76. številka. Trst v torek 3. aprila 1900 Tečaj XXV ..Edinost'- ^^^^^^^ ^^^^ O&lasl ilmi* enkrat na dan. razun nedelj in ^M računajo po vrstah v petitu. 7m prnzinkov, oh ti. uri rvečer. ^^m kramo naročilo a primernim popustom. Karani na *na4a : ^^H^ ^^^ ^^^ • ^^^^^^^^^^ Poslana, osmrtnice in javne zahvale «!<> l*>to........ kron ^mamf ^^^^^ ni*fi računajo ^^^r J^V ^H ^^^r 1 ^^ ^m ^m ^m ^m ^m ^m M ^^^^ ^m ^^^m ^^m ^^^m ^^m ^^m M ^^^^^^^^ ne ro^ tirM pri!.,teii<. ^^H F W ^H ^^M ^^M ^^k ^^K Naročnino, ne ozira. __^^^M ' Po tohakamah v Trsti. ^ prodajno po- * ^^^^^ ^^^^^^ ^^^ ^^^^^ ^^^ plačevati ioco Trat. «amezne M^rilkf* 1» -notink (o ovč.): Trst« na p<. 8 stotink «4 nvČ.) r* i • * i •. • v t ^ T> * i ' Uredništvo in tiskarna se nahajata v ! OJasiIo političnega društva „lUlitiost" za Fnmorsko. uiici carintia $tv. 12. upravnistr«. in _ . . . . __ v* sprejemanje inseratov v ulici Moliu lei-f»« ah. *.♦». . v e^j^gt, možI ^ piccolo Štv. II. nadstr. Izdajatelj is «■ dgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konaorcij lista „Edinost". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Tru. Uprava Bosije.. Minister K al lav zahteva civilnega adla- j tuša 1 m »močnika) za Bosno: ali soditi )>o tem, j kar je prišlo v svet. ga ni našel. Vendar l>i ! bilo krivo, ako bi pa hoteli radi tega prispo-dubljati Diogenu, ki zastonj išče človeka. < ioepod Kallav, za h te v nje civilnega adla-. tu-a. iskal ga je na Dunaju 111 v Budimpešti in v Zagrebu in celo na Reki. Ni ga našel, | ker ga je do sedaj iskal med onimi, katerim 1 bi bilo težko vspnejeti ponttjano jim čast. Si t«*m nočemo dokazovati, da je to čast ponujal vsem onim, o katerih se to govori. Ne, tudi takih je, o katerih se govori, dn jim je jninudil to mesto, a se govori le zato, ker žele, da l>i jim je ponudil, katero ponudbo bi vsprejeli / velikim veseljem. Mej te, mislim, -pada tudi sotrudnik « Pester I>loyda , jw>--e, a ki bi vsprejeli, da v okvirju mogočosti store kaj dobrega. < "im je bila Bosna okupirana, ko je b"l uradniški položaj v njej ]>opolnoma prekeren, ko je bilo delo težavno, vsakako težavneje, nego je danes ter spojeno z veliko odgovornostjo, poklicani so bili v Bosno mnogi naši ljudje, med katerimi je bilo tudi odličnih patrijotov. Večina njih, vzlasti iz Banovine in iz Dalmacije, odzvali so se jako radi in nekim zadovoljstvom. Danes je položaj Bosne, če tudi še provizoren, stalneji, nego je bil tedaj. I radniške služl>e so urejene tudi v inateri-jalneni j>ogledu in v sploh so dobre. 1'prava je tudi nave«lena na normalni tir in nima več tistih prvih tež koč, niLi ni spojena s prvobitno odgovornostjo. Zivljtnje je urejeno tako, da je j>ostaIo prijetneje, nego je bilo v prvih dobah, k > ni bilo niti primernih stanovanj. Kaj pa pomenja to, tla se minister Kallav ne more odločiti, da bi v vrstah, najudanejih vladajočemu zistemu, iska! človeka za večkrat omenjeno mesto, za katero bi se bili morda poprej pulili oni sami, ki sedaj odbijajo ]>onudbo ? Bistroumnosti ministra Kal-Iavti ne mori* izbegniti, da ta simptom ni iijr«Mieii. P <> n L I S T E K 20 Moja prijateljica. Piše Kopriva. No, neki večer me je moja prijateljica spremila na kolodvor iti odpihali smo. * * * Bilo mi je petnajst let, bilo je na času, da doma kaj } »oma ga m in da pokažem, kakor je oče dejal, da-li je oni denar, ki ga je izdal zame, res zastonj izdan ali ne. Koj drugi dan sem nastopila svoj |>osel. Oče mi je kazal, kako se sladkor dobro in ročno razbija in stehta, kako se platro in kotim hitro odmeri in zlaga, kje so trakovi, kje poper, kje druge stvari, jki čim se prodaja moka, sol, kava. Razložil mi je numeracijo na škatljah, zabojih, blagu, pokazal mi račune in knjige in mi povedal, kako se /računa lastna cena, koliko se ceni, koliko se sme eventualno f»opustiti itd. Dobili smo tisti dan nekaj robe, morala sem torej (»omagati ra-Mi-njti vozarino, numerirati metle, raz ve za t i škatl/fe in vso ouo. drobnarijo: pipe, nože, mošnjičke, glavnike vezati v lične pakete ter jih vrš&o^ti jm» štelažah. Pozneje sem šla v klet, tam mi je mati pokazala kje je belo, kje črno vino, kje leže Naj Bosno kolikor hočejo imenujejo deželo reklame, vendar je neoporečno, da je uprava Bosne delala čudeže v nekem j>ogledu. Ciotovo, da bi bili Francozi storili se veliko več tega, ali zastonj je delati primere. V Bosni je današnja uprava v manje od četrt stoletja storila toliko, kolikor ni avstrijska uprava storila v Dalmaciji v jednem eelem stoletju. Ali, ako je tudi mnogo storjenega v birokratičnem, v strogo upravnem zmislu, tako, da v nekih strokah javne uprave more Bosna triumfalno vzdržati primero z Banovino samo, in se ne bi čudili, ako v Serajevu |>oprej dobijo medreinsko fakulteto nego pa v Zagrebu — se pa hvala mora nehati, ko je govor o p o 1 i t i š k i smeri uprave v širšem |>omeun te besede. Katera je ta smer? Nikaka: a nikaka smer, to je, ako smemo tako reči huje, nego vsaka gotova smer. Bili bi nepravični, ako ne bi priznali, da je glede politične smeri politična uprava imela hipno sijajnih isker; ali te so hitro ugasnile in povrnila se je |m>-prejšnja tema. Je-li tako radi ministra Kalla va samega, kateremu njegovo prirojeno madjar-sko čutstvovanje ne dopušča, da bi krenil na pravo |K>t ter se na njem uresničuje oni rek: video ineliora prol»otjue deteriora secjuor J Ali pa morda radi tega, ker se njegov osebni, neoj>orečni kriterij mora |»okoriti zahtevam fatalnega zistema, ki danes gospodari križem vse monarhije i N(»čemo preiskovati tega. Paktu m je, da je danes slabo. Nočemo jm>-navljati, kar smo rekli že o drugi priliki, govorč o srbsko-hrvatskem s|>oru v Bosni, niti nismo pri volji, da bi v tem času drezali v to sršenovo gnezdo. Kadar Srbi, pravoslavni, ali kakor se imenujejo, zahtevajo čim širjo avtonomijo v šoli in cerkvi, smo mi Hrvatje dolžni, da jim pomagamo ter da delamo v to, kako bi spravili v soglasje opravičene zahteve naroda z interesom duhovščine in s pravicami države. Ali pravoslavni bratje bi morali — toliko slovanskega stališča, kolikor sč stališča interesov Bosne same — z isto odkritostjo v |>olitiškem pogledu odobriti hrvatsko smčr. Po našem umevanju in prepričanju in po našem čutstvovanju, pripada Bosua k Hrvatski : j k) zgodovini, jm> pravu in po narodnosti. In če tudi oni, katerim je drago imenovati se s srbskim imenom, ne stoje na tem stališču, vendar bi morali kakor Slovani bra- steklenice s pivom, kje stoji soda voda, kje je slivovka, kje droženec in kje naravna rakija : prosti janeževeč. V shrambi so mi še pokazali kruh, klobase in kuhano slanino. Povedal* s^ mi jć za vse cenA in zabičil^, da pazljivo točno tehtam, merim, režem in da se jtosehno v računih ne motim. Dobila sem velik predpasnik iz modrega platna z belimi rožami in malo usnjato ' torbico, za uho sem si zataknila svinčnik, rokave pa sem si malce podjetno zavihnila. Oče je imel^ kakor prej tudi še zdaj^ agenturo neke požarne zavarovalnice, |»oleg t^ga pa se je umel tudi v razney prošnje, tožbe, pobotnice. Zupan in učitelj, ki je o-pravljal tudi pisarniška dela na občini, sta ga mnogokrat vpraševala za svet, istotako so se tudi kmetje radi zatekali k njemu, če so dobili kako vabilo ali drago pismo od oblasti v vojaških stvareh. <)če je imel polno omaro raznih ta^ih knjig: obrtni red, lovski in polski zakon, več zrezkov »samo - advokatac ir drV1* in celo kg»o jjC^ ___ formula rov. Pokazal mije vse one stvari. Fer m i tiare sem mo|aLgi^vse prepisati in |>ozneje mi je sam diktiral, če je prišla kaka taka stvar na vrsto. Pisala sem tudi pisma vašča-nom in se naučila delati obrise in načrte za hiše in stavite. Delala sem prošnje posestni- nitijrešenje bosanskega vprašanja v hrvatskem zmislu, v onem zmislu namreč, kakor ga je tako lepo obrazložil delegat dr. Fer-j a n č i č. Pravoslavni ali Srbi, upirajoči se hrvatstvu, morejo v tem času škoditi, ali s tein ne pomagajo srbsfrvu ni najmanje. Ni ga liujega, bolj ubijalnega, bolj pogrešenega, nego misliti, da se srbstvo dviga, ako hrvatstvo pada. Ako hrvatstvo pada, dviga s e m a d j a r s t v o. K d o r d e I a proti hrvatstvu v Bosni, ta dela za madjarsko nemško politiko, so-sebno pa za madjarsko, ker v načrtih Madja-rov je, da bi zavzeli prvenstvo na Balkanu. Po nji ho »'era programu začenja Vstok na j Ogerskem, a le-ta mora riti naprej do Egea in zagospodovati kakor namišljeni kulturni in napredni element. Iz Berolina radi pomagajo teinu, s pogojem zopet, da Madjari podpirajo današnjo politiko, ki Nemcem odpira pot do Jadranskega morja!! Ali hočejo Srbi podpirati take načrte? Ali bi se ne jM»topilo tudi srbstvo, ako bi nesreča hotela, da se ti načrti uresničijo ? Ali ne stoji zoj»et, da bi v zjedinjeni in svobodni Hrvatski pravoslavni našli jamstva za vero in za ime in za svojo cerkvenošolsko avtonomijo?! Po našem umevanju in prepričanju je hrvatsko državno pravo Bosni prirodno. Ako tudi naši pravoslavni ne stoje na tem stališču, dolžni so vendar — ako nočejo delati za Madjare —, da vidijo v hrvatskem državnem pravu jedinu sidro rešenja. Izven Hrvatske ni za Bosno ni svobode ni napredka, ni narodnega razvoja. Za vse Slovane na jugu monarhije je hrvatska državna misel jedino rešilna in pravoslavni bi se je . morali iskreno okleniti, da se vsi zložno upremo tuji, madjarski, ali inadjarsko-neraški misli, ter da brez obotavljanja in neprestano silimo upravo, «la se oprime jedino zdrave naravne smeri hrvatske, ki ima Bosno povrniti Hrvatski. Današnja borba kakor da je upravi dobro došla, da »e jej ne treba odločiti za nobeno smer, ali to koristi največ tuji smeri. Tej jvoslednji koristi «bosanska* smer, ki naj baje ugladi hrvatsko-srbski spor; a mesto tega škodi v obče slovanski misli in pomaga, kakor vse, kar je separatistično — tujinstvu ! V tem, da rečemo tako, pomanjkanju vsake |»o-litiškc smeri leži največa pogreška bosanske uprave, da, celo njen največi greli! Od tod i prihajajo težave, na katere naleta minister Kallav v svojem iskanju civil- kom za oproščenje davkov in *jloge malih obrtnikov na okrajno glavarstvo za podelje-nje obrtnega lista. Ljudje iz vasi so hodili k , nam vpraševat davčnih opominov in oče jim je rad pismeno pošiljal za malo odškodnino davke na davkarijo, da jim ni bilo treba I hoditi v tri ure oddaljeni trg. Radi so dali oni groš ali desetico. To novo življenje, občevanje z ljudstvom, vedna, različna opravila, trgovanje v proda-jalnici, — vse to mi je jako ugajalo. Bila sem prav otročje vesela. Zdela sem se zdaj že precej modra, tehtna oseba in kmaUl sem bila urna, zgovorna, šegava in priročna, kakor le kak star, izkušen, spoštovan trgovec v okolici. Ali stvari so se kaj liitro zasuknile na slal>fejšo stran. Oče, ki je že sploh v presledkih, nekako četrtletno popival, se je /i)j»et udal pijači. Bilo je^ kakor nekako prđclet-stvo: pil je cele tri tedne neprenehoma, dan na dan. Skoraj nič jedel, samo pil, pil v-jednomer, da niti par trenutkov ni prišel iz omotice. Mati je godrnjala, jezila se, prepirala ljudje pa so izostali. Pa so prihajali vedno novi računi. Dobila sem ključ od blagajne in tam sem našla kaj nemilo presenečenje. Malo, malo denarja, a v knjigi |>olno neplačanih računov. Začele nega adlatusa. V tem leži prvi vzrok, iz katerega se ne more obrniti do onih, do katerih bi se moral obrniti in ki bi poleg strokovnjaške sposobnosti prinesli seboj tudi patrijotičn<> hrvatsko čutstvo ter bi bili z zaupanjem pozdravljeni od naroda. Minister Kallav naj poskrbi, da bo uprava Bosne hrvatska ! S tem bi najlepše proslavil svoje državniške sposobnosti in potem najde adlatusa. ki ne bo umeval svoje naloge iz nekega birokratiškega pogleda in ne bo videl v svojem položaju samo vir svojim dohodkom. Din J,-o Politeo. Politični pregled. TRST, 3. aprila 1S00. Iz deželnih zborov. V deželnem zboru Goriškem je, kakor smo že javili v včerajšnjem brzojavnem poročilu, namestnik ekscelenea grof Goess spregovoril nekaj besed tudi slovenski. To je menda prvikrat, da se je grof Goess poslužil v javnem zboru našega jezika. Marsikomu se bo zdelo to nekako veselo znamenje. Saj je namestnik s tem pri-poznal jednakopravnost našega jezika. Mi pa ne polagamo v ta dogodek posebne važnosti. Za Boga, saj je \endar naravno, da zastopnik ustavne vlade dokumentira določbe ustave, na kateri sloni naše javno življenje, na ka-; teri temelji ista vlada in na katero je prisegel on sam. Veliko bolj bi nas veselilo, če bi tržaški namestnik izvajal iz te javno pri-poznane jednakopravnosti tudi nadaljne posledice : če bi s svojim uplivom skrbel za to, da dospemo Slovenci tudi v praktičnem življenju, napolju gospodarstva, šolstva, na poštah, sodiščih, finančnih in drugih javnih uradih do svojih pravic. ITic Rhoclus, hie salta ! V deželnem zboru Koroškem so včeraj odklonili načrt zakona o pobiranju deželnega davka od velocipedov. V deželnem zboru G a 1 i š k e in so izročili predlog, da se uvede obveznost zavarovanj proti požarom, upravnemu odseku. — Poslanec Romanovski je predlagal, da je za deželnozborske volitve ustanoviti peto občo kurijo s 30 poslanci, da je pomnožiti število poslancev iz skupine mest za 4 poslance ter v vseh kurijah uvesti neposredne volitve. V deželnem zboru Češkem je bila včeraj mej ulogami interpelacija poslanca Krajnika o izganjanju avstrijskih podanikov češke narodnosti iz pruske Slezije. — De- so cepati še menice in meni se je hkrati zasvetila, vsa resnoba našega položaja. Tu seje ittkm&Iralo in tam, da se je vse počasi rinilo naprej. Bili so prav žalostni, pusti dnevi. Oče je v vedno krajših presledkih, vedno bolj popival. V hiši je bil več^č kreg in prepir. j^L in mati sploh nista več drugače govorila^-»ego s kregom, pred baci vanjem, očitanjem in psovkami. Največje žalitve, vse intimne stare, pozaTjene stvari sta si metala pred ljudmi v obraz, v gostilni, — da jih je lahko slišal svet." ^ > Mnogokrat bi se bila sramsi' najraje po-greznila v zemljo, a vendar sem morala prodajati, streči, smejati se, šaliti, kakor bi se ne bilo ničesar zgodilo. — Ali ste bili že v »komediji«, ki je ! včeraj prišla v vas ? — I—i, kakopak, da sem bila ! — Kaj ne, kako so one male opice smešne. — — Da, človek se jim mora smejati, da jih le vidi. — In ono lepo papigo ste opazili ? — Taki so bili moji pogovori za prodajal- nim pultom,med tem ko je bilo čuti semkaj od gostilne divji prepir mojih starcev. (Pride še.) žel ni veliki maršal je odgovarjal na inter|>e-lacijo glede ureditve plač učiteljem, da se predmet že proučuje ter da se je zahtevalo oru M o r a v s k e m je pi«L Silenv predlagal v imenu finanćnegJi otipka. da je 1- li*00. naprej ustanoviti za slušatelje češke tehnike dve deželni ustanovi [*> 400 K in ena jm> 210 K. Poslanec Jeli-n^k je izjavil, da ImkIo Nemci glasovali proti predlogi, ker se jk» njih menenju češka tehnika ni aktivirala ustavnim potom. O tem da Nemcev ne vodi osebno nasprotstvo proti | dejanskim |»otrel»am. — Posl. »Silenv je na-1 ^laatl, da je tehnika v Ilrnu izgubila svoj utrakvistični značaj na škodo Cehov. Z ustanovitvijo češke tehnike se je le popravila j krivica, ki se je godila Cehom. Predlog finančnega odseka je bil sprejet z vsemi glasovi proti glasovom Nemcev. O položaju Slovencev na Štajarskem piše t Information« : Slovenski ]»oslanci so sklenili, da se ne ImkIo udeleževali razprav v deželnem zboru štajarskem. Zgodilo -e je tako |>otem, ko je prebivalstvo na mno- i gib volilnih shodih izreklo ?"eljo, naj se vendar enkrat stori konec nevredni igri v dež. zlmrniei, v kateri morajo slovenski poslanci trj»eti le nasilstva in zasramovanja. Slovenci bivajo na južnem Štajarskem kompaktno in zdržema in sestavljajo tretjino prebivalstva Štajerske. Od strani graškega konvenfa pa postopajo s slovensko Štajersko kakor s kako kolonijo. V deželnem zboru v Gradcu ne morejo Slovenci ničesar pridobiti za-se. Tako ni n. pr. nemška večina predlogu, da bi se zasnovala jedna slovenska meščanska šola — jedina za 400.000 prebivalcev — skazala niti toliko uljudnosti, da bi ta predlog izročili <»dseku. ampak so ga kar na kratko odbili že v prvem čitanju ! Ko naj bi se bil jeden Slovenec namestil kakor deželni šolski nadzornik za slovenske ljudske šole, hitro so se štirje deželni odborniki postavili na čelo gibanju. ki je imelo ta vspeh, da je preprečilo to opravičeno zahtevo, in tako gre dalje v tem tempu vse leto. K temu prihaja, da imenovanja v pravosodni stroki tvorijo nada-j Ijnjočo vrsto ne (»oš te vanja želja slovenskega j prebivalstva. Povsod i se stavljaj o zapreke mog<»čneinti teženju močno razvitega slovenskega prebivalstva Južne Štajerske na poti nadaljnjega razvoja. Konečno je mera polna, povs<»di se glasi med slovenskim prebivalstvom klic: Proč od Gradca! Ta klic potnenja : administrativno loče nje spodnje Štajerske, kakor je je imel južni Tirol: razdeljenje deželnega kulturnega sveta, razdeljenje fk> okrožjih in okrožna zbornica, I oče nje južne Štajerske od deželnega višega sodišča v Gradcu in pr i k topljenje k deželnemu višemu sodišču, ki naj se zasnuje v Ljubljani, razdeljenje kmetijske družbe, narodne kurije v deželnem zboru. Izstop slovenskih poslancev iz deželnega zbora v Gradcu p o m e n j a razvitje tega programa. Nova stranka na Češkem. Po dva-dnev iem zborovanju čeških realistov, katerim je na čelu profesor Masarvk, so usta no- j vili |K»sebno stranko z imenom »češka narodna stranka . V programu te stranke je dosegaj sprave z Nemci na podlagi izvedenja ravno-j pravnosti : stranka je za to, da se okraji omejijo jk> narodnosti ter tla se na čeških i srednjih šolah uvede nemščina kakor obvezni | učni predmet. Stranka ne zametava zgodovinskega prava, vendar je menenja, da ni mogoče izpolniti dotičnih obljub. Tržaške vesti. Posrreb pokojnega barona Keiuelta se je vršil daues ob 10. uri predpoludne ob, toliki udeležbi, kakoršnje se ne s|M>minjajo' ijudje od smrti nekdanjega župana <1* Angelija. Se je pač pokazalo tudi ob tej priliki, kako j važno mesto je zavzemal |H>kojnik v življenju j tržaškem. Kondukt je vodil g. prošt Petronio j z vsem kapiteljem in kakimi litičnega društva »Edinost« sejo. v rateri se določi proglas do volileev in se odred i vse potrebno, da bo društvo primerno nadzorovalo volitve v vseh šestih okrajih. O gibanju v nasprotnem taboru se letos čuje veliko manje, nego v prošlih letih : vse je povito v neko tajnostno tišino. Vse kaže res, da italijanska stranka letos ne postavi oficijelno kandidatov. S tem pa ni rečeno nikakor. da ne bo nasprotnih kandidatov. Bog ne daj, da bi se udajali tej zmoti! To bi se maščevalo. Z nasprotnimi kandidaturami je računati kakor z gotovo stvarjo, in pripravi m o se na n a j h u j o borbo v vseh okrajih. Iz tega pa sledi tudi sklep glede na šanse : lahko pademo, lahko zmagamo na vsej črti. Mor&la iz vsega pa je : nič strahu, nič bojazni, nič jadi kovanja, ampak sedaj je čas — dela ! To naj si zapomnijo naši veljaki v okolici. Glede oseb nasprotnih kandidatev je znano tlo sedaj le toliko: da bo v prvem okraju — po stari navadi — kandidiral znani Banelli. Kar je nasprotnega, je vse na nogah. Ali tudi naši ne sjte. V Skednju bo, kakor že omenjeno, še en velik shod. katerega sklicujejo vrli volici sami, v sv. Mariji Magdaleni zgornji in spodnji pa razvijajo naši rodoljubi uprav uzorno agitacijo od osebe do osebe. To so narodni delavci, ki zaslužijo zahvalo. Glede V. okraja nam pišejo z Opčin, da je bila neka deputacija pri Burg3tallerju, naj bi on prevzel kandidaturo. Nasprotniki raz-našajo glas, da je tudi vsprejel. Se več, pravijo tudi, da se je g o s p. G o r i u p o d-p o ved al Bnrgstallerju v prilog. To je laž, to je manever! Gospod Ivan Go-riup je in ostane kandidat pol. društva »Edinost . In mi tudi ne moremo verjeti, da bi bil g. Burgstaller res vsprejel kandidaturo. Kajti, kakor je sedaj položenje v mestnem zboru, hi bilo to od gospoda Burgstallerja naj veča politiška pogreška ozirom na politično strujo, h kateri pripada on sam! Njegovo |H)loženje v zbornici bi bilo naravnost neznosno in stokratJiuje, nego bo ono slovenskih zastopnikov. Fakt je namreč, da progressova stranka, ki gos|>oduje v mestnem zboru, veliko bolj sovraži politično strujo Burgstaller-jevo, uego pa Slovence. To naj pomislijo oni volilci V. okraja, ki mislijo, da bi jim goep. Burgstaller — popolnoma osamljen kakor bi bil — le karsibodi pridobil. Nič, prav čisto nič, tudi pri najboljši volji ne. Z« LI., III. in IV. okraj še ni znan nasprotni kandidat: v VI. pa bo menda kandidiral zopet znani ribič CuuMr. Naša {»oročila zatrjajo, da roaoljubi pridno vrše svojo dolžnost. Za IV. okraj se sicer govori o kandidaturi župnika Jurizze in tovarnarja Kitterja-Zaehouv; no, kakor rečeno, gotovega se ne ve ničesar. Ob tej priliki prosimo prijatelje, naj nam sproti poročajo o vsakem dogodku, tičočem se volitev. Sliodi |M> okolici. V nedeljo je naše politični« društvo priredilo pet shodov v naši okolici, o katerih hočemo sporočiti tu, seveda povsem nakratko, v par besedah. Začeti hočemo s shodom »pri lovcu« (v drugem okraju) že zato, ker je to jedna najbolj eks|k)uiranih točk, potem pa tudi zato, ker je bil to prvi — viharen shod. Ta shod je zadoščal onemu, ki hoče poznati vso ljuto borln>, ki jo bije v okolici poštenje proti izdajstvu naroda. To je trčalo z vso sik) jedno ob drugo : značajnost in slovenski patrijotizem na jedni — in efijaltstvo pnih, ki so a dobro plačilo na uslugo vsakomur, na drugi strani. Že ined govorom predsednika shodu, dra. Abrama, ki je priporočal kandidaturo dra. Rvbara, je zliorovalec Grdol zapričel svoje manevre, hote izzivati zlasti vrle Lonjerce, nazivaje jih norce. To se je ponavljalo nepre-tržno, dalje ined govori Cotiča, dr.a Zuccona in Coka. Rečeni nasprotnik je neprestano po- segal vmes, ali mož seje lovil tako konfuzno, da so se naši kar igrali ž njim kakor mačka z mišjo. Ali ni odjenjal in ni odjenjal, in je Žalil toliko časa — da ga je doletel moralni poraz, pravi moralni Sedan. Poprej so salve smehu pretresale sobo, ali ko je na nesramen način razžalil jednega najpoštenejih mož, kolikor jih šteje vsa okolica, sivolasega Martina Pečarja, zagromelo je ogorčenja in pesti so se dvigale proti žalilco, bil je to elementaren pojav ljudskega čntstvovanja, katerega menda ne pozabi niti g. Grdol. ki sicer rad pdkablja - - marsikaj. Nepremagljiva komika je bila v prizoru, ko je mož proslavljal svojega kandidata, proti kateremu je baje dr. Rvbar prava šema, in so ga naši pestili, naj vendar govori, kdo da je ta kandidat. Imenuje naj ga, saj se potem — tako je menil dr. Abram — morda še sporazumemo zanj, ako bomo videli, da je mož za to. Ali gosp. Grdol ni hotel postaviti luči na mizo, ampak jo je krčevito stiskal i pod mernikom. Shod je trajal nad dve ;iri ob ved nem : razburjenju proti zastopniku narodne nezvestobe. Vsaki hip je mož tlačil klobuk na glavo in vlačil suknjo na ramo, da bi odšel, ali o joj : baš tam ob izhodu se je dvigalo največ grozečih pesti. Ni se upal notri mej hudo uro. Čakati je moral torej na — ob-! tožni klopi, dokler ni dr. Abram dovršil svoj krasni, vzneseni zaključni govor — dra. Abrama nismo še slišali tako govoriti —, v katerem je še enkrat priporočal kandidaturo dra. Rvbara, ki je bila tudi vsprejeta ob navdušenih živio-klicih volileev, izvzemši se-i veda Grdola in njegovih par spremljevalcev, ki pa so se držali povsem pasivno: slutili so ' menda, kakovo žalostno ulogo igra njihov vodja — z lučjo pod mernikom. P'- shodu stil v veliki sobani pela zbora (možki in mešani) »Slovanskega pevskega društva« in »Kola«. Takega vrvenja menda še ni videla gostilna »pri lovcu«. »Kolo« jc še nadalje ostalo tam, nekoliko Tržačanov smo pa šli z »Slov. pevskim društvom« v Lonjer, kjer smo se sešli v gostilni »pri županu«. Ko je prišel tjakaj tudi gori omenjeni, poštenjak Pečar, so mu Tržačani — po pozivu gospoda Cotiča — priredili prisrčno ovacijo, v zadoščenje za žaljenje dogodivše se mu na shodu iz predrznih ust. Kakor v odziv na to ovacijo je gospod Cok, kakor predsednik društva >Zastava«, prisegal, da hoče mladina sveto služiti sveti domovini in da jej bodo na nje delu zvezda-vodnica — plemeniti izgledi starine Pečarja. Se dolgo je donela naša pesem. U tisi pa. ki smo jih prejemali ta dan, so nam pravili, da se je tudi v tem II. okraju jelo d ram iti in da se, polagoma sicer, ali stalno, množi število narodnih stražarjev, ki hočejo z vso odločnostjo odbijati ljute navale — na našo last. (Pride še.) »Prosrresso« in e. kr. uradniki. Pišejo nam: Še pred -tremi leti je bilo gorje »progressovcu«, ako ga je kedo videl s c. kr. uradnikom. Izgubil je na zaupanju v stranki, ogibali so se ga somišljeniki, ker so menili: progressovec in c. k. uradnik, to pa vendar ne gre in ne gre skupaj. A časi se spreminjajo, spreminjajo se i ljudje in z njimi tudi »Progresso«. Pred tremi leti ni hotel »Progresso« niti pripo-! znati kompetence avstrijskemu državnemu zboru, čakajoči, da ona zvezda, ki se blesti nad reko Tibero, zašije tudi nad tržaškim mestnim zborom, a kar čez noč se je »Progresso« spremenil, kar čez noč se je prepričal, da jc vendar avstrijski državni zbor oni kraj, kamor mora tudi on pošiljati svoje zastopnike. Seveda le kakor nekake — kup-čijske agente. »Progresso« se je s tem korakom toliko ojačil, da je poslal svojega moža na volilni shod c. kr. uradnikov, kjer se jim je ta »progressovec« ponujal za kandidata, obljubo val, j kako bo skrl»el za c. kr. uradnike, kako jim I izboljša plačo itd. In kako je moledoval že preti tremi leti za uradniške glasove ! Tudi o sedanjih občinskih volitvah je nadaljeval to delo. Ni ga v Trstu c. kr. uradnika, ki bi ne bil dobil prošnje od »Progressa«, naj za Boga glasuje za progressove kandidate in naj bo ta uradnik Lah, Nemec in — o groza! — tudi Slovenec. In kako poltožno je moledovalo progres-sovo glasilo za te glasove, kako jih je prepričevalo itd.! Pač, časi se izpreminjajo! Bilo je preti nekolikimi meseci, ko seje neki rudečkar — starega kopi ia izrazil: »Ke- dor je v e. kr. službi, s takim človekom ne občujem, ker je prodan mož, ker nima svojega prepričanja, ker ni zanesljiv.« In vender so sedanjemu »Progressu« tudi c. kr. glasovi dobro došli ! Mleko in nadzorovanje istega po finančnih organih. Pišejo nam : Cital sem v tukajšnjem dnevniku »Avanti«, kako sta baje dva finančna organa — z roko preiskala par vrčev mleka, pripeljanega iz koperske okolice. Citajočemu o tem slučaju, mi je prišlo na misel, kako je pred leti, ko sem imel posla z vsprejemanjem mleka, došleg-a po železnici, neki finančni nadstražnik hotel preiskati več vrčev mleka v. navadno leseno šibico. Odgovoren za slučaj, da se mleko pokvari, sem se odločno uprl takemu preiskovanju ter zahteval, naj dotični fiinančni organ prinese srebrno šibico, katero mora pred mano oprati v čisti vodi, in potem še le da mu dovolim mešati po mleku. Stvar je postala tako resna, da smo morali do višega finančnega uradnika, ki je pa — kar se ume samo po sebi — dal prav svojemu podre-jencu ! Dotični gosp. uradnik je rekel: Ako hočete imeti srebrno šibico, si jo morate sami omisliti, mi jo gotovo ne kupimo. Odgovoril sem, da jo gotovo kupim, ko boni jaz treba I take šibice, ali za c. kr. financo jo ne bom kupoval! Izjavil sem dalje, da, ako se na-merjana preiskava izvrši, pustim vse mleko, (kakih 200 litrov) v magazinu na popolno odgovornost c. kr. finance. Ta izjava je pomagala ! Dovolilo se mi je prevzeti mleko ne da bi je bili mazali z ono šibico. Se več, od tedaj se ni niti poskušalo lakih operacij na doposlanem mleku. Toliko sem povedal v pouk našim mlekarjem : ob enem pa pravim slavni finančni oblasti, da je vsako preiskovanje mleka, ki se ne vrši na gori omenjeni in po meni zahtevani način, skrajno nevarno za izprijenje mleka ter tudi — kar je še huje — nevarno ■ za človeško zdravje. Naj se ukrene kaj kon-j kretnega v tem obziru, da ne bomo slišali i več takih in sličnih pritožeb. I . . ..... Po/.or! Iz Lonjerja nam pišejo: \ če raj sem bil po poslih v pisarni gospoda odvetnika dra. Rvbara. Tam sem videl nekega gespoda Benčiča, ki se je menda predstavljal v volitvenih stvareh. Pozneje p*.t sem videl v krčmi istega g. Benčiča v družbi znanih na-j sprotnih agitatorjev Grdola in Picameja. Pozor torej !! Izpred našill sodišč. Včeraj sta bila ! na tuk. deželnemu sodišču obsojena : 31-letni i Urban Bransaglia iz Sežane, ki je dne 3. ; marca t. 1. izprožil proti nekemu znancu, da j bi ga ustrašil, pištolo nabasano s svinčenimi zrni, zaradi javnega nasilstva v 4 mesece težke ječe; 17-letni Josip Arzou iz Trsta radi tatvine v 6 mesecev težke ječe. Povožena. Neznani kolesar je včeraj v : ulici Giulia povozil triletno Ido Plot ter jo j ranil na roki. Dekletcu so na rešilni postaji I podelili potrebno pomoć. Ljubezniv brat. Včeraj so na rešilni postaji podelili pomoč M'-letnemu zidarju Jakobu Petriachiju, katerega je v prepiru težko ranil — lastni brat. 0 zapiranji! hišnih vrat se je na licu | težko poškodoval 47-letni kočijaž Andrej l Bavcon. -- Na rešilni postaji so mu obvezali t I rane. — Aretirali so l;Vletncga vajenca Josipa ! L. iz Trsta, ki je ukral svojemu mojstru in dobrotniku Karolu Zanzoli več kosov svinca in medenine. Dveh mladih prijateljev, ki sta mu o tem pomagala, še redarstvo in moglo dobiti. Okrajna bolniška blagajna. Zadnji teden je bilo prijavljenih 431 slučajev bolezni, o76 oseb je bilo proglašenih, jih je nadalje ostalo v zdravljenju. Med poslednjimi je 135 takih bolnikov, ki So ponesrečili na delu. Prestopkov proti predpisom zdravnikov je bilo 216. Na bolniških podporah se je izplačalo tekom zadnjega tedna 13.248*62 kron. Vremenski vestnik. Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj 7.1*, ob 2. uri popoludne 0.0 C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 7f>6.7 — Danes plima ob —.— predp. in ob 11.16 zvečer : oseka ob 5.2*.' predp. in ob 5.3 popoludne. Dražbe premičnin. V sredo., dne 4. aprila ob 10. uri predpoludne se bodo v sled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: v ulici Torrente št. 10, bicikl: v ulici della Borsa štev. 1 in v ulici Riborgo štev. 10, oprema v zalogi, knjige in pisarniški predmeti : v ulici Marco Polo 3, hišna oprava ; v Barkovljah (k«»|»elj Exeelsior), pohištvo, šivalni stroj, sodi, krčmarska oprema, vino in napeljava plina: na trgu delle I^egna, novo |H»hištvo. ^Slovanska čitalnica v Trstu vabi na koncert, ki ga priredi v četrtek dne 5. aprila v svojih prostorih. Vsjx>red: 1. Lisi nski : »Preljai, moški čveterospev. 2. F. H. Sehanvenka: Polski plesi«, četveroeno za glasovir, o. AV. A. Mozart: Dvosj»ev iz opere »Don Juanc, za sopran in bariton s spremljevanjem glasov i rja. 4. V. Brož: »Iz mog dnevnika . ženski tamburaški kvintet. 5. C. M. v. \Veber: Finale iz f-moll-koncerta za glasovir. <5. Gj. Einsenhut: »San«, moški peterospev z bariton solo. 7. Fr. (»erbić: »Cvetice«, dvospev za sopran in bas s spremljevanjem glasovirja. s. Iv. pl. "Zajc-Farkas: »Zastavicam s. brač solo s spremljevanjem glasovirja. 9. Fr. Kucken : »Barkarola«, dvo-spev za tenor in bariton s spremljevanjem glasovirja. Po dokončanem vsporedu: Svc>-bodna zbava. Vstop je dovoljen členom in od njih vpeljanim gostom. Začetek točno ob 8. in pol uri zvečer. Vesti iz ostale Primorske. X Imenovan je c. kr. kancelistom v Gorici go>p. Josip Pečenko, orožniski posta-jevodja v Pulju. X! r ž a v n i u s t a n o v i. Dve državni ustanovi v znesku letnih 168 kron sta razpisani za gimnazijce iz Istre, ki se hočejo posvetiti duhovniškemu poklicu. Prošnje je vložiti do lo. t. m. pri škofijskem ordinarijatu v Trstu. X Razglas. Shod učiteljstva pokne-žene grofovine Goriške in Gradiščanske in prvi občni zbor deželnega učiteljskega društva za (roriško - Gradišćansko bo dne 17. aprila t. 1. v dvorani »Hotel Central«-a v Gorici. Zborovanje se prične ob 10. uri predpoludne. Dnevni red: 1. Prečitajo se pravila. 2. Vpisovanje v društvo v smislu £ 3. 7. društvenih pravil. Vel i te v od bora. — 4. Morebitni predlogi in resolucije. Za volitev jmkI 3."> dobe pravico glasovati učitelji in učiteljic«?, ki se osebno udeleže zborovanja ter >e prej oglasijo za pristop k društvu. Na navedeni sh0. marca HHtfl. Predsednik ustanovnega odbora : FR. BAJT, nad učitelj v Ajdovščini. Vesti iz Kranjske. * P re š e r u o v spomenik v Ljub-ijaui. Odl»or za Prešernov spomenik in pre-s »jevalna komisija za vj>oslaue načrte, sta imela minolo soboto v »Mestnem domu« skupno sejo, v kateri >e je soglasno sklenilo, naj se izvede akademičnega kiparja Ivana Zajca s prvim darilom nagrajeni načrt. Glede prostora, kjer naj bi stal sj>omenik. pa so lula menenja različna. Viši inžener Pavlin je predlagal, naj bi ta spomenik postavili v »Zvezdi« in sicer na severozapadni strani proti nunski cerkvi, kjer naj bi se odstranili kostanji in se napravil primeren park. ki bi bil s prekrasnim spomenikom prava divota ljubljanske lepe »Zvezde«. Prostor pred sjmi-menikom bi bil tudi zelo pripraven za kon-eertovanje vojaške godbe. Ces. svet. prof. Franke pa je zastopal menenje, naj bi se spomenik |>ostavil v parku ]»oleg »Narodnega doma«. Členi obeh odsekov so se (totem podali na lice mesta ter se potem z večino odločili za »Zvezdoc. * Volitev župana v Tržiču se je vršila dne 30. marca. Ker pa je prišlo na volitev oziroma je poslalo svoje zastopnike kar pet v i ril isto v, a so jim nekateri izvoljeni odborniki odrekali pravico virilnih glasov, so volitev preložili za toliko časa, tla se vlada izreče o novih virilistin. Kakor se poroča ljubljanskemu časniku, bo najbrže treba tudi v Tržiču novih določil, da se odstranijo razni dvomi, ki so navstali vsled novega davčnega zakona. * Bolnišnica za ženske. Zastop zdravstvenega okrožja v Novem mestu je sklenil, da tam zgradi bolnišnico za ženske ter je v to od svojih letnih dohodkov dolo- čil ustanovni kapital 1000 kron, ki se morajo plodonosno nalagati toliko časa, da bode mogoče pričeti z zgradbo. * De to mor. Dne 20. marca so našli v Knezaku na Pivki tik tamošnjega pokopališča zakopano dete. kateremu se je poznalo na vratu, da je bilo zadavljeno. Storilki so na sledu. * V Ameriko se je odpeljalo meseca marca iz Ljubljane 252 oseb. Zaradi na-merjanega izseljenja pred izpolnitvijo vojaške dolžnosti je bilo aretovanih 11 mladeničev. * Mestna posredovalnica za d e 1 o i u službe v L j ubijani. Ta mestni urad ima neprestano polne roke dela, kar dokazuje, kako neobhodno potrel>en je bil. Od 4. janlivarja do 30. marca letos je došlo 938 prošenj za delo in 696 |H>nndeb dela. Oba ljubljanska dnevnika vedno priobčujeta jk»-drobne posredovalnične j>odatke o prošnjah in ponudbah za delo in službe. * Zaradi prodajanja prepovedanih zdravil je bilo dne 17. marca na ljubljanskem sodišču ^obsojenih 14 prodajalcev v glolvc po 20 do 40 kron. Prodajali so razna »čudežna« zdravila. * V stalni pokoj stopi, kakor se čuje, profesor na ljubljanski viši gimnaziji g. Matej Vodušek. Služboval je 42 let in 8 mesecev. * Delavski vlak. V soboto se je v Ljubljan<» pripeljalo nad 400 delavcev. Nekateri so ostali v Ljubljani, večina pa se jih je odpeljala z gorenjskim vlakom dalje. PAZIN 3. (K. B.) Ktrajkujoči rudarji v v Trstu v kupčiji. Med temi kraljuje »pro-Karpanit so razven nakladalcev začeli zopet sekar« ; to vino je, prav lehko rečeno: naj-delati. boljših, najžlahtnejših vin sveta. A naj si Vojna v juni Afriki Angležka vest o nezgodi Broadriekovi. LONDON 2. (K. B.) Brzojavka maršala Robertsa o vjetju angležke zadnje straže javlja : Broadrick je izgubil sedem topov in vso prtljago. Skupne zgube cenijo na 350 mož, med njimi nad 200 pogrešanih. Angleži so si zopet priborili zgubljene tope? LONDON 2. (K. B.) »Dailv Cronicle« | javlja v posebni izdaji to-le brzojavko iz j Bloemfonteina današnjega dne : Angleži so si ] zopet priborili tope, katere je izgubil pol-J kovnik Broadrick. Vodovod, za Bloemfontein I je pretrgan. Prijatelj Boeroev v Ameriki. \VASHINGTON 2. (K. B.) Pomožni tajnik v ministerstvu za notranje stvari, Webter-Davis, ki se je vrnil iz južne Afrike, je odložil svojo sIiižIk). najel neko gledišče in hoče v istem predavati v prilog Boercem in proti Angležem ter priporočati intervencijo ; Zjedinjenih držav. 0 angležki nezgodi na Spruitu. LONDON 3. (K. B.) Maršal Robert« bo, da naš okoličan raje trpi v kamenolomu, naj bo, da se peča raje z zidarstvom ali z drugimi ročnimi deli v mestu, — mene. da tako več zasluži ; — naj bo, da se naši premožnejši rajše posvečajo trgovini in obrtniji, resnica je vendar na vse zadnje ta, tla se lo malo brigajo za poljedelstvo, da-si imajo izvrstna tla na razpolago. Mnogo naših ljudij je opustilo tako rodovitno zemljo, kakor je naša; mnogo je naših ljudij, ki so zapravili tako dragoceno zemljo, zemljo, [ki obkoljuje mesto kakoršno je Trst, zemljo, ki bi mu gotovo donašalu lepih dobičkov ne le z vinom, temveč tudi z drugimi poljedelskimi pridelki, ako bi on, naš okoličan, jo znal pravilno obdelovati. Zapustil je naš kmet to predragoceno zemljo morda radi mnogih bolezni, ki mu zatirajo trto, zapustil jo* je morda radi zanemarjenosti, zapnsil jo je po lastni krivdi, zapustil jo je morda z nezmernim uživanjem in tako zapravil svoje premoženje, katero je podedoval od svojih očetov. Koga ' ne boli srce, ko vidi, da tam, kjer so bili krasni latuiki, da tam, kjer se je lomil les pod težo grozdja, da tam dandanes kopajo Vesti iz Štajerske. — Cesarje potrdil izvolitev Ivana Vošnjaka načelnikom in Vineenca Ješovnika njegovim namestnikom v okrajnem zastopu šoštanj skem. brzojavlja iz Bloemfonteina dne 1. t. m. : j »jerino« (gramoz) in jo vozijo v Trst ? Oko-Obiskal sem torišče na Spruitu, kjer so bili ličani ! pri marsikaterem je nemarnost kriva, Boerci skriti v zasedi. Pogled na ta kraj je ortom se je tudi od peljalo 30 možkih, ki so postopaškega rokodelstva. Na mesto odplulega parnika je takoj stopil drugi, »Dunmore«, ki naloži zadnji transport konj. Doslej je |>et parobrodov odbijalo z Reke 2391 konj. Z otroci blagoslovljen zakon je pač zakon gospodarja Andreja J. Zsaka v Krezsnji, komitat Bihar. Tega Madjara žena je te dn: j »o vila d.ojeka, ki sta sedem- iu osemindvajseti otrok v zakonu. Iztiravanje Čehov iz Nemčije. Kakor jm*-ročajo iz Vratislave, je vladni predsednik v Lignit/i odredil, da se morajo iztirnti vsi Ćehi, katerim je možno dokazati namera stalnega bivanja v Nemčiji. Ta odredba bo zadevala mnogo rokodelskih fiomočnikov, ki morajo vsi do li>. aprila zapustiti pruska tla. Ista f»soda zadene mnogo čeških delavcev, ki delajo v razuih okrajih. Koraki ministerstva za vnanje stvari v varstvo avstro-ogerskih Slovanov v Nemčiji so torej pomagali toliko, kolikor »kolomanov žegen Kuga V Avstraliji. Kakor javljajo iz Sed-neva dne 2. t. m., je bilo tam ednajst novih slučajev kuge, med katerimi dva s smrtnim izidom. --Cipro itd. A pri nas se le malokdo briga za . . ! kako strokovno knjigo, ki bi mu utegnila Troovma m promet. koristiti in dati pravi pojem o pravem po- Izvoz sladkorja. ljedelstvn, vinogradstvu, kletarstvu itd., ter Kakor jK>roča c. in kr. generalni kon- ! S*p™čila, kako mora spajati prakso s te-zulat v Calcutti, je uvoz sladkorja iz Avstro- , oriJ°- ogerske meseca januvarja t. 1. znatno padel To in rano£° vzrokov, ki proti uvozu v isti dobi lanskega leta. da-H° POVOt1' 4 do 0.06 Koruza za maj 1900 K. zgubiti več nego 2—3°/0 svoje teže. 5*44 do 5-45. Oves za oktober K. 5-30 do Proti klavzuli. 5-31. Oves za april K. 492 do 42.;* ...... . rsenica: ponudbe zmerne, povpraševanje Na občnem zboru gostiln.carjev in ka-, do,>ro trdm> pnMlaja: 19 000 met. stot 2% varnerjev v Ljubljani, ki se je vršil dne 29. ■ stot- višje. Vreme:' lepo. marca letos, se je mej drugim sprejel pred- Hamhnrgr 3. Trg za kavo. Santos good log, da zadruga p«, deputaciji naprosi gg. j average za maj 36.—, za september 36 7-"» li- i r- », *_ ,i„ za december 37*25 za marc 37 75 Denar. ! državne poslance Kusarja, dr. Kreka ii) . ., , lv. ____' Havre 3. Kava Santos good average V encaiza, tla se povodom obnovitve pogodbe i "" » 1 J ' 1 1 0 za marc dO ks;. frankov 43.2o, za avgust i)0 k. frankov 44.2.">. Brzojavna poročila. Z deželnih zborov. GORICA 3. (K. H.) Deželni zbor je v sinoćnji seji sklenil jednoglasno, da pošlje odposlanstvo na Dunaj, da predloži Njegovemu veličanstvu udano prošnjo, naj bi cesar o priliki štiristoletuice, kar pripada Goriška-Gradiščan-ska Nj. veličanstva rodovini, |>očastil prestolnico Gorico sfe svojim obiskom. DUNAJ 3. (K. B.)Posl. Bartel je predlagal v deželnem zboru, da je nemudoma {»omnožiti število lx»lnišnic za otroke. Posl. Ofner je inter|>eliral glede ureditve služl»enih in plačnih razmer učiteljstva. Seja še traja. Iz oferskegt parlamenta. BUDIMPEŠTA 2. (K. B.) V zl»ornici poslancev je finančni minister predložil načrt zakona o odpravi kolka za koledarjfe in oglase s 30. junijem t. I. Iz italijanskega parlamenta. RIM 2. (K. B.) V komori so (»dobrili zapisnike sej od dne 29^, 30. in 31. marca ter potem potem prešli na volitev predsednika. Posl. C o lom bo je bil * 265 glasovi zofiet izvoljen predsednikom. Stavke. PRAGA 2. (K. B.) Položaj v rudniških okrajih je nespremenjen. 7. Italijo, z vsemi sredstvi j>otezajo za to, da se avstrijskim državljanom ne stori zopet taka krivica, kakoršna traja že skoro 10 let. To- j ^——. rej povsod in povsod občutijo krivico, katero ^ Vojaško veteransko društvo je naklonila ljubeznjiva avstrijska vlada svo- ya Trst in okoHeo. jim državljanom zaradi ljube zaveznice Ita- J J V nedeljo dne Z'2. aprila lt)l)l>. ob 3. uri popoL se bo vršil XVII redili občni zbor; ob s uri zjutraj istega dne bode sv. maša v župni cerkvi sv. Antona novega: prostor kjer se ima vršiti omenjeni občni zbor se bode pozneje naznanil. K tej svečanosti vabi ulj ud 110 pod-pisani predsednik arospode častne ude. svoja laška vina s staro, smrdljivo prijatelje veteranov, podpiratelje dru- krvjo, katero seveda dobivajo skoro zastonj štva in vse ude in prosi, da se snidejo in s tako zdravju škodljivo brozgo sleparijo v ta u a me ll ob 7. uri zjutraj v dvorišču potem uboge ljudi za težko zasluženi denar. lije. — Na gori imenovanem občnem z!>oru se ; je tudi razpravljalo o nezdravih laških vinih ' ali bolje brozgah, ki se prodajajo ljudem, ki ! so res |»otrebni pijače, a |>oštene in krepilne. , Zvedelo se je namreč, da Lahi čistijo Razglas. Naznanja se, da |»o naredbi § 68. zakona 25. oktobra 1896. drž. zak. št. 220. so razpoloženi predpisi (registri) o občni pridob-nini, odmerjeni za leti 1900—1901 vseh 4 davčnih razredov na podpisani davčni admi- velifee vojasuiee, od koder se ho korakalo z godbo v omenjeno cerkev. Dnem i red obritega zbora. 1. Poročilo predsednikovega namestnika za 1899. leto. 2. Porcn-ilo blagajnu-arja. 3. Poročilo tajnika. 4. Poročilo pregledoval nega odseka. 5. d 1 <.! odloka ^ 109 i«joo 5t. 3*21/1 1S99. do 30. aprila 1900., in da jih lahko pregleda j ^ Volitev namestnikov v odboru in v pregle- vsaki davkoplačevalec v uradnih urah od 9. j ' 8 Predlogi udov. viožeui po ^ 35 dm5tve-ure zjutraj do 2. (Miludne. nih C. kr. davčna administracija. Trst z dne 28^ marca 1900. Aagloavsfrijska banka. Na oljčnem zl»orti Anglo-avstrijske banke so odobril; bilanco ter sklenili, da se ima razdeliti dividenda |m> 8 kron od delnice. Delniško društvo »Dyuamit-Xobel«. Občni zbor društva »Dvnamit-Nobei« je dne 2. t. m. odobril, da se plača za leto 1899. dividenda po 90 kron od delnice. Domače vino. V »Gospodarskem listu« čitamo: Vina, katera pri „ _ Nabrežina. V dem, Benetke, Rim „ omn. Nabrežina, Videm. Benetke. Verons. 9.55 „ post. Dunaj, zveza Budapest in Zagreb 12.4f> pop. omn Kormin. zveza Cervinjan. Benetke 4.35 „ „ Nabrežina, Videm. Benetke, Rim Jn Jienetke < via Cervinjan in via Videm) Rim (via Bixij) naravnost. 6.25 n po~t. Dunaj, zveza z Reko 8.15 zvč. brzovl. Kormin 815 - - Dunaj, zveza s Pestm, Reko S5.45 - mes. Nabrežina, Videm. Benetke 9.45 _ „ do Murzusehlaga 6.10 „ (samo ol) sredah) ekspres v Ostende Doli o d v Trst: H.56 pdp. meš. Miirzusehlaga. Beljaka itd. 7.33 „ „ iz I talij«*, Kormina, Nabrežine 8.45 _ brzovl. iz Kormina 9.28 _ Dunaj, zveza s Pesto, Mnihim 10.25 „ pošt. Dunaj, zveza z Reko 10.40 _ brzovl. iz Italije preko Kormina 11.20 _ omn. iz Benetk ivia Cervignjan) 5.35 pop. post. Dunaj, zveza z Gorico 7.45 zvč omn. iz Italije preko Kormina S.30 _ brzovl. iz Italije preko Kormina 9.— „ „ Dunaj, zveza z Reko 11,35 „ omn. iz Italije preko Kormina 10.38 pdp. i samo v sredo) ekspres iz Ostende Državna železnica. Odhod od Sv. Andreja 6.30 pdp. Hrpelje, Ljubljana. Dunaj, Beljak 8.45 „ Hrpelje, Rovinj, Pulj. Dunaj 450 pop. Hrpelje. Divača. Rovinj. Pulj. Dunaj 7.45 _ brzovl. Pulj. Divača, Beljak, Dunaj 2.30 ., Herpelje, Divača (»amo ob nedeljah in praznikih). c. ti uril aisirMtifip moda za trsov i nn in ohrt t Trstu. Movoi *a vplačila. V vrednostnih papirjih na j i V napoleonih na 4-dnevni izkaz 30-dnevni odkaz 2«/®/. 'LmHM'ni v1' ° 30- 3» u " 4 «> .»-mesečni 6- 2'U'lo na pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, ste ni j o nove obrestne takse v krepost z dnem 24. junija, 2H. junija in odnosno 20. avgusta t. 1. po dotičnih obiavah. Okroini oddal, v vredn. papirjih 2°'n na vsako svoto. V napoleonih brez oltresli. BTakaznice na Dunaj, Prago. Pešto. Brno. Lvov, Tropave, Keko kako v Zagreb. A rad. Bielitz, Gablonz. Gradec, Sibinj, Inomostu. Czovee. Ljubljano. Line, Olomcu, Reiebenberg, Saaz in Solnograd, brez troškov. Kupnja in prodaja bitku 1°„0 provizije, lakaso vseh vrst pod najumestnejsimi pogoji. PredujmL Jamčevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente v Londonu. Parizu. Beroliiiu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vloiki v pohrano. Naša blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu. Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlati ali sreberni denar, — inozemski bankovci itd. po pogodbi. X)OOOCxxxxxxxxxxx Najboljše berilo in darilo 0°o ©°© o°© o°o je vsestransko jako pohvaljena .Vzioja in oinifca ali izvir sreče" (neobhodno potrebna knjiga za vsakega človeka, kateri se hoče sam lahko in hitro navaditi vsega potrebnega. da more sebe in druge blažiti in prav olikati) ter se dobi za predplačilo 1 gld. 50 kr., po pošti 10 kr. več, ali proti po štnemu povzetju pri Joiefn ValanSifru na Dunaju XXX., Bteingaaae V. 9 Lit, Th. 10. Založnik ozir. prodajalec je voljen vrniti denar, ako bi mu kupec poslal knjigo Se nerazrezano in čisto v treh dneh nazaj. Cena je skrajno znižana, knjisr je malo več. Mala oznanila. Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih cenah. Za enkratno insercijo se plača po 1 nvČ. za besedo; za večkratno insercijo pa se cena piemirno zniža. Oglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po 10 gld. ter se plačujejo v četrtletnih anticipatnih obrokih. Najmanja objava 30 nvč. Zaloga likerjev v sodri h in buteljkah. Perhauc Jakob f? A(,qne/,ott<: * ■ v« iimmv M /aloga vsakovrstnih vin in buteljk. Postrežba točna, cene zmerni*. Kreme. Pirih Ivan Švagelj Andrej poroča slavnemu občinstvu. krojač v ulici Pe-tronio st. 1. se pri- Za eno veliko ttno restavracijo se sprejme kot najemnik kavcije zmožen, boljši poročen krčmar. Pogoj: krčmarica mora Liti izvrstna kuharica. Ponudbe na Rudolf Mosse Dunaj poti „W. P. 1714" Dohod k sv. Andreju. 8.05 pdp. Divača 9.35 - Pulj, Rovinj 11.15 Hrpelje, Ljubljana. Dunaj 6.15 zvč Pulj, Rovinj, Dunaj, Ljubljana 9.50 _ brzovl. Pulj, Rovinj, Dunaj 9.2T) „ Hrpelje. Divača (samo ob nedeljah in praznikih.) Odhod in prihod parnikov. V Ž a v 1 j e preko Sv. Marka, Skednja, Sv. SolK>te, Milj ob 7.15. 9. 11 ->0 predp. 2.15 pop. Prihod 8.—, 10 — predp. 12.10. 3.25, 4.45 pop. V Milje 8 (posta). 9..*)0. 12 (poŠta) predp. 2.30, 4 15 < preko Sv. Marka) <>.15 pop. Prihod 7 ipreko Sv. Markal. 8. 9.30 (postal predp.: 1.30. 3.30 7. uri zjutraj. V Pulj preko Pirane. Cittanove, Salvore. Poreča, Vrsara, Rovinja in Fasane ob 6.45 zjutraj vsak dan. Dohod 2 pop. V M i r a m a r 10.45 predp. 3.15 pop. Dohod 1.30 6 pop. |# K 27 leten "mladenič, vešč slovenskega l\l UUdll nemškega in italjanskega jezika, išče primerno službo. Pouudl>e na upravo lista »Edinost« DOKTORJA u Ilustrirana Izdaja, cena mehko vezana 5 K, v platno vezana 6*40 K, v svinjsken usnju vezana 0 K, po pošti 30 ll VeČ. aaaaaaaaaa Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg založna knjigarna v Ljiibjani. mzm Slovenei pozor! Zahtevajte povsod §§jj nogaviee, rokavice, jopiee in vse vrste i. t.... rrira.'*«. »V\ ."»......•■. ci7 pletenin iz Prva slovenska izdelovalnica mrežic za plinovo luč (Auer) Javljam slavn. občinstvu, da sem odprl svojo izdelovalnico in prodajalnico ne]»rcjrorljivili mrežic /-a plinovo luč J (Auer) na vog-alu . Piaz2a Negoziaiiti in Via deli1 Arsenale l'važuje geslo: ; Svoji k svojim se priporikčam za oliiine naročbe. I Dragotin Vitez D\ Hribar jeve tovarne i To domače blago jo trpežno, eeno in so kosa z vsakim drugim izdelkom bodisi katerokoli konkuroneo• Slovenski trgovce. Podpisani naznanjajo užaljenim srcem. da je njih soprog oziroma oče in tast. gospod Matija Oaspaamssi včeraj popoludue nenadoma v (iosdodu zaspal. I \ »greh ho jutri v sredo dne 4. t. ni. oh 21/?- "ri popoludne iz hiše žalosti št. 4. Piazza Ilarriera vecehia. V Trstu, dne o. aprila 19(M>, Klene <*a>parazzi. soproga Ateista. Marj omož. I mek. Sretka. hč-ere. Ivan Imek. zet Glas gre po deželi da so ho testenine !z Prve kranjske tovarne testenin Zni- deršie 4l Valenei^ v II. Bistrici priljubile v vsakej rodbini, kjer so se pokusilc. Makaroni, fidelini in razne vlope so zanesljivo pravi le v kartonih po Vs kg. z zgornjo firmo. ulica Media >t. 3., toči črna in bela vina in pivo prve vrste kuhinja izvrstna, cene zmerne. Lozić Jurij Androua S. Lorenzo 1 za magistratom). Zaloga pristnega dalmatinskega vina po najnižjih cenah. Razprodaja od 5 litrov naprej. Na zahtevan je se pošilja na dom in na deželo Pa^AAhIIi ima gostilno v ulici Ireneo rUlUblllK rictll st o.totf istrsko, dal- matinsko in belo vipavsko vino ter Steinfeldsko pivo vsaki čas mrzel jedi. Odprto vedno do polnoči. Obuvata. Pahor Pfttftr št. 25. Velika ■ »Vimi ■ v»wl zaloga in delavnica vsakovrstnega obuvala po naročbi. Pekarne in sladelearne. Jak. Perhauc NAJLEPŠE VELIKONOČNO DARILO j-! Ulica Stadion >t. "JO, pekarna in slad čičama, svež kruh večkrat na dan, prodaja moke. Vsprejema tudi domači kruh v pecivo. Postrežba točna. Ivan Pahor ulica Conti št. 2 ima veliko pekarno in sladčičarno 3 krat na dan svež kruh. Prodajalnica moke ter sprejema naročl>e za vsakovrstno fino pecivo za bližajoče se-praznike ter druge svečane prilike. Se priporoča cenj~ trgovcem za zalaganje kruha. Cene zmerne postrežba točna. Kavarne. v Anton Sorli priporo^u Hvo-'i k!ivam? WVI II »Comnaercio« in »Tede^co« ki sti shajališči Slovencev. Xa razpolago so vsi slo venski in mnogo drugih časnikov. Trgovci. Ulica Barriera vecchia št. 13 prodajalnica vsakovrstnega manifakturnega blaga in drobnarij. Na zahtevanje se J pošiljajo vzorci tudi na deželo. trgovec, ulica Sv. Cate-rina štev. priporoča svojo zalogo kolonijalnega blaga na debelo in na drobno. Razpošilja na deželo proti povzetju. Ourlje In drva. v idici del Torro štev. 12" priporoča svojo dobro preskrbljeno zalogo oglja in raznega kuriva kakor premoga. koka. trrlega lesa itd. Svoji k svojim ! Fran Hitty Novak Mihalj Muha Josip Mlin na par. Valentin Skočir r*^ ^ ^ kjer melje vsakovrstne turščene in< ke Trgovcem pošilja na dom točno iu po najnižji ceni. Za zasebnike melje po nizki pristojbini. Za kakovost blaga se jamči. C. kr. priTiligirani Irroji Civilni in vojaški krojač. vsakemu lcoj razumljivi §§f krojiti Martin Poveraj v Gorici na Travniku št. 2 > I. n ima izborno zalogo vsakovrste blaga za obleke iz inozemskih in avstrijskih tovarn in gotovih oblek, dežnikov in sobnih plaščev za vsako sezono. vSg po najnovejši modi. J. Voščene sveee. I#AnOA svečar v Gorici ulica Sv. Antona "7 izdeluje sveče iz pristnega čeljelnega voska. Za pristnost jamči s 2>XH) k. Za obilne naroči*.1 se priporoča prečastiti duhovščini, cerkvenim oskrbništvom ter slavneniti občinstvu. Voseilo (biks) in usnje. Glavno zalogo TIL^l^fZ tvorniško zalogo vsakovrstnega usnja ter vseh potrebščin za čevljaije ima Ivan Drufovka v Gorici na Travniku štev. 5. Podružnica v Sežani in Komnu. Naročbe se točno izvrše. Pohištvo i n nieblji. Novoporočenci pozor! zaloga vsakovrstnega pohištva, mebljev, okvirjev, ogledal, stolic za jedilne sobe, blazin z različnimi tapecarijami in pohištvo za elegantne sobe. Sprejemanje vsako-1 vrstnih naročil v vso to stroko spadajočih del. Autou Breščak, <*orica, Gosposke uliee štv. 14. Prodaja proti primerni varščini tudi na obroke. lOO do 300 goldinarjev zamorejo si pridobiti osebe vsakega stanu v vsakem kraju gotovo in pošteno, brez kapitala in rizika z raz peča v a nj e ni zakoniti)