Izhaja vssk ds» raaan sobot, aedel) in praznikov. DDAC VFTA 1 Uredniški Ut upravniškl prostori j S6A7 South Lawndala Ava j IlfUid daHy asespt Betasdaj*. Sundajs sni Holidaja. * «% \M 9 GLASILO SLOVENSKE NARi V A i A 9DNE PODPORNE JEDNOTE Offioa of PubUoaUoa: SS5T South Lawndale Aee. LETO-TBAB XXXV. Cena Usta Je *.00 • aa mi na i nlsai aattor Jaauarr H USS. at tha post-oCttM ^UTn at Cht—eo. naM* wb4v th« Act oi Coosraai a« Mara* S. im. AGO 23. ILU PONEDELJEK. 20. DEC. (DEC. tO). 1143 SubaerlpUoo $6 00 Vaarlj tTEV.-NUMBER 147 Aoceptanca tar mailing at spadal rate of poatage provided for i nseetion 1103. Act of Oct S, 1917, authorizad oa Juna 4. 1818 Velika sovjetska ofenziva ■v razmahu v Beli Rusiji Rusi ubili in ujeli čez 22,000 Nemcev v petih dneh, prebili nacijske bojne črte in okupirali 500 naselbin. Prve sovjetske čete prodrle do točke, ki je oddaljena samo 61 milj od stare poljske meje,—Francoski vojaki se bore proti Nemcem na italijanski fronti. Američani zasedli nadaljnje hribe v bližini Venafre. Angleži vrgli čez 1500 ton bomb na Berlin v novem napadu.—Ameriške čete utrdile svoje pozicije na Novi Britaniji London, 20. dec.—Rdeča armada, kateri poveljuje general Ba-gramjan, je začela veliko zimsko ofenzivo na ozemlju pri Nevelu, Bela Rusija, in ubila ter ujela čez 22,000 nemških vojakov v bitkah v zadnjih petih dneh, se glasi uradni komunike, katerega je Moskva objavila danes zjutraj. Ruska armada okrog 250,000 peščev, konjenice in tankov je okupirala čez 500 naselbin v prodiranju proti zapadu med Ne-velom in Vitebskom, veliko nemško vojaško bazo, 57 milj južno. Radijska poročila iz Moskve zdaj omenjajo začetek in uspehe velike ofenzive, katero je Berlin naznanil prejšnji teden. Sovjetske kolone se vale naprej in drobe odpor nemške sile. Naredile so že 19 milj široko in 50 milj globoko vrzel v nemških bojnih črtah, ki ščitijo baltiške državice. Prve čete *o prodrle do točke, ki je oddaljena samo £1 milj od stan poljska mej*, ih 70 milj od Letake. Rusi zdaj ogražajo nemške pozicije v Let-ski, Estoniji in Litvi. Od nacijev kontrolirana radio-postaja v Vichyju, Francija, priznava, da je sovjetska zimska ofenziva v Bell Rusiji v razmahu. "Bitke so zavzele divji značaj," pravi poročilo. Zavezniški atan v Alširu, 18. dec. — Prvič od prve svetovne vojne se čete štirih zavezniških velesil — Amerike, Velike Britanije, Francije in Italije — bore skupno proti Nemcem v italijanskih hribih. Vrhovno zavezniško povelj-' stvo je pravkar razkrilo, da so francoske čete, opremljene z modernim ameriškim orožjem, k" so se izvežbale v severni A-fnki, v akciji proti nemški oboroženi sili v Italiji. Izvojevale *> že značilne uspehe, zasedle mnogo strategičnlh pozicij . in ubile ter ujele veliko število *<>vra/.nikov. Navzočnost francoskih vojakov na italijanski fronti je izzvala senzacijo med italijanskim ljudstvom. TI se prvič od kapitulacije Francije Pred Nemčijo 1. 1940 bore proti kupnemu sovražniku. Uspehi, kl so jih francoske če* u izvojevale, ao kontrast de-b*kla italijanske milice v prvi if">zivnl gesti na fronti pri Mignanu. Francoaki vojaki so H«* opremljeni in izvežbani k<1 Italijani, njihovi novi za-v,/' iki. Francozi so se borili n* strani Američanov in Angle-v Tuniziji, toda naznanilo. >*> v akciji na italijanski ;r,"'ti, je bilo šele zdaj objavljeno. Osma bnuka armada Je kon-"''"'"ale zaaedene pozicije ob > ki spaja Orsogno z Ortono, Ji "bila nemške protinapade. Kilo pravi, da Je bil sovrež-Kr/en nasaj z velikimi Izgu- plamenih kot posledica novega masnega napada iz zraka. Angleški letalci so v napadu vrgli čez 1500 razstrelilnih in zažigal-nih bomb na nemško prestolnico, ki so povzročile ogromno škodo. Distrikt Spandau, kjer so tovarne, v katerih izdelujejo letalske motorje, je bil glavna tarča bombardiranja iz zraka. Letalski minister poroča, da se trideset izmed bombnikov, ki so se udeležili napada, ni vrnilo v svoje baze. London, 18. dec.—Sovjetske čete so v bitki za posest Kirovo-grada, ukrajinskega industrijskega središča, porazile Nemce v enem sektorju, v drugem pa odbile naskoke na svoje pozicije, se glasi poročilo iz Moskve. Druge sovjetske kolone se bližajo Žlobinu, železniškemu križišču, in Nevelu. Slednje mesto je oddaljeno okrog 70 milj od letske meje. Berlin poroča, da so štiri ruske pehotne divizije in tri oklopne brigade v akciji na tej fronti. Nemški vojaški komentator je dejal, da je rusko poveljstvo zagnalo čez 100,000 vojakov v naskoke na nemške pozicije pri Žlobinu, zapadno od Gomela, ki pa so bili odbiti. Na fronti na južni strani Leningrada so sovjetske čete v ofenzivi. Berlin je priznal, da so Rusi prebili nemško bojno črto v dveh kra-jlh. Zavesniški stan na Pacifiku, 18. dec. — Ameriška letalska sila ščiti čete, ki so se izkrcale ns Novi Britaniji, pred japonskimi napadi iz zraka. Japonci ao izvršili dva napada in izgubili najmanj petnajst letal. Ameriške čet* so konsolidira-le zasedene pozicije pri Arawi, na južnozapadnem obrežju Nove Britanije. Vsi japonski poskusi, ds zdrobe ameriško inva-zijsko silo, so se izjalovili. Pearl Harbor, Havaji, 18. dec. — Ameriški bombniki modela Liberator so bombsrdiarali Japonska letališča na otoku Wotje v MaršaIski grupi. Bombe so razbile hangarje ln deset js-ponskih Tetal ns tleh. čungklng. Kitajska, 18. dec.— Japonci še vedno beže pred kitajskimi četami v Južni smeri ob reki Lin, se glasi uradni komunike. Kitajci so počistili vse ozefnlje med Slnčovom in Tslng-šihom nS vzhodni strsni Jezers Tungtinga Prvi kitajski oddelki so udrli v predmestja Aneianga In Nenh-siens, važnih mast na severni atrani omenjenega jezera Senat odobril davčni načrt Razprava o subvencijah odložena Waahington. D. C.. 18. dec.— Senatni odsek za finančne zadeve je odobril davčni načrt, ki bo, če bo sprejet, prinesel dodatno vsoto čez dve milijsrdi dolsrjev v vladno blagajno, zavrgel pa je načrt, da se davek na žganje poveča. Ta je določal zvišanje na devet dolarjev na galon. Prej je odsek odglasoval, da enoodiatotni davek, ki gre v sklad socialne zsščite, ostane v veljavi. Predlog, da se zviša na dva odstotka, je bil poražen. Odsek za denarne in bačne zadeve se je izrekel zs odložitev razprave o subvencijah. Zadeva pride na dnevni red po božičnih počitnicah. Pričakuje se, d* bo kongres prekinil zasedanje prihodnjo sredo. Senator Barkley, vodja demokratske večine, je predlagal podaljšanje življenja vladni kreditni korporaciji za nadaljnja dva meseca. Ta je glavna agentura za večino subvencij. Pričakuje se, da bo predlog sprejet. Tajna posvetovanja članov nemškega štaba Bern, Švica, 18. dec. — List Ls Suisse poroča, da so člani nemškega generalnega štaba Imeli več važnih konferenc, na katerih so razpravljali o vojaških in političnih problemih in možnosti vstopa Turčije v vojno na strani zaveznikov. Konferenc so se udeležili poveljniki nemške armade, mornarice in letalske sile. Feldmaršal Erwln Rommel je podal dolgo poročilo | svojem obisku protllnvazlj-skih obrambnih con v Franciji, Belgiji, Holandiji in na Danskem. Anglija zavrnila špansko noto London,. 18. dec. — Angleška vlada je zavrnila noto španske vlsde, da ni ona odgovorna za naval šptnsfcih falangistov (fašistov) ns urad angleškega konzula v Saragozi. George Hali, parlamentarni tajnik zunanjega urada, je dejal, da so napadalci nosili uniforme španske uradne strsnke, zato mora vlada prevzeti odgovornost za naval. Dalje je rekel, da bo Anglija zahtevala zadoščenje od španske vlade. OSVOBODIM ARMADA USTAVILA nemško ofenzivo * t,c a Ameriški Utalci poma ■ gajo jugotUtvantkim parti NEMŠKI ■v ZDRO IMENT EN ln ; P'#r nik Eden konferiral 9 poljskim poslanikom London, 18. dec. —Grof Edvard Raczynsk», poljski poslanik v Londonu, se ja oglasil v uradu bri takega zunanjega ministri Edena. Predmet razgovora ni bil razkrit, toda domneva se, da jc Eden informiral po-slaniks o izidu diskusije glede bodoče poljsko-ruske meje na konferenci med voditelji Veli ke BiiUnije, Amerike in sov Jel ake Rusije v Teheranu. Perzija London. IS. dec^t-Jugoslovsn-ska osvobodilna srmada, katere poveljnik je marjal Tito, le u-stavila ofenzivo liemške oborožene sile okrog 120.000 vojakov in zafela protlofeszivo, se glasi naznanilo iz glavnega stana te armade. To dostavlja, da so partizani pretrgali komunlcl)ske zveze v severosapadnem delu Jugoslavije in s tem parallzlrall promet na šelesniških progah, kl vodijo iz Avstrije preko Jugoslavije v Italijo. London, 1 H. dec.—J ugoslo venski partizani, katfre podpirajo ameriški letalci v operacijah proti nemški okupacijski sili, so reokupirall nekaj pozicij na dalmatinskem obredju, s ksterih so se morali prej umakniti. Poročilo iz glavnega»stana maršala Tita, poveljnika osvobodilne armade, pravi, da so parti-zanske topniške pnote potopile dva nemška pariška, tri pa poškodovale v teku pbstreljevanja. Dasi se je pritisk nemške oborožene sile na partizane povečal v vseh osvobdenih krajih in nove nemške čete fte vedno prihajajo v notranje Jugoslovanske pokrajine, so v§sf»,o izvršili več močnih sunkov prof! sovražniku na dalmatinskem obrežju, da vzdrže stike z zavezniki na drugi strani Jadranskega morja. Po objavi poročila o uspešnih partizanakih operacijah proti sovražniku v okolici Zadra, Italijanske luke, so ameriški bombniki modela Wsrhawk preleteli Jadransko morje ln razbili sedem nemških !>oJnih letal na tleh pri Zadru. Drugi ameriški bombniki so metali bombe ns nsj večje nemško letellščc pri M os tar ju, 80 milj vzhodno od Splita, ki so zanetile velike požara. Maršal Tito poroča, da nemške čete In hrvaški ustaši poži-gajo in plenijo vasi na svoji poti. On je priznal, da so Nemci in ustaši prebili partizanske črte v kordanskem In banjskem distriktu, južnozapudno od* Zagreba, hrvaške prestolnic«. Pet nemških in usta*kih kolon je nspadalo te črte V sosednji Liki, so psrtizani odbili napade nemških čet In Mihajlovičevih četnlkov in zdrobili eno nemško kolono v bitki med Dolnjim Lipbe Ohio Cultivator Co. za milijon dolarjev, To Je že tra- KORAKI ZA ODVR-NITEV STAVKE ŽELEZNIČARJEV Vlada bo morda pre* vzela in obratovala železnice ODLOČITEV ZAVISI OD ROOSEVELTA Waaklngion. D. C* 18. dec.— Vladni uradniki razpravljajo o načrtih glede prevzetja in obrs- tovanja železnic, dasi še vadno upajo, da bo stsvks, s kstero so zspretili voditelji petih šelesniških brstovščin, odvrnjens. Ts bo lsbruhnils 30, dscembra, če ne bo konflikt isrsvnsn. Več konferenc se je vršilo v ursdu obrsmbne trsnsportacije. Joseph B. Eastmsn, direktor tegs urada, je dejal, da je bil predmet rasgovorov preteča stavka, kakor tudi nsčrti glede prevset-ja in obrstovsnjs železnic, toda definltlvni zaključki niso bili sprejeti. Eastmsn je dslje rekel, da končns odločitev savlal od Bele hiše. Predsednik Roosevelt bo konfer^rsl s voditelji brstovščin in representanti šelesniških kompanij. Očitno je, da Je ultimat voditeljev bratovščin s naznanilom, da bodo železničarji zastavksll v snak protesta proti restrlkci-jam glede zvišanja plače na podlag* H**dm formule "malega jekla", presenetil kongrfs. Kongresni odsek ss meddržavno trgovino, ki je nameraval priporočiti v *M»rejetje resolucijo senatorja Trumans, da se plača želesničsrjem zviša ga o-sem centov ns uro, Je odlošll odobritev, dokler se situacija ne razčisti, Fred M, Vlnson, direktor ekonomske stabilizacije, Je pri zaslišanju pred člsni odaeks poudarjal, da bi odobritev resolucije povzročlls polom strukture inezd in cen. Apeliral Je, naj zavržejo resolucijo, kl je bila v senatu že »prpjets, zseno pa Jih Je opozoril ns nevernost Inflacije, ki pride, če bo mesdna formula "malega jekla" razveljavljena Konferenca uradnikov bratovščin In representantov železniških kom|>anlj, katero ije sklical vladni poaredovalni odbor v Chicagu, je bila prekllcans. Proslava stoletnice konzumnih zadrug New Y«#k — Programi pro-alave atoletnlce kooperativ se pričnejo ob letošnjih božičnih praznikih in trajali bodo vse prihodnje leto Prva kooperativa Je bila organizirana o božiču leta 1H44 v Kochdalu vsAn-glljl. Zadružno gibanje je torej zdaj »topilo v stoto leto. Pro-al avo btido odprli 21. decembra z redioprogramom v Kochdalu in fajndonu, kl bo oddajan tudi v Ameriki Priprsvljsjo se programi prlutt^< arttdia wUl not ba returned Other mamiscrlpls. •uck aa starias. plays. poeaas. etc. wUl ba returned to sandar only speaiad bf mu addreseed aad sfampad envelope. Naslov aa vsa, kar lam stik s listoms PROSVETA 2U7-M So. Lawndala Ava« Chicago 23. Illinois —^^MHM MEMBER OF THE FEDERATED PRESS Glasovi Datum v oklepaju na primer (December 31, 1943), poleg vašega imena na naslovu pomeni, da vam je s tem datumom potekla naročnina. Ponovite jo pravočasno, da se vam Ust ne ustavi. 1 Ameriški kongres na nizkem Se nekaj dni in prvo leto 78. kongresa Združenih držav bo zaključeno. Kakšen rekord ima ta kongres? Nič se na motimo, če zapišemo, da bo zgodovina nekoč označila ta kongres zs—najbolj reakcionarnega od časa Lincolnove administracije pred osemdesetimi leti. Ds bomo Ukoj na čistem: reakcionarstvo tega kongresa bazira na notranji politiki, ne na zunanji. Glede zunanje politike je bil kongres doslej pasiven, razen da je sprejel resolucijo za sodelovanje Združenih držav v svetovni organizaciji po vojni in razen viharja, ki ga Je povzročila petorica senatorjev s svojim izletom na bojišča. Kongres je tudi brez ugovora obnovil "lend-leasno" pogodbo z zavezniki. Domača IronU je, na kateri se kongres obnaša koj največji sabo ter vojnega napora! Na primer v kampanji zoper inflacijo je kongres pokazal največ nedoslednosti. Edina dosledsost, katero je kongres manifestiral, je bila, da je njegova večina vselej kapitulirala pod pritiskom zunanjih bizniških interesov, kadar je šlo za ojačanje kontrole nad cenami živeža; večina reakcionarnih demokratov je vselej potegnila z reakcionarnimi republikanci, kadar koli je bilo treba porazni kontrolo administracije nad cenami. ' Že dolgo, dolgo nl bilo kongresa v Washingtonu, ki bi pokazal tako malo resne odgovornosti v tako kritičnem času, kakor je današnji. Ko Je administracija predložila nov zakon dohodninskega davka zs prihodnje leto, Je nižja zbornica po dolgem odlašanju in mečkanju zaključila, da ameriško ljudstvo ne more plačati desetih milijard dolarjev iUvka; skupna vsota davka je .bila zrtlžanu na okrog dve milijardi: ko pa Je kasneje prišel na dnevni red predlog administrscije za nadaljnje subvencioniranje (subsidy) farmarjev z namenom, da ostanejo cene farmskih pridelkov po starem, je isU nižja zbornica zavrgla predlog, kakor bi hotela reči, da bo ameriško ljudstvo že zmoglo nove milijarde dolarjev v zvišanih cenah za živež. Za višje davke ljudje nimajo denarja, ampak za višje cene živeža ga imajo! To protialovno stališče se vleče kot črna nit skozi prvo leto kongresa. Predsednik Roosevelt je že v zadnjem januarju apeliral na kongres, naj izboljša in razširi socialno zavarovanje, kar bi imelo dvojno korist: prvič bi zvišalo prispevke delavcev, kar bi pomagalo pri pobijanju inflacije, drugič pa bi bil pripravljen močnejši fond za brezposelne delavce in odslužene vojake po vojni—ampak kongres se do danes še ni dotaknil te velevažne stvari. Zadevo novačenja očetov v armado je kongres odlagal cele mesece—izrabljajoč medtem to zadevo v politične namene, te in one stranke— končno pa je sprejel neksj, kar je povečalo konfuz^jo. Kongres je bil poklican, naj pooblasti federalno komisijo za nadzorstvo glasovsnjs vojakov in pomorščakov pri volitvah v prihodnjem letu -senat je na to zavrgel in prepustil volitve vijakov volilnim oblsidem posameznih di^v, kar pomeni, da vojaki sploh ne bodo mogli voliti. Večje hmavščine ni mogel senat storiti, kar je storil v tej zadevi Skratka: vse važne zadeve na domači fronti, zadeve notranje politike, ki so velike važnosti za uspešno vojskovanje Združoqih držav in za čim hitrejšo zmago Združenih narodov—je sedanji kongres doslej reševal na podlagi strunkarstva. Vse, kar je prišlo iz vrst novodealskih demokratov, od administracije, je bilo za reakcionarne republikance in njihove bratce po nazorih, reakcionarne demoktate, a priori zanič—pa naj je bilo še tako potrebno za /mago, torej za interese vsega ljudstva Amerike. J£o se Je vršila vrlina kampanja /a sedanji kongrea, so napredne skupine poudarjale kampanjsko geslo: "Bodoči kongres mora biti zmagonoent kongres," to je, da mora na vsej črti koopertrati z administracijo za čim hitrejšo zmago v tej vojni. Rezultat volitev je pa bil ba& nasproten. Napredne grupe so bile poražene in v kongresno zbornico so prišli ljudje, katerim je vse drugo prej na srcu. kakor kooperacija z administracijo za čim hitrejšo zmago v tej vojni, to so ljudje, ki cinično zasmehujejo ljudske interese. Kdo je kriv. da je tako? Ljudstvo samo—nihče drugi. Velik del krivde pade na organizirane delavce, ki so zanemarili zadnje 1 kongresne volitve Niso imeli časa. da bt šli volit, mlalečl, da' bodo že drugi d«.bro opravili! Kes ao oni, ki no skrbno pazili, da ne' zamudi volitev—dobro opravili zase, za burbonce, ne za delavce' »n male farmarje To so organizirani delavci spoznali zadnje po-1 letje, ko Je kongres aprejcl zakon—najtnirernejše /mašilo v zgodovini ameriškega zakoiiodajstva—- proti stsvkam. Danev so delavci kajpada tazburjem in neprenehoma bombardirajo kon grešnike ir> senatorje s protesti, ampak po toči zvoniti je piepoz.no. Beakcionarjl ae ne /menijo ra delavske proteste Zdaj smo na pragu novega leta. v katerem bodo spet volitve— veliko važnejše k akor so bile pied dvema letoma Kongres ki bo izvoljen v jeseni 1JH4 bo prav gotovo odločal o kritičnih problemih. ki or idejo po vojni, vsa) po vojni v Evropi. Ti problemi bodo silno učinkovali na ameriške delavce »n male farmarje. All so se delavci in mah farmarji kaj naučili vsaj v tem letu* Ce se niso in se ne bodo ničesar nsučilt v teh mesecih, ki so tik pted nami—potem so člank« t» vrste zaman, Edino upanje za de-lav cs. sploh /a malega človeka, je njegova izobrazi* Ako se noč* učiti in spoznati. ce*a mu je treba, če ne ve. kaj mu je koristno in kaj je škodljivo zanj, tedaj ni isnj pomoči. IZ naselbin rsdililn novice Pueblo. Colo.—Kot nova naročnica tega lisU se bom okorajžila in tudi jaz napisala majhen dopis, ker teh je Uko malo iz Pue-bla, čeprav je precej vel&a vas. Komaj čakam poštarja, do mi prinese Prosveto in Ukoj pogledam, če je kak dopis iz Puebla. Ampak-drugi se skoraj ne oglasi kot Rozi Radovich Ona res zna. Tu in Um za kratek čas malo tudi kakšnega kavsne, toda ona že ve zakaj. Se pozna, da ona ni zaman štiri leU pegUla kiklje po ljubljanskih klopeh. Rozi, piši vsaj dvakrat na mesec, kajti če bi.ti ne pisala, bi sploh ne vedeli, če v Pueblu še živimo. "roeveU mi zelo ugaja, ker je tudi dosti podučljivega gradiva, da se človek lahko res nekaj nauči Posebno se mi dopadejo Barbičevi dopisi. On ob kratkem dosti pove. Katarina Kranz je tudi izvrstna. Zelo ae mi dopade spis "Izkušnje sUrega naseljenca." Komaj čakam^ in to najprej preberem. Radovedna sem, kakšen *bo konec. Tudi jaz sem imela očima, ali bil je zelo dober. Oče so mi umrli, ko še nisem bila stira leto dni. Leto gre k zatonu, in sicer tako hitro, da bi skoraj ne vedeli, če smo imeli kaj jx>letja. Zadnje poletje sem imela dosti obiskovalcev. Obiskala me je moja so-rodnica Johana Kašček, po do maČe Lukatova Johana, ki jo poznajo vsi Dobrepolci v Ameriki. Vam povem, da je še zmiraj lepa in mlada, čeprav ima že nekaj let na grbi. Ona živi v Salt Lake Cityju, tJUh. Le še kaj kmalu pridi, Johana! Obiskala me je tudi Mary Košir iz Duranga, Colo., in smo se prav fajn imele. Mary, tudi ti nas zopet kmalu obišči. Moj mlajši sin, ki služi Strica Sama, je bil letos dvakrat na do pustu. On igra pri vojaški godbi v Albuqerqueju, N. Mex. Tukaj se pripravljamo z velikim zanimanjem na slovenski dan, ki pa bo že minil—12. dec. —ko bodo te vrstice priobčene. Kaj bomo ozjroma smo imeli, je že povedala Rozi Radovich. Razne dobitke sem jaz dobila, in sicer brez težkoč. Tudi skoro vsi tiketi so šli v denar, čeprav smo jih imeli 500 knjižic, vsaka dolar. Prodajali so jih Mark Vivoda. Frank Rupar, Frank Roje, Joe Golob, Mary Dolgan, Angela Škerjanc, mrs. Smelek in Frances Raspet. Hvala vsem proda jalcem, kakor tudi vsem kupcem. S tem ste pokazali, da je v naših srcih še slovenska domovina, kjer smo se rodili in kjer nas je zibala naša mati in f>ela "hajli, hajlo, nikdar pozabljeno ne bo.. ,M Sedaj pa končam in pošiljam pozdrave prijateljicam Marv Langenfus v Clevelandu, Johani Kašček in Mary Košir in vam kličem: Srečno novo leto! Mary Kogovšek. Kako ja pri delu Monroa. Mich.—V tej papirnici, kjer jaz delam, je vražje delo pri valjarjih. Pri tem delu morajo delavci tako hiteti, da joj. Ko se papirnata rjuha navija na valjar, jo mora /lclavec s kratkim lesenim klinom hitro prerezati preko valjarja, nato pa hi-tro prijeti, jo zavihteli žiti na trok. Pri tem delu mora biti res zelo hiter in spreten. V valjarju je po dolgem zareza, v kateri je vložena lesena lata z zarezo. Po tej zarezi rtiora delavec z vso močjo potegniti z lesenim nožem, da prereže rjuho. Novinca vzame šest do deset mesecev predno se pri tem delu popolnoma izuri. Plača pri tem delu je sedaj $1.25 na uro, pomočnik pa Ima 80c Kdor gara dalj caaa pri tem delu, ga prične bedeti hrbet in tako sem im tam zmeraj kdo puati. Jaz bi nc hotel tega dela. čeprav mi plačajo sto doUrjcv na Štiri ure, ne na osem ur. V osmih urah nalože pri enem valjarju osem trokov papirnatih rjuh Ce ao debelejše Imajo ae-veda malo odmora—pet do 2(f se kund; ako so tanke, tedaj pn ni časa niti eno sekundo, da bi ae kam ozrl, marveč mors hiteti re- zati in metati z valjarja na trok, rezati in metati. Vrti se kot sto vragov in zvonec-meriloc se ogU Ša v hitrih presledkih. Ce se preveč papirja navija, to je, da delavec ni dovolj hiter, tedaj mora s pomočnikom skvarjeno rjuho vreči na drugi trok. Te rjuhe so debele en palec, dolge pa štiri do osem čevljev. Ko je trok naložen, ga drug delavci potisnejo v stiskalnico Tu se voda dobro iztisne iz rjuh, Kkr vzame okrog 20 minut, potem pa potisnejo trok v sušilnico. Eden se vpreže kot mulak in vleče za ročaj, dva pa zada potiskaU. ?ako počasi potiskajo voz prav po starokrajsko. Saj pravim za vse je dosti co-pakov, a da bi druiba kupiU majhen moten na električni pogon, ki bi vlačil ie vozove v sušilnico, tega pa ne. Na stotine je še del, ki jih opravljajo prav po živinsko. Staromodni voditelji, staromodno delo in orodje. Kljub temu, da aem že stokrat predlagal ravnatelju, kako in "kaj je 'treba, mu ne gre v glavo. In dokler bo on v vodstvu, U tovarna ne bo videla modernizacije Ko mu kaj svetujem, se mi sme je in pravi, da sem—"Indijanec Vahu", ki sem pobegnil z zapa-da in priiel v Monroe v to tovar no na uro gledat in šale zbijat In Uko se me je v tovarni opri jelo ime—""Indijanec". "Kje je Indijanec?" kHče ta ali oni, ka dar se kam skrijem in pušim tobak. Nato poskočim po indijansko, se z dlanjo malo potolčem po ustih, izdavim zategnjeni "o-o-o-o" in tako zastrašim tega ali onega, da zbeži po tovarni Kadar ne $azimL me ta ali oni ogrne s papirnato plahko in pravi, da izgledam kot pravi Indijanec. "Se kapo s papirjem bi ti položil na bučo, pa bi bil pravi." Tako se Špasamo sem in tam Well, nekaj humorja mora bi^i Nekaj bi rad napravil tudi s temi grili, katerih je na tisoče v tej tovarnf^in tudi so veliki kot miške. Ravnatelju sem tako tud omenil: da ao miši, ne grili. Pa me je zavrnil, da so indijanske miši in da "Indijanec" vidi večje kot v resnici so. Pa si pomagaj Frank Kroll. in polo- Dva jubileja Arma. Kana.—Še nekaj dni in leto 1943 bo zlezlo v zaton. Za marsikoga bo hitro pozabljeno ne pa za mojo osebo. V tem letu je več 40-letnic in jaz sem imela kar dva taka jubileja tri mesece narazen. Dne 16. junija je preteklo 40 let, odkar sem se znašla v tej obljubljeni deželi in zagledala kip Svobode v New Yorku. Prišla sva z očetom skupaj iz Nemčije s parnikom Kaiser Wilhelm der Grosse. Iz Nevv Yorka sva se podala naravnost v Kansas, in sicer v Pittsburg, ki je bil Ukrat še mala vas. Tukaj sta bila že eno Igjo moja sUrejša sestra in svak —hči in zet. V Pittsburg sva dospela 20. junija leU 1903. Jaz sem .prišla semkaj mlada in razposajena devojka. In Uko sem šc danes tukaj, že 40 let ok rog Pittsbufga, kjer so mi znani skoraj vsi koti. V tem času sem se selila le trikrat. Oče je preminul 13 lat pozneje. Torej ga Že krije hladna zemlja 27 let. Blsg mu spomin! Dne 1». septembra je pa minilo 40 let, odkar sem prisegle zvestobo do smrti in stopile v zakonski jarem. Tisti "da" je veljal 25 let in 11 mesecev, ko ml je smrt iztrgala tudi moia in očeU treh sinov. Kako so se takrat fantje ženili in koliko snubcev je bilo, ne bom omenjala, vedo pa oni, ki so tyli takrat t Kanaasu Deklet je bilo takrat bolj malo. ženinov pa veliko—skoraj b* rekla na vsak prst deset Seveda sem bila tudi jaz razočarana ko jsem prišla v to deželo. Kol i i« razlika med Nemčijo t Amiriko! Najrajši bi se bila podala na»i ali finančni minister m* ni kotel dati dovoljenja. češ deklina, le tukaj oaU-ni. Ka t sen^ hotela? Morala sem se ukloniti. Sčasoma sem ae (p privadila iN sedaj se mi zdi kot bi bila tukaj rojena in sem prav zadovoljna, da niaem ono stran luže Resnica ja, da mi ilvljenja pot j ni posuU z rožicami, kakor tudi ington) $5; po dva doUrja: John več proletarcem ne. Ali človek Jurca (Jerome), Jos. Gross (Her-I se vseeno giblje svobodno. j minie), Anton Arch in žena, Jos. Zadnjič sem pisala, da imam' Kkvora ml. In žena, mrs. F. Bre-mlajšega sina pri vojakih, druga gar. Mike Jereb in žena (Irwin); dva pa še čakaU na vpoklic. Ravno sedaj, 3. dec. je šel v službo Strica Sama moj drugi ali srednji sin. On je oženjen, toda brez otrok. Ko to pišem, se nahaja v Fort Leavenworthu. Kansas. Kam ga bodo porinili, še ne vem. Mlajši sin Victor ie bil meseca avgusU pb 14 mesecih deftna na dopustu 15 dni. Prišel je iz Muroca, Cal., in bil je doma dober teden, en teden je pa vzela vožnja sem in nazaj. Tak dopust je vse prekratek za tako daljavo, ampak pomagaj si, če si moreš. Kakšno veselje je zavladalo, ko je pisal, da se vidimo. Komaj sem čakala dneva in 12. avgusU je prišel. To vesolje pa ni dolgo trajalo, kajti misli so uhajale na odhod, potem pa zopet žalost. Kako sem se počutila, ko je odhajal, ve le ona mati, ki je že to izkusila. Sedaj pa zopet drugi. Še enega imam, potem bo pa konec . . . Kakor razvidim, rev. Trunka v coloradskih hribih še ni srečala pamet in ga menda tudi ne bo. Tudi jaz sem ponosna in obenem žalostna, ker imam sedaj že dva sinova v obrambi in oba sta bila na prvi preiskavi potrjena. Ka i hočem še več? Ali ni to ponos matere, ki vzgoji zdrave in čvrste sinoVe, gospod Trunk? In zato se ne štejem med—cesarice ker krone sploh ne maram, še manj pa kronane glave. Kot sem že omenila, je v tem letu več jubilejev ali 40-letnic Naša jednoU bo praznovala ta jubilej prihodnje leto. Tudi letalstvo je staro 40 let. Ali ni tudi to znak ponosa in napredka? Vesele božične praznike in srečno novo leto želim vsem čita-teljem Prosvete in članom jednote. Frances Sinkovic. 434. ee pri po : ze Ob koncu lata Ko sem bil lani v začetku decembra na Slovenskem kongresu v Clevelandu, sem opazoval tu^ delo rodoljuba Erazma Gorshe-ta v Slovenskem narodnem muzeju. Možu častna hvala za to! Le-žal, da ga nadleguje, bolezen O kongresu naj omenim le to da ni tiste edinosti kot bi bila potrebna za ubogi slovenski narod. Nekateri rigajo kot žabe v mlakuži. Nekateri sedaj bu-Ujo tudi v urednika, braU Molka. Tudi to ne koristi narodu, niti Prosveti. Želim, da se to butanje ne bo nadaljevalo letu 1944. Zanimive so izkušnje sUrega naseljenca v Prosveti. Zamišljeno z njim sočustvujem, ko premišljujem kot dolgoletni popotnik. Zamislim se tudi v one kra je ob Rio Grandi na meji Mehike in USA. Nekaj sličnega se je nekoč tudi meni pripetilo. Ko sem bil neko zimo v gozdovih severnega Michigana, sem zašel na napačno gozdno pot Ves pre-mražen sem že pozno v noč prl-Uval do neke gozdne hifce. Žalostno ae mi tudi vidi, ko se voditelji vere m naroda trkajo na prsa in cepijo dlake v času, ko trpi m umira ubogi narod sUri domovini. Gre jim le za čast, pohlepnoet in dobiček, ali vsaj za ono, kar so do sedaj uživali od onih, ki jim hočejo zopet pomagati na stolček, da bi od njih imeli slavo pa prosto vožnjo in postrežbo, kadar bi šli zopet v sUri kraj . . . Zamišljeno prebiram Adamičevo knjigo "My Native Land". Ako bi v njej nič drugega ne videl kot slike naših davnih prednikov od Trubarja naprej, je že to nekaj zanimivega. Ta knjiga mora dobro vplivati tudi na dru-gorodce, ker jih seznanja z Jugoslavijo in Balkanom. Koristila bo tudi našemu narodu. To z veseljem opazujem, ko živim med drugorodci. Rečem tudi, da bolj zadovoljno živim kot vsak kralj ali cesar; aploh ni nikogar na svetu, kl bi menjal s njim. Srečno, zdravo in vesela novo eto 1944' Matija Poporelc. ker jepoldrugo uro čakjul v»J Ji pred Ukersko trgoviro. dobil nekaj "železne ^ Q T*ti dan je ostal don*l da je b ^ š3 tUdI ljudje, ki čakajo po ln | pred temi trgovinami Pisec teh vrstic b e hotel žJ di pred likerskimi železne" ne pokusi tri|S ali pa vse življenu ■ popi jem kozarček ali ava v|9 jateljski družbi. .Kot sem grunUl, velika večina teh \Z ki toliko časa čaka, pred temi trgovinami. SJ* nima ne za vojno, ne za njem strahote in sploh za nobeno stv na svetu kot le za svoj lastni lodec. O ja, mogoče sc zanim za—življenje na "onem svetu Pred par dnevi sem slišal I radiu, da bodo še nadalje pobi rali očete y armado. Pa pravij da bo kmalu konec vojne Aa pak ne izgleda. Za enkrat ne ka že drugega kot sovražnika zma gati in ga uničiti. Ampak sam to ni dovolj. Treba bo uničil tudi kapiUlizem in ga nadomn titi z boljšim sistemom, v kati rem lx>do narodi lahko živeli| miru. Vsem naročnikom Prosvete članom SNPJ vesele božič* praznike in pa bolj mirno srečno novo leto 1944' A Anton Jankovich. zastopnik. Izkušnje starega naseljenca Piše rojak s severozapada XXII Par dni po Rožičini smrti bil zopet poklican v urad. Ti so mi dali neke papirje, da podpišem in rekli, da sem oprt ščen—naj grem, kamor ho« _ "Ne, prijatelji! Tukaj sem ; CleveUndake novica I tolkel svoja mlada leta in Clevelanda—Zadnjič sem ome-| precej sUrih, sedaj, ko vidite, i nil, da smo imeli skoraj sUlno le-1 bom kmalu umrl, bi se me pa r po, suho vreipe. Zdaj pa moram I di iznebili! Kam pa mislite, < poročati, da se je vreme zadnje | morem Iti? Denarja nimam, po dolarju: Frank Vozel (Herminie), Rozi Mariter, John Arch, Anton Premrov (Meadow Lands), Frances Arch (Moon Run), Mary Strainer (Canonsburg); po 50c: Joseph Raspet (Irwin), John in Uršula Smrekar (Irwin). Štirje novi člani po dolarju—John Jurca (Jerome), John Curanzy (Jerome), Frank Rope in Frank Cesar (Herminie). Skupaj s preosUnkom $474)5. Dne 13. dec. smo poslali $20 Sansu in $20 JPO-SS. V blagajni je še osUlo $7.95. Prihodnja seja postojanke se vrši 2. jan. po seji dn£tva 87 SNPJ v Narodnem domu. Želimo, da se je člani udeleže v polnem številu, ker izvoliti moramo odbor in morda tudi zastopnike za shod, ki se vrši četrto nedeljo v januarju v Slovenskem domu v Pittsburghu po seji federacije društev SNPJ v zapadni Penni. Vsaj pa poagitirajte, da gre na rod poslušat sUrega borca Etbi na KrisUna. Škoda, ker ima isti dan sejo tudi westmorelandska federacija SNPJ v naši naselbini. Glejmo, da bo uspeh dober na obeh straneh. Upam, da bo naš Dom do Ukrat dobro prenovljen. Anton Zornik. Ujnik. Popravek Sygan. Pa.—V mojem poročilu z dne 26. nov. o prispevkih za stari kraj je bilo izpuščeno ime Rudy Kramžar in žena, ki sta darovala dva dolarja. VsoU $35.50 je bila pravilna. Julius Lee Jak. dni precej spremenilo in zdaj že brije mrzla burja okrog vogalov. Ampak upajmo, da ne bo hudega. Pravijo, da ni človeka na svetu, da ne bi imel prijateljev, kakor tudi ne, da ne bi imel sovražnikov. Tako jih ima tudi naš ameriški pisatelj Louis Adamič. Ko se je nedavno vršil ve-, liki ljudski shod v Slovenskem domu na St. CUirju in isti čas tudi drugi shod v Music Halli v Mestnem avditoriju, je bil Adamič povabljen na oba shoda kot glavni govornik in nastopilyje na obeh. Na oba shoda je bil povabljen tudi župan Frank Lausche. toda nastopil je samo\v Mestnem avditoriju. Takoj drugi in tretji dan so se oglasili v nekem listu, da se nai župan ne strinja z Louisom Adamičem in zato ni hotel govoriti na slovenskem shodu. Tako so sabotirali nekateri maziljenci in drugi U shod v SND. Ampak tudi ta shod je bil še bolj uspešen kot oni v Mestnem avditoriju. Drugi dan pa je Adamič nastopil kot gUvni govornik v City Clubu pred izbrano ameriško javnostjo. Tudi o tem shodu so poročali, da je bil velik uspeh. Po tistem shodu je pa župan Lausche na veliko razočaranje Adamičevih nasprotnikov povabil pisatelja na svoj dom na večerjo. Sedaj bi pa radi kritizirali župana radi tega, toda se ga ne upajo. Oni zelo radi vide- za dčlo sem prestar." | "O, imate lepo vsotico denar ja, stric" (zadnja leta so me ječi vsi spoštovali, kakor da bil res njih stric), mi pravi wi den. H "Denarja—kje? Mar mi bosi plačali po deset centov na za ves čas, ko sem tukaj pniJ? Wnrden me je opomnil na ti' iti denar, katerega sem v\oii v banki predno so me zaprli. B sti denar mi je prišel na komaj parkrat ves čas, sem bil v zaporu. Zadnjih d set let pa sploh dvomim, di je prišel samo enkrat na Odklonil sem jih z ostrim govorom — NE! "Tukaj umrl, pa naj bo vam prav ali Moj denar naj vas prav nič skrbi. Si bom že kaj im Uko da bo moj denar prišel roke mojim prijateljem."■ Odšel sem iz urada, ne da rekel—good-bye. Cez nekaj 6 sem se pa vrnil in prosil w na, naj mi svetuje, kaj naj rim, kajti ako imam kaj den v banki, bi ga rad zapustil mu otroku, katerega sem mnogimi leti na rokah v uradu držal—vnuka Rožiči braU . j Drugi dan je bil ze odvet v jetniškem uradu in spisal moj tesUment. Eno kopijo vzel s sabo, eno pa pustil v du. Neki dan-od takrat se ni go—sem pa zopet sedel na meni li, da bl Lausche sovražil Ada-, - ■ m miča radi partizanov in njego- J«" najbolj pnljubljeneni p vih simpatij do Rusije. I*" premišljevaUvojoui Dalje so gospodje Ambrožič. Oman in drugi strašno hudi na Adamiča, ker je na shodu v SND imenoval jugoslovanskega kralja —smrkavca. Joj, to jih strašno boli! Zdaj pišejo, da Je to strai-no žaljivo ln grdo za vse Jugo-ldenom Finančno poročilo podrušolce »ANS ln JPO-tt Herminie. Pa.—Želim podati finančno poročilo naše podružnice št 73 Sansa in št. 40 JPO-SS. Dne 8. nov je blagajna znašala 117.45 Od tedaj do 11 dac sem nsbrsl prostovoljcih prispevkov 1*1050 Prispevali so sledeči: James Samec tn žena (Wash- usodo, ko pride kl vvardert "Veselo novico imam| stric! Z mano pojdite." Že dolgo časa prej hotel nikomur pokoriti Z _______sem sitnsni. kak^ Slovane, poeebno pa še za.Srbe,I P™* mnogimi leti videlj| ker jim je kralj ideal-namreč re jetnike sitnariti napram po zatrdilu teh gospodov. Je res I g»m. I Sodoma in Gomora, če se kak "V žep si sprani« vse a kraljiček titulira a smrkavcem, novice, kar Jih imate rame, in to še na Uko velikem shodu! | govorim Kakor situacija stoji, vse so-vraštvo do Rusije m osvobodilne fronte v Jugoslaviji ne bo prav nič zaleglo. Zdi se mi, da bo še močno sram vse one, ki sovražijo in obrekujejo oevobodilnp fronto, pariizane in Adamiča. Reči moram, da se v sUrem i pr»»n«r •— — krsju in sploh po vsem svatu go- da nisem imel k-de strašne reči. Vendar pa bodo sitnaril nad njim ljudje v prihodnjih dneh sopet "Kako se vam god* « prepevali: Mhr ljudem na sem 1 ji, ie dovolj močm. da bH' ki so dobre volja ... Da bi ras tepli šerifa in okrajne^ le bil mir in tudi telim, da bi bi-1 nika " (Rožica se je * li ljudje boljše volje kot je bil svoje življenje s 1 neki rojak, ki sem ja oni dan sem okrsjnegs prsvH^ srečal. Možak se je silno jezil,1 <** 9a f. ZJ VJ »TUIUII . "No, ne bodite tako s»tni.| V uradu vss čaka več mož. Med njimi jc tudi ^ žena, zsto vss prosim, m . besede " TH Haflo—our dmi great »neg skoči mlad ^o* »n roke Uko I p**7 na K meni prime za rttirnffLJEK. 20. DECEMBRA S PROSLAVE jugoslovanskega sedinjenja t Chicagu Dne 5. decembra so čikaški Jugoslovani obhajali praznik jugoslovanskega zedinjenja v Lviljonu Pilsen Parku ob sijaj-f udeležbi iz čikaškega mesta in okolice. Prostrana dvorana je bila napolnjena do zadnjega ko- tička. Med govorniki sta bila naj-tnamenitejša Loi^is Adamič in Žarko Bunčič. Navzoče občinstvo. ki je bilo prejkone nad tri tisoč, je obema priredilo prisrčne ovacije in naši ameriški vo-aki so nosili Adamiča potem, io je končal svoj sila zanimivi govor, med burnim ploskanjem in splošnim navdušenjem na ramah po dvorani. V programu, ki ga je vodil mr. popovich, so sodelovala-razna pevska društva. Med temi je bil tudi slovenski moški zbor "Pre-ieren". Članice in člani čika-ikega zabavnega kluba "Ljubljane" so v slovenskih narodnih nošah obstopili Adamiča na odru, preden je začel govoriti, kar nam je nudilo zelo lep in pester prizor. Zvonko Novak je kot podpredsednik odbora za to proslavo posloval v vlogi nadomestnega predsednika te prireditve, ker je moral predsednik Frank Barich potem, ko je odprl z ognjevitim nagovorom program, oditi radi bolezni domov. Na tej v duhu novih idej vršeči se proslavi je bila prečitana in soglasno sprejeta sledeča resolucija: Mi ameriški državljani jugoslovanskega pokoljenja, zbrani v paviljonu Pilsen Parku na 3049 W. 26th St. v Chicagu dne 5. decembra na proslavi petindvajset-letnice jugoslovanskega narodnega zedinjenja, smo neoporoče-no lojalni do Združenih držav ameriških. Mi neomajno podpiramo njihne vojne napore v j tem orjaškem boju za svobodo, pravico in demokracijo in v ameriških vojnih industrijah prispevajo delavci naše krvi noč in dan z delom in denarjem k tistim vojnim prizadevanjem po vieh svojih močeh. Mi jugoslovanski Amerikanci smo kupili vojnih vladnih obveznic za milijone in milijone dolarjev. Na tisoče in tisoče naših sinov služi v tej veliki deželi v oboroženih silah in veliko, zelo veliko naših hčera deluje v pomožnih vojnih enotah kakor tudi na obrambni fronti doma. Na stotisoče in stotisoče naših mož in žena dela v bistvenih vojnih industrijah. Mi se v polni meri zavedamo svoje dolžnosti, da moramo storiti za zmago vojne in miru vse, kar je v na-iih močeh. Kot Amerikanci imamo vedno le Ameriko najprej pred očmi Ali pri tem pa si seveda ne moremo kaj, da ne bi čutili tudi v* deželo svojega izvora—za Jugoslavijo. Bolečega srca smo si svesti njene strašne nesreče, ki predstavlja pretresljivo tragedijo |x)d kruto peto nemških faiistov in njihnih pomagačev. Mi globoko občudujemo pogumni odpor jugoslovanskih liudstev in nJ'hru junaške bojne lile, ki so N( k ruske Rdeče armade naj-izdatnejše zaveznica Združenih narodov na evropski celini. Z vsem srcem se jim pridružuje-m(J v njihnem željnem stremljenju za novo, z'druženo in demokratično Jugoslavjio, pa sklenemo 1 Ua tx)mo nadaljevali s podpiranjem svoje ameriške vlade v njenih vojnih prizadevanjih ln *'t\ovanjih do konca tega strahovitega boja zoper vse osiščne uie 1 Ua bomo delovali za edin-l*h° n.ed sabo in drugimi slo- vanskimi Amerikanci ter pospeševali bratstvo in vzajemnost med ljudstvom v Jugoslaviji in drugimi slovanskimi narodi v Evropi sedaj v tej vojni in v miru potem. 3. Da bomo pozvali Združene države in druge Združene narode, naj začno nemudoma zalagati jugoslovanske ljudske bojne sile z orožjem, živili, obleko in zdravniškimi potrebščinami, da bodo te mogle pripraviti zaveznikom pot za njihen vpad v balkanske dežele. 4. Da se bomo obrnili do pristojne ameriške vzpostavit vene oblasti s prošnjo, naj priskoči zatiranim ljudem v Jugoslaviji ekonomično na pomoč, čim bo osišče pregnano z njihnega ozemlja. 5. Da bomo zahtevali, naj se jugoslovanski svet, ki je naseljen s Slovenci, Hrvati in Srbi in ki je bil tem vzet nj^d to vojno in še pred njo, vzpostavi in vrne Jugoslaviji. 6. Da bomo izrazili svoje naj-iskrenejše simpatije do jugoslovanskih bojnih sil v Jugoslaviji in svoje globoko občudovanje silne bojevitosti v njihnem hrabrem boju za svobodo in lepšo bodočnost nove, neodvisne, združene in demokratične Jugoslavije. 7. Da iz vsega srca odobravamo izjave zgodovinske moskovske konference, ki je po našem mnenju prvi resnični korak na poti v dobo priprostega človeka, in - 8. Da prosimo odbor jugoslovanskega narodnega zedinjenja, naj nadaljuje s svojim delom v smislu te resolucije. S proslave se ie poslal našemu predsedniku sledeči posdrav: Mi, ameriški državljani jugoslovanskega pokolenja, zbrani v paviljonu Pilsen Parku na 3049 W. 26th St. v Chicagu, 111., dne 5. decembra 1943 ob obhajanju petindvajsetletnice jugoslovanskega zedinjenja Vas, g. predsednik, prisrčno pozdravljamo/ S svečano zaobljubo, da bomo kakor en mož podpirali svojo vlado v tej vojni proti tiranstvu in v obrambi demokracije, ki edina more prinesti svobodo in pravico vsem narodom, pa naj so to veliki ali majhni, in z zagotovitvijo, da bomo posvetili vse svoje telesne, umske in denarne moči pospešitvi vojaške zmage Združenih držav in drugih Združenih narodov nad nacijsko-ja-ponskim osiščem, se spoštljivo obračamo do Vas, da zastavite svoj veliki vpliv ln svojo dobro voljo v dosego osvobojenja, zedinjenja in osnovanja nove, demokratične in neodvisne Jugoslavije, ki je po našem mnenju neizogibno potrebna za mir Evrope in celega sveta sploh. \ Zvonko Novak, nadomestni predsednik. Poslanica dr Ju. Ivanu Ribari u Cenjeni dr. Ribar: Mi, ameriški državljani jugoslovanskega pokolenja, zbrani v paviljonu Pilsen Parku na 3049 W. 26th St. v Chicagu dne 5. decembra 1943 na proslavi petindvajsetletnice jugoslovanskega zedinjenja Vas, dr. Ivan Ribar, in po Vas maršala Tita pa jugoslovansko osvobodilno vojsko iskreno pozdravljamo. Vaš junaški boj proti oaiščnim osvojevalcem in vsega zaničevanja vrednim kvizllngom vzbuja v vsakem Amerikancu jugoslovanskega izvora ponos ter podžiga vse druge ameriške Slovane k še vse večjim ns porom v pripravljanju te dežele za bližajoče se ofenzivne operacije v Evropi. PROSVETA Mi smo z vami, kakor so tudi vsi drugi demokratični narddt celega sveta! Zori se in ura vašega osvobojenja ni več daleč. Mi z vsem srcem-pozdravljamo vaš junaški boj proti Hitlerju in njegovim pomagačem. Mi pozdravljamo zmago bojne zveze med Anglijo, Sovjetsko Rusijo, Jugoslavijo in Ameriko. Kugo in smrt nemškim fašističnim na-silnikom, pogin njihovi državi in njihnemu 'novemu redu' v Evropi! Živela svoboda in neodvisnost vseh narodov! Zvonko Novak. nadomestni predsednik. Glasovi iz naselbin (Nadaljevanj* s 2. atrani.) rifa pri hlevu na renču na tla zbil, ko me je prvi vprašal, "kje imam tistega konja, ki sem ga v Mehiki ukradel." In to je postala nekakšna legenda med vsemi njenimi nečaki in njih otroki.) "Vi, stric, me ne poznate. Videli ste me pa že in tudi na rokah nosili še predno sem bil šest mesecev star. Se li spominjate, stric?" "Spominjam se še prav dobro, ali svojim očem ne morem verjeti." "Mar hočete, da vam dokažem, da je bila vaša Rožica moja stara teta? Evo vam pisma, v katerem me je prosila, naj storim vse, kar je v moji moči, da ne boste tukaj umrli. Prepozno sva jaz in moja žena prišla, ker vi ste že davno prosti. Nisva pa prišla prepozno, da izpolneva njeno željo. Prišla sva, da vas bova odpeljala od tukaj na naš dom, kjer boste imeli lepo, mirno in dobro življenje." "Ljubi moj nečak in nečakinja!—oprosita, ako vaju tako svobodno imenujem. Pred par leti so me od tukaj ven gonili, pa nisem hotel iti. Sedaj, ko si mi dal pa Rožičino pismo, v katerem te prosi, da storiš vse, kar je v tvoji moči, da ne bom tukaj umrl—sedaj sem se pa premislil In bom izpolnil njeno željo. Povem pa vama, da bi me težko kjlo od tukaj spravili razen potomcev moža, za čijega umor sem tukaj po krivem zaprt." Vprašal sem wardena za kopijo mojega testamenta, ki je bil na srečo spisan tako, da zapuščam ves svoj denar temu možu. Wardenu sem se zahvalil, ker je bil res dober z mano. Potem pa prvikrat v svojem življenju v— avtomobil. Preoblačiti se mi ni bilo treba, ker sem že dolgo časa hodil v ječi v civilni obleki. Warden mi je tudi dal ček za malo vsoto denarja. Z uvtom smo se najprej peljali v mesto, kjer so mi moji dobrotniki kupili novo obleko. Od tukaj v hotel na kosilo, od tam pa daleč, daleč po lepi cesti na renč, kjer sem pred 55 leti veselo živel. Velike kuhinjske barake, kjer sem nekaj časa spal in krožnike pomival, ni bilo več, kakor tudi ne hleva in drugih poslopij. Hiše, v kateri sem živel z gospodarji, tudi ni bilo več tam. Bila pa je tam blizu manjša hiša, v kateri je stanoval Rožičin brat a svojo staro ženico. Hiša, kl je bila zgrajena, da bova v nji z Rožico veselo živela, je bil« še v dobrem stanju ln najlepšem redu. a prazna, kajti v nji nl nihče živel. Pohištvo Je bilo vse tam. vse v redu, tako da bi se tudi kralj ne sramoval tam stanovati. Rožica je vse to v redu držala, ker je zmiraj upala, da bom oproščen ln prišel k nji stanovat. Ko je ona umrla. Je pa žena njenega brata skrbela, da je bilo snažno. (Se nadaljuje.) . Ka/ jedo % ljudje v Evropi Napisal Carl Hartman Atlantic Clty JONA).—Pol hleba ovsenega kruha, funt krompirja. malo slanine, žličko sladkorja in žličko marmelade—to je vse, kar dobe dandanes na dan za svojo prehrano skoro vsi Poljaki. Uradno racioniranje ne določa zanje nobene maščobe, niti sira ali jajec. Taka je situacija v krajih, v katerih namerava tiprava Zedinjenih narodov, znana pod imenom UNRRA, začeti svoje delovanje. Liga narodov in britansko ministrstvo za gospodarsko vojno sta dala delegatom 44 narodov in njihovim prijateljem skrbno izdelane tabele, ki dajejo natančno »Jiko razmer v pogledu prehrane v Evropi. Ta slika se zdi brezupna vsem onim, ki upajo, da bodo evropskim narodom pomagali, da zopet ozdravijo. Obenem pa Je postalo jasno, da je v Evropi eno dejstvo pribita stvar—namreč da nemške živežne racije ne padajo, pa naj bo vojaška slika Še tako temna. Povsod po Evropi postajajo razmere hujše v trenotku, ko se Nemci pripravljajo na obleganje svoje "notranje trdnjave". Le oni dobe v zaaedenih deželah svoje polne deleie, ki so nemškega porekla, ln sicer to tudi takrat ln v tem, kjer je domače prebivalatvo v najobupnejšem položaju. V zadnjem poldrugem letu so Nemci znatno zvišali deleže za hrano svojega ljudstva. V zasedenih deželah pa deleži padajo, in sicer »talno. Kmetom se seveda razmeroma bolje godi, akoravno nacisti neprestano rekvirirajo hrano po kmetijah. Ako prinesejo svoje pridelke na trg, dobe zanje le čisto ničvreden papir—a često jim je celo mogoče nositi svojo robo na mestna tržišča. V nekaterih krajih ao transportne 'razmere tako slabe, da surovega masla in krompirja nl mogoče odvažati, tako da dajejo krompir svinjam v krmo. Zato pa mors jo seveda velika mests strahovito trpeti—v Marselllu na primer ni mleka niti za otroke. Prebivalstvo, ki največ trpi, so mestni reveži in sploh siro-mašnejše mestno prebivalstvo. Ti sloji si ne morejo privoščiti nobenega onih priboljškov, kateri ae dobe na črni borzi in ako nimajo nobenih sorodnikov na deželi, da Jim pošljejo od časa do časa malo živeža, so v zares obupnem položsju. Delavci, ki delajo v vojaških tovarnah, uživajo jx>sebno zaščito nacističnih oblasti. Težki delavci dobivajo po dvakrat toliko kruha in trikrat toliko mesa in inaščobe kot ostalo prebivalstvo. Otroci, mlade matere ln fioseče žene dobivajo deleže mleka, katerega ostalo prebivalstvo sploh ne dobiva, t<*ie otroc^na-Jo zato manj obi le hrane. Po svojem smislu bl imelo racioniranje le U namen, da se razpoložljiva hrana pravično razdeli. Toda N« »nel so to uredili drugače—pri njih Ima racioniranje le en san. cilj, in sicer, da si preskrbe prijateljev, svoje sovražnike pa uničijo. Največ sta trpeli pod to politiko zasedena Poljska ln Rublja. Finska je svojo težko situacijo z nemško pomočjo precej » boljšala. Iz uradnih neMklh številk ni z vso jasnostjo i.izvldno, v kolikem obsegu nen ska oblast uporablja živet kot orožje. V mnogih slučajih izdajijo Negul veliko vet- znamk za živež kot preskrbe dovoza. V Ukih slučajih |xitem stoje gospodinje ure In ure v vrsti ln ko pridejo v trgo- Od leve ee Rooeevelt. Steiln. Ck ure h tli ie Keišek. vino, je vse razprodano—vrniti se morajo s praznimi rokami. V-samem Parizu se je pripetilo, da ni bilo mesa tri tedne, a znamke so bile vseeno razdeljene. Druga nemška zvijača je, da podaljšajo rok določene snamete, ne da bi spremenili količino. Naslednje znamke enostavno ne moreš uporabiti—kar si dobil, mora kratko in malo trajati dvakrat tako dolgo. Toda prebivalstvo Evrope ne trpi le radi pomanjkanja samega na sebi, temveč seveda tudi radi kakovosti hrane, ki je najslabše vrste. Kruh pečejo iz mešanice, v kateri se nahaja dober del krompirja. Na videz bi ga z lahkoto zamenjal za opeko, a hranilna vrednost tudi ni mnogo večja. Meso, mleko in air— kadar jih je dobiti—pa so tudi mnogo manj vredni kot ono, kar ae je dobivalo pod tem imenom v časih pred vojno. Liga narodov smatra, da je treba najmanj 2200 kalorij na dan, da se človek prehrani zadostno za zdravje. Amerikanci Jemo j>o večini več ko 3500 kalorij na dan, rasen ako imajo posebno dietamo hrano. V tukajšnjem hotelu Claridgu, kjer so se sestajali delegati konference, je bila hrana taka, da je imela najmanj po 4000 kalorij. Uprava za pomoč in obnovo si bo prizadevala, da spravi povprečnega evropskega Človeka na vsaj 2000 kalorij—ikar je najmanj dvakrat toliko, kar dobi dandanes povprečen človek v Evropi na dan. Toda število kalorij še ne daje pravilne slike o vrednosti hrane, katero zavžiješ. Kalorije ne povedo ničesar o obrambi proti boleznim, kar je važna funkcija hrane. Tudi oni Evropejci, ki prejemajo še danea dovolj kru ha in krompirja za svojo prehrano tn radi tega ne trpe lakote, ne dobe v svoji hrani zadosti proteinov ali pa drugih prepo-trebnih stvari kot vitaminov ali mineralnih snovi. Nizozemaka delegacija je podala v Atlantic Cityju številke sa nekatere vitamine ter je dokazna, da Je legalni delež vita mina D na Nizozemskem danes komaj 4 odstotke od normalno potrebne količine. To poročilo pravi na to: "Vprl čo takih racij je neizogibno, da se razvijejo bolezenski pojavi zaradi nedostatkov prehrane, ki so popolnoma enakovredni resnični lakoti,* _ Pomisliti Je treba, da je Nizozemska ena Izmed dežel, ki so sorazmerno najbolje prehranjene v okupirani Evropi. 1 T J Jugoslovanska vlada so no spremeni London, 2. dec. (ONA).-«e-neral Bora Mirkovič, ki Je bil eden od najvažnejših organizatorjev udarca proti princu Pavlu meseca marca 1941 in njegovi vladi pod Cvetkovlčem, bo baje v kratkem zopet prevzel svoje staro mesto vrhovnega komandanta Jugoalovsnske aviacl-Je. Pred dveml leti, dne I, decembra 1941, Je Mirkovič skupaj s 130 drugimi Častniki odpovedal pokoro vladi Jovanovlča, O priliki petindvajsetletnice Jugo-slovanskega zedinjenja Je kralj Peter II podpiaal dekret amnestije, ki bo dovolil, da zopet pride nazaj. ~ Omenjeni častniki so po svoji revoltl morsli ostati v svojem taborišču. Nekaterim Je bilo dovoljeno, da začno služIti začasno v angleški armadi, drugI pa »o se smeli priključiti Jugoslovanskim bojnim silam Liberalni jugoalovonski krogi so mnenja, da Je povretek Mlr-kovlča na vplivno mesti« znak, da ao reakcionarni elementi v jugoslovanski vladi pridobili na vplivu So enkrat -Oton Habsburški • . • Nrw Vork. 2 der (ONA).~ Piemter Churchill )e baje »pre-jrl Otone o priliki konference v Ouebeeu, Nadvojvoda Oton m-je tj* ha I, da )e temu tako Uradno stališče britanske vlade napram Otonu Je, da njegov«-ga povratka v Evropo ne odstiraš*, Dem« »k i al u ril avstrijski, jugoslovanski in madžarski krogi zaključujejo Iz tega. da Je Churchill prav posebno nablo-InfSfl kraljem «a) je v Que» i/rerrl upanje, da bosta juguslo* vsnski in grški kralj prišla nazaj na stoje prestole. Slovenski ameriški narodni svet ZAPISNIK SEJE EK8EKUTIVE Z DNE 14. NOVEMBRA 1943 Predsednik Etbin Kristan začne sejo ob desetih dopoldne v starem poslopju Slovenskega narodnega doma, 6409 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohlo. Prisotni so častni predlednlk Louia Adamič, predaednik Etbin Kriatan. prva [Podpredsednica Marie Prlaland. drugi podpredsednik Janko N. Roq*l), pomožni tajnik in zapisnikar Mirko O. Kuhel. blagajnik Joaeph Zalar. odbornika Vincent Calnkar in dr. F, J. Kern ter namestnica Katka ZupenŠtč. Predsednik pozdravi navzoče in konštatira. da je kvorum. Ker se vrši popoldne ob treh javen shod v avditoriju SND, apelira na vse, da skušajo biti v razpravi čim bolj stvarni, da se seja ne zavleče po nepotrebnem. Nato predloži dnevni red, vsebujoč oseip točk. Dnevni red je soglasno sprejet. Brat Kuhel prečita pismo odbornika Franka Zalisa. v katerem so navedeni vzroki, da ae aeje ne more udeležiti in želi biti oproščen. Ker mora sam urejevati Proletarca in gradivo za Družinakl koledar, mu nikakor ni mogoče biti navzoč. Pomožni tajnik nadalje poroča, da brat Jurjevec ni navzoč radi bolezni v druiinl ter iatotako želi biti oproščen. Oba aporočila sta vzeta na znanje, Brat predsednik želi vedeti, ali naj Čita zapisnik avgustove seje. Sam ga je že pregledal in smatra, da je v redu, Brat Rogel) naglaša, da ni samo potrebno slišati celoten zapisnik, temveč ga je treba tudi objaviti v listih. Posebno sedaj je to potrebno, ko sta dva člana tega odbora izdala poziv za preklic gotovih zaključkov z dotične seje. Ker je veČina istega mišljenja, se zapisnik v celoti Čita ln je sprejet. Po kratki razpravi je zaključeno, da se zapisnik objavi v listih. Brat Zalar priporoča, da se v bodoče seje vrše vsak mesec. Hitrejše priobčovanje zapisnikov bo zadovoljilo veliko ljudi, kl sledijo razvoju našega odbora in vse to nam bo veliko koriatilo. Preide ae na poročila. Brat Kristan poroča, da Je bil po zadnji seji vabljen za govornika na različne shode, izmed katerih se mu zdi važno omeniti one v Sheboyganu, v Milwaukeeju in v So. Chicagu. Na vaeh shodih Je govoril o položaju ln o SAN So vem delu jDopolnoma odkrito in povsod so poslušalci odobravali to. Zadnje dni septembra ae je mudil po uradnih poalih v New Yorku In nekatere stvari, kl so se vršile, so vredne, da se omenijo. Med temi je bilo slavnostno spuščanje ladje "Nikola Tesla", kjer je bil eden Izmed povabljencev, ki so'tvorili delegacijo, sastopajočo Jugoslovanski elemont v Ameriki. Zpačilno pri tem Je bilo to. da so Jugoalovanl blil saato-panl po naših organizacijah, ki poslujejo v Ameriki in ne po uradnih jugoslovanskih krogih. Izdelal Je tudi poslanico sa aovjetako vlado. Poslana je £tla 29. septembra v ruskem prevodu sovjetskemu zunanjemu komisarju Molotovu, prepis v angleščini pa ruskemu poelanstvu v Washingtonu. Na željo odbornikov jo prečita. V Imenu Združenega odbora jugoelovanoklh Amerikancev jo Je sopodplsel Louis Adamič, predsednik tega odbora. (Eksekutiva sprejme ln odobri spomenico s ploskanjem in zaključi, da se objavi v listih. To se je že zgodilo,) Predaednik nadalje poroča o resoluciji, kl so Jo sprejele ln angleškemu delavokemu kongresu poslale združene alovenske delavske strokovne organizacije. Tudi ta resolucija Je dokaz, ds organizirano delavstvo v Sloveniji celotno soglaša s Osvobodilno fronto, kljub znanemu dejstvu, da imajo posamezne združene organizacije različna politična nazimnja. V imenu SANSa in kot podpredsednik Združenega odbora je tudi sopodnlsal pozdravno poslanico, ki jo je Združeni odbot poslal ljudskim borcem v staro domovino po kratkovalnem radiu. Opravilo se je ie ve* drugih zadev, toda radi kratkega čaaa ne bo sedaj poročal o podrobnostih, Med tem časom pa ata rev. Urankar in rev. Oman objavila v nekaterih listih poziv, kl Je v glavnem zahteval: 1) da SANS Ukoj pretrga vae vezi s Združenim odborom; 2) da zahteva nazaj $1000, katere smo soglasno odobrili Združenemu odboru in 3), da NANK odpove Adamiču častno predeedništvo. Kot predsednik je čutil dolžnoat, da Ukoj odgovori na U poziv ln je to storil.—Ker Je bilo že pred enim mesecem določeno, da se vrši seja Združenega odbora v Plitaburghu 13. novembra, jo bila, da se prihranijo atroškl, seja BANBa sklicana za 14. novembra. Nekaj dni pred prlčetkom zgodovinake konference zavezniških zunanjih ministrov Je poalal v imenu HANSa v M<*kvo kable Idenu, Hullu In Molotovu. V Uh Je apeliral, da konferenca ne zaključi ničesar, kar bl moglo preprečiti povrnitev Jugoslaviji sjovensklh ln hrvaških krajev pod Italijo, Nemčijo tn Ogrsko, ter prosil za takojšnjo efektivno pom«<č Ljudski osvobodilni vojski. Poročilo predsednika Je sprejeta In odobreno. Prva podpredsednica, sestra Prlaland poroča ob kratkem o uspešnem shodu, kl so ga v 8heboyganu sklicale SANHove podružnice, ln obenem se zahvali predsedniku Kristanu za poaot in pe* ter'govor, -Vzeto na znanje. ^ — • 4 Drugi podpredsednik brat Rogel) Izraža obžalovanje, ker se nl mogel udeležiti prejšnje soje, toda, ker se je rsvno povrnil v Cleveland po večdnevni odsotnoetl radi uradnih poslov, nt imel prilike ponovno se odstraniti od zaostalega dela. Meseca avgusta je govoril na ElyJu, Minn., o Sansovem delovanju tn o pomožni akciji JPO, v Clevelandu pa ves Čas sodeluje pri HANHovI podruž* nlcl štev. 39, ki šteje nad 40 raznih društev v Clevelandu.—Vzet«) na znanje. Pomožni tajnik brat Kuhel poroča, da šteje SANK do danes 9(1 podružnic, torej 7 več kot meseca avgusta, Kooperirajo z nami pa tudi nekatera druga društva, kl niso redne podružnice, kakor tudi mnoge postojanke Jugoslovanskega pomožnega odbora. Poziv, ki sla ga izdala rev. Urankar in rev. Oman, Je mogoče nekoliko žastavil razvoj drugih mogočih podružnic, t«*is posl«»vsrij» gre precej gladko naprej. Denarni prUpevkt so normalni kljub dejstvu, da se je pred kratkim zaključila kamjMtnja za tretje vojno posojilo, pri katerem so sodelovale tudi naše j**iružnice Smatra za potrebno, da se čim prej organlziiajo shodi |*> raznih naselbinah Ljudi Je treba še bolj navdušiti ia HANS ln njegovo delo, obenem pa Jim dajati pravilne Informacije o razvoju v stari domovini. Treba Je tudi več političnih člankov v nalili listih in več kooperselje od urednikov I* nekateri listi prlobčejo vse, kar pošiljamo Iz urada, mnogi le tu ln tam nekaj, drugi pa ničesar. Taka publlclteta nl zadostna. Nekatere zadeve morajo iti v javnoat takoj brez zadrževanja ln zaradi tega je nemogoče, da bi vedno vztrajali na obetajočih regulacijah Ce čakamo, da zadostimo tednikom, ao marsikatere novice že zastarele, preden jlh občinstvo ČIU Cilavno njegovo delo je korespondenca med raznimi odborniki m z Združenim odborom Te je precej Pisal Je tudi protestna pisma na razne ameriške časopise v zvezi z nedemo-krat leno propagando, ki so jo vodili gotovi časnikarji, kakor tudi B<»gdanu Kaditi radi *lsbotnega na»t<»nu v "Round Table" dio-kozlji r grofom Kforzo m drugimi, CiU tudi ptamo, ki ga je prejel v odgovor in IZ katerega -Je rszvldno, da bo Hudiča /aria prej deloval i vsemi močmi s« našo stvar. Seda) |e odpuščen ls »tožbe v Jugoelovanskem in format ijakem centru ln nl več podvržen direktivam jugoslovanske vlade, katerim je v svojem pu-blirljekem delu moral aledlti. Pisal Je tudi daljše piamo kometi ta tor ju R O. Swingu ln prejel laakav odgovor. Nadalje omenja, da oo do sedaj vse RANftovo delo Uvrševall predsednik, pomožni tajnik tn blagajnik tet priporoča, da Jim oatalj odborniki priskočijo na pomoč s članki v listih. ' (Dalje prihodnjič) __ 8uyCMtfais tek GUSARJI CLAUDE FAREERE (Se nadaljuje.) Izmenjali ao z napadenci trideset do Štirideset salv vseh svojih ftirin, pa ae eedaj nobena ladjp ne upa odcepiti od tkupa, ker ae že boje, da bi se morale udati ali da bi bile celo premagane. čim se katera oddalji od svojih tovarišic. Bolj semkaj, v bližini "Lepe podlasice", izvršuje četvero holandskih velikih ladij veleočarljive manevre in jadra aem in tja, vedno z namenom, da začno loviti bežeče trgovske ladje. Toda največjo teh štirih ladij ie vedno drži junaška Prekanjenka" v šahu, druga pa, ona, ki je poprej brez uspeha izpa-lila svojo salvo proti Tomaževi "Lepi podlasici", neprestano izginja v lastnem dimu, kakor je poprej delala fregata. Preoatajata torej le ie dve zadnji, ki krmarita neprestano tako, da se vidi, da skušata prodreti v ospredje in mimo "Lepe podlasice'*. "Glej no," vpraša Tomaž svojega poročnika, "kakšno reč pa so te svinje razobesile gori na svoj jambor?" Ludvik naperi svoj daljnogled. "I, bog pomagaj f zamrmra. Tak govori že, daj, kaj jer "I, bog pomagaj!" Tomaž pobledi gneva in ae dvakrat obrne okrog svoje osi, kakor da iiče nekaj, kar bi mogel prijeti in zalučati tja v Holandca ter ga razčetniti na dvoje. Končno dvigne oči in pogleda ob lastnem velikem jamboru v zrak: "Pri Kristusu z bulvarka!" se zaroti. "Kje pe je moja lastna zastava?" - "Da, hudiča, negda, moja škrlatna zastava z jagnjetom, da zaslišijo U svinjarji moje prpvo ime in da jim zledeni kri v svinjskih žilah! Ta-. koj na vrh z mojo zastavo!" Dva vajenca poskočita, preplašena zaradi pogleda na groznega kapitana, k skrinji zastave. V prihodnjem trenotku zaplapola v vetru rdeča zastava z jagnjetom, ki so se ga v vseh enajstih provincah GeneralšUtov bali bolj ko živega vraga, v svežem vetru. "Krmilo levo nazaj!" tuli Tomaž, hripav besa. "Napred za okret! Bezan povij, malo jadro kvišku!" Moitvo izvršuje vsa ta povelja z naglico, da mu kar sapa pohaja. Louis Guenole izprva sploh ne raaume tega manevra, saj vendar zavira ladjo, jo spravlja za nekaj čaaa proti vetru in Jo ustavlja, in vse to jedva za pol kablja razdalje od kljune dveh svežih Holandcev! letina, evo jih, kako že prihajata, krov ob krovu, z vetrom od zadaj, s široko razpetimi, v vetru naprtim! jadri, kakor da imata razobešene mehurje, in zobčasta kljuna režeta belo peneče se vodovje. 2e razločuješ s prostim očesom odprtine njih kanonov, nastavljenih tako, da - streljajo na oddaljene predmete, kakor na lovu. &e minuto, in oba Holandca morata priti mimo fregate, Jo vzeti v navzkrižni ogenj med seboj in jo pokopati pod točo krogel iz svojih strašnih težkih baterij, nastavljenih v treh vrstah, od katerih je vsaka vrsta sama tri do petkrat močnejša ko vsa artilerjs "Lepe podlasice", lahke, gibčne fregate Pa že komandira Tomaž Iznova: "Desna stran ogenj! Topovi naravnost v jambore! Dol ž njihovimi drogovi! Meri dobro. Straža desnega jambora, na delo! Rajne v levo kren Malo jadro doli! Povlj! Bezan kvišku! Veliko jadro kvišku! Baterije, pozor! Vsa širina, streljaj!" "Metle!" To pot je moštvo razumelo. Velikansko vpitje se vzdigne in prevpije celo grom topov. Toma* Jagnje sploh ni obrnil ladje, marveč je le tako delal, kakor da hoče, in sovražnik je iel tudi to pot na lim. Ko vidita Holandca fregato tako negibno, ne čakata njenega manevra, marveč jadrata proti njej z vetrom, in ker jadrata z vetrom, tudi nieta že preje odkrila eeojih neodoljivih baterij. "Lepe podlasica" p* izpeli svojo levo stran in se potem zopet obrne na desno ter ae vrže naravnost za zadek ene obeh ladij, namesto da bi jadrala med obema. Na pomoč ji pride tudi iznova goeti dim. kajti Holandec vidi pred seboj le ogenj, in niti tega dobro. Fregata naleti na Holandca od zadaj in s takšno silo, da jej prevrne vae jambore. Sprednje jadro, ladijski klun, podpore, vae to ae polarni in odpade, vrhu tega pa popada na krov tudi množica drogov, rajn, pardun, utež, povodcev, konopov, vrvi, drogov in platna. Malo srednje jadro pade in potegne za seboj veliko jadro, bezan zropota, izkratka, vae, kar je nad ladijskim krovom, popada. Holandec ne more več manevrirati. Sioer dobi tudi "Lepe podlasica svoj delež pri tem sunku, vsa tri sprednja jadra mu popadajo. Toda vkljub temu je mnogo na boljšem. Zavozljana je z zadkom Holandca in njeni topovi mečejo avoje zublje po njegovem krovu, on pa ne more a svojimi izpiliti niti enega strela, ker ao obrnjeni drugam. Tomaž ae zakrohota iz polnega grla, kakor ae zna krohotati le on, pri Čemer pokaže dve vrsti belih režečih se zob kakor divja zver. Potem pokaže Ludviku: "AU vidiš? Ladja leži ravno talto, kakor takrat naša zlata galijona!" Ludvik prikima. "Da, pravi, "res je, samo da na tej ladji ne najdem baš preveč zlata!" *Tega ne!" prizna sedaj Tomaž in se še vedno reži. "Kvečjemu se obogati on, če ie mu pOareči, da prestopi na našo ladjo in jo vzame." . Potem se zakrohota še glasneje, stopi sredi tvojih malodušnih kanonirjev, ki ao tvoje topove baš nabasali, in pravi: A "Le brž! Paltt Potem pe v roke, kar je, sekire, sablje, pike!" Tega Holandca vam darujem, dečki! Hajd, da ga vzamemo!" TomaŽ je mialil, da govori tvojim nekdanjim dečkom s fregate ali pa Flibustejcem, dečkom, ki bi jim srce pleaalo pri pogledu na vet ta manever, na kraani naskok, ki te jim nudi na Holandca. Saj je vsak med njimi bil odločen, da raje umre, ko da ne bi zmagal, in vsakdo med njimi bi ti bil dal iztrgati drob za tvojega kapitana. Moštvo pa, ki aedaj obdaja Tomaža, je iz nekoliko bolj mehkega leta. Dobri dečki, to že. In tudi iz Saint Maloa doma, gotovo! Vendar pa miroljubni ljudje, trgovski matrozi in ne vojaški, ter hrabri le, kadar ne pomaga nič drugega. Ko pričakuje sedaj Tomaž, da naskočijo in zavtamejo vojno ladjo, Id je najmanj trikrat močnejša od njih, te ti dečki pomišlja-Jo... Tomaž pa takoj spozna, da pomišljajo. Z enim sarpim skokom te umakne do ograje, da jo ima za hrbtom, kakor zid, potem pe oetro pogleda vtem tvojim ljudem v oči in dve jekleni pištoli zablitksta v njegovih pesteh. "Psi! Strahopetni psi!" zatuli z groznim glasom. "Čujte me tedaj! Revnejši ste ko Job, jaz pa bolj bogat ko Krez! Ničesar nimate tu seboj ko svojo pletnjivo kožo, jaz pa imam v svoji kapitanski kabini sedcmatotltoč funtov zlata * (Dalje prihodnjič.) PROSVETA PONEDELJEK. 20. DFrrvmn J Voditelji sovJeMke RueUe. Amerika in Velike Britanija na zgodovinski konferenci ▼ Teheranu, Partija. Deset povesti Anton Novačan MURI PREGANJA VRANE (Sa nadaljuje.) . . Solnce je vzhajalo," je pripovedoval Luka svečano. "Tedaj ae nagnem k morščaku in pnkaiem na solnce I^ej, solnce gleda po morju . . ." In Jurij vidi morje. Po tskem brezmejnem želenem morju je romal Tonač. ns pisani ladji. 7M svojo srečo poganjal. Kakšne kraje vae je videl, ljudstva ln njih bogate dežele' Tuje, tuje deJele. Samo pogumni, drzni in r a/umni nafti si upajo čez gore in ko »e povrnejo, kakftnt so Luka je videl najve< sveta, zato pa Je tudi največji pijanec in potepuh Kdo bi mu to zameni, taka je njegova zvezda. Cak drugi Jurijev brat ae je vrnil in nl nič povedal Vptaiaj, kako ae mu je godilo, in zamahne tl t roko in ae zvito posnuhs V ao-sednji vaai tivi in c\rte mu mlin in kovsčnics in vitaka obrt. Tu je, tuje deJele' Vrnejo ao vsi #«d »mdot apretnejfti leanejfti, nekam bolj moški In ie tisti, ki ao pijanci, ee vedejo nekam druga ee. "... v tistem mestu se skregam s človekom, takim rdečim luteranskim hudimarjem. Dražil me je: 'VI iz tiste dežele • . . Vi bi le pili in pletali in pope-vali . . Zavoljo takega posmehovanja sva se šla na pesti in zvil sem ga, da me nemara še danes pomni' Kaj bl Luka! Usti se siromak in hodi po svetu in ga gleda na pol. Resnica je v tistih tujih deželah, kakor je očitna naša revščina Tam so ljudje, ki mnogo vedo, knjige prebirajo, drugače živijo in amejali bi ae pomilovalno. da te vidijo, Jurij, kako ae tukaj nad plugom kriviš Ampak kaj delo tn trud tn ubijanje. Ali pa tudi oni poznajo tiate tesne ure po solncnem zatonu, ko človek na vaai ne ve, kam bi ae dejal? Ko se ozira okrog po tihem, dremajočem svetu laškega ob-zorja in ne najde miru za svoje oči, tako zakrito in zastraženo je vse nsokrog Kadi se nsd hišami. Dim, dim suklja do neba, na vasi vsakdanji glasovi, lajanje psa. redkobesedni starci in piv tem večerna molitev. V arcu pa tuje nepokoj ln neznana skrb U obeša mlinski kamen na vrat. Ali te peče dolg* Dolgovi dado poguma Bojiš se slabe leti ne? Pošlje Jo Bog. Ali imaš ženo kakor moro in kakor bolezen? Lahka je tprava ž njo. Ta tkrb pa, ta nepokoj, kakor bi lezla iz zemlje, iz takih groznih razpok, ki jih najdeš ob tuši po tem lji in ki so brez dna, ako te nagneš ln pogledaš vanje. Zdi se ti, da ima vsaka stvar tedaj nekaj nevidnega. In tisto tlutiš, sam si pošast napraviš, ki te gloda ln pije s svojimi praznimi očmi Pogrezsl se je Jurij v svoje temne misli, čim dalje, tem temnejše kakor otrok, ki se zamltll v nočno nebo. Koliko je zvezd na nebu. Bože tt moj, koliko jih Je. nikoli Jih ne bi preŠtel Pa dobro, zvezde ie vidiš, z očmi jih razločiš, s kaj je za njimi, in ako je kaj. kaj zopet za tistim naznanim, temnim, pretečim .. .^Ze vrti se otroku mlada glava in arce mu aefte strah, da zajoka in zbeži k varnim nedrljemt svoje matere Strahotne ae Je ozrl Jurij krog sebe Začudil ae je. da ttojt zaprega. da ae konja pa-seta, da Luka tviii v dobravo. Koča je že lašala v lahnem ao- ttiiaku. sence oo bile Izginile pred njo »n za njo Pred kdčo je stala vitka deklica v motno jopiču. Spletala ti je lase in je pela nerazločno, veselo petem z nizkim dekliikim glasom. "Slišiš, laške prepeva, v Trstu te jih je naučila." "Kdaj pa se je U vrnila?" je vprašal Jurij "Hladit te je priila!" je odgovoril Luka. A dekletu je vetelo zaklical: "Banka, ali si kaj moja!" MaMka je utihnila. Pogledala je na njiv«, se zvonko zasmeja-la in zategnila: "Nič!" "O, čriček ti vinski!" te je zakrohota 1 Luka in ji zamahnil z roko. Tedaj ps je stopil iz koče Banov študenfc visok in razoglav. Razgledal te je po Ločnici, po visokem hebttu in šel mimo svoje tettre v dobravo. Luko je nekaj ujezilo. Oblastno in turovo je za vpil za njim: "Kam pa midva?" In ko ni študent odgovarjal: "Ves dan tva tpala, sva si glavo zaspala!" e "Poženi! " ga je opominjal Jurij in prijel za plug. A Luka se ni dal. "No, študent, hohoho!" se je režal. Z dobrave je zadonel študentov glas. "Luka!" '■' Luka je odvrnil: "Sem hlapec!" Zopet je zaklical študent: "Luka!" » * -"Sem postopač!" "Luka!" je zategnil študent in pospešil korake v dobravo. "Pijanec!" je vpil Luka obupano. ^^ Študent JejMkričal, ne da bi se okrenll: "Suženj, Mogočno lo po LoČn Osupnilo kor »lt| na vid}ku videl štu rs kal je med grm Tiho je "Viš!" Je namrgodil obraz. Molče sta vlekla zadnjo braz do. Jurij je taitlil na pošatti okrog lemefg In krvavo glavo Banovega fttddenta. ki jo je davi itorel v flP)*h LJuto, trdovratne je hgttČek) želeso, zadevajoč ae ob Itiinenje. In mestoma je plug/pekakoval v močnih Jurljevfe rokah Naenkrat pa je saškrtaHo, da je šlo skozi ušesa. Plug te je izvmil sredi brazde, zapifga je obstala. Velik počrnel temen je ležal pred iemeiom Jurij )e zmajal z glavo in al brisal pol il "Kamen >eT )e dejal Luka. Ogledov*]• eta ga. Kamen, J* kamen!" je ponavljal Luki in ga otfpevel. Bog ve. kaj je bilo svoje dru na Ločnici NrfHars veliko mesto, palače vel-ka vaa. Pa je prišel sovražnik