Po«tnlna plaćana v futuvtnl Leto LXXIL, št« 4 Ljubljana, četrtek s* januarja 1039 Cena Din L— iznaja vsaii dan popoldne izvzemal aedelje tn praznike — Inaeratl do 80 petit vrst a um 2. do 100 vrst d Din 2 50 od 100 do 300 vrat * Din 3, već jI inaeratl petit vrsta UId 4. - Popust po dogovoru. Inseratnl davek posebej — »Slovenski Narode Velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNIaTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica Ster. 5 Telefon: 31-22. 31-23. 31-24. 31-25 tn 31-26 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg it. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon St. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Stroasmaverjeva ulica 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2. telefon St. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Postna hranilnica v Ljubljani st. 10.351 Ob prvem sestanku ameriškega kongresa: Rooscvelt o smernicah ameriške police V obširni poslanici kongresu je predsednik Roosevelt obrazložil smernice notranje in zunanje politike Zedinjenih držav ter naglasil potre bo solidarnosti demokratskih držav in pospešenega oboroževanja za obrambo mira WASHINGTON, 5. jan. br. Za včerajšnjo sejo kongresa je vladalo v vsej politični javnosti ogromno zanimanje. Povsod SO z napetostjo pričakovali Rooseveltovo poslanico Kongresna dvorana je bila že dolgo pred napovedano uro nabto polna. Med občinstvom sta bili tudi Rooseveltova mati in žena, v diplomatski loži pa zastopniki vseh v Washingtonu akreditiranih poslanikov Ko je stopil Roosevelt v dvorano, so ga poslanci in občinstvo pozdravili s frenetičnim ploskanjem Viharno pritrjevanje so izzvale njegove besede, da se lahko Zedinjene države z lastno silo obranijo vseh nevarnosti, ki jim groze od zunaj. Posebno pozornost je zbudila tudi njegova kritika totalitarnih tendenc, ki se poiavljaio tudi v nekaterih ameriških drŽavah Ob koncu je bil Roosevelt predmet dolgotrajnih ovac:j. V svoiem govoru, ki je zbudil pozornost vse mednarodne politične javnosti, je Roosevelt med drugim izvajal: Že pri raznih drugih prilikah sem po- novno opozarjal na mednarodno vznemirjenost tn poudaril da je v takih okoliščinah neobho-ino potrebno, da imamo v lastni hiši red in mir. Sedaj, ob priliki otvor:tve 76. zasedanja kongresa je potrebno ponovno opomniti na nekatere stvari. Vojna, ki je grozila, da bo s svojim plamenom zajela ves svet. je preprečena, toda s tem je postalo še bolj jasno, da mir ni zagotovljen. Povsod okoli na^ besne nenapovedane vojne, bodisi na bojnem ali gospodarskem polju. Povsod okoli u as »e povečava morilno oboroževanje tako v vojaškem kakor tudi v gospodarskem pogledu. Povsod okoli nas se pojavljajo grožnje in nova izzivanja, vojaška tn gospodarska. Zunanji viharji neposredno ogražajo tri ustanove, ki so bile vedno neobhodno potrebne za Amer.čane: vera, demokracija in dobra volja med narodi. V moderni civilizaciji se te tn ustanove med seboj dopolnjujejo. Ko je bila napadena svoboda religij6. Je napad prihajal od nasprotnikov demokratskih držav. Tam, kjer je mesto demokracije nastalo nekaj drugega, je izginil duh svobodne veroizpovedi, tam pa, kjer sta religija in demokracija ustvarjali dobro voljo ter prinesli razumnost v mednarodne odnošaje je bila odprta pot za odstranitev nasilja. Družabni red, ki potiska religijo, demokracijo ali dobro voljo med narodi v ozadje, se ne more spraviti v sklad z ideah miru. USA zavrača tak red ter ohranja svojo staro vero. Prihaja Čas ko se morejo tudi človeške stvari pripravljati na obrambo ne samo svojih domov, pač pa tudi na obrambo načela vere In človečanstva, na katerem je zgrajena njihova c°rkev, njihova vladavina in njihova prava civilizacija. Da bi rešili eno teh ustanov, se mora duhovno pripraviti za rešitev vseh Vemo, kaj bi se moglo zgoditi nam v Zedinjenih državah, če bi nove filozofije o sili zajele druge celine in prodrle tudi na naš kontinent Nič manj kot ostali narodi se niti mi ne moremo izogniti, da nas ne bi obkolili sovražniki naše dobre volje in naše človekoljubnosti Na tej zemeljski polobli nameravamo zvesti svojim idealom sodelovati v obrambi miru pred komurkoli. Naš narod in naša gospodarska sredstva nam dajejo jamstvo, da zagotovimo to obrambo. Tega ni treba razumeti tako, kakor da ameriške republike žele, da se oddalje od držav na ostalih kontinentih. To ne pomeni: Amerika proti ostalemu delu sveta! Stojimo na stališču svojega zgodovinskega poslanstva, da se posvetujemo z vsemi ostalimi narodi z namenom, da se končajo napadalni nameni, da se ustavi tekmovanje v oboroževanju in da ae obnovi trgovina. Toda svet je postal tako majhen, a orožje za boj tako hitro, da niti en narod ne more biti varen in ne more obdržati po svoji volji miru tako dolgo, dokler kaka močna država ni za to da bi reševala spore za zeleno mizo Ce katerakoli vlada preti z vojno ter vztraja pri politiki nasilja, nudi obrambno orožje edino varnost. Mi smo se v svojih mednarodnih odnoša-jih iz preteklosti naučili, da one svetovne demokratične države, ki pazijo, da se pogodbe ne kršijo, v odnosa jih z drugimi narodi ne morejo biti ravnodušne, če se uvede mednarodna brezpravnost Najmanj, kar moremo in kar tudi bomo storili, je to, da se bomo izognili vsaki akciji ali poskusu, ki gre za tem. da bi podpirali napadalca Možnost napada se v mnogo-čem zmanjša s tem da se pripravi dobra obramba Roosevelt je zatem izjavil, da so svetovni dogodki, ki so se vrstili od leta 1931 dalje prinesli vsem mnogo skušenj, a so vse tudi razočarali Pristavil je še to. da bo čez nekaj dni poslal kongresu posebno poslanico v kateri bo predlagal, da se pod vzamejo potrebni ukrepi za obrambo Zatem pa je nadaljeval Močne Zedinjene države bi mogle propasti, če ne bi bile pripravljene na nenaden napad. Pa celo tudi dobra oborožitev in dobro organizirani narod more s strogo vojaškega stališča doživeti poraz, če nima zaupanja vase in če ga ogrožajo razredni boji in nesoglasja med kapitalisti in delavci. Ce bi kaka druga oblika vladavine ustvarila enotno fronto za napad na demokracijo, bi ta napad moral naleteti na odpor zedinjenih demokratičnih držav Takšna demokracija more in mora obstojati v Zedinjenih ameriških državah Ustvarili smo v ameriškem narodu zavest o njegovih medsebojnih odnosih in o njegovi medsebojni odvisnosti Ameriški narodi imajo smisel za skupno usodo in za splošne potrebe vsakega posameznika Razlike v zemljepisnem položaju razlike v plemenu in veri ne ovirajo več osnovnega soglasja narodov v misli in delu Roosevelt se je nato bavil z raznimi notranjepolitičnimi vprašanji in končal z besedami: »Ce je vprašanje rešitve brezposelnosti tn vprašanje pridobitve kapitala pogoj za ohranitev naše svobode, se nam ni treba ničesar bati Pri neki priliki sem omenil, da se je sedanji ameriški naraščaj sprijaznil z usodo To moje prerokovanje se zdaj izpolnjuje Nam je bilo dano več, a več se tudi od nas zahteva.« Odmev v ameriški javnosti VVASHTNGTON, 5. Jan. e. Govor predsednika Roosevelta v kongresu je napravil velik vtis v političnih krogih in vsej ameriški javnosti. Senator Pitmann. predsednik odbora za zunanje stvari, je v odboru izjavil, da se popolnoma strinja z zunanjo politiko, ki jo je označil Roosevelt v svojem govoru. Verjamem — je rekel Pitmann, — da je volja Amerike, da uporabi moralne, finančne in trgovske ukrepe proti kršiteljem pogodb. Narodni poslanec Sirovich, navdušen pristaš Rooseveltove politike, je izjavil da je Roosevelt govoril tako kakor je bil govor na Beli gori Večje število politikov, med njimi tudi senator Willer, smatrajo, da bo govor Roosevelta postal eden nepozabnih dokumentov ameriške nacije. Splošno mnenje je, da je Roosevelt s svojim govorom tudi prevalil vso odgovornost na kongres, če ta ne bo izglasoval potrebnih kreditov za pomoč nezaposlenemu delavstvu, ki bo odločalo pri prihodniih volitvah. Vtis v Londona LONDON, 5. jan. A A- Včerajšnji veliki govor predsednika Roosevelta v ameriškem kongresu je glavni predmet komentarjev današnjih angleških dnevnikov. Vsi listi naglašajo, da je Rooseveltov govor izredno važen. »Times« trdi, da je zunanja politika Roosevelta okrepila tudi njegovo notranjo politiko. »Dailv Mail« opozarja svoje čitalce naj ne komentirajo preveč podrobno Rooseveltove besede. Njegov govor vsebuje veliko besed v prid Velike Britanije, toda treba je imeti na umu, da Amerika in Amerikanci nikoli ne bodo mogli v polni meri razumeti stališče Velike Britanije. V Berlinu odklanjajo BERLIN, 5. jan. AA. Današnji tisk komentira izčrpno včerajšnjo Rooseveltovo poslanico kongresu. Vsi nemški listi odločno odklanjajo Rooseveltove izjave glede av toritarnih držav. »Berliner Bor sen Zei-tung« pravi, da je Washington suženjsko odvisen od židovskih krogov. finančnih magnatov Wallstreeta in ciljev svetovnega židovstva, katerih stotine in tisoči predstavnikov sedijo v vseh važnih institucijah Zedinjenih držav. Drugi moment, ki je vplival na Rooseveltov govor, je vedno večja opozicija, ki nastaja v Zedinjenih državah in celo v Rooseveltovi lastni stranki proti njemu, ki bi želel tretjič biti izvoljen za predsednika Zedinjenih držav Ta njegova želja je istočasno tretji glavni motiv njegovega napada na avtoritativne države »Volkischer Beobachter« pravi, da Franklin Roosevelt lahko pripoveduje svojim sodržavljanom kolikor hoče o dozdevni »nesvobodi v Srednji Evropi«. Dejstvo je, da narodi v Srednji Evropi živijo v miru ter delajo in napredujejo medtem ko Roosevelt v 6 letih svojega predsednikovanja ni mogel rešiti svoje države pred bičem brezposelnosti in židovskega kapitalizma. »Hamburger Fremdenblatt« vzporeja poslanico Hitlerja in Roosevelta ter naglasa, da ie na eni strani skromnost človeka, ki je dosegel prave uspehe, na drugi strani pa ponos načelnega demokrata, na eni strani prava ljubezen pravega narodnega voditelja, na drugi strani pa sovraštvo nepopravljivega ideologa »Essener National Zeitung« naglasa v svojim komentarju, da so odgovorni voditelji naroda in politiki v zapadnih državah poskušali ohraniti v svojih izjavah trezno smer, medtem, ko se je vodja severnoameriške demokracije izkazal s svoio nepopustljivo ostro in vojaško propagando. Franklin Roosevelt predsednik Zedinjenih držav, ki Je včeraj s svojo poslanico kongresu zbudil pozornost vsega sveta Solidarnost balkanskih držav Turški zunanji minister o pomenu sporazuma z Bolgarijo ANKARA, 5. jzan. AA. Velika narodna skupščina je odobrila solunski sporazum, sklenjen med Bolgarijo in državami Balkanskega sporazuma. Ob tej priliki je minister zunanjih zadev naglasil veliki pomen tega sporazuma, ki ukinia vojaške odredbe neuillyske pogodbe. Balkanske države, ki tvorijo geografično enoto, so pokazale s tem sporazumom svojo voljo do miru in sporazuma ter ne zahtevajo nič drugega, kakor to, da balkanski narodi lahko živijo v miru ter v miru delajo in ustvarjajo. Turška republika, ki vodi že od prvih dni obstoja politiko, ki ima za cilj zavarovanje pogojev za mirno življenje, smatra solunski sporazum ne samo kot izraz želje balkanskih narodov, temveč kot akt, ki je popolnoma v skladu s principi turške republike Na kraju svojega ekspo-zeja je minister zunanjih zadev dejal, da je seme za ta sporazum bilo zasajeno že v Ankari o priliki prve seje sveta balkanskega sporazuma. Turška diplomacija je razvila veliko akcijo za zaključitev tega sporazuma, kar so ugotovili tudi vsi naši prijatelji. Dalađierov oMsk v Tunisu Lebrunovo pismo Daladieru GABEZ, 5. jan. e. Predsednik Daladier je imel včeraj na parniku v Gabezu govor, ki so ga prenašali tudi po radiu. Med drugim je izjavil:' v Ves dan sem hodil od vasi do vasi, od utrdbe do utrdbe, ki so zgrajene za obrambo naše tuniške meje. Povsod sem naletel na nenavadne prizore, ki jih je lahko ustvaril samo francoski tehnični genij Nenavadno sem zadovoljen s pregledom čet, Voiaki kakor oficirji so se sijajno držali, tako da jih je narod navdušeno pozdravljal. Poglavarji posameznih plemen so mi kot predsedniku francoske vlade izjavili, da bodo. če bo potrebno, stavili vse svoie sile za obrambo domovine. Povsod cem naletel na živelj, ki je zares vdan Franciji in ki je pripravljen storiti vse za veličino domovine in, ki ie tudi odločen za borbo, tako. da veriamem, da predstavlja eno naiboliših vojsk na svetu Te*ko. da bi kaka druga sila lahko premagala tako odličen vojaški materijal, poln nenadkrilji- ve moralne sile. Jutri bom nadaljeval potovanje v Sous, Sfaks in Bizerto, ali še nocoj lahko izjavim, da sem nad sprejemom, ki mi je bil povsod pripravljen, zelo vzra-doščen, a ravno tako zaradi splošne svobode ki jo uživa narod Vojska v severni Afriki je sijajna in zato je potrebno, da ji damo vse. kar potrebuje, da bo sposobna za obrambo. GABEZ, 5. jan. AA. Havas: Predno je Daladier odšel na banket v oficirski dom je ponovno stopil na balkon ter množici prečita! pismo, ki ga je dobil od predsednika republike Lebruna Lebrun pravi v pismu sledeče: Vsa Francija z veseljem spremlja etape vašega triumfalnega potovanja ter je z nenavadnimi simpatijami poslušala govor tuniškega beja, ter vse one aklamacije, ki vas spremljajo na potu. V teh manifestacijah vidimo nov dokaz nezlomljive volje tuniškega naroda, da tudi nadalje ostane eden izmed stebrov francoske domovine. Bede obišče danes Hitlerja Nemško tolmačenje odnosa jer s Poljsko BERLIN, 5. jan. e. Poljski zunanji minister Beck je snoči odpotoval iz Monte Carla m računajo, da bo danes ob 11. dopoldne prispel v Monakovo. Z nemške službene strani ne demantira jo, niti ne potrjujejo vesti o sestanku Becka s Hitlerjem, vendar pa v političnih krogih prevladuje mnenje, da se bo Beck v teku dana šn i aga dne v Berchtesgadenu res sestal s Hitlerjem. Razgovoru med obema bo prisostvoval tudi nemški zunanji minister Ribben-trop, ki je snoči odpotoval v Monakovo. Za sestanek Hitleria in Becka vlada v berlinskih diplomatskih krogih veliko zanimanje. Nemški službeni kroči ne dajejo sicer nobenega obvestila o predmetih razgovora in iziavljaio samo. da želi Beck izkoristiti priliko, da z vodiln;mi nemškimi krogi pretresa vsa vprašanja, ki zanimata obe i državi. Z druge strani nemški službeni ■ krogi opozarjajo na to, da bi ukrajinsko vprašanje, kateremu se je zadnje čase v vsem svetovnem tisku posvečalo mnogo pozornosti, lahko sicer ustvarilo neprijetno atmosfero med Nemčijo in Poljsko, toda to v nobenem primeru ne pomeni, da bi se pokvarili dobri odnošaji med Nemčijo in službeno Poljsko, ki so bili vzpostavljeni na podlagi pogodbe iz leta 1934. Nemški službeni krogi opozarjajo na to, da poljska opozicija dela z vsemi silami proti do-orim odnošajem med obema državama, da pa so odnošaji navzlic temu v smislu sporazuma med Nemčijo in Poljsko prav dobri, tako, da se dejansko ni nič spremenilo To najbolj dokazuje tudi cbiss: Becka, ki v primeru slabih odnošajev nied obem državama gotovo ne bi prišel na obisk k Hitlerju. I Angleška delegacija za Rim LONDON, 5. jan. AA. Reuter: Uradno poročajo, da bodo angleško zastopstvo, ki bo obiskalo Rim, tvorili ministrski predsednik Chamberlain, zunanji minister Ha-lifax, glavni osebni tajnik Chamberlaina Osmond Cleverl, osebni Chamberlainov tajnik lord Douglas, sir Aleksander Cado-gan in Ingen Morris, šef odelka za Južno Evropo v Foreigen Officeu. V delegaciji bo tudi osebni tajnik lorda Halifaxa Oli-wer Harrwey. Zastopstvo bo odpotovalo s postaje Viktorija prihodnji torek, 10. t. m. ob 11 dopoldne. Od Callaisa dalje se bodo angleški zn«topniki oHneliali z ekspresnim vlakom v Rim, kamor bodo prispeli naslpd-njega dne. Kralj Ibn Saud o Palestini KAIRO, 5. jan. A A. Kralj Ibn Saud, kralj Saudove Arabije, je poslal Rooseveltu pismo, v katerem govori o palestinskem .pra šanju. V njem trdi, da se je to vprašanje reševalo enostransko z ozirom na Ameriko, arabsko stališče pa da je bilo neupoštevano. Tbn Saud izraža upanje, da se bodo USA zavzele za pravičnost. Glede trditve, da so bil' Zidje že od nekdaj nastanjeni v Palestini, je kralj Ibn Sa'id izjavil, da je bila Palestina v vseh dobah zgodovine arabska, izvzemši kratke dobe, ko je bila pod oblastjo Zidov in Rimljanov. Obsedno stanje v Burmi LONDON, 5. jan AA. Is Rangoona poročajo: guverner Burme je proglasil danes obsedno stanje ne samo v Rangoona pač pa tudi po vsej Burmi. Izdal je ukaz, da se rekvirira jo vsa javna prevozna sredstva za vojske in policijo. Veliki ameriški pomorski manevri LOS ANGELES, 5. jan. e. Včeraj je od-plulo s svojega oporišča ameriško pacifiško brodovje v popolni bojni opremi na velike vojne manevre, pri katerih bo sodelovalo 140 vojnih ladij in 600 hidroavijonov. Manevri se prično okoli 13. februarja v vodah Atlantskega oceana, vzhodno od Antilov in južno od ekvatorja. Pri manevrih bo sodelovalo 3.000 oficirjev in 50.000 mornarjev in letalcev. Računajo, da se bo brodovje vrnilo na zapadno ameriško obalo šele v začetku junija. ( Ritmonska narodna milica BUKAREŠTA, 5. jan. AA. Na osnovi uredbe o »fronti nacionalnega preporoda« se bo osnovala narodna milica, sestavljena od prostovoljcev. V stranki bo vladal hier-arhijski red. Višji funkcionarji bodo nosili uniforme, navadni člani pa samo znake organizacije. Norman Montague v Berlinu BERLIN, 5. jan. e. Danes dospe v Berlin guverner angleške Narodne banke Montague Norman. V Berlinu temu obisku pripisujejo povsem zasebni značaj. Poudarjajo, da prdihaja guverner na dvodnevni obisk k direktorju nemške državne banke dr. Schachtu, ker bo boter pri krstu njegove vnukinje. Iz Berlina bo Norman odpotoval v Basel na sejo banke za mednarodna plačila. LONDON, 5. jan. e. »Ewening Standard« poroča, da bosta Norman in Schacht v primeru, da bodo niuni razgovori uspešno zaključeni, sprejeta pri Hitlerju v Berchtesgadenu. Snežne razmere Uradno porodilo Xuj&koproinetniii zvez v Ljubljani m Mariooru, JZSS in SFD z dne 5. i. lvSU Kranjska gora 810 m: —16, jasno, 9u cm snega, pršić, sankalisče uporabno, Mojstrana uoO m: —13, jasno, 10 cm pršića, 50 podlage, Bled 510 m: —S, jasno, 50 cm snega, osrenjen, Bohinj »Zlatorog« 530 m: —4, delno ob- lačno, 90 cm snega, osrenjen, Dom na konini 1520 m: —7, delno oblačno, 50 cm pišoča, 200 cm podlage, Uskovnica 1155 m: —5, oblačno, 20 cm pršića, £0 cm podlage, Jezersko 890 m: —16, jasno, 25 cm pršića, 50 cm podlage, mirno, Dom na Krvavcu 1700 m: —5, jasno, 25 cm pršića, 90 cm podlage, Skoija Loka 350 m: —7, delno oblačno, 31 cm snega, osrenjen, Polževo 620 m: —3, jasno, 45 cm snega, osrenjen, Sodražica: —8, jasno, 42 cm snega, pršić, mirno, Celjska koča 650 m: —3, oblačno, 40 cm snega, južen, Mrzlica 1119 m: —5, jasno, 40 cm snega, pršić, mirno, Mozir&ka koča 1444 m: —3, oblačno, 90 cm snega, južen, na se vrnili legah pršić, Mariborska koča in Pohorski dom 1030 m: —7, jasno, 30 cm pršića, 20 cm podlage, rnirno, Ruska koča 1249 m: —8, jasno, 30 cm pršića, 25 cm podlage, vetrovno, Klopni vrb 1269 m: —8, jasno, 25 om pršića, 30 cm podlage, mirno, Senjorjev dom 1522 m: —12, jasno, 40 cm pršića, 50 podlage, Koča na Kremžarjevem vrhu 1161 m: —3, oblačno, 50 cm snega, osrenjen, Ribnica na Pohorju 715 m: —10, jasno, 20 cm pršića, 20 cm podlage, , 25 cm pršića, 30 cm podlage, 25 cm pršića, 30 cm podlage, č Koča na Pesku 1382 m: —6, oblačno, 45 cm snega, v severnih legah pršič, Peca 1654 m: —8, jasno, 100 cm snega, pršič, Rimski vrelec 530 m: —6. jasno, 5 cm pršića, 40 cm podlage, Koča na Boču 980 m: —4, oblačno. 30 cm snega, osrenjen. 4. L 1939 GoTJnše 1000 m: —6, delno oblačno, 80 cm snega, pršič, Rakitna 789 m: —5, jasno, 36 cm snega, južen, Nova vas-BIoke: —5, zelo oblačno, 46 cm snega, pršič. Pohorska cesta vozna z verigami do žage. Sorzna novačila. Curih, 5. jan. Beograd 10.—, Pariz 11.62, London 20.53. Newyork 442.75, Bruselj 74.65, Milan 23.28, Amsterdam 240.62, Berlin 177.50, Praga 15.175, Varšava 83.75, Bukarešta 3.25. -- Spominjajte se v mrzli zimi matih pevcev t J Stran. 2 SLOVENSKI NARODc, eetrtak, S. Januarja 1939. Stev. 4 Na sočniji po novem leta Kazenski zakonik ne pozna Silvestra ta tudi ne novega leta — Paragrafi so paragrafi Ljubljana. 5, januarja Pravica m paragrafi sc v novem letu niso prav nič spremenili Na sudniji se ni poznalo, da se je pričelo srečnejše, 'epše in boljše 'eto Obtoženci so morali dha in tudi letos je bil prvi obtoženec, ki mu je grozila h mi a kazen po obtožnici, oproščen, in sicer v dvomu, da je kriv Polno indicev se je nabralo proti njemu, med temi je bil tudi listek, ki je bil že nekaj več kot indic. a *enat je obtožen ca oprostil. S stoodstotno gotovost io se sodniki niso mogli odločiti za krivdorek. V dvomu pa je obtožence oprostiti. Mor da bi se le zgodila krivica, če bi bil obsojen Obsojeni pravičnež ne odttehta 99 oproščenih krivičnežev. Z.m-miva pa ie bila ta razprava brez dvoma Neko veleposestvo je imelo upravitelja. 3ci je bil nenadoma odpuščen in ki je kmalu nato nenadoma umrl Upraviteljev sin je prebrskal zapuščino in našel šTevilne dokumente, ki so kompromitirali lastnike vele posestva in rudi nekega davčnega uradnika To davčni uradnik se je moral zagovarjat; pred senatom Obtožnica aa je dolžila. da je izdajal lastnikom velcposestva uradne tajnosti, da je sprejemal podkupnino in s tem oškodoval državo za težke tisočake. Kakor rečeno, indicev je bilo mnogo, da jc obtoženec sprejemal podkupnino in pomagal lastnikom veleposestva, da so pri plačevanju davkov oškodovali državo, toda v dvomu je bilo treba obtoženca oprostiti. Prva večja razprava v novem letu se je kakor lani končala z oprostilno sodbo. Stroga kazen pa je bila prisojena isti dan 40-letnemu zidarju Alojzu Rozmanu iz Ko- j vorja Obtožen je bil. da je zaklal dne 27. j junija lani v Tržiču delavca Ivana Kerka. » Sunil ga je z nožem v trebuh. Kerk je podlegel težki pošJcodbi. Obtoženi Rozman se je zagovarjal, da je » bil pijan io da ga je Kerk izaval in prvi napadel. Tako se zagovarjajo vsi ubijalci. Na podlagi izjav vseh prič in dokaznega gradiva se je sodiSce prepričalo, da je Racman v pretepu napadel Kerka z noiem od za daj), zato na je spoznalo za krivega po $ 178-11 k. z. in mu prisodilo 3 leta robije, hastne državljanske pravice izgubi za 2 leti. Ostale razprave po novem letu to bile značilne za nas kriminal. Pred sodniki so se vrstili mladi ljudje, obtoženi zaradi vlomov in tatvin. Sepasti Fran Lukman. rojen v Krrževcih, je kar priznal, da je odnesel rz stanovanja Maksa Preskerja na Opekarski ceti precejšen plen. Presker in njegovi sostanovalci so imeli okrog 6000 din Škode, Luknia-n je pob asa 1 obleko, perilo in nekaj zlatnine. Le dva suknjiča je tajil in trdil, da so bila vrata odprta in mu ni bilo treba vlamljati. Sodniki niso mogli ugotoviti, da je bilo stanovanje zaklenjeno, zato so Luk-mana obsodili po paragrafu, ki določa kazni za vlome v odprte prostore. Obsoijen na je bil tudi za tista dva zatajena suknjiča. Kazen 1 leto in 6 mesecev robije je Lu-kman sprejel. Mlada sediar-ka pomočnflca Ivan Kupee in Anton Mertelj sta bila obtožena, da sta odnesla svojemu mojstru Francu Požar ju za nad 50.000 din usnja. Mertelj je bil tako rekoč mojstrov namestnik v delavnici. Mojster mu je zaupal. Imel ga ie za pošt* nega človeka Pri letnih bilancah pa je mojster opazil, da ima velik deficit, dasi mu je delavnica dobro sla in je računal na dobiček Pomočnik Kupec se je med tem osamosvojil. Začel je izdelovati na debelo usnjene torbice za kolesa in postal je Požar-jev najhujši konkurent. A vise pride prej ali slej na dan Kupec je lahko konkuriral s Poza--jem. ker je izdeloval torbice 'n usnja, ki «a je Mertelj svojemu mojstru ukradel. Obtoženca sta deloma priznala tatvino, toda trdila sta. da ju hoče mojster uničiti, ker mu delata konkurenco. Mojster je odgovoril, da se njune konkurence nič ne boji, če bosta pošteno kupovala usnje Senat je oba sipoznal za kriva Kupcu je sodišče prisodilo 7 mesecev strogega zapora in 120 din denarne kazni, Mertlju pa 4 mesece strogega zapora. Povrniti bosta morala mojstru tudi del škode. Premiera komedije »Hollywood« Odl'čna predstava poljske komedije iz življenja Rimskih igralcev Morilec Silvester Kranjc obsojen na smrt Krivdo |e hotel v zadnjem hipu zvaliti na svojega brata Andreja, kar mu pa ni nič pomagalo Maribor. 5. januarja V včerajšnji številki >mo izčrpno poročali o sodni razpravi v zvezi z gnusnim umorom v Volinjaku pri Mežici, katerega žrtev je postal 73 let stari posestnik Peter Korošec. Obnanava. ki je ob sklepu včerajšnjega lista še trajala, je bila precej zanimiva, ker so bile nekatere izpovedbe glavnega obtoženca 29-letnega S.lvestra Kranjca povsem nove. Pri zaslišanju je od začetka zatrjeval, da je pokojnega Petra Korošca umoril njegov brat Andrej ki ga Silvester že 8 let ni videl, ker je Andrej baje zbežal v Avstrijo, da se izogne kadr-skemu roku. Osem dni pred umorom pa se je pojavil v Žerjavu njegov brat Andrej, ki da je izvršil umor. Silno zanimiv moment pa je na*topil, ko <2a je predsednik velikega kazenskega senata s. o. s. dr. Tura to opozoril, naj govori resnico, ker bo edino s kesanjem m polnim priznanjem Lahko zboljšal svoj položaj. Ob tem opozorilu pa je Silvester Kranjc priznal, da si je zgodbo o bratu Andreju gladko izmislil. Vztrajal pa je pri svojih dosedanjih iz-povedbah, češ da ga je nagovarjal k zloCinu neki Ivan Kolar, ki mu je rekel, da ima pokojni Peter Korošec v hranilnici 100.000 din in da nosi s seboj vedno po 15.000 do 20 tisoč din, Kranjc je tudi priznal, da je po- kojnega Korošca udaril s palico m da ga je zabodel z nožem, ni pa priznal, da ga je udaril po glav^ s kamnom, ki so ga vsega poškropljenega s krvjo našli v bližini Ko-roščevega mrtvega trupla. Ivan Kolar je pri zaslišanju tajil vsako krivdo in je zatrjeval, da ni imel s Kranjcem od 12. avgusta dalje nobenih daljših razgovorov. Ob neki pniiki je Kolar omenil Kranjcu da si bo kupil kravo in da 9i bo izposodil denar od bouatega posestnika Petra Korošca Ko pa je Kranjc dejal, da bi bilo dobro, če bi Korošca izropali. je Kolar to misel odklonil. Sledilo je zaslišanje soobtožene Kranjčeve žene Amalije, ki Je tajila, da bi vedela, odkod izvira tistih 2000 din Zaslišane so bile tudi tri druge priče, nakar se je senat po zagovorih in govoru državnega tožilca umaknil k posvetovanju. Predsednik velikega kazenskega senata dr. Turato je po končanem polurnem posvetovanju razglasil sodbo po kateri se ob toženi Silvester Kranjc obsodi v smislu obtožnice na Smrt na velalih m trajno izgubo častnih državljanskih pravic. Njeftova žena Amalija Kranjc se obsodi na 2 meseca strogega zapora in 300 din globe. Ivan Kolar se pa radi pomanjkanja dokazov oprosti vsake krivde in kazni. Ljubljana. 5. januarja Bajke o srečnem in sijajnem življenju filmskih zvezdnikov v Hollywoodu že dolgo ne verjamemo. Saj so jo ovrgli celo najslavnejši filmski igralci. Nikjer ni bor. ba krutejša in grša, nikjer delo utrudljive jše in bolj izčrpa joče in nikjer slava hitreje minljiva kakor pri filmu. Poljski dramatik Roman Niewiarowicz ni napisal tragedije iz tega življenja, ki požira resnične in domišljane umetnike kakor požira plamen mušice, molje in metulje v trumah, niti ni napisal veseloigre ali celo burke iz doživljajev pri filmanju, temveč komedijo, torej igro s satirično tendenco s kompromisom med resno bo in ve-selostjo. Avtor kaže borbo mlade dvojice, nadarjenih in lepih igralcev, da bi ju sprejeli med filmske prvake. Seveda sta revna. Zato se morata že v naprej zadolžiti in se pogodbeno zavezati, koliko odstotkov svoje gaze bosta plačevala manažerju. Kakor pri velikih gledališčih agenti, posredujejo pri filmskih družbah manažerji angažma-je. Manažer ju je *odkriU. opremil z oblekami, jima omogočil potovanje preko morja, ju vzdrževal v Hollywoodu, jima izvoieval poskusni nastop pred strogo komisijo ter jima že vnaprej priboril v listih uprav amer'čansko. pustolovsko lažnivo reklamo. Manažer je spoznal njun veliki talent in iz tesra talenta izkuŠa tudi zase izbiti čim višjo provizijo. Lepa Marv in šarmantni Jack, ki se iskreno ljubita, sta torej manažerju Tom-psonu le dragocena roba. ki ju treba čim bolje prodati. Njuna umetnost je Tompso-nu zgolj delnea. ki mu mora donašati čim višie dividende. Nervozno in nestrpno pričakovanje, ali bosta igralca sploh pripu-ščena na poskušnio razburja igralca, igralko, pa tudi manažerja. Ko sta končno opravila poskušnio, pa se stopniuje razburjenje v dvomih, ali bosta angažirana oba. Zdi se da je manažer sam spletkari!, da ie bila snrejeta le Marv. čeprav je bil Jack njen učitelj. Manažer skuša takoj Jacka ločiti od Marv in ga odriniti v drugo mesto k mehaniki za motocikle. 2e se nagib-Ije igra k tragiki, a slučaj reši Jacka: tekmec se je ponesrečil in končno sta vendarle oba pod filmskim nebom, angažirana in celo poročila se bosta. Kako je umetniški talent igrača sebičnega brezvestnega manažerja in neumnega slučaja, kako ustvarja uspeh in slavo denar v zvezi z nesramno reklamo, gledamo v *Hollywoodu« med smehom in hkratu z bolestjo. Nič novega. Toda zanimivi so ljudje, ki niso navadni. Mary in Jack sta resnična umetnika in značajna človeka, ki si ostaneta zvesta, čeprav ju je spletka že skoro ločila. Jack ni nevoščljiv Mary, da je sprejeta, a sam ne, daai zna več; celo na največjo žrtev, na ločitev ie pripravljen. To je krasno, izjemno, med igralci uprav čudovito. In zaključek igre je zato gledalcu prijetno zadoščenje. Resna drama nam predstavlja tudi žrtev filma Mac Niels je bil velik, priznan umetnik, dokler je igral v nemem fibmi Ko pa je zavladal zvočni film. je Niels izginil s platna, ker jeclja Zdaj živi bomo od Thompsonovih miloščin in od priložnostnih nastopov kot statist po Thompson ovi milosti. A Niels je ostal umetnik brez zavisti in lagrenjenosti, celo v dejanjih in z nasveti je prijatelj mladima tovarišema, Ja-f cko tn Mary Tudi ta moč med igralci je krasen, zares izreden pojav. Vse tri dobre duše io svetle značaje v igri pa terorizira Thompson, manažer. Podoben je Kecalu, mešetarju, aaj jc prav tako hrupen, kričav, nesramen, domišljav. Oblasten in smeten. Ta trgovec z umetnostjo in talenti je brez resnične kulture, brez vesti, brez poznanja sposobnosti, cinik, ki dela le za lastno provizijo. Videli smo ga patetično jezikavega, kot pravcatega me- šetarskega harlekina. spreminjajočega svoje nazore in svoje stališče neprestano, kakor se spreminja položaj njegovih žrtev. Mož divja, kriči, klepeta meče klobuk po vsem pohištvu, pada zasopljen ▼ naslanjač in si briše pot v silni utrujenosti po svoji neukrotni frfravosti. Pravcat histerik, ki razširja okoli sebe razburjenost in drget živcev, skratka neznosna pojava Nazadnje pa pade rudi Thompson na mehko. Ker je brez časti, takoj pozabi, da ga je Jack pravkar udaril in onesvestil. Kar precej je zopet Jackov zmagoslavni pokrovitelj, saj provizijo dobi Thompson zdaj za oba, za Mary in Jacka. Komedija v skrbni režiji režiserja Brarka Krefta in okusni inscenaciji inž Franza je žela močan uspeh, m lahko se nadejamo, da bo privlačevala. Publika bo videla, kako nastajajo dramske predstave, koliko truda prinaša brezkončna vaja, ki sega do dresure. Zlasti začetek igre je presenetljivo udaren, a napetost dejanja se efektno vzdržuje do zadovoljivega zaključka. Prava odrska teatralnost z vseskozi zahvalnimi vlogami. Predstava je bfla odlična. Vsem na čelu Mira Danilova s svojo Mary, ki jo je podajala iskreno, toplo, fino, brez pretiravanja. Tudi zunanje je bila užitek v modi kritičnim očem. Ob nji je krepko, zelo simpatično Jack S. Jan, plemenit tovariš. Nesrečnega k a val i rak epa Nielsa podaja Kralj noblesno, s tiho bolestjo, nevsiljivo pretresljivo. Velikansko vlogo manažerja obvladuje C. Debevec z vzgledno zgovornostjo itn prožnostjo ter je žel za svojo komiko aplavz na sceni. Za toplo priznanje publike je hnel režiser Kreft priliko, da se je v družbi vseh Štirih igralcev lahko zahvalil pred rampo. Zaslužen uspeh. Fr. G. Hitro sta se ujela Ljubljana, 5. januarja Iz pisarne neke ugledne gospodarske ustanove v Ljubljani so pred tedni izginile štiri nabavne knjige, opremljene po listih z žigom tako, da je posamezen list veljal kot provizorično nakazilo za dobavljeno blago V pisarni tatvine niso opazili to dobavnic niso pogrešili; zato je ime) tat lepo priliko okoristiti se ž njimi. Bivši uslužbenec Lojze je precej časa premišljeval, kakšno blago naj bi nabavljal, ko pa je pred dnevi srečal znanca Jožeta, po poklicu mizarskega pomočnika, se je Lojzetu takoj posvetilo v glavi. Odločil se je za nakup cma, ki stane kg 68 din in ki ga je lahko vsak čas spravil z majhno »izgubo« tudi ▼ denar. Jože, ki je bolj izobražen, je po Lojzeto-vem naročilu dobavnice izpopolnil z besedilom in kupil 2 njimi v neki veliki trgovini z železom najprej 100 kg crna, kl sta ga brž oddala naprej ter kasirala nad 6000 dinarjev. Čez nekaj dni se je Jote z glasil ▼ drogi trgovini, kjer je predložil spet nakaznico za 100 kg cina, ki ga pa trgovec ni imel dovolj v zalogi. Izroči mu je le 35 kg cina, za ostanek pa mu je naročil, naj pride ponj naslednji dan. Jože in Lojze sta prodala tudi teh 35 kg cma ie istega dne, nato pa sta pričela z vesel jač en jem. Skupaj sta obiskala več gostiln in kavarn od Dolenjske ceste, kjer sta doma. pa do Kolodvorske ulice, kjer sta se najimenitnejše pozabavala. Pognala in zapravila sta lepe denarce. medtem pa je sleparija ie prišla na dan. Trgovec, pri katerem sta dobila 35 kg cina, je namreč podvomil v pristnost in veljavnost dobavnice in povprašal v pisarni naročnika, kako in kaj. Tam seveda o sleparskih kupčijah niso ničesar vedeli in zato so takoj obvestili policijo. Lojze in Jože, ki sta že zavohala pretečo nevarnost* sta se skrila in nista zapustila hiše, vendar jima je bil kasalu sa petami detektiv Alojz Grd en, ki je čuL, kako sta te zabavala po gostilnah in nočnih . lokalih. Ko je zvedel še razne podrobnosti, ju je poiskal na domu ter oba aretiral. Sprva sta oba sleparijo tajila, ko ju je pa trdo prijel, sta se vdala in priznala sleparske kupčije. Lojze je izročil dobavne knjižice, e katerimi bi mogel nakupiti, če bi stvar ns prišla še pravočasno na dan, tudi za več etotisočakov blaga. Jože jc pa gladko priznal, kje sta cin prodala. Fanta sta že v zaporu in bosta izročena sodišču. Ospice in škrlatinka v litijskem srezu Litija, 4. januarja Litijski srez. Id lezi večinoma v hribih, je zaradi tega v zdravstvenem pogledu precej zapostavljen. Ljudje imajo do zdravnika zelo daleč, v okraju manjka higijenskih naprav, zdravih vodovodov i. t. d. škriatin-ka, ošpice in druge nalezljive bolezni so pri nas tako razširjene, kakor v maloka-terem drugem okraju. Do letošnjega leta smo vodili tudi v pogledu davice. Lansko poletje pa je bilo pri nas splošno cepljenje Maribor, 5. januarja Danes ponoči je bil spet Izvršen drzen vlom v župnisče evangelske cerkve v Trubarjevi ulici št. 1. V zadnjem času je na delu dobro organizirana vlomilska tolpa mednarodnih vlomilcev. že način nocojšnjega vloma to nedvomno potrjuje. Vlomilcem se sicer ni posrečilo odnesti precejšnjega plena, ki so si ga bili pripravili, ker so bili v zadnjem hipu prepodeni. V župnisče so prišli z vrtne strani, kjer so preplezali plot. S ponarejenim ključem so hoteli odpreti vezna vrata, kar se jim pa ni posrečilo, ker imajo VVertheim ključavnico in ker je bil znotraj zataknjen ključ. Nato pa so v vratih izrezali odprtino, z roko segli skozi njo in obrnili ključ v vratih. Vrata v župnijsko pisarno so hoteli najprej odpreti s vitrinom, ki se je pa zlomil in obtičal v ključavnici. Nato so v vratih izrezali okvir in se vtihotapili v pisar- Iz Ptuja — Brata zaklal. V torek ponoči se je zbrala večja družba pri posetniku Ivanu Sprahu v Tržcu pri Sv. Vidu pri Ptuju, kjer so kuhali žganje. Med drugimi fanti sta bila tudi brata 16-letni Jožef in 18 letni Ivan Sterbal. oba posestnik ova sinova. Pri tej priliki se je seveda tudi pilo. vendar pa se je družba v veselem razpoloženju okoli dveh ponoči razšla. Brata sta krenila proti domu. pa je med njima med potjo prišlo do prepira. Prepir je zlasti zelo razgrel Ivana, ki je potegnil velik kuhinjski nož tn zabodel brata Jožeta štirikrat v prsi. Nesrečni Jože se je ves krvav zgrudil in kmalu izdihnil. Videč, da je umoril lastnega brata, se je Ivan ves obupan vrnil domov ta se takoj prijavil orožnikom. Med usodnim prepirom pa je za dobil nekaj ran tudi posestnikov srn Ivan Mo horko. — Vlak ga je povozil. Ko je po službeni dolžnosti pregledoval železniško progo železniški uslužbenec Ivan Drevenšek, je blizu železniške postaje Cirkovci naletel na progi na mrtveca, katerega je lokomotiva razmesarila tako, da so noge ležale več metrov od trupa, dočim je trup ležal med obema tračnicama. O grozni najdbi je takoj obvestil postaje Ptuj, od koder je odšla na progo komisija ki je v mrtvecu spoznala 30 - letnega železniškega delavca Jožefa Medveda, zaposlenega v železniški delavnici v Ptuju. Domneva se da j« pokojni Medved zamudil nočni vlak in je zato krenil peS ob železniški progi proti Ptuju. Zaradi mraza in megle pa je gotovo preslišal bližajoči se vlak, ki ga je povozil. Truplo so prenesli v mrtvašnico v Cirkovcfh, kjer je bilo na tamošnjem pokopališču pokopano. _»l>pa> vidav« Cankarjevo dramsko pesnitev so vprizorili v drugič tukajšnji igralci v torek. Režiser Žižek je pokazal pri tej igri vso svojo režisersko spretnost. Tudi igralci so odigrali svoje vloge odlično, žal da ptujska publika ne zna ceniti dela domaČih igralcev in je gledališče zasedlo le kakih 00 gledalcev, kar je naravnost škandal aa ptujske Slovence, ki ob vsaki priliki poudarjajo, da je treba podpirati predvsem slovenske prireditve. S takim obiskom bomo kmalu izgubili tudi naše gledališče. — Domačija je pogeitan do tal posestniku Alojziju Lampertu iz Stopercev. Lam-pert se je napotfl iskat mesarja, da bi mu zaklal svinlo, med tem pa ie nieerova ž*»na i bolj zakurila v peči. Zaradi slabega dim- zoper davico. Občine so popisale vso mladino od 2. do 15. leta. Zdravniki ljubljanskega Higijenskega zavoda pa so cepili okrog 13 tisoč otrok, kolikor jih premore ves naš okraj.. Zanimivo je, da se potem davica pri nas ni več pojavila. Zbolel je v času odkar je bilo cepljenje le en otrok, ki je tudi umrl. Sprva so menili zdravniki, da je zbolel kdo izmed cepljenih otrok, pa se je izkazalo, da so starši dotičnega otro. ka ob času splošnega cepljenja skrivali. Bali so se za svojega ljubljenčka, ker niso zaupali zdravnikom, da hočejo naši deci le dobro. Na dan cepljenja so starši oddali otroka k sorodnikom v tuj okoliš. Otrok se je čez nekaj dni vrnil, pa je prinesel s seboj kal davice. zbolel je in ni mu bilo več pomoči. . . Letos je prvo leto, da ne razsaja v našem okraju davica. Zato pa divjajo v neobičajno visokem številu ošpice. Na sre-skem načelstvu sodijo po prijavah, da je trenutno bolnih okrog 300 otrok. Največ malih bolnikov je na Primskovem na Dolenjskem in na Javorju nad Litijo. V obeh teh krajih so divjale ošpice že pred božičem in so morali predčasno zapreti šolo. V srezu je tudi 0 prmerov škrlatinke. Domala vse so odpeljali v Ljubljano z reševalnim avtom. Le bolniki s Cveteža pri Vačah so ostali doma. no. Pretaknili so vse omare in predale in pobrali iz pisalne mize. ki so jo šiloma odprli, vso gotovino, nekaj nad tisoč din Pograbili so še ročno blagajno in jo odnesli na hodnik, a v zadnjem hipu jih je pregnal hišnik, ki je slišal ropot. Vlomilci so pobegnili, ročno blagajno, ki je bilo v njej nekaj nad 20.000 din so pa pustili na hodniku. Med vlomom se je bil en vlomilec tudi skril v drvarnico, kjer je pobral sekiro, s katero so hoteli razbiti ročno blagajno. Vsa tolpa je nato pobegnila, seveda brez zaželenega plena. Vlomili so med 2.15 in 2.30 zjutraj, kmalu nato pa je bila že obveščena policija Na kraj vloma je odšel policijski daktito-skop, da posname eventualne prstne odtise. V župnišču so pa našli samo dva robčka, s katerima so imeli vlomilci najbrž obvezane roke, da niso pustili za seboj sledov. nika so uhajale iskre na slamnato streho, ki se je vnela. Ko se je Lampe rt vrnil domov, je našel le pogorišče svoje domačije, škoda se ceni na din 30.000.—. SPORT Hokej na ledu D rev i se prično borbe v hokeju na ledu. Na turnirju sodelujejo štirje klubi, ljubljanska Ilirija ter zagrebški Hašk, ZKD in Maraton Danes ob 19.30 se najprej srečata Hašk in Ilirija, nato pa ZKD in Maraton. Jutri dopoldne bo najprej finale za državno prvenstvo, nato pa i s rat a premaganca med seboj. Program je mo^ bit* v toliko spremenjen, da bo led za finale dober. Jutri zvečer bo nato medmestna tekma Ljubljana : Zagreb Danes ponoči je zmrznilo in je led na prostoru SK Ilirije pod Cekinovim gradom prav dober. Občinstvo opozarjamo na obe pri red i t vi, saj je prvič, da se srečajo v Ljubljani štiri moštva v borbi za naslov državnega prvaka. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. url četrtek, 5. januarja: Hollywood. Red B Petek, 6. januarja: ob 15. uri: Kralj z neba. Izven. Znižane cene. Ob 20. uri: žene na Niskavuoriju. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol Sobota, 7. januarja: Pokojnik. Izven. Znižane cene Nedelja, 8. januarja: ob 15. uri: Pikica in Tonček. Mladinska predstava. Izven. Znižane cene. Ob 20. uri: Trideset sekund ljubezni. Izven. Znižane cene Ponedeljek, 9. januarja: zaprto * OPERA Začetek ob 20. uri Četrtek, 5. januarja: Roxy. Red Četrtek Petek, 6. januarja: ob 15. uri: Prodana nevesta. Izven. Znižane cene. Ob 20. uri: Pod to goro zeleno. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol Sobota, 7. januarja: Rigoletto. Gostovanje gdčne Alde Nollijeve. Izven Nedelja, 8. januarja: ob 15. uri: Pod to goro zeleno. Izven. Znižane cene. Ob 20. uri: Roxy. Izven. Znižane cene Ponedeljek, 9. januarja: zaprto Gdčna Alda Nollljena je odlična koloia-turka, ki je imela v Ljuljani mnogo če-stilcev in oboževalcev svoje pevske umetnosti. Ena njenih najboljših vlog je Gil-da v »Rigolettu«. V tej vlogi bo gostovala v soboto 7. t. m. zvečer v operi. Naslovno vlogo bo pel režiser Primožič, vojvodo-Banovec. Predstava bo izven abonmaja. K O L K D A R I3ANES: Četrtek, 5. januarja katoličani: Telesfor JUTRI. Petek, 6. januarja katoličani: Sv. Trije kralji DANAŠNJE P R I ii F D I T V E KINO MATICA: Hotel Holly\vood ob 16. in 19., ob 21. Kraljica Viktorija KINO UNION: PoStarjeva hči KINO SLOGA: Povratek iz pekla KINO MOSTE: »Krik vzho:!a< (Dobra zemlja) in »Mali pomorščak (Snirtev Temple) SOKOL SISKA: božićnica ob 17.30 v So-kolskem domu Umetniška razstava Kns-.MuJrš-Oorsr v Jakopičevem paviljonu PRIREDITVE NA i* K A / N I K KINO ŠIŠKA: Vse za ljubezen OSTALI KINEMATOGRAFI ISTI SPORED ŠENTJAKOBSKO GLE 11 E: vDobrl vojak tvejk« ob 20.15 DEŽURNE LEKARNE DANES: Mr. Leustek. Resljeva cesta 1. Bahovec, Kongresni trg 12, in Na In Komotar, Vič — Tržaška cesta JUTRI: Dr. Piccoli. TvrSeva cesta 6. Hočevar, Celovška cesta 62. Gartus. Moste — Zaloška cesta MESTNO DEŽURNO ZDRAV SLU2BO bo. opravljal od četrtka od 8. zvečer do sobote do S. zjutraj mestni zdravnik dr. Ivan Logar, Knezova ulica št. 34,1., telefon št. 41-52. Iz Celja —c štirikratna morilka *n njsna trn pred sodniki. Pred petčlanskim m okrožnega sodišča v Celju sta se zagovarjali v torek ISletna služkinja Anica Viš-narjeva in njena 231etna sestra Marija Višnarjeva iz okolice Vitanja zaradi umora štirih otrok odnosno zaradi nasnovan.ia k umoru. Anica Višnarjeva je na prigovarjanje svoje sestre Marijo umorila 21. oktobra 1937 na Planini pri Zrečah sestrinega 6 mesecev starega sinčka Mirka Vitoar-ja, lani 13. maja pa i»totam še njenega triletnega sinčka Ivana Višnarja. Nsdaljf je 5. novembra 1937 v Koritnem pri Oplot-nici umorila 4 mesece staro hčerkico svojega gospodarja Marijo Vitrlhovo, tanj 22. septembra pa na Padeškem vrhu pri Zrečah 4 mesece starega Mirka Crešnarja, sinčka njenega tedanjega gospodarja. Prve tri otroke je umorila na ta način, da jih je z vso silo srtisnila čez trebuh, malemu Crešnarju pa je z udarcem s komolcem zdrobila glavo. Razprava je bila ii-na. Anica Višnarjeva je bila obsojena na 12 let, Marija Višnarjeva pa na 15 let robije. —c Celje v morju brozge. Mestna občina ni poskrbela za odvoz snega s trgov, cest in ulic, pri čemer bi bili našli številni brezposelni vsaj skromen zaslužek. Neprijetne posledice so se kmalu pokazale. Ko je nastalo v ponedeljek južno vreme in so se začele velike množine snega po mestu topiti, se je mesto znašlo v mm ju mrzle brozge, ki ponekod sploh onemogoča pešcem prehod. Prebivalstva se je polastila upravičena nevolja, ker si morajo sedaj ljudje zaradi nerazumljivega postopanja občine kvariti obutev ln izpostavljati nevarnosti prehlajenj. Štednja občine v tem primeru pač nikakor ni bdla na mestu. Iz Maribora — Is policijske službe. Policijski stražnik Ivan Florjančič je premeščen z Jesenic k predstojništvu mestne policije v Mariboru. H komisarijatu v Jesenicah je premeščen policijski stražnik Rudolf Kacjan, Id je doslej služboval pri predstojništvu mestne policije v Mariboru. — Mestna policija opozarja avtomobili-ste, naj vozijo zmerno in bodo obzirni do pešcev, ki jih motorna vozila obrizgajo s snežno brozgo V zadnjem času se namreč množe pritožbe pešcev, da jim po me^tu drveči avtomobili onesnažijo in poškodujejo obleke. — Grob pri grobu. V častitljivi starosti 83 let je umrla v Prešernovi ulici 18 za-sebnica Franja Majer, mati uglednega mariborskega trgovca g. F. Majerja. Bila je blaga žena, plemenita gospa. Ohranimo ji časten spomin, žalujočim naše iskreno so-žalje! — V 50. letu starosti je umrl v splošni bolnici šofer Matija Ulc. Trajen mu spomin, svojcem globoko sožalje! — Lažni inkasant se je pojavil v Mariboru, ki pobira prispevke za SK železničarja. Je to 30-letni moški, majhne postave z usnjatim suknjičem in čepico na glavi. SK Železničar opozarja, da ni nikogar pooblastil za pobiranje prispevkov in naj vsakdo lažnega inkasanta prijavi policiji — Drobne novice. Pri Sv. Antonu v Slovenskih goricah je padel 461etni posestnik Anton Rojs na poledenelih tleh in si natrl več reber. Odpremili so ga v mariborsko bolnico. — Leta 1938 je bilo na področju mariborske mestne policije 11 samomorov in sicer večinoma v mesecih marcu in oktobru. — Hišni posestnici Ani Marmel, stanujoči v Kettejevi ulici 7, so drzni zlikovci odnesli razne predmete v vrednosti okoli 700 din. — Učencu Josipu Vtiču, ki stanuje v Smetanovi ulici 30, so izginile s podstrešja sanke, vredne 150 din. — Iz garderobe nekega tukajšnjega hotela je izginil dragocen ženski plašč, vreden okoli 2500 din Ukradeni plašč je last zasebnice Roze Prall iz Gradca. — V Rančah pri Frarau je prišel pod kolesje kmečkega voza 41 letni tesar Franc Pukl, ki je obležal s težjimi poškodbami po telesu Zdravi se v bolnici. — Alojzija Erjavec, doma iz Skok, je padla na domačem dvorišču na poledenelih tleh in si zlomila levo nogo. Odpremili so jo v bolnico. — 25 letni trgovec Franc Kržišnik je padel s stola in si poškodoval desno nogo. Natrl si je tudi več reber. Zatekel se je v bolnico. Tekstilni stroj je zmečkal desnico tekstilnemu praktikantu Milanu KlemenčiČu iz Koroščeve ulice 20, ki se zdravi v bolnici. — 306 koles je bilo lani ukradenih v Mariboru in bližnji okolici. V Bezini so odnesli iz zaklenjenega stanovanja še ne-izsledenl zlikovci prevži tka rici M. Lesko-1 varjevi 1000 din. Vlomno tatvino je zagre-* šil najbrže nekdo, ki so mu bile razmere I pri Leskovarjevih dobro znane. Zopet drzen vlom v Mariboru Ponoči je bilo vlomljeno v župnisče evangelske cerkve, toda vlomilci u plenom niso imeli sreče