22. številka. Ljubljana, v sredo 28. jannvarja. XVIII. leto, 1885. Izhaja vsak dan ivef-cr, izimi nedelje in premike, ter ve\ja po polti projeman m a v sferi j iko-ogersk ■ delale za vm leto Ifi g)A„ »« \-1 lefea 8 gld., za Četrt luta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. — Za Ljubljano brea poliljsnja na ilom u - i 18 gld. >a četrt leta 3 #i<> »5 kr., ee B6 n/.na lo jedeiikrat tiska, \to f> kr., <"•• Bfl dvakrat n pO 4 kr., Če 88 trikrat ali l'u,: rut tiskal. Dopisi naj su izvole frankovati. — Rokopisi se. ne vračajo. Uredništvo in apravntitvo je v Prana Kolmana hini, „Gleda Uftka stolna". Upravniltvn naj se blagovolijo poilijuti nuroomne, reklamaciji-, oznanila, t. j. vse administrativno stvari. Iz državnega zbora. Z Dunaja 27. januvarja. j Novo izvoljeni poslanec dr. Knotz, nemški Pemer, pristaš najskrajniše nemško-narodne stranke, stavil je v poslednji seji interpelacijo do justičnega ministra zarad nečloveškega ravnanja z nečim dr. Sta-herjem in tovariši, ki so bili v preiskovalnem zaporu zaradi necih govorov, v kojih je deželna sod-nija našla zločin veleizdaje. Knotz je trdil, da se je v zaporu ž njimi tako ravnalo, kakor s kakim navadnim hudodelnikom, da 80 bili zaprti v mokrotnih luknjah, da so morali jesti jetniško hrano, da neso j smeli brati knjig in časnikov itd. Gospod minister j Pražak je na to izzivajočo interpelacijo precej t danes odgovoril in dokazal, da so vse trditve dra. Knotza neresnične in popolnem neosnovane. Dotični Staherjevi ljubljenci imeli so zdrave prostore, dobivali brano iz gostilne in dr. Knotz jim je sam vsaki dan pošiljal črno kavo po obedu. Tudi knjige j in časnike so dobivali in ko je ministerstvo poizve- ; delo, da so se /uprli, uložilo je samo pri cesarji j prošnjo, da naj dovoli ustaviti preiskavo. Kdo se ne Spominja, kako se je pod (Jiskro in Lasserjetn rav-nalo s češkimi časnikarji. Bili so zaprti v istih pro-gtorih s najpodlejšimi hudodelniki in ravnalo se je ; ž njimi res nečloveško. Tačas je vse to odobravala ista stranka, ki je zdaj silno razljutena, da so sod- ; nije segale po jedni njihovih glav. Pri prvem branji o novem vladnem načrtu glede severne železnice oglasil so je Sehonerer, kateri se je zopet ostro izrazil proti predlogu in odločno zahteval, da se železnica podržavi. Po vlad- ; nem predlogu, meni Sehonerer, ni se oziralo na i državne finance, ampak le na finance Itotschilda, glavnega delničarja severne železnice. Dunajsko j žurnalistiko imenuje „Schandpresse" in njeno pisa- j renje gnusno. K redu ni bil poklican, da si je zelo ; ostro napadal trgovskega ministra. Za njim je govoril dr. Herbst in priznati se • mora, da je razkril vse slabe strani po vladi predloženega načrta. Po njegovem mnenji bi se severna železnica morala podržaviti. Posebno smeši tisto juri-diško avtoriteto, na katero se sklicuje vlada. Trgovinski minister brani predlog proti Herbstovim napadom ter izjavlja, da je omenjena avtoriteta predsednik najvišega sodišča — Schmer-ling. Po mnenji ministrovem je nova nagodba s severno železnico v korist državnim financam in prvi pot k podržavljenji. Predlog se je izročil železniškemu odseku v pretres. V Hohemvartovem klubu je g. baron Giova-nelli v imenu vsega kluba čestital g. grofu Iloben-vvartu in dodal prošnjo, da se naj tudi v prihodnje ne odreče delovanju v poslanski zbornici. Grof llohen-wart, zahvalivši se, je odgovoril, da zdaj še ne more ničesar obljubiti, ker to zavisi od mnenja na najvišem mestu. Tudi Češki in poljski klubi/reklu sta mu željo, da naj ostane v zbornici. Vlada in naše šolske zahteve v Trstu. Mej kratkovidnimi članovi našega političnega društva „Kdinosti" se je marsikateri veselil, opazujoč, kako misli deželna vlada kranjska prisiliti mestni zbor Ljubljanski, da bode za ono peščico nemSkih otrok ustanovil nemško ljudsko. Tako, mislili so in še mislijo, bode primorska vlada v Trstu prisilila mestni zbor Tržaški, da bode znanoj prošnji slovenskih starišev v Trstu ustregel in nam ustanovil vsaj dve toli potrebni slovenski ljudski šoli. Prazne nade! Naj nam odbor „Edinosti" v bodočem občnem zboru nasvetujc še toli dobro podprte nasvete, naj mi te predloge jednoglasno sklepamo, šole slovanske v Trstu vender ne bodeino dobili, ko bi jo vsied naših sklepov pričakovali od mestnega zbora, od vlade, ki ima mestni zbor k temu prisilitil Naša vlada je ostra le nasproti Slovanom, zlasti nasproti Slovencem, ker dobro ve, da naš prepohlevni narod bode jej po volji plesal, naj mu zapoje pesen po bolj ali manj trdo napeti struni. Udaja se pa naša vlada vsem zahtevam in željam naših Lahov. Kdo bi pričakoval od vlade, da hi iz našega mestnega zbora izsilila Lahom toli zoperne slovenske ljudske šole? — Pri tej priliki naj pojasnimo neko stvar, ki je neznana Slovencem, neznana celo uredništvom slovenskih časopisov, če prav ti večkrat nanjo zavračajo. In ravno tu stvar naj-očitniše pričuje, kako malo nam se je nadejati v rečenom vprašanji od primorske vlade, od minister-stva ali celo od upravnega sodišč,!. Neprestano se piše in govori, da imamo v Trstu poseben deželni LISTEK Potresi na Spanjskem. Dolga vrsta strahovitih nesreč, o katerih smo vkupe in posamič že poročali, zadela je pred štirimi tedni dve cvetoči in prekrasni pokrajini pirenejskega poluotoka. Skoda na blagu premakljivem in nepremakljivem, katera uradno še ni natančno cenjena, je velikanska in poginilo je na stotine ljudij. Vsled silnih zemeljskih potresov, ki so se pričeli o božičnih praznikih preteklega leta in se še vedno ponavljajo ter vedno novo žalost in škodo prouzro-čujojo, je veliko španjskih mest, trgov in vasij ali popolnem ali deloma razdejanih. Na tisoče ljudij je mrtvih, še veliko več pa ranjenih, strah pred na-daljno katastrofo prisilil je prebivalce mnogih krajev zapustiti svoja bivališča ter pobegniti na prosto pod milo nebo. Prenehanje vsakega opravila, cvetoče obrti, vsega prometa in revščina so zli nasledki te strahovite prirodne prikazni. Orjaške razpoke navstale so v zemlji in še celo v trdih skalah. V Frigilijani traja podzemeljsko bobnenje in ropotanjo neprestano dalje. Mesto Gne- j jevar postalo pozorišče jako čudne prikazni: od severa proti jugu in okolu celega mesta odprla seje zemeljska skorja; tri kilometre dolga razpoka je povprek tri metre široka in do 20 metrov globoka. Dovča, na katerej stoji mesto, se ziblje ter vedno bolj in bolj pogreza. Meščani pripovedujejo, da so čutili najprveje navpičen sunek od zdolej navzgor in potem valovito gibanje. Kraji, ki so največ trpeli po potresih, sestavljajo nekak čveterovogelnik, ki ima na severovzhodu kot kot Granado, imejoč na jugovzhodu Motril, na severozahodu Antekvero na jugozahodu pa Malago. Daljava mej vzhodom in zahodom znaša (15 od severa do juga 33 angleških milj. Kakor poroča nek anglešk dopisnik, ki je španjskega kralja na potovanji spremljal, je škoda največa na vzhodnjej strani, ako potegnemo skozi Loj o proti severu in skozi Velez-Malago proti jugu mejno črto. Pragorja Sierc Nevade potres ni obiskal; zemeljski potres bil je mej gorami Siere Alhaine, Tegadc in Almijare in po deželi ravno proti severu in jugu od tega gorovja ležečej. Vsa dežela od Loje do Alliamo jo prenapolnjena z groznimi učinki strašankc katastrofe. i šolski svet. Kes, imeli bi ga imeti, kakor ga imajo j druge dežele tostran Litave, ker po ustavi je Trst z okolico nezavisna dežela, jednako nezavisna, kot je poknežena grofija Goriška ali pa mejna grofija Igterska, ki obe imata kot najviši šolski oblasti posebna šolska sveta. Takega deželnega šolskega sveta pa ni v Trstu. Zakaj ne? Zato ne, ker se vlada boji peščice Lahov ter se jim neprestano uklanja in do-brika. Ko so se dotični deželni šolski zakoni sklepali v deželnih zborih tostranskih dežel, predložila je bila vlada jednak zakon tudi Tržaškemu deželnemu zboru. Pa Tržaški deželni zbor je toli prena-redil posamične točke nasvetuvanega zakona, da ga c. kr. vlada ni mogla cesarju v potrditev predložiti. Znano je, da je mestni zbor pri nas ob deželno-zborski dobi tudi deželni zbor; znano je, da se ves mestni zbor na vsaka tri leta z nova voli. In res, ko se je bil z nova izvolil mestni zbor, po takem tudi novi deželni zbor, predložila mu je vlada zopet močno prenarejen načrt o deželnem šolskem zakonu. A tudi tega ni hotela vzprejeti lahonska večina, če prav je načrt laški narodnosti dosta bolj ugajal, kakor prvikrat predloženi načrt. Laška večina — in k tej vrstili so se laški radikale! in vladni iaški konservativci, — ga je zopet toli preustrojila, da ga vlada ni mogla v potrditev predložiti. In od istega časa se vlada celo več upala ni, nasvetovati tak deželni šolski zakon, ali ga od Tržaškega deželnega zbora zahtevati. Zato v našoj Tržaškej deželi že 12 ali 14 let vlada neki provizorij, neko brez-zakonje v šolskih stvareh. In mestni zbor ima v šolskih vprašanjih neomejeno oblast, pridobljeno od nesrečnih namestnikov barona Bacha in generala Miiringa, ki sta Lahom vse privolila in priznala, celo pravico narodnost vedno zvestih Slovencev zatirati. Te peščice našopirjenih Lahov se boji vlada. Kako pa je vlada postopala nasproti tirolski deželi, kjer je konservativna večina v deželnem zboru isti šolski zakon prenarejala? Nasproti obširni tirolski deželi je poklicala celo ustavoverni državni zbor v Leči na pomoč — in ta je, kakor so onikrat cerkveni listi očitno trdili, prav zoper ustavne določbe za Tlrole sklenil poseben deželni šolski zakon! A kaj taeega se vlada ni upala za Trst nasvetovati državnemu zboru v Bečil Slavna vlada — in to velja o raznih ministerstvih — rajši molči ter pusti I 2G. decembra 188-1 čutili so, kakor že znano, v Madridu in po južnoj Španiji dva silovita sunka, lo silno prirodno prikazen, katera je osobito grozo širila po andaluškib pokrajinah Uranadi in Malagi, na-znanjevali so že tri dni prej lahki potresi v Vigu in Pontevedri. Kaj daje povod potresom ? Naša zemlju je obla ali sleroid ter ima sedaj krogli podobno obliko, t. j. zemeljska os, 1718 zemljepisnih milj dolga, je (i milj krajša, nego ravnikov premer. Zemlja bila je v začetku v ognjeno tokočem stanji. Ohlajenje, rckše utrjenje naše zemlje se je vršilo in se še vrši od zemeljskega površja proti sredini iu domneva ter računa se, da jo zemeljska skorja že okolu 10 zemljepisnih milj debela. Ostala notranjost naše zemlje je še dandanes v ognjenotekočem stanji, od tod bljuvanja ognjenikov, potresi in gorki vrelci. Temperatura, na našoj zemlji vpliva le na gotovo določeno globočino, niže nahaja so stalna toplota D. lir. 10 stopinj H. v globočini 27 metrov. Od te zemeljske plasti nadalje narašča zemeljska gorkota proti središču tako, da se računi na vsakih 43 metrov jedno stopinjo 1!. več. I'" tej teoriji, kn- Lahom v Trstu vso oblast v šolskih stvareh, kot bi teh razmer ne poznala ? Da, res, jodenkrat se je celo neki naučni minister v državnem zboru skliceval na deželni šo ski svet v Trstu!! Le škoda, da ga poslej ni zavrnil jeden izmoj naših prvakov* poslancev. kalererm je bii pisatelj teh vrstic to čudovito zmoto naznanil Kaj imamo pričakovati v takih raz mera h'.' Ton.oči od vlade, ki se nasproti Lalnun -ania sebi no upa pomagati! Kaj je -toiitiV O tem drugo pot Ogersko-hrvatsko vprašanje. Ogerska, Ogii in njih zadevo, vzajemni Od-nošaji Ogerskega kraljestva k različnim slo anskiin naroduostiut, spadajočiin v tega kraljestva okvir — vedno bolj in bolj stopajo na pozorišče obee-evrop-ske politike. Pomenljivo za značenje Ogerske v občnem političnem koncertu je to, da vsa mnenja in vsi odzivi o Ogerskej v časopisih vodijo k dvoma popolnem naapr itnim i zaključkoma. Jeden del evropskega časopisja povišuje pomen Ogrov do neke basnižke mogočnosti, prorokuje, do bodo še poravnali račune z Rusijo in vsem slovanstvom, dokazuje celo, da vsa bodočnost Avstrije z ;visi samo od ogerskega kraljestva; dočim nasprotniki Ogrov in ogur-skega kraljestva izrekajo sodbo, da bole popolnem uničena inagjarska narodnost. Z jedno besedo, v vseh teh skrajnostih vlada popolen kaos pojmov, ki dokazujejo »urno to, da bodo v bližnjej bodočnosti Ogri igrali važno ulogo na poslednjem konci obče-evropskega voza; zlasti v političnoj usodi mnogih Slovanov in morda tudi vsega slovanstva. Ogrom se ponuja priložnost, pokazati se svetu tako ali pa tako. Sedaj je najvažnejše dnevno vprašanje V življenji Avstro Ogerske in avstrijskih Slovanov ogersko-hrvatsko vprašanje: kaj žele Hrvatje in kaj hočejo Ogri in na čignvej strani je pravica? — evo zanimivo vprašanje, katero hočemo zasledovati po najnovejših in najboljših virih. Kakor je znano, uživa Hrvatska obširno avtonomijo in v tem oziru je položaj Hrvatov dosti boljši, nego druzih slovanskih narodov v Avstriji. Kdo bi morda vprašal, kaj jim je šo treba? , Die staatiiche Selbststftndigkeit" .... odgovarja dr. Ivan Hunfalvi v poslednjem zvezku „Un-garische Revne, katero izdajo akademija znanosti]. Dr. Hunfalvi misli, da so težnje Hrvatov po državno-Darodnej nezavisnosti nesramnost, bedarija, da je to sploh nemogoče! Učeni doktor obrača svojo učeno polemiko najbolj proti Josipu Staretu, ki je dokazoval, da BO Hrvatje po smrti Štefana 11. (1102) iz hrvatske narodne dinastije poklicali na prestol kralja Koloniana s pogojem, da Hrvatska ostane politično popolnem samostojno kraljestvo. Nadalje so Stare sklicuje na priznanje nezavisnosti Hrvatske po kralji Sigisuiundu v 1307 letu in na to, da so Hrvatje po pobitji pri Morači (i026) bili si izbrali samostojnega kralja. Poleg tega so nasledniki Koloniana morali nalašč prihajati v Zagreb, da so bili kronani za hrvatskega kralja, ter so vsi nasledniki ogerskega prestola imeli naslov krvatskega bana. Na ta lakta Hrvatje opirajo svoja zgodovinska prava in politično nezavisnost. Hunfalvi zanikava zgodovinsko značenje vseh navedenih takt, trdi, da^e vse le laž, da nič ta-cega nikdar ni bilo in da so Hrvati že za Koloniana bili popolnem pridruženi ogerskej kroni s Slavonijo in Dalmacijo vkupe. Prehesovaje vse zgodovinske dokaze Hrvatov, gospod Hunfalvi začenja svoje pre-iskavatije z argumenti in lakti še s polovice VI. stoletja in pojasnuje, da se je politični del hrvatskega nanula, to je njegovi zastopniki, delujoči v imenu v ega naroda, vedno smatrali za Ogre. O kakem narodnostnem nasprotji pa že zaradi tega ni govoriti, ker so narodnostni prepiri do konca XVIII. veka bili popolnem neznani Do omenjenega časa je politični del vseh narodov bilo samo plemstvo\ prosti narod B6 ni prav nič udeleževal tedanjih dogodkov, tedaj za nje ni prav nič odgovoren. S tem so jo na videz končal zgodovinski prepir ogerskih in hrvatskih učenjakov in mi ne vemo s kakimi dokazi se zopet pojavijo Slovani, sedaj zgodovinsko premagani od Ogrov. V vsakem slučaji se ta prepir mora nadaljevati, pa postaviti se mora na drugo, na narodno stališče namreč, in v tem slučaji so vse šanse za zmago na strani Hrvatov. No da se temu ugovarjati, da BO prejšnje čase le pleme-nitniki bili politični narod, drugih se ni jemalo v poštev; državni jezik ogerskega in državnega plemstva je pa bil latinski. Že tO, da je ta jezik bil jezik vlade, da se je samo v njeni govorilo v zborih, pri sodiščih itd., je zadosti, da se je ostali del (večji del) naroda odrinil od vsake udeležbe v občnih političnih in znkonodavskih delih plemstva. Narod latinskega jezika ni znal in je tedaj igral v političnih in javnih zadevah rolo otroka, ki še govoriti ne zna. V tem oziru so ogeraki in hrvatski narod nesta ločila pravnic drugod ilruzega. Ravno tako tudi tedanje plemstvo ni imelo nikakeršne narodne barve, bilo je politično, to je ogersko, kakor je vsa tedanja inteligenca bila ogerska l'a razmere se menjajo in sedaj je tudi politične pravico pridobil oni del naroda, ki jih tedaj ni imel. Od tod vprašanje: Ali je on dolžen priznati to, kar se je ustanovilo brez njegovega dovoljenja? To vprašanje je postavljeno kategorično in jako zanimiv bi bil resen odgovor juristov nam, pri čemer bi se pa morali ozirati na to, da politični dojatelji tega časa neso imeli nikakib pravoniočnih pooblastil od ostalega naroda. KakerŠen koli naj že bode ta odgovor, to ostane resnica, da se je sedanji politički narod bistveno spremenil: sedaj ima politične pravice oni del naroda, ki jih prej ni imel. Poprej se je o njem sklepalo brez njegove vednosti, sedaj pa sklepa sam. To prirodno pravo hrvatskega naroda je oficijalno in zakonito potrdila država, ko mu jo dala avtonomijo, in ž njo lastni narodni parlament in vlado ter prepovedala rab 1 druzega jezika, nego hrvatskega. Kar se tiče poslednjega (jezika) ima hrvatski narod še to prednost, da je v hrvatskem saboru prepovedano govoriti inadjarski v oger-skem državnem zboru pa je Hrvatom dovoljeno govoriti v hrvaščini. Kako se bode rešilo to vprašanje in mnogo druzih podobnih, pokazala bode najbrž bližnja bodočnost (R. K.) Politični razgled. Notranje dežele. V L j u b 1 j a n i 28. januvarja. Češki klub sklenil je poprositi grofa Hohen-vvartha, da bi se zaradi imenovanja predsednikom najvišjega račnnišča ne odtegnil zbornici po-ftlttiiccv. Cehi se hoje. da bi BO potem, ko njega ioi bode več v državnem zboru, začela rušiti sedanja večin*. — Kakor se ..Narod. Ustom" piše z Dunaja, vlada mej češkimi poslanci velika nevolja, ker so Cehi v poslednjoj Sestletnej državnozborskej dobi tako malo dosegli, kakor bi niti največji pesimist ne bil pričakoval. Zaradi tega mnogo čeških poslancev ne n isli pri novih volitvah vsprejeti nobenega niand;. Dr. Fischhof je izbral svoje članke o rešenji |eziKovii.'K;i vprašanja v Avstriji, katere Jfe ob BVojem času priobčila .,VV. Ali. Ztg." v posebno knjižico, katerei je pridejal še nekaj novih podatkov. Kakor je znano, hotel jo ta mož, da bi se nemščini v našej državi priznala taka kulturno prednost, kakor jo ima latinščina ali grščina sploh v vsem izobraženem svetu S t ► rešitvijo jezikovnega vprašanja pa neso bili zadovoljni niti Nemci niti Slovani Po teh nasvetih se jezikovno vprašanje pač 110 bode rešilo, a zanimiva je ta knjižica vsekakor zaradi mnogih podatkov o jezikovnih razmerah v evropskih m neevropskih državah. Krnski mestni zbor sklenil je pritožiti se pri upravnem sodišči proti nalogu naučnoga mini-Bterstva, da mora osnovati še tretjo češko šolo. Klub hrvatske stranke prava izdal je oklic na volilce onih krajev, ki so člane tega klubu po dvakrat volili. V tem oklicu se razjasunje, kateri Uzroki BO vodili poslance Davida Starceviča, Ilinko-vića in [vandijo pri odločitvi, katere mandate da obdrze. Vi lileeni okrajev Križ, Ivanić, Koprivnica in Petrinja izreka stranka svojo zahvalo. II kratil se pa zopet obrača do njih, da pri novej volitvi volijo kandidate stranke prava. Kandidati se bodo pozne e določili. Pa tudi za druge okraje, ki so iz- prazneni, bodo Starčevicevci postavili svoje kandidate. Vnunje države. Si*3nUa vlada se je obrnila do Turčije, da bi osnovala konzulstva v nekaterih makedonskih mestih. Turčija se je odločno izrekla proti temu. — Srbska skupščina sklicana je na 8, dan aprila v Niš, kamor odpotuje tudi kraljevi dvor. — Upravni odhiti- srbske narodne banke je zopet predlagal Certo Mijatovića primo loco, trgovca Antulo secondo loco in sovetnika kasacijskega sodišča Gjoko l'avlovića tertio loco za bankinega guvernerja, četudi je že dvakrat bilo zavrneno to predlagan e, Londonska policija zaprla je v soboto nekega moža, kateri ;e na sumu, da je sokrivec poslednjega aiiarlii-iHčiieua dinuinitnega atentata. Izročili so ga Bowstreetskej policijske) sodniji. Izpovedal je, da mu je ime (lilbert, da je 23 let star ter je pod imenom Cuunigbani prišel iz Amerike. l'o policijskih poizvedbah je 011 doma iz grofije Cork, je pet let Živel v Ameriki ter se je vrnil poslednjo jesen na Angleško. — V nedeljo so že socijalisti na nekem shodu v Ohicngu proslavljali Londonski atentat in priporočali dinamit proti premožnejšim razredom. - Brat v Hockeiibeimu zaprtega rokodelskega pomočnik« naznanil je policiji, da je njegov brat res umoril Rumpti.i. Zaprtemu je ime Julij Licske, ter je čevljar, doma v Zossenu. Tri leta že ni bil doma. Sedaj je prišel iz Ž/iee, kamor se je hotel peš zopet vrniti. Ker že ni nekaj dni nobenih poročil od generala Stevvarta, so že angleški vladni krogi jako vznemirjeni. Mogoče je, da so mu pretrgali zvezo z glavno vojsko puntarski Sudanci. Po poročilih iz Aleksandrije ima sovražnik močne utrdbe pri Me-tameli-u. Pri Berberjl je neki 8000 puntarskih Arabcev, (leieral Stevvart ima neki ukaz z GrOl'donom s helloskopom občevati. Če tudi je še nad 90 angleških milj od Kartuma, vender je zaradi ugodnih krajevnih razmer mogoče, da pride kako poročilo v Kartum. Potem bi pa Ste\vart in Gordon vsak z jedne strani napala sovražnika in, prema- tera se opira na razna opazovanja in izkustva v rudokopib. predorih, arteških vodnjakih itd., vreje voda že v globočini 0322 metrov in v globo-čini 41.098 m. nahaja se granit v razstopljenem t. j. v ognjenotekočeni stanji. Ker se zemlja proti svojej sredini strjuje, ker vsled tega strjevanja ognjenotekočih tvorb navsta-jaja praznote, s plinom napolnjene, ker se vrši pod zemeljsko skorjo neprestano premikanje, pogrezanje, sme se zaključevati, da se čutijo vse te premeinbe kolikor toliko tudi na naše zemlje površji. Uzrok vsem potresom, ki so se do sedaj po vsem 6vetu čutili in opazovali — je v ognjeno tekočem stanji naše zemeljske sredice. Silne ekspanzivne moči plinov in hlapov bruhajo proti površju in ta mehanična sila prouzročuje potrese. Navadno jo potres trojen: suvajoč, valovit ali pa vrteč. Prve vrste potres prouzročen po podzemeljskih silah pojavlja se v navpičnih sunkih, ki butajo od spodaj navzgor v zemeljsko skorjo. Vsled poročil iz Madrida zadel je nesrečno mesto Alhamo tak suvajoč potres ter je kakor znano, popolnem porušil in veliko ljudij ubil. Kadar se gibanje ali potres širi od kakega središča dalje na druge kraje, se trese zemlja isto tako, kakor se giblje valovito morje. Tak potres se zove valoviti potres. Na Španjskem bilo je središče potresa mesto Alhaina, od koder so je valovito tresenje pomikalo v vedno slabejih sunkih dalje do severozahoda v Vigu in do jugovzhoda na Balearskih otokih. Tretja vrsta potresa je taka, da se vrte stvari okrog svoje lastne osi Ta potres je najstrahovitejša in najhujša prirodna prikazen, ki pokončava vse, kar doseže. Zadnji potresi v Španiji bili so suvajoči in valoviti ter so prouzročili velikansko škodo po prelepih pokrajinah južnega pirenejskega poluotoka. Pokrajina Granada s površjem 12.787-5 □ km. broji 477.71 "J prebivalcev in Malaga s 73120 □km. ima 500.231 prebivalcev. Potres zadel je najlepše kraje okolu Granade, Motrila, Malage in Volez — Malage — kraje, ki so bili od 711. pa do 1402. leta, t. j. skozi 781 let pod vlado Mavrov, katerih potomci se še sedaj odlikujejo po lepej postavi, črnih očeh, svetlo črnih laseh, in katerih krajev ženske so naj-brdkejše in najzanimivejše cele Španije. Dežela je jako bogata in rodovitna. Žita, južno ovočje, kovine in rude, živine; vsega se dobo dovolj; še bombaža, sladornih nasadov itd. se ne manjka. Kaka razlika! Pred štirimi tedni bogata in srečna — sedaj pa revna nesrečna Andaluzija! Popolnem razdejana so mesta: Torroks, Carrilas de Aceituno, Periana, Albuma, Javena, Albunuelas in Albumml, poškodovani pa kraji: Nerja, Frigiliana, Vtlez-Malaga, Benamar-gosa, Vinnuela, Alfarnate, Zafarraja, Malaga, An-tekvera, Archidona, Salar, Cacin in Granada, iu slednjič manj poškodovani kraji: Loja, Časa Bermeja, Comares, Algarrobo, Olivar in Beznar. Število žrtev ni še natanko določeno, narašča pa dan na dan in, ker se potresi še vedno ponavljajo in je vsled tega prestrašeno ljudstvo kar tru-monia pobegnilo, se nam ni še kmalu nadejati natančnih in zanesljivih statističnih podatkov o ponesrečencih in o velikanskej škodi. Konečno treba je še omeniti, da so vsi kraji, katere so zadeli potresi po dolinah in nižavah na jugu od Geuila. Jako čudno je tudi to, da se vrste skoro vsi ponesrečeni kraji okolu vrha jednakokra-kega trikota, ako si osnovnico mislimo do končišea (Vigo, Balearski otoki), oba trikotna kraka pa od Malage do Vigo in Balearskih otokov. Višina tega trikota pa meri na ravnost v mesto Malago. Beta. gavši ga, se združila. Ravno tako kakor angleška je tudi italijanska vlada v skrbeh zaradi nevspehov V Sudanu, kor 86 je neki za\»vala, nadomestiti angleške garuizije ob U idečein morji, ko te odidejo v Sudan na pomoe. General Štephenson v Sua- kiinu dobil je le povelje pri praviti se na odhod v Berber. Misli se, da angleške garnizije v Masauali-u, Zeilah-u ih Berberah-u odidejo v Suakim, da se pridružijo Stephensonu. |)om;ire stvari. — (Davkov b k a novel a.) Z Dunaja se poroča, da je Liclitensioinov klub, v k.-i torom so večinama poslanci kmetijskih volilnih okrajev, odločno proti davkoVBKOJ noveli, ki jo jo v našem listu in v včerajšnjem „Slovencu" tako navdušeno zagovarjal notranjski poslanec gosp Ado f Obre/a. Gosp. dr. Gregoriču naj bode ta vest v zadostilo za ljubeznivosti, s katerimi ga pita omenjeni poslanec. — (Banka „Slavi j a" „Narodnomu domu".) Kakor znano, pristopita je banka „Slavlja" za prvega ustanovnika k društva „Narodni dom". Prvo polovico ustanovnine v znesku 500 gl. plačala je takoj o pristopu; druzih 500 gld. pa je nje tukajšnji glavni zastop izročil včeraj blagajniku „Narodnoga doma11. — In v Slovencih se doslej ni našel še niti jeden ustanovnik! Zares, sram nas mora biti naše požrtvovalnosti! — (Oso line vesti.) Poštar in načelnik že-lezniškej postaji v Prestranku g. Aeksander Reip-p ric h odlikovan je za mnogoletno zvesto službovanje zlatim križcem za zasluge. — Častnikoma v reservi sta imenovana kadeta gg.: Teodor T r buho vir' pl. Schhichtensclnvert in Emil Ttinnies. — (Ob č ni z b o r c. k r. kmetijske d r u ž b e kranjske) bil je danes dopoludne v inagistratni dvorani. Dasi je bilo zbor vanje napovedano ob 9. uri pričelo se je stoprav ob 11. uri dopoludne, ker poprej ni bilo za sklepčnost (32) potrebnega števila udov. Z dežele je prišlo zaradi hudega mraza in slabili potov le malo članov Ker je društveni predsednik g. baron Karol VVurzbach zbolel kakor navadno o vsakem občnem zboru, vodil je občnega zbora obravnave prav spretno g. podpredsednik J. Seun i g. Navzočim sta bila pri zborovanji g dež. predsednik baron VVinkler in g. deželni glavar grof Thurn. Obravnave, o katerih hodeino obširneje poročali, trajale so do 1. ure popoludne. V centralni odbor bil je vnovič, voljen izstopivši odbornik gosp. Rajmund Kaštelec Konec zborovanja vprašal je društveni tajnik g. Pire g. dež. predse mika, kaj je s toliko zaželjeno postavo za povzdigo živinoreje na Kmnjskem? G. deželni predsednik je odgovoril, da je o tej zadevi sklical enketo ter jej predložil postavni načrt, kateri je sam izdelal. Pozneje pa je napravil nov načrt, ki se naslanja na postavni načrt občinske postave, katero je on meseca avgusta 1. 1. izdelal. Ta načrt predložil se je ininisterstvu notranjih zadev, drugi pa poljeileljskemu ininisterstvu. Slednje je že odgovorilo, da s kmetijsko tehniškega stališča ni načeloma ničesar ugovarjati temu načrtu, a ker se naslanja na novi načrt občinske postave, se bode kot vladna predloga deželnemu zboru kranjskemu predložil le ob jednem z istim. To se bode gotovo v prihodnjem zasedanji deželnega zbora z obema načrtoma zgodilo. — (Politika namestu zgodovine.) Na tukajšnjej gimnaziji poučuje nek profesor, kateri je nekdaj nazivi jal našo lepo deželo z jako neestetičnim imenom, čestokrat dijake namestu v zgodovini ali nemščini, rajši v politiki. Hvalisa, poveličuje in povzdiguje Nemce, Pruse in vsa njihova dejanja ob jednem pa zaničuje narod slovenski in slovanski. „V teku 30 let," pravi v proroškem duhu naš veleučeni politik in profesor, „bodo Nemci prepluli in podjarmili ves slovanski in slovenski svet; saj jeden milijon Slovencev in malo število Slovanov ogromnemu številu Nemcev nikakor ne more kljubovati. Spominjali se boste, dragi moji, mojih besed in se uverili, da sem istino govoril in resnico prorokova!. Po vsej Ameriki nečuveno naglo napreduje nemško čuvstvo in kmalu bodo se vzdignili amerikanski Nemci ter prihiteli evropskim Nemcem na pomoč in potolkli ves slovanski svet." Tako in jednako po-litikuje uzorni učitelj svojim mladim učencem in na vse možne načine skuša izneveriti rodoljubna mlada srca našemu narodu. To godi se v nižjih razredih, kjer se šola nežna in še boječa se mladina, katerej krivi prorok vedno in dosledno zatrjuje: „Was in der Schulo gekoeht vvird, soli in der Schule verdaut vverden." A kljubu vsemu žuganju zvedeli smo, kako ta Nemec pri nas poučuje našo mladino, in ves svet naj zve to neveselo vest, katero lahko potrdijo vsi gimnazijalci, ki 80 prepogostem pri uorani poslušati tako nedostojno in zasramovalno politiko svojega učitelja. A profesor, ki se je zopet preohjedel na šega kruha, tudi nikdar ne pozabi svojih učencev svariti pred politiko rekoč: „Xur keine Politik treiben!" katere besede pa njemu najbolj veljajo, ker Šola ni — politiški zavod. Medice, cura se ipsum! — (V pravdi krvavcev Ljubljanskih) obsojen je bil krojač Fr. Železu kar na 8 let težke ječe, poostrene s postom. Proti tej obsodbi oziroma ' proti odmerjeni kazni pritožilo se je državno pravd-\ ništvo in c. kr. nadsodnija v Gradci zvišala je vsled te pritožbe kazen na deset let težke ječe poostreno ■ s postom. — (Tretji redni občni zbor „Kmet-ske posojilnice Ljubljanske okolice") v Ljubljani vršil se je dne 25. januvarja t. I. Pri zboru zastopanih je bilo 38 deležev. Po pozdravu načelnika poročal je blagajnik o stanji društva in polagal letne račune. Iz tega poročila povzamemo, da društvo šteje 32 deležnikov, kateri imajo 100 deležev po 100 gld., to je 10.000 gld. glavnice. Denarni promet društva pomnožil se je od prejšnjega leta za 78.050 gld. in 82 kr in znaša 210.782 gld. in 78 kr. Hranilne uloge pomnožile so se tekom leta za 9076 gld. in 33 kr. in znašajo koncem leta 45.666 gld. in 83 kr. Posojila pomnožila so se za 16.295 gld. in 7!) kr. in ima društvo razposojenega 28 strankam proti intabula-ciji in 09 strankam na menice koncem leta 53.400 gl. in 70 kraje. Po predlogu nadzorstva razdelil se je letni dobiček znašajoč 1400 gld. 5 kr. tako: deležnikom se izplača na njihove deleže a 100 gld. po 0 gld. na delež, rezervnemu fondu pridene se 500 gld. in bode znašal vsled tega sedaj 1300 gold. — Nagrade ravnateljskomu odboru dovoli se 300 gld. Za dobrodelne namene se določi: za „ko-legiuni Marin n um" 10 gld. — ravnotoliko za revne dijake, ki v ljudskoj kuhinji jed dobivajo. Dobljeni dobitek „Narodnoga doma" v vrednosti 5 gld. podari so Čitalnici v Šiški. Ostanek dobička z 40 gld. in 5 kr. pripiše se na račun dobička za leto 1885. V ravnateljski odbor izvoljeni so bili: ravnatelj Janez Knez star. župan v Spodnji Šiški, blagajnik Ant. Knez, trgovec v Ljubljani, kontrolor Martin B a ude k, župan v Vodmatu; za odbornika- | nadoinestuika: A. Jenko, pekovski mojster v Ljubljani in Vinko Ogorelec, župan v Šniariji. V nadzorstvo: E. Loč ni kar, župan na Viču, drd. S Kotnik, posestnik v Ljubljani in dr. Josip Voš-njak, deželni in državni poslanec. Za preinembo društvenih pravil volil se je posebni odsek 4 članov, kateri ima nalogo te izdelati in predložiti prihodnjemu občnemu zboru v odobrenje. — (Zadušili) bi se bili včeraj popoludne v Kravji Dolini št. 28 otroci, ki so v sobo zaprti igrali z žveplenkami, da ni v hiši stanujoč ud požarne hrambe zaduhal sinodu, vrata ulomil in že omamljene otroke rešil. — (Nezgoda.) V g. Globočnika novi tovarni za žične žreblje pala je včeraj popoludne pri postavljanji nekega stroja železna kroglja nekemu delavcu na glavo in ga težko poškodovala. — (Streha) podrla se je pod težo snega včeraj popoludne z velikim ropotom nad inagacinoni (bettenmagazln) v tukajšnjej vojaškej bolnici. — (Tatvine ) Pustni teden ni več daleč, torej Ljubljanski tatovi skrbe, da se pravočasno s potrebno pečenko in svinjino preskrbe. Na Poljanskem nasipu ukrali so neznani tatovi g. Piškurjev! dve tolsti gosi, na sv. Petra predmestji pri gosp. Pukelsteinu pa iz dimnika pet kosov dobro preka-jenega svinjskega mesa. — Pekovskemu mojstru gosp. Žagarju ukral je njegov vajenec Klemenčič iz škrinje razne obleke, vredne nad 20 gld. in jo popihal. — Na zadnjem plesu v Kozlerjevi pivovarni vzel je neki gospod poleg svojega klobuka, še dru-zoga, ki je bil lastnina vnetemu plesalcu. A pred gledališčem se tat in okradeni predvčeraj srečata. Tat je imel ukradeni klobuk na glavi in pričela se je velika rabuka, dokler ni policiju posredovala. Tat se je tam udal, da je klobuk vzel, a izgovarjal se je, da je bil pijan. — (Narodna Čitalnica v Kamniku) priredi besedo v nedeljo v 1. dan februvarija t. 1. v spomin Valentin-a Vodnik-a. — Spored: 1. dr. B. Ipavee: „Ilirija oživljena", zbor. — 2. Prvikrat: Na mostu. Gluma v jednem dejanji. Po českej poslovenil Fr. Rebec. — 3. dr. G. Ipavec: „Sredi vasiu, četverospev. — 5. Krilan: „Zaljubljeno morje", de-klamuje gospica Franja Medvedova. — 5. 1. pl. Zajec: „Oj banovci", zbor. - 6. V gorah. Konmen prizor iz čarobnega igrokaza .,Zapravljivecil. — Potem ples. — Vstopnina navadna. — Začetek točno ob 7. uri zvečer. — K tej „Besedi" vabi častite ude in goste najuljudneje odbor. — (Škofjeloški meščani) napravijo v nedeljo 1. februvarja t. 1. v prostorih „Pri zelenem drevesu11 plesni veuček s tombolo, katerega čisti dohodek je namenjen tainkajšn i revni šolski mladin. Vstopnina: za gospode 40 kr., družina plača 80 kr. — Začetek ob 7. uri. — K tej veselici vabi uljudno odbor. — (Društvo prost, požarne hrambo v Vipavi) priredi svojim namenom v prid prihodnjo nedeljo, v dan 1. febr. ples v Tabru, kateremu gode društvo Peinelt. Začetek ob '/a^ ure zvečer. Vstopnina za gospode jeden gold. Odbor. — (Vabilo k veselici), katero priredi o priliki občnega zbora knietsko bralno društvo v Rušah na svečnico 2. februvaija 1885 ob 4. uri zvečer v Maroltovej hiši. Vspored: l. „Koračnica Vionra", mOŠki Zbor, Kumpf. 2. Nagovor predsednika. 3. ,,Nevesta", (deklamuje Zvajgarjeva Ana.) S. Gregorčič-, 4. „Sirota", moški zbor, Hajdrih. 5. Pouk o sauier reji, g. liadučitelj Prnprotmk. (i. „Prihod cesarja v Maribor-1, deklamuje Ivana lllebova. 7. „Slovo," mešan zbor, Hajdrih. 8. „Sluvjanska polka," moški zbor, Sandučić. 0. ,,Deklica" ženski čveterospev. 10. Poročilo blagajnika 11. Tombola. 12. ,,N,iš maček", šaljivi zbor. 13. „Oblačku", moški zbor. Odbor. — (Iz Tolmina) se nam piše \ 25. dan t. m.: „Naše bralno rokodelsko društvo" priredilo jo v 21. dan t. m. veselico, ki je bila nam vsem v zabavo in splošno zadovoljnost. Petje pod vodstvom gosp. Volar i ča bilo je jako krepko in ubrano, posebno dopadale so Volaričeve kompozicije „Venec narodnih pesnij" in „Železna cesta", katera slednja še ni natisnjena. Ponašati se smemo, da imamo takega strokovnjaka skladatelja za povo-vodjo. - Smešna igra „Gospod Capek" igrala so je nepričakovano dobro in veliko pohvale so želi: gospici Amalija Jug in Marija Ličen, gg. Josip pl. P re me rstei n, Ant. De ve tak, A. Volarič, Josip P a gon in Fr. Kavčič. Rokodelsko društvo naj le nadalje tako napreduje, kakor doslej in naj si pridobiva vedno več močij. Omika in blagostanje je glavna podlaga za razvoj našega roda. — (Tržaškem u p o d p o r n e m u d r u š t v u) darovali so povodom društvenega plesa: ('. kr. Na-mestniŠtVO 5 gld., Nj. K. F. M. L. bar. Kober 1 gld., g. dr. Ribaril Bazzoni 5 gld., slavna kupčijska zbornica 10 gld., g. cav. Economo 15 gld., slavna zavarovalna banka (Assicurazioni Generalij 10 gld., g Nabergoj Ivan, državni poslanec 5 gld., g. Josip baron Morpurgo 5 gld., g. vitez Jos. Mauser 5 gld., g. Angeli Josip 5 gld., slavno ravnateljstvo Dreher-jeve pivovarnice 5 gld., slavno ravnateljstvo Avstro-ogerskega Llovda 5 gld., slavno ravnateljstvo Tram-way-a 3 gl., g. baron Marka Morpurgo 3 gld., g. g. Pauletič Ivan 3 gld., g. Deseppi Domenik 3 gld., g. vitez Friderik Petke 3 gld., g. baron Pavel Ralli 3 gld., g. vitez Josip Burgstaller 2 gld., g. Urban« čič, c. kr. državni zastopnik 2 gld. g. dr. Scbrott Ford., c kr. državni zastopnik 2 gld., g. dr. Biscak 1 gld., slavno ravnateljstvo c kr. poŠte 1 gld., g. Richtig 1 gld., g. Yanropulo ctlendi, konsul 1 gld., g. dr. Jernej Biasoletto 1 gld., g. Norberti Jeroniti 1 gld., g. Stanicb Ivan 1 gld., gosp. Udovich Josip 1 gld., g. Seravallo 1 gld., g. Bertulin Josip 1 gld., g. Domenig 1 gld., g. Bott 1 gld., gosp. Schwartz 1 gld., g. dr. Vulnovich Nakicb 1 gld., g. Ragen-ković 1 gld., g. Terpin Francesco 1 gld., gospa Sa-grajšek 1 gld. Za to podporo izreka najiskrenejšo zahvalo Vodstvo Tržaškega podpornega društva. Trst, dne 24. januvarja 1885. Telegrami „Slovenskomu Narodu": London '28. januvarja. (Reuterjevo poročilo.) Wolseley brzojavlja: Prisvojili smo si Metammeh, Stewart težko ranjen. Wilson se je na parobrodu odpeljal v Kartum. Razne vesti. •(Umor v kaznilnici. I Iz Monakovega se piše 17. t. m.: Včeraj je v prisilni delalnici v Vel. Salci mlad delavec s kuhinjskim nožem zabodel učitelja Kloscja, da je takoj umrl. * (Naistareji prostozidar.) 21. t. m. umrl je v svojem stanovanji v Londonu \Villiam Elliot, načelnik hankine firme ,,Elliot, PearM A Co." V 92. letu svoje dobe. Pokojnik veljal je v Evropi in najbrže tudi po vesoljnem svetu za najstarejega prostozidarja, ker je že pred 70 leti vstopil mej ,.prostoinavtarje \ * (Huda zima na Spanj tke m) V spanj-skej prvostolnici vlada letošnjo zimo tolik mraz, da jednakoga ljudje že ne pomnijo 20 let. Mraz od — 6 do — 10 stopinj, to za Madrid že ni nikaka malenkost. Gore okolu Madrida so že od Božiča vedno s snegom pokrite m testokrat brije in piše taka burja, ko po našem Krasu. A kaj je ta zima proti onej na deželi! — V Vitoriji imajo sedaj mraza — 14, v Burgos-u — 18, v Segoviji — 27, v NTa-vari — 29 in v Soriji še celo 86 stopinj. Vrhu tega trpi ves promet po železnicah zaradi velikega snega; sneži pa vedno dan za dnevom. V baskijskih pokrajinah leži snega že za 8 čevljev na debelo. Po severnej Španiji zamrznile so vse reke. be celo po južnej pokrajini Andaluziji, katera je toliko trpela po zadnjih potresih, je tako hud mraz in toliko snega, da se po pravici boje za vinograde, sla-dorne in pomarančne nasade. * (Nesreče po angleških železnicah.) Zadnje dni predložili so obrtnemu uradu seznam o nezgodah po železnicah Velike Britanije od 1. januvarja do krnica septembra 1883. Človeku, čitajočemu mnogoštevilne podatke raznovrstnih nesreč, se dozdeva, da ima v rokah poročilo ali bulletin o ka-kej bitki. Ponesrečilo se je v 0 mesecih lanskega leta po angleških železnicah 6691 ljudij, mej katerimi je 859 mrtvih in 5832 težko ali lahko ranjenih. Mej mrtveci nahaja se 108 potnikov, 395 pri železnici službujočih in 356 drugih osob, mej ranjenci pa 556 potnikov, 1743 železniških uradnikov in 3533 drugih osob. * (Živa pokopana) Iz Barcelone se piše: Gospa Omane, mlada soproga nekega častnika je 17. t. m. nagloma brez vsake posebne bolezni umrla. Truplo umrle položili so tretji dan po smrti v kapeli v bližnjoj soseski ležečega gradu v rodbinsko rakev k večnemu počitku. Ko so pogrebci odšli iz kapele, gre stara služkinja k rakvi, da bi molila še jeden očenaš za dušo pokojne svoje gospodinje. Kar zapazi skozi stekleno pokrivalo sredi krste, da mrtva vzdiguje svojo roko. Strašen krik zažene starka in spravi vse prebivalce v gradu kvišku. Prenesli so potem oživelo iz rakve v sobo in prisotni zdravniki izjavili so stanje mlade gospe za nenavarno. Kmalu bi bila nesrečna gospa postala žrtva krča, kateri je baje navst.nl. ker je bila noseča. * (Štev i ljenje v Surinamu.) Prebivalci v Surinamu poslužujejo se pri številjenji prstov na rokah, tako da prištevši do petega prsta, ne reko: pet, marveč: jedna roka. Pri G. ali 7. prstu druge roke štejejo: jedna roka in jeden ali dva prsta ter pri 10. prstu pravijo: dve roki, pri 15 patri roke. A pri 20. prstu ne reko več: štiri roke, ampak: jeden človek. Za število 47 glasi se pri Surinamcih: 2 človeka, jedna roka in 2 prsta. In tako štejejo dalje do 100, katero število imenujejo: pet ljudij, in potem vedno tako daljo. Posebno nepripraven, da celo nerabljiv je ta sistem za blagajne, računske zavode in banke, kjer je treba računiti s posebno velikimi števili. Vabilo na narofibo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 „ 50 „ „ četrt leta........3 „ 30 „ „ jeden mesec.......I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto........15 gld. — kr. pol leta........8 „ - „ „ četrt leta........4 ,, — „ „ jeden mesec.......I ., 40 „ Uprlj;inI dne 28 januvarja t. 1. |l kr, Plenica, hktl. • i . ♦i spi h porojen, kgr. ■ 71 Rei, • • • ft| 4 Surovo inatilo, „ - M .1«' men, n 4ft .1 n <, j« dno .... - 3'5 Oves, rt Mliko, liter .... s Ajda, n 4 6:'» Goveje meso, kgr. 64 Proso, n Telečje „ „ - as Km u a, n n 40 Svinjsko „ „ - 54 Krompir, •i J Mi KoAfrunovo , „ - 86 Lča, Ml Pitanec..... — ..n Grah, J - IS Ptlol, » . . . s :»i i Sen 100 kilo . . 1 Bit M llo, k^r. . — 91 Blatna, , 1 51 Mast, — \H-J Drva trda, 4 Q uett H J - speh frMt »» n -|64 „ imlika, , „ 5,2U| MeteorologiČno poročilo. Dan čai opazovanja Stanje barometra v mm. Tem- Ve-per,.tur:i trovi Nebo Mo- | kriua v mm. 1 d i~ 91 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer • 41 80 min. 740 90 mm. "<41 54 nun - 6*0° 0 o-4" C — 7-8" t: si. zah hI. zali. si. vab, obl d. jas. jas. '" --------i 1 0-00 mm.; Srednja temperatura — 4-1°, ^a 2-7" pod Dormalom, IDTjLziajsfea, "borza, dne 28. januvarja t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna renta .......... Srebrna renta .......... Zlata renta........... 5°/0 marčna renta......... Akcije narod'ie banke....... Kreditne akcije......... London ............ Napol ........... (! kr cekini . .... Nemške marke . . .... 4°/0 državne srečke iz I 184 250 gld Državne srečke Iz 1 181)1 100 gld 4°/u avstr zlata renta, davka prosta . . Ogrska zlata renta 670...... i n n 4°/0..... . papirna renta 5°/0 5*/0 Štajerske zemlji Jo odvez obllg Dunava reg srečke n°/„ 100 gld Zemlj obe avstr 4'/i°/0 zlati zast listi 1'rior obllg Eli/abetine zapad železnice Prior obllg Ferdinandove sev leleznlce Kreditne srečke..... 100 gld Rudolfove srečke.....10 , Akcije anjdo-''' str banke 120 „ Tntintuway-dništ velj 170 gld a v . . 83 gld. 55 kr 84 „ — n 106 „ 25 _ 08 „ 56 868 „ - 808 „ 10 _ 128 n 70 rt 9 „ 76 ji B « 80 n 60 „ 40 rt 12« „ 50 17» n 25 n 10« „ 40 B n 97 , 75 | n 911 n 06 k 104 „ — .1 lir. „ 76 n 122 „ 50 n 113 n — 106 , 50 17ii , 25 n 19 n 60 fl 104 „ 2"» n 210 , 80 n Globoko užaljeni objavljajo podpisani vsem sorodnikom, prijateljem in znancem jnko britko vest, da je njih iskreno ljubljena mati, oziroma FRIDERIKA EDER, »j. RIEDL, krčinurica v „ Sv i ca rij i", po dolgej, jako tožkej bolezni, previđena s sve tirni sakramenti za umirajoče, danea 27. januvarja ob 6. uri zvečer, v 60« letu bvoJo dobe, preselila se na boljši avet Pozemeljlkl ostanki predrage pokojnice bodo se v' četrtek 29, Januvar] < ob 8. uri popoludne v lnši žalosti v Tivolske] „Svlcariji" slovesno blagoslovili in potem ..'kopališči pri Sv. Krištofu v svojo g< milo položili. Svete maše zadušnice Čitale se bodo v cerkvi Marijinega ozuanenja, Za tiho Hožalenje se prosi. V Ljubljani, dnč 27. januvarja 18r)f>. Ivan Eder, sin. Ferdinand Denks, Terezija Denks i. Eder, zet. Ana Eder, (Gl) lieeri. Bž W_M1^____- kJ>--^< >*i- - - U^'M--uu^-rjisagfCT J Prav«*. ji tiram v v v v v voščene svece i&voscGne zaviue I priporoča viaokočustiti duhovščini in gospodom trgov-. cem po najnižje) ceni OROSLAV DOLENEC, (12—!)) MV«'Ci*k* v li i uhl. i stiki. '.^---^ i^t-------r^r—^—r^if^fi^=1^ P" —^ f Izprašani s prav dobrimi spričnli l<**e mantis. Ni zahtevanje je pripravljen ki\cijo položiti. — Dopisa se prosi z naslovom: i o-1 p /.a ni j v Velikih La<«ćali. ;..U—2) L£a3ajši 3a,6tiei ali večja gostilnica v l.jiililiuni ali nt defoll kje DR lir.inj-K« ni. katero zelo ubisknjeju trgovci tnfoi lice le ▼ natein. Ponudbe vaprejems Iran Miiller-jeva časnikarska agenliira v bjulilj.ini. (51—2) m, Preselitev trgovine. S'rtvnetnu občinstvu so zahvaljujem za do aedaj Izkazano ml zaupanje in si usojsm naznanjati, da sem opustil svojo dosedanjo prodajatnlco v g. Plautz-nvej hiši na Startu trgu in se preselil v novo priredjeno prodajaln eo list Starem trg-n št. 15, kjer sem vso zalogo združil. (59—1) Za mnogobrojna naročila ao priporoča PEREGRIN KAJZELJ, trgovina s steklom, Stari trg, Ljubljana. JS Dr. Spranger-jevo zdravilno mazilo j mije takoj pekečinn in hu leči ne vsem ranam in lin lani. zabranjuje divje mesu, izvleče vsaka u lesa brez razinehčainega sredstva In brez rezanja akornj brez bolečin. V kratkem času o/ilra.i prsnega raka, kr^ua nlesa, zastarane poškodbe na migali, tan< litnire, uzbljine, priaiidnft rane, ra/.pnkane reke itd Hitro pmaga pri kašlju, dni vnemn kašlju, difieritidi, trganju, bolečinah v križi, reunatizinu v členkih. Dobiva j se škatljica po 110 kr. pri lekarnarji J. SivoImmH. v Ljub- ' lj-.ni, na Prelirnovem trgu. (715—12) I**,; I Cvet zoper trganje: je odločno najbolj 0 zdravilo zoper rrotin ? ter r.vinali/ein. trpanje po udih, bolečine 4 v kr ži ter živcih, oteklino, otrple ude in ■ kite Itd., malo čaiB, 6« se rabi, pa mine T popolnem trganje, kur dokazuje obilno 4 zalival. Zahteva nuj se snmo „cvet& foper J trganje pa dr. Malici" z ziummi stoječim znaineiijem; 1 Bteklenioa 60 kr. NaročiIh z dežele Izvrie se takoj v lekarni „pri samorogu" JlJIil.f pl. TRUJitOCZIT-ja I na Mestnem trgu v Ljubljani. ^4 —2 ■ Važno za vsacega irpefcega «;i živcih. Snmo z elektriko se dado temeljito odstraniti slabosti Živcev; M<-j uoviiinlukcijskiapar.it elek-iričiii stroiček) bu da lahko rokove.diti in bi ne smel manjkati pri nobenej rodbini. Trganje, revni t izem, omedlevico, zobobol in revmatični gavo-bol m sploh vse bolezni živcev ozdravijo se z In« Aukcijskim aparatom, ('ena apaintu z obširnim nakazilom, kako rabiti, 8 gld. — Naročiti se morejo samo dirol tno (>ri m- ni. (741—\v) Dr. F. Beeck, Trst, 2 V.a Pouijarcs 2, ^ k Trsta v Novi-Jork naravnost. Veliki prvorazredni parnikl te linije vozijo redim v Novi Jork in vsprejemajo blago in potnike po najnižjih conah in z najbi Ijio postrežbo. V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA. Parnik „East ^.mgriia,", okolu a. februvarja 1885. Kajnta za potnike XO» Rold. — Vmesni krov 60 Rold. Potniki naj se obrhojo na (20—7) T.TESZUILE, generalnega pasažnega agenta, Vin đell' Arsenale Nr. 13, Teatru Coiuunale, v Trstu. Zaradi vožnje blaga obrne naj se na EniiliMiio rt* Ant. FoRlajcn, generalnega agenta v Ti-slu. ecn ■ •e todi o V gl 7? 9 ■2. A P H' bd t=C3 1 HElNDUov cerkveni umeteljni zavod, DUNAJ. STEFANSPLATZ Nr. 7 (v knežje-nadškofijskej palači), priporoča se za točno in vestno preskrbovanje cerkvenih paramsntov, kakor: orualov, oln\ijulov. iiihniiIIi obl<>l(9 /.iiNtut (zu ct'rkrtS ^«»1« I« y) itd. Prenalanja, poprave in montiranje pararaentov svojega dela ae po ceni zaracnni. Na zitlitevanje razpošilja kataloge kiiževib potov, jaslic, božjih grobov, cerkvenih zastorov znslouj in Iranko. (60—1) kar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne". E+2 592343