nego da posije, kad joj sasjeku krila, ugine od rodjeue nemoći i trnleža?" Iz Of^rskos« 31. jul. |l/.virni dopis.] Naši Magjari dolžć vedno Avstrijo in ž njo sklopljeno nagodbo („ausgleich"), da razmerno veliko preveč pridonaŠajo v skupno državno blagajno, in da so sploh v vseh državno-gospodarstvenih zadevah po Avstriji opeharjeni ali prekanjeni. Državni deficit bi se ba e čisto lahko odpraviti dal, če Avstrije ne bi bilo. V koliko bo te tožbe opravičene, to je težko razsoditi. Dosta je, da se ve, da naša vlada in naše časopisje v tem smislu na javno mnenje delujeta, ter ga tako na obnovo finančne nagodbe leta 1877. pripravljata. Našim Magjarom je neizmerno žal za vsak krajcar, ki ga v skupno blagajno plačujejo. Avstrija bo leta 1877. trdo borbo z Ogersko imela. Ce naši Magjari odjeujali ne bodo — in gotovo je, da ne bodo — če bodo, kakor je gotovo, namesto dosedanjih 30% nudili samo 25% kot prinos za skupni strošek, potem Avstriji ne bo s katero moremo popolnem zadovoljni biti, in jo namerja, preštudirati in s komentarom izdati, naj stoji tukaj to, kar o Gregur ji Šafarik sodi na strani 327., kjer navaja njegovo delce: Horvatska od KristuŠevoga narodjeuja vitia, vu Zagrebu 1800. On tu veli: Ein der unbestimuiten Form \vegen schwer zu klassific'rendes, tibrigens vortreff-liches, originell-launiges, man kiinnte sagen, immoristisches Gedžcht obne allen Obscuran-tismns, aus dem so\vohl des Verfassera gu-tes, frObliobea Gemlith, als auch seine Be-fiihigung zum Dichten zu erseben iat." Da pa še bralci „Naroda" sami nekoliko soditi morejo o tem, kar Safank pravi, in o samem delcu, naj se tu ponatisnejo verzi, s katerimi mesec listopad pisano prošnjo daje, da bi se Kristus v njem in ne v drugem meBecu naroditi račil. nič več na tem ležeče, da se 8e nadalje vzdržuje realna nnija ! Zakaj bi nek Avstrija za Ogersko plačevala! Ideja personalne nnije dobiva tudi v Avstriji Jem dalje več privr/.enikov, in to je našim Magjarom prava voda na mlin. Personalna nnija, popolna neodvisnost od Avstrije, samostalna ogerska banka, poBebna vojska, okolo in okolo pa zašrangane meje : to je, za čemer naši državniki in magjarski narod denes naj bolj hrepeni. Na L'tavi in na Sotli bodo za katero let Rpet niblajtarjiu stražih, da avstrijski obrtni izdelki ne bodo ogerske semjeve poplavili. Ali bo pa to Ogerskej tudi v korist in basen, to bode stoprv vzpeh pokazal. Volitve v naš drž. zbor so končane, ter zbor na 28. avgusta slican. Vzlic tema, da je mnogo novih mož izvoljenih, o katerih se še ne ve, s katero stranko bodo glasovali, se more vendar reči, da bo Tisza ogromno večino na svojej strani imel, in nže se tudi govori, da bode on postal ministerski predsednik. Kakor ustavovernim, ali bolje rekoč, prusaškiui Ustom ni po volji, ravno tako tudi našim nij. Mag j ar črti Slovana ravno tako, kakor ga črti Nemec, da, še bolje! zakaj za Magjarjevim Črtenjem je skrit tudi strah pred vesoljnim Slovaustvom. Naši listi komaj in komaj prikrivajo in zatajevalo veselja, če se sliši, da je toliko in toliko Hercegovcev na bojišči poginilo! Čudno je pa, da se avstro-ogerski Jugoslovani ne zanimajo bolj živo za hercegovsko nstajo. Zagrebški „Obzor" je sicer začel zopet večkrat besedo „Jugoslovanstvou pisati, pa pozna se mu, da mu nekako plašljivo izpod peresa prihaja. Novosadska „Zastava" in Zemljinski „Graničar" bi s kor raje imela, da vstaje nij, nego da je. Srbskim listom nijso po volji avstrijske zastave, pod kateri m nstajniki vojujo, nij jim po volji, da Avstrija nstajo baje podpira, ter da je več izgleda za to, da bo Hercegovina, in ne mara tudi Bosna, preje avstro-ogerska po stala, nego srbska. Naj raje bi imeli, da na čeli ustaje stoji srbska kneževina. Da to nij, so Srbi sami krivi. črez srbsko kne ževino razprostrla je reakcija svoja črna krila, in ta jej je vse sile polomila. Kaj nasledek tega : nova revolucija, progon se danje dinastije, postavljene druge na prestol, in tako naprej t kolobara, kakor je svet nže navajen v Srbiji videti!! Politični razgled. !W«(~r»iije dei«I«. V Tjjnbljftnf 3 avgusta. Iz Miunaja se nam poroča govorica, da prememba vnaaje politike avstrijske na vsbodu bode brezuvetno vrgla tudi cislej-tanske ministre in nemškovalno politiko ostavoverstva. Na iti-rtit*k<-tn se volitve jedna za drugo mirno vršč. Narodno-vladni kandidat Raizer je voljen v samoborskom, Magenheim pak v virovitiškem okraji. — V Zagrebu se je tudi osnoval odbor za pobiranje doneskov za ranjene Ilercegovince in izvolil mladega advokata dr. Mazuro za predsednika. Vnafc«mJ«» ri zjutraj okrajno učiteljsko konferenco. Za-tegadel bo morala seja učiteljskega društva tega okraja ta dan izostati in se na bližnji četrtek preložiti. Okrajna učiteljska konfe renca ima na dnevnem reda: 1. Volitev stal nega odbora in dveh zapisnikarjev; 2. pre-tresovanje več za to konferenco od stalnega odbora postavljenih pedagog'čnih vprašanj. — (Iz Gorice) se nam piše 2. avg.: Včeraj 1. avguRta je strela ubila v Gergarji pri Gorici enega vola in 4 ovce. — Te dni je izginil iz Gorice neki dr. Georgsohn. ki se je prav nobel postavljal in nameraval napraviti v družbi z mestnim županom in drugimi odličnjaki kopeli. pustivši mnogo dolgov; samo fiakerju dolguje črez 120 gld., ki ga je okolo vozil z dvema konjema. — (Iz Divače) smo prejeli sledeči telegram: „I)a se resnica prav spozna, treba je čuti oba zvona! Da taljan ni i bil silen, prevideti se zakramenti za mira joče 19. julija, in da sem pri njemu bil, imam 40 do 50 prič, bil je previden še le 28. julija t. 1. (Slede neke psovke.) Podpis se bere: Andrej Amrtincih. Duhovnik. (Kaj pravi naš poročevalec? Mi nečemo nikomur krivice delati, če se nam je krivo poročalo, obžalujemo. Ur.) Izpred sodišča. Pred ljubljanskim sodiščem stoji cela notranjska vas, vsi možje 74 glav, ker ni j ho rešene servitutne gozdne stvari. Državno pravdništvo pravi v tožnem spisu sledeče: Knez Jurij Scbonburg-Walden-bnrg, lastnik in posestnik graščine Šneperske, h katerej spada tudi mnogo gozdov, dal si je po svojem logarskem in oskrbniŠkem vodstvu, Šneperk spomladi 1874 v gozdu „Mason" bliza „Vrat," črez katera jedino se pride iz vasi Koritnice, in Knežak v bistriško okolico, torej na mesta, kjer vode vsi poti v graščinske gozde, delati logarsko hišo in sicer zato, da bi bilo s tem nadzorovanje gozdov olajšano in da bi se od leta do leta maožeče se gozdne „tatvine" kolikor mogoče zabranile. Ta logarska hiša je bila avgusta 1874 uže skoraj zagotovljena ter se tako-le glasi: Non solnm heterodoxis, sed vel maxime quibusdam orthodoxis indig-nandum est, qui ea, quae Movses de arbore fruotu atque serpente historica narrat, meta phorice et parabolice intelligi debere audr.c-ter praetendunt. Hi profecto ignorant, aut scire se malitiose fiugunt regnlam s. Augu-stini, qui scripturam sacram, dum baec hi-storice, uti hic, loquitur, semper litteraliter, nisi qaid absurdi inde sequatur, accipi debere docet lib. de Gen. si ita, uti praedicti volunt, baec metapborice et allegorice intel-ligenda sunt, tnm etiam omnes libri regum allegorice accipiendi, imo coelum et terra tantum metaphoricum et Adamus et Eva alle-gorici homines sunt. S tem, mislim, da sem nekoliko olah-kotil delo komentovanja gospodu Valenčaku. M. Valjavec. in zid uže 10 črevljev visoko dodelan. Bliza te hiše je bila lesena baraka za zidarje, opekarje in delavce, ki so kamenje lomili, potem % 25.000 opekami napolnena in uže zaknrjena opekarnica, z deskami pokrita, eno poslopje za opeke in s cementnim apnom obložena, vodna jama velikosti 4000 kub. črevljev. Ker je v vaseh Knežak, Koritnica, Bač in Juršiče vsako leto največ „gozduih tatov," uij čuda, da prebivalcem teh vasi j nij bilo povšeči, da jim je bilo to trn v peti in da so hoteli na vsak način to zidanje zabraniti dobro vedoČ, da jim bode sicer veliko težje po graščinskih gozdih les sekati. Prebivalci vasij Kuežtka, Buča in Koritnice »o uže meseca julija 1874 ustno zahtevali od logarja Antona S*tpana, da se mora zidanje logarske hiše opustiti, ter mu žugali, da jo bodo sicer podrli, ker je po njih mnenji na mestu stavljena, ki je njim pri servitutnej odvezi odmerjeno in cenjeno in ima torej postati njih lastnina. Ko je c. kr. okr. glavar v Postojni to zvedel, je brž podučil si predstojnika Lu-keža Bergoča iz Bač o pomenu i nasledkih tacega dejanja ter mu naročil, naj ljudi vseb vasij svari pred takimi dejanji. Dne 29. julija je poklical okr. glavar predstojnike poprej imenovanih vasij v Bistrico in je posebno Andreja Tomšiča podučil o težkih kaznih in visokem odškodovanji, ter jim naročil, da naj tudi druge prebivalca tako poduče. Vsled teh svaril so tudi prebivalci Koritnice in B*č popustili svoj prej&nji sklep. A Knežačani so se zbrali v nedeljo 23. avgusta 1874 po polu dne v vasi in so sklenili, prihodnji dan 24. avg. 1874 z raznim orodjem oborožiti se in skupno v Mašun iti, da bi najprvo tamošnje graščinske delavce pregnali, potem pa hišo, ki se je ravno delala, pokončali. Določili ho, da mora od vsake hiše en mož zjutraj na določen kraj oborožen priti in da se bode z zvonom dalo znamenje, kedaj se imajo zbrati. Po dogovoru se je v ponedeljek 24. avg. 1874 mej 6.—7. uro zjutraj z zvonom dalo znamenje zbiranja, kmalu se je zbralo 130 do 150 mož na določenem kraji, namreč pri zadnjej hiši v KneŽaku, hi so bili oboroženi s krampi, sekirami, lopatami in drugim orodjem. Ko je Anton Slavec imena hišnih posestnikov prebral in nenavzoče zaznamoval, je odšla potem okolo sedmih zjutraj cela četa proti Mašnnu, kamor so prišli proti de setej nri. Sč stoterimi „hura"-klici, napadli so naj prvo delavce pri logarskej hiši ter jih z orodjem in nevarnim žuganjem zapodili in jih še nekoliko časa preganjali; ko so delavce pregnali, je napala cela četa z veli cim vpitjem in pravo strastjo stavbene priprave, razdjala najprvo logarsko hišo stem, da so zid podrli in kleti zasuli, potem so pokončali do dal opekarnico, ki je gorela, barako za opekarje, zidarje in delavce, ki so kamenje lomili. Jamo za vodo so tako zasuli, da nij bilo več videti; deske, polena, tramove in drugi les so razsekali in raztol-kli in sploh vse stavbene priprave uničili. Pokončali so v svojej jezi vsa orodja, obleko, živež, posode itd., kar je bilo tam ostalo. Po dovršenju tega dejanja, katero je okolo 2 uri trajalo, šli so skoro vsi sto-rivci proti „Vrataru," kjer so tihotapska pota, po katerih so „gozdni tatovi" hodili in ka- tere je zarad tega šneperska graščina zadelala, zopet odprli in za vožnjo pripravili. Potem dejanji so se „ptorilci" razdelili v več čet, ter šli v Knežak. Teh dejanj nijso le priznali obdolženci: Tone Šajn, Jože Novak, Tomaž Tomšič, Ton1! Češnik, Jože Šaju, Andrej Knafelc, Jaka Šain, Tone Kaluža in Andrej Urbancič, ampak je tudi po pričah Jože Juriša. Matevž Kebć, Janeza Gasperšič, Tone Sega, Tone Šaju, Miha Černič, Janez Kreščak, Andrej Dobrila, Lorenc Rojanič, Janez Su-?au, Janez Dukič, Tone Satran, Martin Ko-rontančnik in Janez Troha, dokazano. Po poizvedbah znaša škoda, ki se je napravila graščini Sneperski, 2495 gl. 15 kr., Škoda delavcev Matevža Kebć, Janeza Gas-peršča, Toneta Pavlina, Toneta Šege, Janeza DeloRta, Andreja Delosta, Mohorja Valentina, Janeza SuŠana, Jožefa Lipeca, Janeza Marolta, Janeza Jurčiča in Janeza Kre-ščaka, pa znaša 886 gl. 8 kr. torej vsega skupaj 2884 gl. 26. kr. (Dalje prih.) Narodno-gospodarske stvari. — (Društvo za konjerejo na Štajerskem) nam je poslalo sledeče, da objavimo: ,, Dni 2. avgusta začenja se popisovanje plemenskih kobil v kraji noriško vzhodnega, 3. avgusta ljutomerskega plemena. Noriško vzhodno pleme obsega okrajno poglavarstvo Čelik, Maribor ob desnem bregu, Ptuj. Brežice in Slovenji Gradec; ljutomersko pleme pak okrajno poglavarstvo Ljutomer, sodni jski okrai OmuŽ in občine Dedonce, Po-trno, Žetince in Cenkovco v Radgonskem sodni jskem okraji. V noriško vzhodnem plemenskem kraji bo se popisalo od 2. avgusta do 7. Beptembra ter bo pri tem delovanji prvosednik g. Vil. Wagner pl. Frommenhausen. c. kr. konjiški stotnik in zanovednik c. kr. žrebčarskega zavoda v Gradci, v Ljntomershem plemenskem okraji pak bo popis od 3. do 25. avg. in prvosednik gosp. Ernest Schwarzel, c. kr. podpolkovnik in zapovednik v žrebčarskem zavodu za Štajersko, Koroško, Kranjsko, Primorje in Dalmacijo. Komisije popisujoče bodo obsegale omenjena prvosednika, prvosednike dotičnih krajev za konjerejstvo, iz voljenega zastopnika okrajnega odbora in iz živinarja dotič tega okraja. Kar se je od naše strani za noriško pleme izreklo kot vroča želja, da konjerejci kobile pri ženo v velikem številu, to se je izpolnilo sijajno, ter se ravno tako nadejamo, da bodo stanovniki južnega Štajerskega enako mnogoštevilno doganjali, da se ta, toliko važni in konjerejcem samim tako koristni popis plemenskih kobil po želji izpelja do vspešnega kraja._ Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in hrez stroškov po izvrstni Bevalesciere k Barry t' jf;ON. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Angelsteina. Berolin, 6. maja 1856. Ponavljajo izrekam glede Revalesciere du Barrv vse »iransko, najbolje spričevalo. Dr. Angelstein, tajni sanit svetovalec M o n t o n a, Istra. Učinki Revalesciere du Barrv »o izvrstni. Ferd. Clausberger, c. kr. okr. zdravnik. Spričevulo št. 76.091« Obergimpern, (Badensko), ifiJ. aprila 1872. Moj patient, ki je uže bolehal tednov za strašnimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar potižiti nij mogel, je v sled rabe Vaše Revalesciere du Barrv po-polnama zdrav. Viljem Burkart, ranoceluik. Št. 80.416. Gosp. F. V. Beueke, pravi profesor medicine na vseučilišču v Mariboru (Nemčija), piše \ „Berliner Klinische Wocheu8chrlft" od 8. aprila lb72 to le: „ISikdar ne zabim, da je ozdravila enega mojih otrok le takozvana „Revalenta Ara-bica" (Revalescičre). Dete je v 4. mesecu vedno već in več hujšalo, ter vedno bljuvalo, kar vsa zdravilu nij so bila v stanu odpraviti; toda Revalesciere gajt ozdravila popolnoma v 6 tednih. m . 7Š.810. Gospo vdovo Kleiumovo, Dusseldort, na dolgoletnem bolehanji glave in davljenji. ,. Št. 64.210. Markize de Brehau, bolehaje sedem let, na nespauji, treslici na vseh udih, shujšanji iu hipohondriji. 715. Go^pidični de Montlouis na nepre bavljenji, nespanji in hujšanji. St. 75.877. Flor. Kollerja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji duanika, omotici i tiščauji v prsih. m. 75.970. Gospoda Gabriela TeSncrja, slušatelja višje javne trgovinske akademije dunajske, na akoro brezuadejni prsni bolečini in pretresu cutnic. Revalesciere je 4 krat tečneja, nego meso, tur so pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat več n« ceni, glede hrane. V plobastih pcaioah po pol funta 1 gold. 50 kr, 1 fant 2 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 rux-lov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov 86 golo., — Revalesciere-Biscuiten v pušicaa & v gold. 50 ki in 4 gold. 50 kr. — i>6vale»oiere-ru>4-li. Boljši, nego vsaka druga zobna voda in zobni prašek, pravo sredstvo zoper zobobol in ustne bolezni, zoper gnjilobo in inajanje zob, zoper difteritis ali vnetico grla in Nkorhut, prijetnega duha in okusa, krepi dalje zobno meso, in jo sploh neprimerljivo sredstvo za či-stenje zob. Kedor ga enkrat poskusi, dal mu bode gotovo prednost, vzlic vsim enakim izdelkom. 1 steklenica 00 kr., 1 škatlja 40 kr. Ribje olje, pošiljano na ravnost iz mesta Bergen na Norveškem, brezkusno in ne slabo-dišeče, 1 originalna steklenica 80 kr. Pravi sajdiicev pulver. kareja se z činto kemičnih tvarin. 1 škatlja 80 kr., 1 tucat škatelj 0 gold. tiO kr. Pravo vinsko žganje z soljo, v pomoč bolehnemu človeštvu, pri vsih notranjih in vnanjih prisadih, zoper večino boleznij, po-Bebno za vsakovrstne rane itd. 1 steklenica 40 kr. Eliksir iz Kine in Koke. Najboljši do sedaj znani želodečni liker. Pospešuje cirkulacijo in prebav ljenje, ter različne organe in ude z nova okrepi in oživi. 1 steklenica 80 kr. GlyCerin-Greme. je posebno izborno sredstvo zoper razpokane ustnice in kožo na rokah. 1 llacou 30 kr. Lancaster-lilijna voda. Toaletni zaklad, Specijalno, da se ohrani koža krasna, nježna in mehka, se jej daje prednost pred vsemi umivaimuii rađani, lepotičjem in lepotičuiiu sredstvom, katera so često škodljiva. 1 steklenica 1 gold. Rajzevi pulver. izkijučljivo iz veget* biličnih tvarin, poBebno zdrav za kožo, katerej podeli izvirno brhkost in čvrstost, kar se nahaja le pri mladini. 1 paket 10 kr., 1 škatlja 4U kr. Sok iz Tamarinde. Po mrzlih sredstvih iztlačcn. Učinkuje znamenito krepilno in olaj-šajoče. 1 steklenica 40 kr. Neizmotljivo sredstvo zoper mrzlico. Učinek tega leka je dokazana istina in vsaki bolnik, ki je lek uže poskusil sam na sebi, se bodo radostno prepričal, da je najmočneje in zanesljivejše sredstvo du sedaj znanih zoper ponavljajočo se mrzlico. 1 steklenica 80 kr. Narotila se izvršujejo vračajočoj se pošto proti |>o«.iii« um |m>w.<-I|ii. (132—73) Urikciito iiuznuiiilo. 4. avgusta 1875. Javne draabe: Mih. Suhadolcevo iz Šmarja, 140 gld., — Jos. Goriškovo iz Vrhpolja, 1770 gld., — Ant. Martin-čičevo iz Sela, 670 gld., vse 5. avgusta lUI. Kostanjevica). — Janez Boštjan-čiČevo iz Šmarja, — J. Zadt ekovo iz Celja, oba 6. avg. (111. Bistrica). rtijci. 1. avgusta: Kfi^j • i» s Koper iz Gradca. — Zeiler, Fischer u Dunaja. P.-i miibu; Prinzhofer iz Trsta. — Schwarz iz Ljubljane. — Nickl iz Litije. — Mulu ne iz Reke. — Briiik iz Trsta. — 1'etrik iz Zagorja. — Burger iz Dunaja. — Berger iz Gorice. — Avž iz Zagreba. — Adamič iz Litije. — Fabrioti iz Trsta. — Eisner iz Zagreba. — bar. Taufrer iz Višnje gore. — Diust iz Gradca. — Schilor iz Trsta. — Weiler iz Zagreba. > n jriall£l: Arker iz Dunaja. — "VVasermau iz Norimberga. — Dinghofor iz Osredka. — pl. Kink iz Dunaja. — Riguti is Trsta. — Polak iz Beroliua. — SU8 iz Dunaja. — Dmnenighini, Gioti in Trsta. — Eberl iz Reke. — Urbancič iz Zagreba. — Neuda, llas iz Dunaja. Pri /.Muiorvl: Cernigoj iz Gorice. — Dobrin, Zalar iz Dunaja. — Radič jz Krškega. C. kr. priv. vzajemna zavarovalnica v (Jradci. i C. kr. priv. vzajemno zavarovalno društvo proti ognji v Gradci zavaruje premakljivo in nepremakljivo blago vsake vrste proti og'llji; na kar podpisano vodstvo sedaj pri bližajoči se žetvi p. n. gospode gruntne posestniki4 zarad zavarovanja poljskih in senožetnih pridelkov proti on iij i posebno opomni. Zavarovalne ponudbe Bprejemajo se pri vodstvu "T B