Številka 167. Trst v torek 19. junija 1906. Tečaj XXXI. Izhaja, vsaki dan tali en nedeljah in prazni&ib ob 5. nn, ob ponedeijKm ob 9. uri ijntrat. Poeumione Številke se prodajajo po 3 nvč (6 stotink) v mnogin tobakarnah v Tr*tu in okolici, Ljubljani, Gorici, Sranju. Petru. Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini. Postojni, Dornbergu, Solkanu itd. Cene oprl asov se računajo po vrstah (široke 73 mm, visoke iA9 mm>; za trgovinske in obrtne oglase po 20 stot.; ca osmrtnice, zahvnie, poslanice, oglase denarnih zavodov p"> ;»0 stot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst K 2Q, vsaka na-daljDH vrsta K 2. Mali oglasi po 3 st. beseda, najmanj pa p j 40 stot. — Oglase sprejema inseratni oddelek uprave Eiinost". — Plačuje se izključno le upravi Edinosti". Edinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko V ediaoati je moć! Harofinina znai* za vse leto 24 K. pol leta 12 K. 3 aeBece 6 K. — Na naroČbe brez doposlane naročnine se uprava ne ozira Vsi dopisi naj Be pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: nI. Giorglo Galatti 18. (Narodni dom*. Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost-4. — Natisnila tiskarna konsoroija lista Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti št. 18. Poštno-brani 1 nični račun št. S41.ft.V2. ——— TELEFOB itav. 1167. Ali nismo M Slovonci Krivi, da v svojem šolstvu ne napredujemo? (Izv. do p.) Z Dolenjskega, 15. junija. Pod absolutistično vlado je bilo na Slovenskem precej oricijelnega, umetno, na komando gojenega nemštva; masa našega naroda pa je bila slovenska, kakor je dandanes, da-si se ni zavedala tega. Vsled ustave in državnih temeljnih zakonov so bile pa temu umetnemu nemštvu, ki se je gojilo po uradih in šolali, tla izpodbita. In politična stranka, ki je bila sama pomagala obuditi v življenje Jj 19. omenjenega zakona, skesala se je bila tega koraka in vladi, ki je bila meso in kri te stranke, je bilo to več nego po volji, da je bila ta stranka, veliko let zvana ru s t a-v o v e r n a'{ (nemška). Nemci so postali nezvesti svojemu lastnemu detetu, § 19. državnih osnovnih zakonov. In najvišji faktorji v državi, slabo poučeni po svojih nemških informacijah, so bili bržkone napačnega mnenja, da imajo tako zvani „nemški otoki*4 na Slovenskem nekaj naravnih pogojev in pravic do obstanka. In vendar ve ves svet, da so to — če je še kaj „nemških otočecev^ na Slovenskem n. pr. na spodnjem Koroškem in na slovenskem Staj eru — le umetni, in le od nemških birokratov zabeleženi na papirju. Kijubu temu so se trudili in se še trudijo ti nemški birokratje, da se ta navidezna nemška posest še dalje ohrani z njihovo pomočjo. s pomočjo šol, nemških občinskih uprav, starimi krivičnimi volilnimi redi, voli-tvenii».i spletkarijami in novimi krivičnimi volilnimi redi, kakoršni se še vedno kujejo, n. pr. tudi s sedanjo volilno reformo v državnem zboru. V Avstriji mora pač, kadar gre za Slovane, večkrat krivica zmagati. V dokaz temu ta slučaj : Trg V. na spodnjem Štajerskem je slovenski skozi in skozi ; v njem je komaj nemškutarskih „purgarjev"*. Vendar ima ta trg dve nemški šoli, od katerih se sicer tista, na kateri deluje najhujši nemškutar za nadučitelja, imenuje utrakvistična, a se v njej neguje nemški duh najmanje toliko, kakor v nemški šoli, ki ima istotako slovenske otroke kakor ona. V tem trgu so bile pred leti občinske volitve. Vse je bilo videti, da morajo zmagati Slovenci. Toda birokracija je počela s pomočjo sosednjih nem-^kutarjev take reči, da so Slovenci propadli. Sla je slovenska deputacija v Gradec in se pritožila. Pripoznala se je opravičenost pritožbe, ali „visok*4 gospod je rekel : „Prijatelji moji, p r i p o z n a v a m o, da se Vam krivica godi, toda na Dunaju želć, da se ohranijo taki „nemški otoki ' med Slovenci". In vse kaže, da se bodo tudi v bodoče nemški otoki ohranjali po vseh slovenskih pokrajinah. Temu je največ kriva trda nem- PODLISTEK. Prokletstvo. Zgodovinski roman Avgusta Čenoe. — Nadaljeval in drvršil I. E. Toaftć. ška roka nemških vlad in nemških uradnikov. Ti faktorji bi ne hoteli za noben denar, da bi se morala nemščina umakniti slovenščini niti tam, kjer obstanka nemščine niti ne morejo braniti po zakonu. Naj povemo v dokaz ta-le slučaj : Na Kranjskem imajo c. kr. okrajni šolski sveti slovensko večino, kar je čisto naravno. Predsedniki teh korporacij so c. kr. okrajni glavarji, ki uradujejo v njih imenu in izvršujejo njih zakonite sklepe. Znani so nam pa slučaji, ko je to pa ono okrajno šolsko svetovalstvo v svojih sejah po petkrat in večkrat sklenilo, da naj se slovensko uraduje v njegovem imenu. Kaj mislite, da so se taki sklepi kdaj izvršili ? Kaj še ! K takim sklepom molčita c. kr. okrajni glavar in c. kr. okrajni šolski nadzornik in ura-dujeta nemško, pišeta nemško slovenskim šolskim vodstvom, odgovarjata nemški na slovenske vloge, le da vstrežeta c. kr. deželnemu šolskemu svetu v Ljubljani. Ali ni mar ta gosposka v slovenski deželi kranjski v slovenskih rokah ? Ne, v vladnih rokah je ! Kako to ? Ker tudi Slovenci sami nekoliko pripomoga-vajo k temu, kar se je že večkrat opazilo, in na kar moramo z nova opozoriti slovenski svet ravno letos, ko poteče šestletna funkcijska doba tej korporaciji. V kranjskem deželnem šolskem svetu bi namreč lahko imeli Slovenci odločno večino, ako bi le hoteli. Ta šolska oblast šteje sedaj enajst členov. Predsednik je c. kr. deželni predsednik, oz. njegov namestnik, udje so pa referent v vseh važnih rečeh (osobito ima sedanji, ki je hud Nemec, personalni referat), dva nadzornika, po dva zastopnika učitelj stva, deželnega odbora. cerkve in zastopnik ljubljanskega mesta. Sedanji udje deželnega šolskega sveta so po večini Slovenci, toda vmes so možje, ki so na vladni migljaj tudi nemškutarji, če je treba. Slovenski deželni odbor je poslal v to važno korporacijo poklicano kakor zastopnika učitelj stva dva šolnika, od katerih eden ni Slovenec, dočim drugi vselej na željo vlade zapušča Slovence. Na predlog knezoškofijstva zastopata cerkev v tej šolski oblasti dva odlična duhovnika slovenska, ali kaj, ko nimata zaupanja vselej do drugih sočlenov, ki ne zastopajo koristi slovenskega šolstva v deželi. Od nesrečne te sestave deželnega šolskega sveta — o katerem se je enkrat odličen njega člen izjavil : „Lasciate ogni speranza. o voi, ch' eutrate** — izvira, da slovensko šolstvo ne napreduje v narodnem obziru : Kranjci, slovenski Kranjci nimajo niti ene kompletne slovenske srednje šole, niti enega slovenskega učiteljišča. Nasprotno se pa izvrstno skrbi za nemško šolstvo. N. pr. za 70 šol na Notranjskem je en sam slovenski, pa zelo nemško uradujoči okrajni šolski nadzornik, za 30 nemških šol sta pa nastavljena dva nemška nadzornika, ki oba Prevel C—č. Ali to ni bil še višek stiske. Otroci so se rodili, ali nikdo jih ni krstil; mnogoka-teri je umrl brez krsta, razun, ako vzamemo, da je bil to krst, vsprejet od Boga, s katerim so ga v zadnji hip pokrstili užaloščeni roditelji. „Proklet bodi sad njihovega, telesa !** je bilo rečeno v prokletstvu in spolnjeval se je ta strašni izrek. Komaj da se je dopuščalo, da so izven pokopališča poleg ograje izkopavali grob nedolžnim sirotam, ki so bile krive, ker jih je nesrečna mati rodila pod prokletstvom in ker so se pod prokletstvom ločile iz življenja. Na spomlad je navstala epidemija med otroci in tudi med odraslimi ljudmi. Crne kozice so se nastanile na (iriču... Sleherni dan je štel svoje .žrtve, vsaki dan je donesel novih solz in joka. Grobokopi so s tražili pred pokopališči in niso dopuščali, tla bi ponesli notri ni enega pokojnika vs preklete strani*'. Mrtvece griške so pokopavali izven pokopališča kakor razbojnike in obe-šence, brez molitve, brez spremljevanja zvonov, brez blagoslova v zadnjem njihovem stanu — grobu. Le nekoliko jih je bilo, ki so jih utihotapili na pokopališče na ta način, da so plačali veliko podkupnino, ali pa da so v viharnih deževnih nočeh prevarili grobokope, ki so se pred grdim vremenom umaknili v svoje hiše. Ali le redki, zelo redki so bili ti slučaji. Med drugimi je obolel smrtno tudi kaštelan mesta Griča Dimiter Suhodol, ki je izrecno stal pod prokletstvom izobčenja, ker je bil eden kolovodij na navalu Gričanov na Kapitelj. Ob smrtni uri je imel samo dve želji: da bi se izpovedal in da bi ga zakopali poleg žene, ki mu je bila umrla pred letom dnij. Ni ena teh dveh želj se mu ni izpolnila. Niso našli svečenika, ki bi se bil drznil izpovedati prokletnika in ga odvezati od grehov. Njegovi sorodniki so hoteli vsaj pokopati ga poleg njegove žene in so poslali, ki naj bi zagrebli krsto. — Za koga kopljete grob ? je vprašal grobokop. — Za kaštelana Suhodola! so odgovorili ljudje. Zadnja želja mu je bila, da bi počival poleg žene. — Za prokletnike ni mesta v tej sveti ograji! je odgovoril grobokop in ni dovolil, da bi kopali dalje. Tam izven ograje iščite mu mesta. In zakopali so ga izven ograje. Tako se je dogodilo mnogim družinam, ki so hotele mile pokojnike pokopati na posvečenem pokopališču. To stanje je postalo slednjič Gričanom urejujeta svoja dva nemška žurnalistična organa, dočim so pa slovenski okrajni šolski nadzorniki veliko premalo naklonjeni slovenski perijodični šolski literaturi. Ogrska delegaeija. (Brzojavno poročilo.) Dunaj 18. Odsek za vnanje stvari ogrske delegacije je razpravljal danes o ekspozeju grofa Goluchowskega in o proračunu ministra vnanjih stvari. Poročevalec del. Toroczkav, je izrazil svojo zadovoljnost, da še obstoja trozveza, ki je še vedno steber vnanje politike. Prepričan je, da je trozveza faktor, ki jamči Evropi že dolgo časa mir. Vojna bi huje zadela Ogrsko, nego še tako visok trošek za armado. In izlasti z ozirom na trozvezo se je poročevalec pritoževal, zakaj ni minister vnanjih stvari znal preprečiti naj novej ih napadov na Nemčijo, ki jih je provzročilo vedenje nemškega novinstva, ki je v krivi luči prikazovalo znana dejstva, druga pa zamolčalo, ter kazalo največe nasprotstvo nasproti Ogrski v boju za ustavo. Poročevalec je govoril potem o balkanski politiki ter naglašal, da je Avstro-Ogrska potisnjena z balkanskega poluotoka vsled konkurence Nemčije in Belgije. Pritoževal se je, zakaj da konzulati ne občujejo z madjarskim ljudstvom v madjarskem jeziku, ter je zahteval, naj se imenujejo konzuli take osebe, ki znajo madjarsko. Del. Saghv je obžaloval, da je radi tega težavno objektivno kritikovati politiko ministra vnanjih stvari, ker ni minister predložil odseku nikakih spisov. Glede politike na Vztoku je obžalovati, da balkanski narodi ne zaupajo naši vnanji politiki, dasiravno nimamo egoističnih namenov. Ne odobrava, da se pritiska na Srbijo glede nabave topov. Govornik je očital ministru, da se nasproti ogrski ustavi ni vedel objektivno. Minister ni ravnal prav, ko ni ob sklepanju trgovinskih pogodb z Nemčijo in Italijo opozoril vlad teh držav na določbe ogrskih zakonov. Govornik je predlagal, naj se ministru vnanjih stvari naloži, da se na vseh poslaništvih in konzulatnih poslopjih obesi tudi ogrski grb, in naj se za časa delegacij skih sej razobeša ogrsko zastavo. Uradni dopisi ministra na ogrska ministerstva in ogrske oblastnije naj bodo sestavljeni na madjarskem jeziku. (Zvršetek pride). Grško-romunski spor in Bolgarska. Parižkemu „Tempsu^ brzojavljajo iz Sofije : Tukaj sledijo z veliko pazljivostjo in ne brez nekakega zadovoljstva toku grško-ro-munskega spora. Grška je Bolgarski stara nasprotnica. Naravno je torej, da so njene simpatije na strani Romunske in na strani boja, ki ga ista sedaj vzdržuje za cerkveno neod- neznosno. Posvetovali so se najprej prijateljski, a potem v mestni posvetovalnici ter so sklenili poslati župnika k škofu, da izprosi razveljavljenje prokletstva. Le en sam pogoj so stavili: da se bodo kesali in pokorili na svojih tleh, samo ne na kapiteljski strani, kjer bi jih protivniki zasmehovali. Župnik je šel k škofu Ivanu Gorjan-skemu in mu priobčil iskreno željo svojih ovčic, da se žele povrniti v občino pravovernih. Škof, razumen in pravičen mož, je radostno vsprejel prošnjo in privolil v pogoj Gričanov. Naj se le svobodno kosajo na svojih tleh, naj se kesajo radi Boga, ki vidi njih kes, naj bo že tu ali na Griču. Povrnivši se na Grič je župnik priobčil mestnemu svetovalstvu, da je škof Ivan, duhovna glava njihova, z očetovskim srcem pozdravil njihovo sporočilo in da je pripravljen zopet vsprejeti jih v naročje cerkve. Kakor strela se je raznesla ta vest po vsem Griču. Vse se je radovalo in hvalilo Boga, da se neha težko, neznosno stanje, ki je zapuščeno čredo griško tiralo do obupa. Dan dvanajstega aprila 1. 1397. je bil določen, da privede Gričane zopet v naročje cerkve, iz katere so bili izobčeni pred četrt leta. * * * En dan poprej je vrvel svet griški k spovednicam, ki so bile nameščene okolo zidov njihovih župnih cerkva. Staro in mlado, vse, kar je bilo dolžno dajati Bogu račun o visnost Kuco-Vlahov nasproti grškemu patrijarhatu v Carigradu, boj, ki ga je Bolgarska pred 30 leti zmagoslavno izvojevala. Ker vladajo med Bolgarijo in Romunijo dobri odno-šaji, je gotovo, da bo v tem sporu Bolgarija podpirala Romunsko. Grško-romunski spor je imel že to posledico, da je bolgarsko vlado, pod pritiskom javnega mnenja, primoral, da se je na neki način maščevala za razbojništva grških band v Makedoniji. Pred par dnevi so bolgarske oblastnije v Varni zabranile izkrcanje novemu grškemu škofu Teotilu, ki ga je imenoval ca-rigrajski patrijarh, ne da bi bil o tem imenovanju obvestil bolgarsko vlado. To priliko jo prebivalstvo Varne uporabilo, da je imelo velik shod, na katerem je zahtevalo, da se proti Grški uporabijo represalije. Pripomniti moramo, da biva v južni Bolgarski več tisoč grškega prebivalstva, ki ima svoje škofe, ki jih imenuje grški patrijarh v Carigradu, in doslej je imel patrijarh v cerkveni upravi svobodne roke. Dogodki na Ruskem. Carjev dvor in notranji položaj. O nazorih, ki vladajo na carskem dvoru o notranjem položaju, poroča petrograjski dopisnik „Timesa*4, da so tamkaj navidezno postali indiferentni. Tamkaj menijo, da je kmetsko prebivalstvo na strani vlade, in če izbruhnejo zopet nemiri ali revolucija, bo možno to zatreti s pomočjo vojaštva. Zopet se govori, da namerava vlada tekom prihodnjih dni zaključiti dumo in odgoditi zasedanje do oktobra. Položaj v Koreji. „Biro Lattan" poroča iz Tokija: Položaj v Koreji je nevaren. Kakor se zdi, vlada nezadovoljnost po vsej deželi. Ljudstvo zažiga hiše, ki pripadajo Japoncem. Kitajski pomorski tolovaji se udeležujejo gibanja. Japonska vlada je odposlala vojne ladije da vzpostavijo mir. To gibanje je baje uprizoril Korejski cesar za časa odsotnosti japonskega generalnega rezidenta Ito, da bi zopet zadobil izgubljeno neodvisnost. Domače vesti. Minister za železnice dr. Derschatta je dospel v Trst v nedeljo popoludne ob 5. uri 20 minut. Na kolodvoru ga je vsprejel g. namestnik princ Hohenlohe. Minister dr. Derschatta se je kakor gost gospoda namestnika nastanil v namestniški palači. Včeraj predpoludne je minister vsprejel nekoliko oseb ravnateljstva državne železnice, potem je pa pregledal novi državni kolodvor. Nato je obiskal različne civilne in vojaške predstojnike, dostojanstvenike viših oblastnij. Ob 1. in pol uri popoludne je bil pri gospodu namestniku obed, na kateri je bilo svojih delih, šlo je izpovedat se, da bo moglo s čisto dušo vstopiti v hišo božjo. Veselim srcem so pozdravili vsi zoro naslednjega dne, ki jim je imel odpreti vrata cerkve, v kateri so se rodili in v kateri so hoteli umreti. Vse se je obleklo v praznično obleko in okolo devete ure je bil ves Markov trg poln nepregledne množice sveta. Bili so to sami spokorjenci, sami izobčenci. Točno ob deveti uri je prispel na trg sv. Marka Ivan de Semis, namestnik škofa Ivana Gorjanskega v svečani opravi. Pred njim so šli vsi pobožni rodovi in vsa ostala duhovščina, izvzemši kapiteljske gospode. Skof Gorjanski je poslal svojega namestnika, da uvede izobčence v cerkev. Za obred je bilo pripravljeno vse. Kakih sto izobčencev, ki so bili v prokletstvu navedeni po imenu, je klečalo pred glavnimi vrati cerkve sv. Marka. Gornjo suknjo so bili slekli. Škofov vikar je pristopil z bičem v roki k spokorjencem ter začel glasno moliti psalm: „Miserere inei deus !u Ob tem je držal visoko nad glavami spokorjencev bič v znamenje, da vsi spadajo poti njegov udarec v imenu kazni in pokore. V tistih časih so sicer izobčene tudi bičali z bičem ali šibo, in to močneje ali sla-beje, kolikor več ali manje je bil kdo kriv. Ali to pot so odstopili od tega običaja. Menda zato, ker bi predolgo trajalo. (Zvršetek pride.) Stran II. EDINOST« št. 167. V torek, dne 19. junija 190(1 pozvanih Se nekoliko drugih dostojanstvenikov iz Trsta. Ob 6. uri zvečer se je minister za železnice z prezidijalnim načelnikom minister-stva za železnice z brzovlakom odpeljal na Dunaj. Njegovi ekscelenci se je predstavil včeraj tudi g. dr. H v b a i- v imenu pol. društva rEdinost". Dr. Rvbar, vsprejet najljubeznji-veje, jo razložil ministru v daljšem razgovoru tukajšnje razmere in izražal želje in zahteve tukajšnjega prebivalstva. Minister je obljubil. da se dade obvestiti v vsem. Med drugim je obljubil tudi. da poskrbi, da bo ustreženo želji prebivalstva, da se postajica sv. Ane na progi Trst - Herpelje - Kozina otvori tudi osebnemu prometu. To navajamo za danes izrecno, ker vemo, da je to živa želja našega prebivalstva v zelo obljudenem okrožju sv. Ane, Za ravnopravnost našega jezika na tržaški postaji nove drž. železnice. Laški listi javljajo zadovoljstvom, da je minister za železnice takoj po svojem prihodu v Trst dal nalog, naj se nemško-slovenske vstopnice na peron, ki so se baje uvele in radi katerih so italijanski poslanci interpelirali v državnem zboru, umaknejo takoj. Mi se nič ne obotavljamo z izjavo, da je tozadevni protest Italijanov opravičen. Ker smo mi za enakopravnost obeh jezikov, no moremo biti za to, da bi se tu italijanski jezik zapostavljal. Ali nekaj druzega je, proti čemur bi morali mi protestirati najodločneje. Ni naša stvar, da bi preiskovali, kdo je zakrivil. da so se uvedle le nemško-slovenske vstopnice. Ali najodločneje bi morali nastopiti proti temu. ako bi se radi krivde in zmote kake oblasti, ali kakega uradnika hotelo kaznovati — Slovence (ki niso gotovo nič zakrivili) edino v ta namen, da se potolaži Italijane ! To bi bila čudna logika in čudna pravica, ako bi se hotelo radi kake falope, ki so jo napravili drugi, kršiti pravico — nedolžnega. Mi ne odrekamo italijanskemu jeziku mesta, ki mu gre, ali zahtevamo tudi za svoj jezik, kar mu gre. In dotične interesirane oblasti naj vzamejo na znanje, da smo že poskrbeli potrebno za slučaj, da bi se hotelo v pomirjenje druzih hotelo raniti nas! Zagotovljeni naj bodo dotični krogi, da pridejo v tem slučaju z italijanskega dežja pod slovenski kap ! in zopet o napisih na postajah novi železnice. Čitatelji vedo, da so za postajo v Kocolu določeni nemško-italijanski napisi in da hočejo železniške oblasti popolnoma prezreti naš jezik, kakor da Rocol ne leži na slovenskih tleh. Nu, g. minister se je mogel, ko se je predvčerajnjim pripeljal na postajo v Ro-colu. prepričati na svoje oči. kam se je pripeljal. Videl je lahko s postaje, koliko slovenskih trobojnic je plapola l o v R o c o l u ! Ce bi ne bilo tam Slovencev, tudi slovenskih trobojnic ne bi bilo. Železniške oblasti naj bi računale z razmerami kakor so v resnici in ne z — falzitika-cijami. kakoršnjih se poslužujejo naši na-, sprotniki ! Občinam in rodoljubom ob otvoritvi nove železnice ! rSoča~ prinaša ta-le poziv, ki se mu tudi mi pridružujemo iz vsega srca: Sedaj je določeno, da se bo vršila otvoritev nove železnice od Jesenic do Trsta dne 15. julija t. 1. K otvoritvi pride prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand d* Kste. navzoč bo tržaški namestnik in razni drugi civilni in vojaški dostojanstveniki in zastopniki. Vsa ta visoka gospoda se popelje od Podbrda do Trsta. Ves čas se bodo vozili po naših slovenskih tleh. Zategadel pa je tudi naša sveta dolžnost da pokažemo odkrito, jasno in glasno, da so tla naša, slovenska. Vršili se bodo govori, vihrale bodo zastave, svečan dan izrednega pomena bo dan 15. julija t. 1. Kakšni pa naj bodo ti govori ? Kakšne zastave naj plapolajo po slovenski zemlji ? Govori iz ust Slovencev morajo biti le slovenski. 0 f i c i e 1 n i govori namreč. Tu je dolžnost starešinstev, dolžnost rodoljubov, da se ob tej priliki poslužijo v oticijelnem govoru le svojega domačega slovenskega jezika. Slovesno se mora mani testo vati, da prebiva od Podbrda do Trsta slovenski rod. Kamorkoli bo gledala visoka gospoda iz vlaka, bo videla le slovensko zemljo, slovenski rod. Slovehski govori naj donijo na uho udeležencem otvoritve — to je sveta naša narodna dolžnost! In kakšne naj bodo Jzastave ? Naša zastava je slovenska — belo-modro-rdeča. Le ta zastava je naša. res naša, Zato pa more tudi le ta podpričavati naše bitje in žitje. Župani, starašine, rodoljubi ! Poskrbite, da bodo vihrale na dan otvoritve slovenske zastave po naši deželi po krajih, koder bo tekla nova železnica. Slovenske zastave naj pričajo, da tu skozi in skozi bivamo mi. Slovenska zastava je naš znak. Zato pa naj zavihrajo te in ponosno naj plapolajo ! Pokazati moramo skozi in skozi slovenski značaj zemlje, po kateri se otvarjajo novi časi našim deželam, izlasti Trstu, pokazati moramo, kdo biva tu in kdo hoče ostati na tej grudi! Ob takih prilikah se rado dogaja, da hodijo okoli birokratje ter moledujejo za odstranitev znakov, ki bi pričali jasno in očito, da bivamo tu mi, Slovenci. Ne poslušajte jih, ne ozirajte se na ničeve pomisleke in prazne besede, ampak dajte duška slovenskemu čutu v polni meri ! Neodpustljiv naroden greh bi storil, kdor bi se u dal le v najmanjši reči. Apelujemo na županstva, na rodoljube« naj storijo vsi dolžnost ter naj uplivajo na ljudstvo v takem smislu. Opozarjamo na to danes, ker je še dovolj časa do otvoritve, da se napravi vse tako. da bo v čast slovenskemu imenu! Pričakujemo, da tudi bo tako. Slovesni dan 15. julija t. 1. naj bo poleg praznika otvoritve nove toli potrebne železnice tudi velika, celoskupna, impozantna slovenska manifestacija! Rodoljubi, na delo ! Proslava desetletnice županovanja g. Ivana Hribarja. V soboto je Ljubljana dostojno praznovala desetletnico svojega« župana g. Ivana Hribarja. Ob 8. in pol uri zvečer je bil velečasten sprevod po mestu, katerega so se vdeležila glavna ljubljanska društva. Sprevod se je iz „Mest. doma" po raznih mestnih ulicah pomikal do mestne hiše, ki je bila primerno okrašena. Na pročelju se je bleščal napis „96 Slava županu Hribarju 06". Po ulicah okolu mestne hiše je bilo zbranih okolu 12.000 ljudi. Pevska društva so pod vodstvom g. Mateja Hubada zapela tri pesmi. Po dopeti prvi pesmi so prišli v mestno dvorano odposlanci vseh pred magistratom zbranih društev. Župana je nagovoril dr. K. Blei-weis vit. Trsteniški. Po serenadi se je vršil komers v veliki dvorani .»Narodnega doma". V imenu mestnega sveta je tu slavljenca pozdravil dr. Ivan Tavčar. Občinske volitve v Labinju. Prejeli smo : Ko sem čital poročilo o ravnokar dovr-šivših se volitvah v Labinju, sem se nehote spomnil raznih „volitev", katerim sem prisostvoval v prejšnjih letih v koperskem okraju, j Kakor se vidi imajo istrski Italijani — tudi j Lazzarinijevi — vsi eno in isto šolo. V Po-mjanu v Lazaretu, v Škoiiji in v Kastel Ve-nere, sem imel mnogo prilike, da sem opazo-' zoval lahonske nasilnike, kako si znajo poma-. gat i na volitvah in — „zmagati" ! Bil sem i tudi na Poreščini in tudi tam so Lahi — s pomočjo vladnih organov terori-• zirali naše nezavedne volilce ter „zmagovali" dasi je v vseh imenovanih krajih naših volil-oev nad 80 Nastopil sem bil tudi že proti nemar- j in svojemu narodu! Kakor tu, tako je tudi jajno, nad vse pričakovanje. Udeležba na-drugje in mi še vedno — propadamo! Kedo j ravnost ogromna, veselje vseobče, navdušenje da je kriv na teh razmerah, lahko sleherni veliko. Mi, ki smo gledali nekdaj uprav obupni izprevidi iz teh vrstic ! Iz Ročinja nam pišejo: Skoro mine peto leto, kar je bil tu izvoljen za župana mož, ki igra le zamorca v družbi dveh podžupanov pod spretnim vodstvom obč. tajnika. Ali ta vredna družba niti ne misli na razpis novih volitev. Radi tega so se tukajšnji obči-narji že večkrat pritožili na c. k. okrajno glavarstvo v (rorici z zahtevo, naj bi ta politična oblast prisilila župana, da razpiše občinske volitve. Ali vse pritožbe so ostale brez vspeha. To je vendar čudno, da nima c. k. okrajno glavarstvo sredstev, ki bi prisilila župana v to, kar — zahteva zakon ! Resnici na ljubo. Z Opčin smo prejeli : V številki od 26. aprila je bili v Vašem cenjenem listu priobčen dopis v katerem je bilo rečeno, da je c. k. ravnateljstvo državnih železnic v Trstu imenovalo železniškim mojstrom (Bahnmeister) na Opčinah osebo, ki ne pozna jezika domačega prebivalstva, dočim je za to mesto prosil uradnik, ki je vešč slovenskemu in hrvatskemu jeziku. Resnici na ljubo moramo popraviti to vest v smislu, da je bil na rečeno ; mesto imenovan g. F. M., ki pozna slovenski in hrvatski jezik, kateri poslednji mu je tudi materin jezik. Vaš dopisnik je bržkone zamenil imenovanje na Opčinah z onim na V r d e 1 i. kjer je bil imenovan železniškim mojstrom uradnik nevešč slovenskemu jeziku. Tehniški slovar. Odsek za izdavanje „Tehniškega slovarja'' je imel minulo sredo pod predsedstvom načelnika ravnatelja I. Š u b i c a svojo šesto sejo. Tajnik je poročalo sklepih zadnje seje in povedal, kako so bili rešeni. Sklenilo se je nabaviti Deinhard-tov ilustr. telin. slovar, ki izhaja v šestih jezikih pri Oldenburgu v Monakovem. Akad. slov. tehn. društva v Pragi, na Dunaju in v Gradcu je naprositi, da bi prevzela ekscer-piranje cenikov, deželnih in pa državnih zakonov tehniške vsebine. Prošnji, da bi poslale svoje cenike odseku na razpolago, da jih da ekscerpirati, sta se odzvali tvrdki : Majdičeva v Celju in Sclineider iV: Verovškova v Ljubljani, kar je odsek hvaležno vzel na znanje s ponovno prošnjo do drugih tvrdk tehniške smeri, naj bi storile isto. Ko se je vzelo še na znanje poročilo o stanju ekscerpiranja \Volf-Pleteršnikovega slovarja, se je seja zaključila. Planinci! Slike zadnjega izleta o Bin-koštih na Nanos so izvršene in na ogled v kavarni „Balkan" (pri blagajni). Istotam se vsprejemajo tudi priglasi za naročila. Opozorjenjem učiteljem. Družba sv. Cirila in Metodija v Ljubljani opozarja slovenske učitelje na razpisano učno mesto na dvorazrednici v Kaplji pri Arvežu na Spodnjem Štajerskem. Šola je zadnja ob jezikovni meji, ki ima še dvojezični pouk. Učitelj dobi meblovano sobo in kurjavo. Doba za vlaganje prošenj je do J2. t. m. Podpisano vodstvo garantira vsakemu zavednemu slovenskemu učitelju primerno doklado. Naši družbi pa more ob enem, ko oddaja prošnjo, naznaniti ta svoj korak. Naša doklada bo — če bo prosilec po tem — brezdvombno|presegala vse one nam nasprotnih društev. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metodija v Ljubljani. Birma. V nedeljo je bilo pri Sv. J a - nosti našega ljudstva po Istri in danes po- j kobu birmanih 447 otrok obojega spola. Le-navljam. da smo si največkrat sami krivi ako j tos je bilo o binkoštnih praznikih birmanih propadamo! Živa duša se ne meni za pregle-! 3128 otrok, 92 manj nego lani. dovanje volilnih list; zato izpuščajo laški ob- Slavnost v Tolminu. Pevsko činski mogotci vsaj H<» odstotkov naših volil-cev, a mesto teh vpisavajo vse polno takih, ki nimajo pravice biti volilci ! Na to stran bi morali voditelji storiti več, nego | se dela v pouk ljudstva, da bi se isto moglo in znalo braniti pred sleparijami sinov dedne kulture I*1 Tako poreče marsikdo, ko prečita mali spisič. Kedor govori in misli, da bi ditelji mogli kaj. ako si ljudstvo samo v ta že društvo „Kolo" je sklenilo, da se udeleži velike slav-nosti v Tolminu korporativno in priredi namen poseben vlak. Potrebni koraki s storjeni. Koprski učiteljiščniki prirede dne s. t. m. javen koncert z plesom v Gorici, v prostorih hotela „Pri zlatem jelenu". Na kon- položaj za našo stvar v tem okraju, smo dobivali v nedeljo utis, kakor da se je tu zgodil pravi čudež in srce nam je govorilo : nič malodušnosti, - srca kvišku. O tej znameniti prireditvi spregovorim j seveda še. Osebni vlak št. 91 je obtičal to nedeljo v postajališču Miramar vsled prevelike teže. Kljubu vseui poskusom ga ni bilo možno spraviti dalje. Še-le ko mu je prišel za nekaj časa na pomoč stroj za njim vozečega osebnega vlaka št. 93, je vlak vozil dalje. Vsled tega je prvi vlak zamudil za kake tričetrt. drugi pa za četrt ure. Umor in poskus samomora. 27-letni poštni uslužbenec Fran Kreševič, stanujoč \ ulici del Belvedere št. 23, je bil zaročen z 20-letno Marijo Kreševič, ki je stanovala z roditelji v hiši št. 1(» pri sv. Mariji Magdaleni zgornji. Včeraj predpoludne okolu !». ure je šel Fran obiskat svojo zaročenko. Bila sta sama v eni sobi. Malo pred 1<>. uro so pa sorodniki Marije čuli štiri strele. Pohiteli so prestrašeni v ono sobo in našli oba zaročenca ležeča na tleh. Fran je še imel v roki revolver. Marija .je bila ranjena na levem, a Fran na desnem sencu. Pozvali so nemudoma zdravnika se zdravniške postaje, a še prej nego ta. so prišli k nesrečnikoma zdravniki iz bližnji' bolnišnice pri sv. Mariji Magdaleni, ki so kon-statovali, da je stanje obeh ranjencev jako opasno. Frana so prenesli nemudoma v bolnišnico. kjer so ga vsprejeli v X. kirurgični oddelek. a Marijo so pustili doma, ker so se bali, da bi jim mogla umreti še med potjo. No, ob 1. uri popoludne je nesrečno dekle nehalo živeti. Pozneje smo zvedeli, da je ob poludne umrl v bolnišnici tudi !• ševič. o. uri puran Kre- Koledar in vreme. Danes: (iervazij iu 1'ro-tazij ; Njetko ; *V u kosava. — Jutri: Silverj, papež; Maroje; Milava. (Začetek poletja^. — Temperatura včeraj : ob 2. uri popolutine -t- 29° Celsius. Vreme včeraj: vroče, deloma oblačno Društvene vesti in zabave. Sokolska veselica z javno telovadbo, petjem in godbo bo v Ilirski liristrici dne HJ. julija. Javna tombola v Devinu na korist otroškega vrtca. Bralno in pevsko društvo „Ladija v Devinu priredi v nedeljo dne J7. t. m. (na dan sv. Ivana) javno tombolo na korist slovenskega otroškega vrtca v 1 )evinu. Slavno občinstvo opozarjamo, da je tega dne v Devinu starodavni in znameniti somenj s konji. Poživljamo vse mladinoljube na obilno udeležbo — saj gre tu ohranitev mladine na prevažnih in toli eksponiranih tleh ob Adriji ' Sledite pozivu vrle r Ladij e", ki jej gre vsa čast na tem, da poprijemlje incijativo za tako plemenito podjetje. Književnost in umetnost. Občni zbor „Dramatičnega društva v Trstu se je vršil dne !>. t. m. (žalibog) oh prepičli udeležbi. Predsednik dr. S 1 a v i k je nagovoril navzoče blizo t ako-le : Letos smo sklicali občni zbor bolj zgodaj, nego navadno, takoj po zaključku te sezone, da bo imel pri- hodnji odbor dovolj časa za prihodnjo sezono. ker je treba o pravem času napraviti si repertoir, preskrbeti si sredstva in igralne moči. Minolo društveno leto kaže lep napredek za naše društvo. Predstave so bile ho1; uglajene, opazovati je hi! napredek v umovanju. vlog, v umetniškem iikusu posamičnih igralcev. Nekateri diletant je pa so se razvili do prej nepričakovane veljave. Ljudstvo je rado prihajalo na naše predstave, dajalo od-duška svojemu priznanju z obilnim aplavzom vo-; učitelj senikov. Čisti dobiček je namenjen učine'teljskemu konviktu v Ljubljani. Vzpored se ali noče pomagati — ta ne pozna tisoč- j objavi pravočasno zna krat tužnih istrskih razmer. Bil sem večkrat v Istri po nalogu društva „Edinost". Sel sem n. pr. v Lazaret nagovarjat zavednejše dne 1 kroge, naj gredo v Koper ter naj "pregledajo volilne liste. Prosil sem narodnjaka, naj pre- Velika planinska slavnost. ki jo priredi tržaška podružnica „Slov. plan. društva*4 julija pri sv. Ivanu se bo vršila pod imenom: Veseli dan na planinah. Ves natančneji vspored se objavi v krat- ta ! certu nastopita orkester in moški zbor koprskih in je tudi kritika bila na splošno pohvalna. Teh vspehov se moramo veseliti tem bolj, ako uvažujemo težavne razmere. Naše društvo je namreč zgolj diletantsko in naši diletanti« . katerih dovršen del stanuje zunaj mesta, nu -rejo posvečati dramatiki le ono malo svobodnega časa, ki jim ostaja po vsakdanjem delu. Zasluga na našem vspehu gre torej našemu vrlemu diletantskemu zboru, posebno drugega -- a piše volilno listo, prosil sem zastonj ! Eden si ne upa, drugi — nima časa ! Gosp. S., stari pošteni naš narodni možak, se je bil ponudil, da plača iz svojega par iorintov onemu, ki bi šel na ta narodni in za izid volitev najnujneje potrebni posel — toda ni ga bilo moža, ki bi storil dobro sebi i,ra kem in že danes zamoremo beležiti, da dičijo povsem nova in jako zanimiva presene- j toli čenja za naše občinstvo. Res, težko bo najti koga, ki ne bi pohitel ta dan na lepo narodno slavje naših vrlih planincev. Slavnost pevskega društva r Zvonimir" v Rocolu minole nedelje je vspela si- režiserju, za naše ^ navdušenemu in SIcrbeti moramo, da društvo" ohrani, ne slovensko gledališče zaslužnemu g. Stoki, se naše Dramatično samo, ker ima naša dra- matična umetnost veliko kulturno misijo, ampak tudi, ker nas slovensko gledališče mora emancipirati od tujega gledališča. Zato je neodpustno, da boljši krogi tako malo store V torek, dne VA. junija 1906 »EDINOST« štev. 167. Stran IL T za naše gledališče. Imamo le 50 udov in še ti ne plačujejo vsi, a podporo smo dobili le od posojilnice in rNarodnega doma". Brez veče podpore se pa društvo ne bo moglo dolgo vzdržavati, ker diletantje ne bodo mogli na dolgo nositi tako težkega bremena. Moramo torej apelirati na naše imovitejše kroge, da po svojih močeh podpirajo naše društvo in s tem omogočijo njega obstanek in napredek. Ob tej apatiji je temveča zasluga vas, da ste se potrudili na naše zborovanje in dokazali zanimanje za našo Talijo. Vsprejmite mojo prisrčno zahvalo in pozdrav. Tajnikovo poročilo je podal gospod A r h a r. Iz tega poročila posnemamo nastopne momente : Društvo je tudi v tem četrtem letu svojega obstanka lepo in vsestranski napredovalo toliko glede števila predstav, kolikor glede njih kakovosti. Udeležba je bila vedno dobra. Podporni členi so se nekoliko pomnožili, ali bilo bi lahko še veliko bolje v tem pogledu, ako bi občinstvo uvaževalo koliko truda in požrtvovalnosti treba za vsako posamično predstavo. Tržaški Slovenci nosimo sicer velik naroden davek, ali društvo, ki je tako velikega kulturnega pomena ne smemo puščati v nemar. Poročilo omenja smrti dobrotnika rDramatičnemu društvu". Josipa Sirk a. Vso hvalo izreka poročilo našemu igralskemu osobju. ki se zbira okolo neumorno delujočega Jake Stoka. Ti izvrsevalni členi ..Dramatičnega društva*4 delujejo iz čiste ljubezni do dramatične umetnosti in iz navdušenja za vsestranski napredek milega nam naroda. Kdor ve ceniti težavnost naloge, ki jo vrše, mora izrekati vse pripoznanje njihovi požrtvovalnosti. Naj bi še nadalje ostali zvesti svojim vzvišenim idealom in naj bi z lepim izgledom druge rabili v Talij in hram. Poročilo izreka zahvalo rSlov. pevskemu društvu"' in društvu ..Mladina" pri sv. Ivanu na blagohotnem sodelovanju in ..Trž. posojilnici in hranilnici* in društvu rNarodni dom" na izdatni podpori. Društvo je priredilo v minoli sezoni tudi 4 gostovanja. Trikrat je nastopil g. Vero v-šelc iz Ljubljane (v ..Legijonarjih", oziroma j.Kokovnjačih*'). enkrat pa g. N u č i č iz Ljubljane (v rLegijonarjih). Oba gospoda sta člena ljubljanskega gledališča. A" minoli sezoni -«o bile uprizorjene 4 novitete, druge igre pa so bile že uprizorjene v prejšnjih letih. Udeležba je bila dobra na vseh predstavah, uprav mnogoštevilna ob novitetah in gostovanjih. Igranje je bilo v minoli sezoni v obče prav dobro, kar so pripoznali različni kritiki. Seveda je bilo tudi pomanjkljivosti, ki pa so pri diletantskih gledališčih težko izogibne. Napredka pa v minoli sezoni nam ne more odrekati nikdo. Naši diletantje so dokazali, da se daja vendar mnogo doseči s pridnostjo in pravim veseljem. Poročilo obžaluje, tla je kritika tu pa tam premalo uvaževala težave, ki ;ih mora premagovati naše ..Dramatično društvo". Tu izreka poročilo nado. da nam naši diletantje. ne glede na vse težave, ostane;!- zvesti tudi v bodoče, kakor so bili do-sedaj. Od raznih strani se nam (lajajo različni nasveti, kako bi bilo možno društvo povzdigniti na višo stopinjo popolnosti. Nu, v to bi trebalo v prvi vrsti - denarne podpore. Število naših podpornih členov naj bi se vsaj podesetorilo. tla bi se nabiratelji javnih prispevkov kedaj spominjali tudi našega društva. izla>ti pa da bi se nas spominjali imovitejŠi krogi in denarni zavodi naši po izgledu posojilnice in hranilnice. Potem se gotovo povzdigne nivo našega gledališča. Upajmo v srečnejo bodočnost naše dramatike ! (Zvršetek pride). avstro-ogrski Llovd se svojimi parnilci dalmatinske črte. procenjenimi na '2 milijona kron. Za zgradbo dveh novih parnikov za brze proge in za obratni kapital potreben za začetek se bo za sedaj emitirali delnic za 2 milijona kron, a pozneje se izda še delnic ali pa prijoritetnih obveznic za 4 milijone kron. Vlada je obljubila društvu letno subvencijo od 1.500.000 kron. Za to podjetje sta se jako zavzeli banki „Union" in rCredit", kateri sta hoteli potom tinansiranja vzeti v svoje roke dalmatinsko paroplovbo. Opreznemu in energičnemu nastopu sicer še mlade, a agilne „Jadranske banke v Trstu" se je pa posrečilo v zadnjem momentu preprečiti to nakano in, kakor se nam javlja, se je posrečilo skupnemu nastopu dalmatinskih parobrodarjev, dalmatinskih poslancev in bančne skupine : „Jadranska banka v Trstu", „ Vjere sij s ka banka u Dubrovniku", „Trgovačka banka u Dubrovniku" in „Pučka banka u Spljetu" doseči, da se poveri finansiranje omenjenim bančnim zavodom. S tem je storjen velik in dalekosežen korak na polju ekonomske samo-osvoje na slovanskem jugu ter moremo le čestitati gori omenjenim faktorjem na doseženem krasnem vspehu. tamkaj še v minoli noči do spopadov med vojaki in revolucijonarci. Poslednji so obstreljevali policijsko poslopje iz zasede v sosednjih hišah. Čete so jih s salvami pregnale iz hiš, katere so pa zažgali, preden so jih zapustili. Gasilci niso mogli pogasiti ognja, ker se je nahajalo v hišah mnogo streliva, ki je eksplodiralo. Od vojakov ni bil nobeden ranjen. Izdane so stroge odredbe, da se nemiri preprečijo. Duma. PETROGRAD 18. Seja je bila otvor jena ob 11. uri in pol. Zbornica je nadaljevala debato o agrarnem vprašanju. Gospodarstvo. DALMATINSKA PAROPLOVBA. Kakor smo javili te dni, se vrše na Dunaju pogajanja mej vlado, dalmatinskimi pa-robro.larji. „Jadransko banko" v Trstu na čelu treh dalmatinskih bank in dalmatinskimi Iržavnimi poslanci radi ustrojenja in tinansiranja dalmatinske paroplovne delniške družbe, l a družba se ima ustanoviti z delniško glavnico 12 milijonov kron. K tej glavnici prispevajo dalmatinski parobrodarji se svojimi parniki, procenjenimi na 4 milijone kron in Haznc v.isvi. Albanski jezik v dalmatinskih srednjih Šolah. Iz Zadra poročajo : Te dni sta ravnateljstvi hrvatske in italijanske gimnazije v Zadru prejeli od naučnega ministerstva odlok, da morati početkom novega šolskega leta uvesti svobodno stolico albanskega jezika. Težko da se bo našlo do-vclj dijakov, ki bi bili pripravni učiti se albanskega jezika. + Londonski dnevnik „Times". Solastniki »T i mesa« vložili so proti glavnemu lastniku tega lista pravdo, vsled katere se »Times« pretvori v delniško društvo. Ceni londonski časopisi so mnoge škodili »Timesu«, ki ni isti znižal svoje nenavadno visoke cene in stane ena številka toliko, kolikor -Daily Chronicle«, »!>aily Ne\vs« celi teden. To je pa listu škodilo, ker ugajajo narodne novine, ki so po ceni in tudi senzacijonalne stvari. Razun tega se je' glavni lastnik bavil z drugimi po djetji, a ni z drugimi solastniki nikdar delil dobičkov. Spomenik Krištofu Kolumbu postavijo v vrtih Vatikana. Brzojavne vesti. Rusija. PETROGRAD 18. Vzlic temu. da se je včeraj udeležilo shodov okolu 30.000 oseb. se vendar ni mir kalil. Na teh shodih je bila soglasno vsprejeta resolucija, da je podpirati dumo, — Strajk pekovskih pomočnikov traja } dalje. — Glasom zanesljivih privatnih poročil iz Kronstadta, je tam zopet položaj nevaren. Potrjuje se današnje poročilo nekega tukajšnjega lista, ki pravi, da narašča gibanje med ; mornarji in četami v trdnjavi, tako, da se vsi boje obnovitve oktoberskih nemirov. Premožne] i mestjani beže. Iz Krasnega Sela sta odšla v Kronstadt baje dva gardna polka in dve bateriji z 12 brzostrelnimi topi in 22 strojnimi puškami. — Tudi iz Holma in Kutna poročajo o nemirih, pri čemer so bili ubiti trije postiljoni in dva vojaka. Iz Kavkaza prihajajo nepovoljne vesti. V guberniji Krivanski prihaja čim gosteje do krvavih spopadov med različnimi deli prebivalstva. PETROGRAD i 8. V Teriju. nekem kopališču blizo Petrograda. se je vršil včeraj shod poslancev dume in zastopniki socialističnih. socijalno-revolucijonarnih. anarhističnih in finskih skrajnih strank. Na shodu so bile vsprejete tri resolucije. Prva teh resolucij naglasa potrebo energičnega, samostojnega postopanja delavske skupine. Druga svetuje ljudstvu, naj odklone odgovornost za izplačevanje nujnovejega posojila, dočim je tretja naperjena proti vladi, kakor provzročiteljici nemirov v Bjelostoku ter poživlja na ustanovitev ljudske milice. O nemirih v Bjelostoku. BJEL0ST0K 18. Mir je vzpostavljen, i čeravno se je še vso noč streljalo z revolverji. Potniki, tudi Zidje, smejo zopet v me-i sto. General Bader je imenovan vojaškim poveljnikom. Nedaleč od Kladove so cestni ro-1 parji napadli poštni voz, namenjen v Kališ, i Postiljon in dva vojaka, ki sta bila na vozu kakor stražarja, so bili ubiti. Roparji so odnesli denarne pošiljat ve. G RODNO 18. Glasom poročil, dospelih guvernerju o nemirih v Bjelostoku, je prišlo predvčeraj danes lOO.^ 100.55 100.50 100.50 11S.05 118.— 99.40 99.70 ae.To S9.70 113.4b 113 35 95.10 95.05 85.70 85 70 1660.— 1695.— 667 — 666 — 240.171 -240.25 117 30 117.32 7, 2345 23.47 19.12 19.11 95.40 95.50 11.33 11 33 Borzna poročila dne IS. junija. Tržaška borza. Napoleoni K 19.12—19.15, angležke lire K —.— do —.—, London kratek termin K 240 25--240.45, Francija K 95.40—95.60, Italija K 95.50—95.70. italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija K 117.30---117 50, nemSki bankovci K —.—■— — avstrijska eonotna renta K 99.50—99.80, ogrska kronska renta K 95.--9\30. italijanska renta K ——.—, kreditne akciie K 871.— — 673.—. državne železnice K 66^,25 -67125 — Lombardi K 150--152— Lloydove akciie K 753— 762 — Srečke Tisa K 331.75—335.75, Kredit K 496 — do 483.—, Boden kredit 1880 K 302. 310.—. Bo-denkredit 1889 K 302.— 310.—. Turške K 150.50 do lr 2 50 Srbske —do -.— Dunajska borza ob 2. pod. Drža-ni dolg v papirju „ „ srebru Avstrijska renta v zlatu „ »v kronah 40/° Avatr. investicijska renta 3t'-°/0 Ogrska renta v zlatu 4% kronah 4° 0 n n 3l/r Akcije nacijonalne hanke Kreditne akcije London, 10 Lstr. 100 državnih marc 20 mark 20 frankov 100 i tal. lir Cesarski cekin: Parižka in londonska borza. Pariz: (Sklep.) — Francozka renta 97.25, italijanska renta 105.10, španski exterieur 96.90, akcije otomanske banke 677 . Menjice na London 251.75. Pariz: (Sklep) Avstrijske državne železnice —.— Lombarde )69.— unificirana turška renta 96.60 avstrijska zlata renta 93.9'J, ogrska 4°/0 zlata renta 96.S0, L&nderbank —.—, turške srečke 145.75, parižka banka 15.75, italijanske meridijonalne akcije 816, akcije Rio Tinto 16 69 Mirna London: (Sklep) Konsolidiran dolg S8.5 „ srebro -J0.'/v, Lombardi 6.španska renta 96. V„ italijanska renta 104."V* tržni diskont 33/s, menjice na Dunaju —.—. Stalna. Tržna poročila 18. junija. Budimpešta Pšenica za okt. K 16.02 do K 16-u4, rž za okt K 13 46 do 13-48, oves 7A okt. od K 13-6Ž do 13-64, koruza za julij 12*8K do K 12'Si Pšenica: ponudbe in .rovira^eiaji«- srednje, tendenca ugodneja. Hrodaia: 16.000 met. stot. vziir-žano. koruzi, rž in ječjoen nespremenjeno, oves trdno. — Vreme: lepo, vroče. Ha vre. (Sklep) Kava Santos good average za tekoči mesec 44.25, za sept. 44.75. Ne\v-Yort. (Otvorjenje ) Kava Rio za bodoče dobave. — Stalno, nespremenjeno. — Prodaja : 3001) vreč. London. Sladkor iz repe surov S3/,e Sh ; Mirno. Pariz. Rž za tekoči mesec 15.40, z t julij 15.40, za julij-avgu t 15,65, sept.-dec. 16.— (mirnu). — Pšenica za tekoči mesec 23.(53. za julij 2'i 75, za julij-avgust 23.40, za september-dec. 22.5.r> (stalno). — Moka za tekoči mescc 30.20, za julij 3J. 15, za julij avgust 30.45, za septetnber-dec. 29.85 stalni). — Repično olje za tekoči mesec <> —, za julij 60.75. za iulij-avgust 61.—. za september-dec. 62.—(trdno) — Špirit za tekoči mesc 41.75, za julij 42.25, za julij-avgust 42 25, za september-dec. 39.50 (mlačno). — Sladkor surov 88° uso uov21l,—22.(mlačno), bel za tekoči me*ec 24.TH, za julij 2 .—, za julii-avgust 25.'-.a oktober-januvar 26."Vlt, (m'ačao), rafiniran —.---.—. — Vreme: lepo. i ' Potrtim srcem naznanjamo vsej rodbini, prijateljem in znancem, da je danes ob 1. uri popoludne nenadoma preminula naša hčerka oz. sestra Marica Kresevič v dobi 20 let Pogreb drage pokojnice bo v torek 19 t. m. ob 5. uri popoludne iz hiše žalosti pri sv. Mariji Magdaleni zgornji. TRST. dne 18. junija 1906. Ante Kresev.č, oče; Marija Kresevič, mačeha. Ante Kresevič, brat; Matilda Kresevič por. Cuzzi. sestra; Aleksander Cuzzi. svak. i Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretu/.no vest. da je naš brat ozir. svak Josip JenKo danes ob 1. uri zjutraj v 45. letu svoje dobe po dolgi in mučni bolezni previden se sv. zakramenti za umirajoče mirno v Gospodu zaspal. Pogreb zemskih ostankov predragega pokojnika se bo vršil jutri, v torek 19. t. m., ob 5. uri popoludne iz hiše žalosti v ulici Vittorio ATirri štev. 11. TRST. IS. junija 190«. v . Žalujoči ostal-*. Osebni kredit za uradnike častnike, učitelje itd. Samostojni hranilni in posojilni konsorciji društva uradnikov dajajo pod ugodnimi pogoji tudi proti dolgotrajnim povračilom posojila na osebni kredit. Agentje so izključeni. Naslove konsor-cijev daje brezplačno Centralno vodstvo društva uradnikov, Dunaj \Vipplinger-strasse 25. 9BE9 Sprejemajo nt vsakovrstna dela posebnih načrtih. In po mtr Jiostman cenik; brezplačno in (ranio Tovarna pohištva = RAFAEL ITflLIfl " = Velikansko skladišče in razstava »•v« • e * poitstva m ta ---— TRST ulica Malcanton štev. 1 po melo nizkih cen-ah. Mam o ^ao yg* Oglase, poslana, osmrtnice, zahvale, male o^hise in v obče kakoršno koli vrsto oglasov sprejima ,.Insera'ni oddelek" v ulici Giorgio Galatti št. 18 (Narodni dom) polutiadstropje, levo. Urad je odprt od 9. zjutraj do 12. in od 3. do 8. pop. Po noči se sprejenm •* „Tiskarni Kdin >-t " t -AUA ——————— -|QilQi'ijliOliOilQllOliOl I O »t O 11 O t 0 j--——-* o; Tovarna pohištva 1 $kk$aiitr Zm Jtei J| uiics Tesa 5tv. 52. ft (iasiua hiša). ZALOGA: Tujci v hotelu^ „BALKAN". ? hhzzr rgsrr:o c^o PoSioP;e). j? N? novo so došli dne 12. junija: Antolek, potov., ZAGREB ; Rusička, uradnik, PARDUBICE; Mav, trgovec, BASE L ; Bloch, trg.. PARIZ; Polurin. zasebnica, DUNAJ; Abram, c. K. poročnik, DUNAJ : Popper. potov., DUNAJ ; Puch-leitner. trgovec, GRADEC; Hirschberger, potov., DUNAJ : Millani, zasebnik. RIM ; flro-«, trgovec-. «ENO A; Waguer, trgovec, BUDIMPEŠTA ; Mi-tiašik, zasebnik, DUNAJ. Cene, d& a« nI nobi-id onkuronoe. iz Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po J; n&strov&n ocalk br aspia-Sno in flr*nL:© ? ( o 1 Oi.OiipiiO1' O : > W i >1, 11 » O " O •1 o V Serravallo-vo železnato kina vino" za bolehne otroke in rekonvalescente. Provzroča voljo do jedi, utrjuje želodeo in ojačuje organizem. Priporočeno od najsloveeih zdravnikov v vseh slučajih, kadar je treba se po bolezni ojaeiti. Ouliinuvaiio • 16 kolajnami na raznih raztavab ta s aad 3000 zdravaiikimi spričevali. I. SERRAVALLO = trst. = Važno pojasnilo. Pogosto se je Že govorilo na tem mestu o mnogih izbornih lastnostih, po kate-nh se znana K. K u t e k e j e v a moka za otroke po soglasni sodbi zdravnikov vsega sveta odlikuje prav izborno pred mnogimi drugimi izdelki, ki baje tudi služijo prehrani otrok. Obenem je pa večkrat med občinstvom ražširjeno docela napačno mne- noma zdrave dojence izborno živilo, ki naj se jim daje osobito takrat, če iih mati ne more dojiti sama. Zaradi odlično dobrih nje, da je Kufckejeva moka za otroke lastnosti, ki se ho o priliki o njih tu še primerna samo za bolne otroke. Zatorej natačneje govorilo in na kar naj bodo vse naj ho s tem pojašnjeno, da je Kufeke- mlade matere opozorjene še posebej, je jeva moka za otroke tudi za popol- Kufekeieva moka za otroke nekako varstvo proti vsakovrstnim boleznim osobito pa proti obolelostim črevesa, bi starši ne smeli opustiti, posvetovavši se z zdravnikom, svojemu ljubljenčku dajati Ivufekejeve moke. Nizka cena tega preizkušenega živila za otroke to tudi vsakomur omogočuje. Stran IV. »EDINOSTc štev. 167 V torek, dne junija lOOii L MALI OGLASI. Mali oplp.si računajo se po 3 stot. besedo; rnastnntiskane besede se računajo enkrat već. Najmanjša pristojbina 40 stotink. - Plača se takoj. = I Kdor Izven Trsti pismeno naroči kak „VALI OGLAS", naj pošlje denar v naprej, ker (fr-ugače na bo njegov oglas objavljen, če ni oseba poznana Upravi lista. Tarifa je natisnjena na čelu „BALIH OGLASOV" In vsakdo ahko preračuni, koliko mu Je plačati s tem. tfa prešteje besed«. Oglase treba nasloviti na ..INSERATNI ODDELEK" „Edinosti". *a vprašanja potom pisem bo dajal „MSERATHI ODDELEK", nformacije edino le, če Nj pismu priložena znamka za odgovor oooooooooooooooo JOSIP ROŽE mizarski mojster v Trstu ulica Raffaele Zovenzoni 6 i* Pod zelo ugodnimi pogoji je na prodaj lepa izvršuje Gostiln- „AI!a Costanza" •Via Nuova St. 18). Toči vsakovrstna vina, posebno pa kraški teran. Priporoča ?e «•! občinstvu Henrik K o a i č. V nSliPm ee v koprivi na Kraau posestvo ¥ llajCill z Ij;^ hlevami, kmetiškim orodjem in živino. Nadalje se poizve pri J. Žega v Koprivi p. Dutovlie. 648 vsakovrstna mizarska dela. Posebno pa se priporoča slovenskim konsumnim. posojilnim in drugim zavodom po deželi. Najboljša reklama za trgovrc obrtnike, rokodelce in zasebnike sploli, so „MALI OGLASI'' v „Edinosti" ran m z lepim sadnim vrtom na Tržaški cesti št. 33. Hiša s pritiklinami je bila 1. 11)05 sodno cenjena na 40.700 K in se za to ceno tudi proda. Pripravna je posebno za letoviščarje ali za penzijoniste. Pojasnila daje lastnik Mihael Fuc na Čoln št. 27 pri Vipavi. Tor ona I urefo in Prav dobrega črnega I C' alta I. VI9IC in belega vina po 28-36 kron — franko kolodvor Motovun ili Pazin — proda (ne izpod 5 hekt.) Uprava Cerkve u Rakotolah (Istra)._«19 PianiQt Btar' JHk° zmožen, se ponuja društvom ■ IdlllOl in zasebnikom za koncerte ter poučuje j v igranju na glasovir proti zmernim cennm. Za na-' slov je prašati pri „Inseratnem uradu Edinosti" (700 Uaa O O d^kle za delati po polju. Via Romagna IOUC OC jtev. 121 «51 Odda se v najem 1 ^rtLo!5' ležeča ob glavni cesti v veliki vasi oddaljeni 2. in pol uri od Trsta, pripravna za vsako obrt in več zemljišča pod jako ugodnimi pogoji. Več se pofove pri „Inse-ratnem uradu Edinosti". 930 Služkinjo Edinosti". da zna tudi kut ati, išče se tak >j. Naslov pove .,Inseratni oddelek 551 Tražim si mjesto ili koju sličnu takovu službu. — slovenski i njemački. Pisati na Edinosti" pod V. Š. C. kasira Govorim hrvatski .loseratni oddelek 685 Državni praktikant išče meblirano sobo s hrano po primerni ceni pri pošteni slovenski družini. Naslov daje „Edinost". 686 Malo Versalovič. stanovanje v bližini Glavne Pošte iščem. Ponudbe na „Inseratni urad Edinosti" pod (750) ■V Najfinejše namizno in jedilno olje se vdobi pri = narodni zalogi olja == Tri Barriera štei. 3. Ivan Millonig, lastnik GLAS. V bogatej zalogi pohištva Em. Ehrenfreund (prej JmI) ulica Nnoya 24 (pritličje) daja novo in rabljeno pohištvo po konkurenčnih cenah v najem. -^FILUflLKfl BANKE „ONION" v IRSlUp se bavi z vsemi bančnimi in menjičnimi operacijami prejema vplačila na tekoči račun, plačevaje 23/v.°/o obresti na leto ali pa proti blagajniškim potrdilom na ime T kronah: ) v Napoleonih: po S*/«0/« proti 4 dnevni odpovedi m ®5/«°/« »» 30 „ „ m s1///, n* fiest mesecev stalno po 3°/0 proti HO dnevni oipovedi >, 3V«0/«, na šest mesecev stalno „ 33/»°/0 na eno leto stalno ; na bančni žiro plačevaje brez ni kake omejitve zneska as/4°/0 letnih o bresti j, izvzemši slučaje posebnega dogovora priznavajoč vsa vplačila z dnem »vrilviaga se vplačila. hvritaji sa svoje korantlate inkaso računov na tukajšnjem trgu menjic za Trst, Dunaj, Budapest in za druga glavna mest« monarhije, jim izdaja nakaznice na ta tržišča ter jih ovlaščuje, da domicilirajo efekte pri njeni blagajni, vse prosto katerih-koli troškov. Izdaja la kupuje po dnevnem kurzu, prosto vsakoršnih troškov, menjične vrednote italijanske buke (Banea d' Italia), neapeljske banke (Banea 4i Napoli) in na sicilijanske banko (Banea di Sieilia). Prevzema pod najzmernejšimi pogoji nakup in prodajo javnih kreditnih listin drlavme rente, delnice, obveznice, srečke, naj se iste kvotirajo na tržaški borzi ali na kaki drugi tu- ali inozemaki borzi, deviz in vrednost. Odpira tekoče račune z domaČimi in zunanjimi efekti, kakor tudi proti zastav-ljenju karatov ladij ali proti drugače m u jamstvu po dogovoru. Odpira kredite proti listinam o nakrcanju za tržišča v Londonu, Parizu, .Hamburgu, Berolinu itd. po posebnih pogojih. Izdaja In prejema menjice in nakaznice na katero-koli evropsko ali izven-evropsko tržišče ter prevzema izplačila tudi potom brzojava. Izdaja nadalje kreditna pisma na ime, na katero-li tuzemsko ali inozemsko tržišče. 0 Depozitni oddelek. Prejema in hrani depozite, sestoječe iz vrednostnih papirjev, kakor tudi iz kovinskih vrednostij kakoršne-koli vrste. Prevzema točno upravljanje zaupanih jej depozitov, posebno pa iztirjevanje dotičnih odrezkov verificiranje dvignjenih srečk in izplačevanje raznovrstnih dvignjenih srečk, vse to pod najzmernejšimi pogoji, Filijalka Banke Union — oddelek za fclago — preskrblj ujfe nakup in prodajo blage ▼ komisiji, dovoljuje predujme na blago, {police o nakrcanju, warrante itd. in jamči za plačilo carine. r | ___n_j Odhajanje in prihajanje vlakov Odhod s postaje južne železnice v Trstu M 5-55 predp. B via Cervinjan v Benetke, Rim, Mil.ni, Videm, Pontebo, Čedad 6.25 „ O do Gorice, preko Nabrcžine, se zvezo- na Ajdovščino. 7.55 „ B na Dunaj, Reko, Budimpe-to, Zagreb. 8.25 „ B v Kormin, Videm, Milan, Rim. 8.55 „ O v „ „ Benetke, zveza na Cervinjan. 9.55 „ O na Dunaj, Budimpešto, Zagreb. 11.50 •• O preko Cervinjana v Videm, Čedad, Benetke, Milan, Ala. X.— popol. O v Kormjn in via Cervinjan v Videm in Benetke. 4-25l »> O v Italijo preko Rormina, zveza na Ajdovščino. 5.30 ,, B via Cervinjan v Benetke, Milan. Rim in Videm. 6.— ,, O na Dunaj, Reko in Budimpešto. 6.35 „ B na Dunaj, Ostende, Reko. 8.30 „ B na Dunaj, Budimpešto, Reko. 19.05 „ B do Kormina se zvezo Cervinjan. 1.30 ,, O na Dunaj, Budimpešto. Prihod na postajo južne železnice v Trsta. b.30 predp. O z Dunaja, Ostende in Londona. 7.20 „ B z Dunaja, Zagreba in Budimpešte. 7 40 ,, O iz Kormina preko Bivia. 9,— ,, B z Dunaja, Budimpešte, Zagreba, Reke. IO.25 „ Oz Dunaja in Reke 10.28 „ B iz Italije preko Cervignjana. 11,38 „ O iz Italije preko Kormina zveza s Ajdovščino. 4.15 popol. O iz Kormina in Cervinjana pr. Nabrc/.iiif, zveza z Ajdovščino. B z Dunaja, Zagreba in Budimpešte O iz Italije via Cervinjan. B iz Italije preko ICormina, X.il»re/.ine, zveza z Ajdovščino. , B z Italije preko Kormina, sveza z A j -duščino pr. Nabrežini B z Dunaja, Budimpešte in Reke. B iz Italije, preko Cervinjana, zveza « Vidmom in O iz Kormina. 715 7.4<> 8,35 8-55 10.45 Drogerija Gustavo Marco ulica Giulia štev 20. Drop-e, barve, pokost, petrolej, čepiči, ščetke. mila, parfumi itd. — Zaloga šip in steklenin. c Za pekarne! Za pekarne! Električno vpeljavo izvršuje franjo S. Dalsasso TRST ulica S. Spiridiono štev. G TJ 1000 frankov plačam onemu peku, ki z mojo iznajdbo namreč Toplozračno moko iz 100 kg ne napravi 20 kg kruha več nego se ga je napravljalo dosedaj. Jamčim, da z mojim procesom 100 kg moke da od 170 do 180 kg kruha, boljega in teč-nejega, nego se ga je izdelovalo do sedaj in to brez mojega dela, brez nikakega dokladka. z istim načinom izdelovanja, ki se ga je rabilo do sedaj. Pouk o procesu pošlje proti povzetju lir 10 CHARI.ES BRUGGES, Josefstrasse št. 25 Curih (Švicarska) rska^^p Velika zaloga koles (bicikljev) Germania in Nazionale Koles na bencin (motocitlet) ROSSLER & JAUERMG pri kolesih in motocikletah potrebnih pritiklin mehanična delalnica -m mm- kolesarska šola GIUSEPPE EGGER — Piazza della Caserma štev. 3. Vosek £xelsior za svetliti parkete, Kremo Exelsior za čevlje f^ ste ju že poskušali? ^eprekosljivo! - Dobiti je povsod. ---- = Tovarna voska za svetliti Escher & Dal Seno TRST — ulica Giulia 76 — TRST ^coljše s.-edstvo • *-t;ii \ £Et: o fino ru-ti.caJičit d obuvalo o)j se p riporoča Bes c«I:"l, Oflcaria ^nevreauz in lakirane čevlje. D U NAJ, XII/1 Jržaška posojilnica in hranilnica —-rszz reglttrovana y Pimaam Cmsermm štev. m, L, a. — TRS T — Tlmatni hiši. Telefon št. 95«* BT Vhod po (lavnih stopnicah. -« Hranlln* ulof« ■prejemm od TMkega, fm tudi na ud udruge in jih obrestuj« p« 4*',. Rontnl riavek od hranilnih vlog plačuje savod sam. Vlaga ee lahko po 1 krono. P«Mjlla daja samo ladruinikom in sicer aa uknjižbo po 51/,*/,, na aenjice po «7., sasUT« po 51/.*/.. - ' - v . . , Uradna ura: od §.—12 dopoludne in od S.—4. popoludne. 7 ^ Izplaftuja rsaki daa ab uradnih urah. — Ob nedeljah in praanikih je urad s a p r t. aajaadaraeja arajaa« varneatna eallao aa ikrsnbo rrednoatnih papirjev, listin itd. ■ » ■ -L- 1 Peltae krtailalisl raflan 81 «.004 --—- Črešnje (Haslame) sveže in lepe razpošiljam vsaki dan v poštnih košaricah d 4. do 5. pop. TRST — ulica Sanita St. 2, I. n. — TRST i ^ Mehanićna delalnica 9 Alarik Lantschner? zapriseženi cenitelj TRST — ulica Geppa štev. 12 Podpirajte družbo sv. Cirila in Metodija! Ekskluzivno zastopništvo iu y zaloga svetovnoznane tovarne W kole« (bicikljev in motociklet) | • ..8tyrla tvrdke Jooh. Puch & Co. v Gradcu, kakor tudi W tu- in inozemskih tvrdk veliko zalogo pritiklin p Zaloga in vpeljava električnih zvoncev p Sprejme Kakoršno si sodi popravo t svon stroki. ^ « j A P RAN S K A BANKA - ^ i ■ C ■ a • _ _______•__ A_•_ ___ J..! M a a J m a r 4m /t v TRSTU ^Se) m (5e) o,(5e) ^ Sprejema vloge: na knjižice po 3S4°,0, na tekoči račun ^ po 3\',7. z odpovedjo 8 dnij, na žiro-račun po 3; , '„ P bez odpovedi do K 40.000. za ve^je zneske pa se je treba | glede odpovedi sporazumeti................. Vse vloge se potrdijo v tozadevnih knjižicah. UL NlCOLČ) MACHIAVELLI 26. <|» 0 » 0 0 Eskomptuje menice, daje predujme na vrednostne papirje kakor tudi na blago, ležeče v javnih skladiščih...... m------- ■ mi««i.ni».i«».i i iii»« i nKumi iiinm |M| t M r t—--------------------- —«-■ »■■<'■■■»■■■ n i t izdaja nakaznice na vsa glavna tržišča monarhije in ho- Preskrbuje vsa borzna naročila najhitreje in najvestneje \ zemstva m dovoljuje kredit proti dokumentom ukrcanja. pod kulantnimi pogoji. .o..o..o.,o..o..o. i Kupuje in prodaja vrednostne papirje vsake vrste, devize. r f inozemski zlati in srebrni denar ter bankovce, vnovčuje $ kupone in izžrebane vrednostne papirje pod najugodneje.mi i ^ ^ p090jL ^ ^ 10? 0 (I; 0 (f> iOiiOhOiiOIIOHOi rifr nmMMara Posreduje in konvertira hipoteke pri prvih hipotečnih zavodih, pod najugodnejšimi pogoji............