List 85 Tečaj XXXVII iEhajajo vsako sređo po celi poli» Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta V * • _______1 . 1 .J _ A * 1 /I A 1 11. rx . ^ « v . po posti pa celo leto 4 gold. 60 kr pol 2 gold. 40 kr., za četrt leta ljubljani v sredo 27. avgusta 1879 O b s e g : Prij beseda vipavskim kmetovalcem. (Dalje.) Čebolorejska skusnj Kmetijstvo obligaten predmet v ljudskih šolah na Fran coskem. toči ali kaki drugi vremenski uimi, da se čas ne zamudi ? Kedaj je treba za odpis davka gospóski naznaniti škodo po ognji, povodnj ? Shod antropologo m godovinarjev v Ljublj (Konec.) Jezikoslovne opazke. ("Dalje.) Zakaj gre Andrassy Novičar Popotne crtice. (Dalje.) Naši dop Gospodarske stvari ski kmetovalec sam v s e b i , v svojem stanu, in ni- kjer drugod pomoči iskati. Ako vinoreja uže danes « 1 1 « t » i I t v i I # t kar morali Prijazna beseda vipavskim kmetovalcem. (Dalje.) Sicer se pa tudi nikakor tajiti ne tako malo nese, ako tudi upanja ni, da bi se še toliko za časa zboljšala, da bi uže prepozno ne bilo > se Vipavci druge kmetijske vejice t zakaj zakaj bi se rea-Vsako- more, da Vip 9 tice Dosti P v i n ? preveč gre se ,,po starem tako ne postopajo, kakor bi nobno sad jere je v veliki meri ne lotili? vrstno sadje, in to posebno prav zgodnje, postalo je odkar so južne dežele po železnicah s severními zve zane, kaj važno trgovinsko blago. Da je temu res tako o oiaicui . uc, J&ž*J V actllKJ uguviuanu uiagu, A/« JC touiu 100 loau, Večkrat sem imel uže priliko, postojnske in druge dokazal sem uže v pričetku tega sestavka — res, da z gostilničarje slišati : „napravljajte Vipavci taka vina, da nekoliko humorističnim načinom — z navedenjem razlik bode hrvaškemu ali štajerskomu itd. podobna, pa bode med nekdanjo in dandanasnjo vipavsko sadno kupčijo. -------------H«. UVWJV* U1VV/UJU J/VUVWUH J "VWU 4 U G KA. UC&UO 1JJ KJ iU UOUUHU«OUJW i j^"'0*»" a»j»wijvi Večkrat tudi sem imel priliko „vipavca" v takih Veliko veče dokaze, da je temu res tako, še zajemamo šio« krajih in takih gostilnicah sam piti, katerih duri smele takoj zapreti, kakor hitro bi se izvedelo, da se se dežel, iz goriško- tu vipavec" toči: a šlo je, za kar je kdo hotel; eden ga sJi.io.; L__iz: kaj lahko iz druzih avstrijskih južnih primorske, osobito pa južno-tirolske. Koliko sto in sto ' (-------------------*------7------^IIUUVIUUVJ vuvunu f" ------------------------------- vino je bilo za oko in jezik pravo, vagonov sadja ne gre vsako leto iz Gorice in Kormina larj ) drugi za „hrvata , pil za „bize tretji za „štajerca (( 9 vsak na Dunaj in druge kraje! Koliko tisuč le iz južnega svoje. Sicer se pa tudi nikakor tajiti ne more po Tirolskega, kakor iz Bočna, Trienta > Merana itd. ! Na se b'vjv, o« luui maaaui tajiti uc uiui^ u« oc — južnem Tirolskem jev novejšem času —to se sme žalibog na veliko škodo vipavskim vinorejcem — o vipav- kar naravnost trditi — sadna kupčija najvažnejša ceie skem vinu dosti dosti preveč predsodkov, dosti preveč, dežele da kar naravnost rečem, gnjusnega obrekovanj vsem tem dalo bi se še mnogo goji ueseie; vinska, svilna in vse druge sem popolno nazaj pomaknjene. In pri vsem tem so uže precej let lostnega pa tudi v smešnost segajočega pisati danes namen ni; držati se moram stvari No. bneg 9 ža se iz teh dežel toliko sadja izvaževa, ni ga da nikdar, tudi 9 to mi v najboljši letini ne preveč, ampak vedno le premalo. kako bi ga tudi premalo ne bilo, ako pomislimo 9 da stvar je pa uže taka , da dandanes vipavski imajo te, primeroma tako majhne dežele, za vse severne posestniki, bodi-si kajžarji ali grajščaki, s celó majhno avstrijske in vse neavstrijske dežele zgodnje sadje pri- izjemo o slabem stanj tožij 99 Kaj bode z nami! Kme- delovati. vee; To nič več ne nese , saj še trt obdelovati ne moremo česa se hočemo lotiti, da bodemo izhajati mogli? Kako bi ga še mnogo mnogo premalo ne bilo, ako Je še dalje pomislimo, da se vse zgodnje sadje, katero se Da bi se slabe sakdanja tožba, katera se sliši zmerom in povsod. dandanes na sever izpeljuje, le za največo gospodo iz- gačile > boljšale, na to ni misliti jske razmere v kratkem predru kaj peljuje kajti dosti premalo ga je še , da bi mu cena tako rekoč naravni vzroki vipavske trtoreje in kletar stva samega, — proti temu so tudi moralni vzroki, ka proti temu so toliko padla, da bi ga mogel tudi premožni mestjan » kaj se manj premožni člověk kupiti. Da 9 jaz grem Še dalje in rečem , ako bi vse južne avstrijske dežele kor predsodki itd. Proti temu so pa še pred vsem av- čez in čez edino samo sadje priďelovale, in ako bi se atrijske vinsko-trgovske razmere, katere drugačiti nedajo, kajti abotno bilo bi misliti mogle kakor pre- do zadnje Češnjice ne izpeljalo, — še bi ne bilo samo v da bi se avstrijskih severnih deželah zgodnjega sadja toliko, ko goče avstrijski vinski kupčiji v državi sami vvožne likor je, na primer, v dobrih pomarančnih letinah pome si more vsak fakin pomerančo za m izvožne colnine naložiti, izvzemši to da bi mo ranč v Trstu, kjer 9 Ogersko proti Cislajtaniji, in ravno tako narobe krajcar kupiti. In pri vsem tem je pomerančja reja za za inozemstvo pripoznati. Trg kakor »v»v piipwuunu« xiguYiua IU obrtnijc* uap, £71U1UJU 11U. cua u/ M M il / zmogla. Cesar ona dva ništa mogla dognati, germanizme dajte sosedu nazaj! to je dovrši! Pušk ruakega slovstva govoii Bus laj Vsaj jaz tako teh treh delavcih na polj i razumem navedene besede Koseskega. Sem spada tudi tako 9) Lom to le : Gosp. M. našteva meni grehe ruske in srbské du- 80 V prvi pokazal z ene strani bistveni razloček med hovščine tako, da čitatelj, ki mojih dotičnih spisov ni ruskim in cerkvenoslavjanskim jezikom, z druge strani čital, mora sklepati, da sem jaz ali preveč hvalîl rusko vzajemne razmere teh jezikov. Karamzin je zedinil in srbsko duhovščino , ali pa preveč grajal slovensko. knj jezik z kom omikanih ruskih stanov svoje dobe. Puškin je dovršil delo Lomonosova in Karam ne zina ter vdahnil dušo književnemu jeziku, vpelj nj prostonárodné oblike." Tako je Buslaj pisal ruski in srbski duhovščini nisem nič pisal, ne hvale , v dotičnih spiaih ; kar sem pa pisal o vplivu to je natiskano graje slovenske duhovščine na naše siovstvo v „Nov. << uvinuiuu uh uaoe £>ivs votvu , t j j^j uauo&auu list 38. str. 298. in takega mnenja sem še glavne točke delavnosti imenovanih treh velikih pisa- vedno. Ako je hotel gosp. M. kaj grđega o kaki du- teli Kar so etorili Lom t Karam in Puškin na Ruskem, to je vsakemu zmožnému pisatelju starih časov hovščini za kratek čas povedati in kake skandale iz svobodno delati tudi na Slovenskem To je vsem raz- umljivo, da, če kdo iz naših izvrstnih pisateljev, bodisi „nove" ali „stare šole", v našem književnem jeziku vidi diti bliže pogrevati, mu Rusom in Srbom 9 so doma ? Metelko ni bilo treba tako daleč ho po primere, primeri so XXII. piše: „Zelotismus kaj arodneg # 9 šega zaostatka, ta naj pak v bo u to „moderno znamenje na- » ali kaj drugega, lahko pisati in piše tako, kakor po njegovem mnenji duh na hatte sie (Truber etc.) zu krainischen Schriftstellern ge- machtj und die Folge davon war} dass der Has s, der die protestantische Partei verfolgte, auch ihre Schriften mit rodnega jezika terj ristnih in mikavnih ukaželjnostjo, z radovednostj Ko bo napisal knjig učenih, ko traf. Der standisclie BiicTiervorraťh auf dem Landhause y tak roar den eben eingefulirten Jesuiten uberlassen : ivas diese y bei der da jih bodo vsi stanoví z nicht auf der Stelle den Flammen opferteny ging - s pazljivoatjo in radostjo Feuersbrunst im Rauch aufTo Metelko pripoveduje, ne y * Tukaj govorim o slovenščini v ozkem pomenu kak protestant. Mi moremo samo pribaviti : Iliacos intra Pro- muros peccatur et extra. Lomonosov, Karam- tivnega duhu slavjanščine bi se marsikaj našlo; al tega ni zinzin Puškin so bili možje delavni : najprej so se mogoče odpraviti po taki poti, zakaj narodu je treba poda- sami navadili narodnega jezika iz ust samega naroda jati knjige pisane v jeziku narodu popolno razumljivem. je v slovenščini protivnega duhu goma, brez skokov slavjanscme, to Kar se bo pola- potem pa so napisali gromade knjig, koristnih vsem stanovom, skoraj iz sam ničesa ne • V Y pisoč vseh oddelov vednosti ; gosp. M. « in pravilno pisati ne „znajoč pa, goma, brez skokov. tako rekoč samo popravilo takrat, kadar sam ničesa ne „pišoč" in pravilno pisati ne „znajoč" bodo slovenski stanovi od kmeta do najvišega gospoda tako samo izdaja, kakor kak literaturni diktator ali samo 9 dobro znali ruski jezik, kakor zdaj znajo latinski in „avstrij-sko-panslavističen" nemški jezik. To je tišti panslavizem, sploh kaj piše ) držec, dekrete in ukaze, kako ima pisati 9 kdor pri nas Oni trije so sami osobno nabírali ki ga jaz zagovarjam; on je mogoč, naj gosp. M. ugovarja, narodne besede, ki v slovstvu še niso bile znane ter Le za nove pojme kakor hoče; še nekoliko let, pa bo nam ne samo korišten, so jih vpeljavali v književni jezik. ampak tudi potreben; v Bolgariji, v Srbiji in posebno v Če- so oni obrazovali nove besede ali pa si jih izpoaojavali hiji se delajo za-nj priprave. Nemogoča je le tista fantazija gosp. M., katera se mu od straha pred „ruskim pesom, ki pozira legijone mišev" o ruskih mejah do jadranskega morja * 0 Karamzinu zgodovina pripoveduje, da je popo-toval po vsi Velikorusiji nekoliko let, od mesta do mesta, od sanja razgovoru V tem pomenu je bilo rečeno vse, kar sem v „jez. pomestja do pomestja, od vasi do vasi; družil se je s kmeti et in v „jez. opazkah" konec preteklega in v začetku in kupci, kakor z ujezdnimi činovniki in pomešceki y želee tega leta o slovenščini in ob obščeslavjanskem jeziku rekel. prepričati se, kako ta, kako uni stan naroda govori « od tistih narodov , od katerih so novi pojmi v Rusijo prišli. Tako delati je priporočeval uže Horacij: ,,Si forte necesse est Indiciis monstrare recentibus abdita rerum, Fingere cinctutis non exaudita Cetbegis Continget, dabiturque licentia sumpta pudenter; Et nova fictaque nuper habebunt verba íidem, si Graeco fonte cadent parce detorta." Tako učí Horacij in tako ravnajo razumni pisatelji vseh narodov; gosp. M. pa postopa narobe: njemu se narodno blago ne dopada, on trebi iz slovenščine narodne besede ter si za-nje izposojuje nepotrebne tujke, kakor da bi „starokopitnik", „zaostatek", „uazadstvo", „neznalica", „tegoba", „drugako" itd. itd. kaj boljše in lepše bilo od narodnih besedi : starokopitnež, zaostalost, nazadnjaštvo, nevednež, *) težava, drugače itd. (Dalje prihodnjič.) Znanstvene stvari. v Ljubljani. (Dalje.) Konečno prof. Alfons Milliner razklada z veliko vnemo „način, kako se mora delo vati na polju antropo-logije in prazgodovine", ako hoče starinoslovec priti do zanesljivib rezultatov. Da je res iz srca govoril, da je njegov način zdaten, pokazal je ravnokar s svojim marljivim najnovejšim delom: „Emona, arhâologische Stu-dien..Podlaga, za na pr., kranjsko arheologijo mora biti topografija (krajepis), kajti starinoslovca že samo krajevno imé mnogokrat opozori na prazgodovinsko najdbo. Kraji: groblje, gomila, gradišče, razdrto, ruše, prezid, podzid, pregrad, v zideh, trnovo itd. kažejo starinske sledi. Imena slovenska so že zato silno važna, ker precizno znamenujejo stvar in preiskovalca tudi na čas svojega postanka opominjajo. Tako kaže „Gradišće" vselej na staro predrimsko ali saj rimsko trdnjavo (castell), med tem, ko se srednjega veka razvaline nikdar ne imenujejo „Gradišće", ampak le „Stari grad", rimski tabor pa nasproti nikdar ne „Stari grad". I čuda! enakih imen se največ nahaja, koder so peijale rimske ceste. — Ta marljivi preiskovalec si je osnoval starinoslovsko karto, na kateri je poslušalcem kazal, k j e so za prazgodovinarja imenitna tla. Poglavitne ceste so držale od Ogleja čez našo deželo proti Em oni, ki je po njegovem dokazovanji stala na mestu sedanjega I ga; od tod se je ena poteza oddělila po Dolenj-skem čez šentviško, trebanjsko, šentjernejsko dolino k sedanji hrvatski meji proti Sisku, druga pa na severno stran čez Trojane (Adrans) proti Celju jn v noriške kraje. Drugi zanimivi podatki antropologični iz s p o d-njega Štajerskega so poslušalce opozorili na to, da mora antropolog opazovati tudi sedaj živeći rod gledé barve njegove polti, njegovih očes in lasi, njegove velikosti in kakovosti čepinj in njegove fizičnosti sploh. To mu podaja tudi sled nekdanjih prebivalcev, o katerih mu zgodovina, mu najdbe in izkopanine priču-jejo. Tako so se po ^njegovem prizadevanji opazovali šolarji na spodnjem Stajarskem ter se našli črno-, ru- *) Sicer pa nevednežev kakor „neznalic" slovstvo ne bo težko pogrešalo, ako jih muri vzame. javo- in belo-Iasi, ravno take barve v očeh in polti ; to je on vse po procentih razredi!. Vidi se, kako v krajih iste narodnosti enakobarveni prevladujejo. Sploh je prof. Muline r interesantne reči omenjal z oČitnim navdu-šanjem, ki kaže, da ga pri njegovih preiskavanjih vodi ljubav do domovine; ta domovinski duh veje tudi po njegovih spisih. Slednjič je prečital Dežman še spis dr. Lu šina iz Gradca ,,o krajevnih in osobnih imenih na Kranjskem", o katerih se dá marsikaj kritikovati, za kar pa tu ni mesta. Drugi dan je govoril grof Wurmbrand „o na-logi antropologije v Avstriji". Omenivši, kako se je začela antropologiČna veda v severnih deželab, Nemčiji, Belgiji in Franciji, pravi, da se je tudi pri nas jelo gibati; následek tega je bilo ustanovljenje dveh antropo-logičnih društev na Duna ji in v Gradcu; potem opisuje , kako plodonosno so društva delovala, kar priča na pr. prazgodovinska karta NemČije od Virchowa ia konečno pravi, kako bi le edinostno ravnanje antropolo-gičnih lokalnih društev v Avstriji moglo kaj zdatnega doseći. Želeti bi bilo, da bi se tudi v Ljubljani osnovala stalna družba, kateri zadača bi bilo prazgodovinsko preiskavanje kranjske dežele. Temu so vsi govorniki priglašali, le mnenja njihova so bila različna o tem, ali naj se osnuje eno samo veliko društvo na Dunaji ali pa več po raznih deželah. Pokazalo se je, da je tudi na tem vednostnem polju centralizacija nemogoča „pri Čudnih razmerah naših dežel", saj je Avstrija po svoji zgodovini federalistična; povdarjalo se je pa, da naj družbe delajo po istih naČelih in skupnem náčrtu. I v tem smislu se je sprejela naposled tudi resolucija. Na to bere logar M. Scheyer poročilo o gomilah krog Radeč na Dolenjskem in o ondašnjih najdbah. To je bilo zeló podobno poprejšnji Dežmanovi razpravi, zato naj toliko zadostuje. Zdaj razgrinja W. Obermuller svoje misli ,,o predrimskih prebivalcih No rika." Govori pa tako nerazumljivo, da smo še le iz kritike spoznali, kako on zastopa popolno nove, dozdanjim trditvam nasprotne misli. Po teh bi bili prvotni prebivalci Norika manjše temnokožnato (barvno) ligurično pleme, ki je v staro-davnosti morda prebivalo na stavbab na koléh in večje nasprotno pokolenje, ki se je od Albanije skozi vse alpe noter do Çralije in Italije razširjalo. K tem prvotnim stanovalcem so ee pozneje iz Azije pridružili indoger-mani ali Ari in sicer Vendi Čez Francijo, Feničani pa po morji, kateri se pa v asirskem „klinastem pismu" zmerom zovejo „Khatti", od katerih da izvirajo tudi „khatti ali hessi" na Nemškem. — Zoper to so se pa kaj srdito vzdignili drugi učenjaki, kakor dr. Much in dr. Neumann, ter Obermúllerja neusmiljeno zdělali. Konečno še Dežman prečita dr. Luschinov se-stavek „o starih grobovih v Bosni", katera se kaže zeló bogata antropologičnih in prazgodovinskih spominkov. Po medsebojnih zahvalah se zborovanje sklene. Iz veČine teh obravnav se je pokazalo, da so naše slovenske dežele za starinoslovce v resnici klasična tla, kakor je v začetku uže povdarjal predsednik. I ta klasična tla uže čez tisoč let posedamo Slovenci, česar nikdo tajiti ne more; prazgodovinsko preiskavanje pa nam bo brž ko ne odkazalo še večo starodavnost. Da bi se tudi slovenski sinovi jeli bolj brigati za našo pretek-lost! Res je, da nismo tega sami krivi; kriv je tuji jarem , ki nam ne dá priti k dušku še celó v 19. stoletji! Bog daj, da se kmalu obrne na bolje! Z marljivim delovanjem se bo doseglo to, kar trdijo domoljubni učenjaki, da bo Slovenija na vprašanje: 2Î9 „Kaj bodem ti dala (o vitez dobrotni) ? Pogledam okrog, Razločiť ne morem Skor svojih otrók"; vražnika. — Pod zidovjem smo naSli se precéj globok vodnjak, kjer se je nabirala voda s strehá; na dnu je s kamenja izsekan držal v se in še zdaj ni zasut; gotovo bi vodo, ôe bi jo od kod vá-nj napeljali. % umrljivim Vodnikom mogla ponosno in samo- vazorji se pod tem vodnjakom vidi še drug svestno odgovoriti i ft Od prvega tukaj stanuje moj rod , Če vé kdo za druz'ga, naj reče, od kod!" so se uže pred Popotne crtice. Spisuje političen sitnež (Dalje.) Val-katerega pa mi nismo iskali. Iz tega se vidi, da sto in sto leti tu priskrbovali z vodo na tak način, kakor še zdaj. Od sprednje strani grada je razgled po litijskem in trebanjskem okraji še veliko lepsi, prav naglo sem razumel, zakaj so posestniki imenovali ta vrh nemški Schonberg", iz česar je potem postal domači „Šum- Toliko sem opazil o sprehodu , ki ni bil predolg, dežji popihati jo z gore -----0 j — -----i----— r—* jjvwuí- berk"; radi bi bili tu še nekoliko dalje postali; a v tem so se bile pripodile črne megle, ki so nas silile v znožji smo bili kaj naglo, ker se mora povsod kmafu kvišku plezati alf pa na- ker smo izbrali si kraj s o strmo pot, spodej pa smo pod bukev vedrili, da je nevihta od- vzdol lezti in to po silno slabih potih ali marveč stezah, gostirn gabrovjem blizo „coperniškega stola Domá mi je pokazal gospod župnik svojo živino med katero sta me zanimala dva prešiča na pol „sufolka", debeluha, da sta komaj hodila, a je tù kakor stol izraščena podila se. ----Tukaj menda je moral „hudič polhe pasti", ki sta bila res prava debeluha, da sta komaj hodila, a kakor Valvazor pripoveduje, ker je ves kraj za tako pri vsem tem dobre volje in požrešna. Iz teh debeluhov obrtnijo silno ugoden in gostega bukovja vse polno; bo že se kaj. Tu naj še opomnim, da drugje po vasi nisem videl nikjer lepe živine nobene vrste. Ko se je naredila noč, smo zopet sedli spravili kuharco na noge fantje morda je pri tem sedel celó na onem „coperniškem , ker je drevo zeló staro. Ploha neha in mi se stolu za mizo m vrnemo po slabih potih , po kakoršnih se ta kraj po zvoniku so pritrkavali sebno odlikuje, domu in najdemo mizo uže pogrneno zakaj to, do- dokaz, da je kuharca vedno mislila na nas. Pri obedu bim*odgovor, „da pritrkavajo turšici." ' Mislijo namreč, smo bili zopet zidane volje, popoldan pa smo naredili pozno v noc, in na moje vprašanje (Dalje prihodnjič.) WlUi VU^W » , )>«" J/UVlOHlHjV VU1UIW» .«.V/..JV uv^^ww, < T - ^ ... O f da tako pritrkavanje o bijakoštnih praznikih stori tur- „izlet" k Martinu Trle pu. šico rodovitno in debelo. Ce tudi zavoljo „pritrkavanja" íDaiie nrihor koruza ne bo debeleja, vsaj tudi ne bode drobneja. Drugi dan smo šli ogledavat razvalino S um be r« skega grada tri četrt ure daleč. Ta razvalina stoji Politične stvari. na vrhu griča od te straní zeló strmega, na katerega se pa od zadej precéj priležno pride. Valvazorji je na- risan še celi grad, a vendar z opombo, da uže raz- Zakaj gre Andrassy? Vsake vrste časniki ai ubijajo glavo in ugibajo, zakaj popustí Andrassy ministerstvo unanjih zadev. so raje vse popustili. Kdo bo pa tudi res bival v tako Popisali so uže cele kupe papirja, vsak hoče kaj dru- katerega še nobenega zložnega pota zega in pravo vedeti; nekateri celó trdijo, da mož bo pada. Kakor pravijo, je večkrat treščilo va-nj, zgorela mu streha, in ker bi bilo popravljanje preveč stalo, zato samotném ni! WM kraji, do Zdaj zidovje počasi razpada. Pod gradom je ohra- leha in potřebuje mirú ces da se preveč trudi in mo- še kapelica z dvema zvončkoma, ki se iz žgane napenja. To vse je prazna slama. Magjar An-doline od dobrniške strani prav lepo vidi; sedanji po- drassy nikoli ni poznal težkega delà, uniforma in parada njena sestnik knez Auersperg skrbi za to, da ne razpade. Pri kapelici se nekoliko ustavimo in oddahnemo ker je prostor res prijazen, razgled proti Dobrniču ob- Vidi se večidel goščava, nekoliko gričev in hri- mu je bila glavna stvar. Sel bo zato, ker je videl y da } mora iti. siren. Avstrijsko - turška pogodba je pre3trigla do zdaj še vezala avstrijske konserva- nit, ki je bov, med zadnjimi tudi oni, na katerem je stal nekdaj če grad Kozj ek, o katerem pa zdaj ni sledů več. Dalje zadnjo tivce s politiko Andrassyevo ; to se vidi brž, slimo, da so konservativci državnega zbora avstrijskega vod ja pomi f t in se vidijo više kočevske in dolenjske gore, med njimi posebno pa grof Hohe n war t, vodja njihov veliko vasi, posebno lepo Primskovo na vrhu zeló tanjke, Poljakov Grocholski glasovali za berolinsko po- na samem stojeće gore. Največ je se ve da sume a nižega listnega drevja, velicega malo. Jaz f f godbo in svoje tovariše v delegacijah pregovorili da sem so dovolili stroške zasedbe Bosne prepričanja, da bo zato t ker so naglo uganil, zakaj so stari plemenitaži svoje gradove bili trdnega prepričanja, da bo v smislu berolinske postavili na take kraje. Res! lepo je bivati tù, če za vse, godbe po zasedbi Bosne prišla sama ob sebi tudi po- česar je za življenje treba, skrbijo drugi. A ubogi ljudje, polna prisvojitev te turške dežele, da se bo toraj ki so morali tù svoji gospodi tlako delati! V znožji tako naše cesarstvo razširilo in okrepilo. Saj je tudi griča je ohranjena tudi še nekdanja „grajska pristava", večina udov avstrijske gosposke zbornice ravno tega mnenja bila, ko je pritrdila berolinski pogodbi in zasedbi Bosne. ki pa je zdaj lastnina nekega kmeta. Tu ogledavši si okolico splezamo po obzidji grada na vrh. Zidovje se še brani razdevanju časa in vremena in če bi človeške roke ne bile potrgale rezanega turško pogodbo Na to je pa přišel grof Andrassy z avstrijsko > po kateri so vse take nade ma kamna z njega bilo bi še trdneje. Prostor je širok, homa uničene. Ker se sultanu pripoznavajo v zasede zdaj pa s kamenjem posut in z drevjem dar je poznati še nekdanjo podobo ) zarašČen, ven- nih deželab vae vrhovne pravice, se pač ne. dá več mije na- sliti na to, da bi Avstrija jih pozneje zá-se obdržala; risan v Valvazorji. Cemu li je to bilo trdno zidovje v avstrijske armade so prišle v Bosno in Hercegovino tako odročnem samotném kraji? Menije prihajala misel, tako rekoč le kot žandar ji sultana, da tam delajo in grada, kakor »«au wwiuwugui omluuiuwuj ♦ j/uumjh.« uiiuvij ------ ---- -------------J ---------7----------i ~-- da prebivalci takih gradov se niso bali tujih sovražni- vzdržujejo red, in se morajo spraviti iz dežele, kedar kov, tudi ne sovražnih grajskih sosedov toliko, kolikor bi sultan utegnil to zahtevati. To je pa za zdravo pa svojih tlačenih podložnih, in da so bili taki gra- met uže vendar preveč in razumi se, da so oni konser-š in mnogo drugih po-slopij. Velik strah je nastal. Živino so gnali v druge vasi, ljudje so se pa umikali pod streho pred vodo, katera je uže do metra visoka naraščala in napolnjevala hiše in druga poslopja. O jeseni spravljeni živež se je začel priditi, ljudje bolehati in nevarnost je bila velika kužne bolezni, da bi se da lečne razširila. Visoka c. k. vlada je storila kolikor mogoče, da se nevarnost odvrne. Nabirali so se darovi po deželi. In prvi so presvitli cesar 3000 gold, podarili, ko so zvedeli nesrećo po vodi poškodo- vanib. Uže 28. dec. t. 1. je bilo 1800 gld. milodarov tukaj razdelenih, 1200 gold, pa v Planini. Po deželi nabranih in od drugih dobrotnikov je bilo poslanih 826 gold. 54 kr., toraj je vsega skupaj v cerkniški dolini poško-dovanim 2626 gld. 54 krajc. bilo razdelenih. Res velika in zdatna pomoč! Presrčna zahvala blagim dobrotnikom ; milostljivi Bog naj jim obilno povrne njihovo dobroto! Janez Oblak, dekan, imenu odbora. Z Vrlinike 24. avg. P—o. (Čudna prikazen.) Ko je 27. dne julija nasproti mojemu vrtu ležeći hlev gorel, je ovenelo vse listje sadnega drevja po vrtu, zlasti na strani proti pogorisču obrněni. Videti je bilo, kakor v jeseni, kedar huda slana pokončá vse, karkoli je še ze-lenega na drevji. A čudo golemo! Preteklo soboto zapazim hruško (salcburgarco) in jabelček (paradajzar) zopet v lepem pomladanskem cvetji. To objavljam vsem prijateljem vrtnarstva in naravoslovja, da izvedó, da imam na enem in istem drevesu in na eni in isti veji popolnoma zrelsad in pa v drugič to leto prav krasne cvetke. Iz Eamnika. -— Ker se je Janez Kecel odpovedal županstvu, je 13. dne t. m. bila nova volitev, pri kateri je bil dosedanji občinski svetovalec France Eksler za župana, za svetovalca pa Julij Stare, tukajšnji posestnik, izvoljen. — Gospod Kecel je s svojim odsto-pom menda hotel pokazati, da noče dalje vzrok kakega razpora Kamničanov biti. Prav tako! Iz D0br0YC. — 26. dne t. m. se je tukaj obbajala aijajno lepa svečanost. Zbrali so se tù pri gosp. žup- niku Bab niku mašniki sošolci posvečeni 1. 1854., da so slovesno obbajali 25letnico svojega pokliča. — Izmed 19 še živih sošolcev — zbralo se jih je 14 z vseh krajev dežele — drugi so v daljnih deželab, 2 celó v Ame-riki in 1 bil je po bolezni zadržan. — Svečanost se je pričela s s v. maso za umrle 3 šošolce ob 6. uri zjutraj, ob 8. uri bil je slovesni sprevod iz farovža v cerkev. Svečanost je pričel preč. gosp. kanonik Ur h 8 primerno res izvrstno pridigo — potem je sledila slovesná maša % zahvalno pesmijo. — Pri obědu so počastili gospode jubilante gospod knezoškof. Izmed druzih sošolcev je přišel jubilante pozdravit gosp. Bradaška, ravnatelj gimnazije zagrebške, ki zdaj biva v Kranj i, in na večer na Dobrovi bivajoci g. dr. Poklukar. — Slovesnosti, katero je daleč naznanjalo streljanje in lepo pritrka-vanje v lepo prenovljeni cerkvi, se je vdeležila razliČna množica ljudstva — posebno Ljubljančanov. Iz Ljubljane. — Prihodnjo sredo je izvanredni občni zbor družbe kmetijske, ki smo ga nazna-nili v zadnjem listu ter danes dodajamo le željo, da se zbora udeleži mnogo udov, kajti stvar je važna, katero bode obravnaval. — Novi gosp. minister za kmetijstvo grof Falkenhayn je družbi kmetijski 19. dne t. m. poslal jako prijazno pismo, v katerem jej naznanja nastop ministerstva in jo prosi , naj ga po vsi svoji moči podpira v prizadevanji njegovem, ki resno meri na pospeh kmetijstva; družbo pa zagotovlja, da tudi on jo hoče v njenih občekoristnih namenib zdatno podpirati, zato jo pozivlja, naj se v vseh zadevah zaupljivo in odkrito-srčno do njega obrne, kedar kmetijstvo njegove pomoči potřebuje. — Zoper prošnjo narodnih poslancev za razpust deželnega zbora kranjskega je nemčurska trójica deželnega odbora — Kaltenegger, Dežman, Schrey — na visoko vlado napravila ugovor (protest), ki je tako sme-šen kakor protisloven. Ugovor namreč navaja, da je postavnost deželnega zbora dokazana po mnozih na Najvišem mestu potrjenih njegovih sklepih. Iz tega trdenja sledi, da bi bii vsak deželni zbor nepostaven, če kak sklep ne zadobi Najviše potrditve. Ali ni to preabsurdno? ! Legaliteta deželnih zborov je popolno neodvisna od tega, ali se kak sklep potrdi ali ne. Narodni poslanci so — to ponavljamo vnovič — v javnih sejah 16. in 20. septembra 1878. leta in pozneje avten- tično dokazali ogromne nepravilnosti in nepostav nosti pri volitvah, katere je vzlic temu po trd i la umetno sestavljena nemčurska večina in s tem pečat pritisnila illegaliteti sedanjega zbora. „ Da steckt des Pudels Kern." Dr. Jan. Bleiweis se zato ni dal več voliti v tak deželni odbor. Misliti bi se bilo smelo , da trezni naši nasprotniki vendar še v spominu imajo, kaj so oni — nasproti upra-vičeni prošnji narodnih deželnih poslancev za razpust sedanjega deželnega zbora — počeli leta 1871., ko so „U8tavovercem" pomagali jamo kopati ministerstvu Hohenwartovem u. Presvitli cesar je z Najvišim patentom od 11. avgusta 1871. 1. sklical deželni zbor kranjski, — al kaj je na ta sklic Nj. veličanstva klika 13 nemčurskih deželnih poslancev storila? Klic cesarjev so, da z „omikanimi" besedami „Tagblattovimi" govorimo — vrgli v „Papierkorb", in ni jih bilo v zbor, name3ti sebe pa so 14. septembra 1871. poslali zboru izreko, v kateri od Nj. veličanstva sklicani deželni zbor zovejo „illegale Versammlung" ! ! — To naj zado-stuje kot odgovor na — da zopet s „Tagblattom" govorimo— na famozni protest deželnega odbora, ki se šemi, kakor da bi narodnim poslancem hotel reči: „Ja, Bauer, das ist was anderes". — Zdaj pa se nekaj druzega. 282 Skoro vsak dan „N. fr. Presse", „Deutsche Ztg.", stara „Presse" in tudi drugo židovsko časniátvo obira nas Slovence, dase predrzno šopirimo, da se ponašamo za vladno stranko, da srno sovražniki nemštva itd. Tako obrekovanje pred svetom nas sili k sle-deci objavi : V vseh deželnih zborih smo Slovenci svetu pokazali, da, ko zahtevamo pravico za-se, nočemo delati krivice nobenemu druzemu narodu. Kdor se tega avten-tično prepričati hoče, naj bere zapisnike deželnih zborov in videl bode, da, na pr. v šolskih postavah se še narodnih pravic Kočevarjev in Weissenfelserjev dotakniti nismo hoteli. In poslednjič pri volitvah v državni zbor smo isto zmernost in spravljivost razodeli, kajti volili smo za svoje poslance samo take može, katerim je geslo: „vsacemu svoje". In to pomirljivost nas je volja, tudi vprihodnje razodevati in ne prenapenjati zahtev, katere bi sovražniki naši zelorabili zato, da bi svetu kazali, da Slovenci hoćemo druge narode žaliti v njihovih pravicah. Ce se v kakem naših časnikih čuje sem ter tje glas za to ali uno zahtevo, za ta aii uni predlog, kateremu konservativni Nemci v Avstriji ali tudi nekateri bolj zmerni možje ustavne stranke ne morejo pritrditi, rečemo tudi mi, v soglasji s češkim ,,Po-krokom", da po ustavi poklicani za izjavo naših tirjatev so v prvi vrsti naši poslanci v državnem zboru, katerim bo prilika dana, se na pravem mestu na vso moč potegniti za narodne naše pravice. V naše zastopnikese pa tudi zanašamo, da bodo o pravem času svoj glas krepko povzdigniii za to, kar je naše in nam Slovencem za svojo eksistenco treba, kar pa le tako daleč sega, da nemški Avstrijanci (ne pa oni nemčurji, ki niso Nemci) ne morejo reči, da žalimo njihove pravice. Naše pravične zahteve ao našim zastopnikom tako dobro znane, da nobeden izmed njih ne potřebuje vsakdanjega silovi-tega opomina, kateri je židovskim časnikom oporišče, da upij ej o po svetu: „glejte, taki požeruhi Nemcev so Slovenci!" — (0 dopisu iz Sele v zadnjem listu „Novic") zarad cenilnega postopanja nam je iz prav zanesljivega vira došlo sledeče pojasnilo, ki sme v tolažbo biti dopisniku in dotičnim občanom: „V občini Selca so vsa zemljišca dotični od okr. cenitvene komisije izmed sebe izvoljeni cenilci vcenili. Poročevalec (referent) je cenilce le spremljal in v mapo take razrede vpisaval, o katerih sta se cenilca zedinila in jih poročevalcu naznanila. Poročevalec tedaj ne more svojevoljno ta ali uni razred v mapo vpisati, in ima le pravico, da svoje mnenje (drugačen razred) zraven cenilcev v mapo takrat vpiše, kedar je on drugih misli, kakor sta cenilca. V takih slučajih pa potem razsojuje dotična okrajna cenitvena komisija o tem, čegavo je pravo. Župan ali pa zaupni možje, ki jih on za spremstev cenitvenega odseka imenuje, pa nimajo o vcenitvi nobenega določilnega glasú; oni sprem-Ijajo komisijo zato, da pojasnujejo to, o čemur jih poročevalec ali pa cenilec vpraša. Ce pa k cenitvi po-vabljena cenilca ne prideta oba, ampak le samo eden ali celó nobeden, takrat ima poročevalec, spremljan od zgoraj omenjenih zaupnih mož, pravico cenitev sam iz- vrševati. Ti možje, kakor tudi dotični cenilci imajo pa v tem slučaji pravico, cenitveni operat, to je, mapo in cenitveni zapisnik pregledati, in to, kar se jim ne zdi prav, okrajni cenitveni komisiji naznaniti. — Za kontrolo je tedaj skrbljeno. — Vprašati bi kedo utegnil : kedaj pa se mora omenjeno naznanilo okrajni cenitveni komisiji oddati? Temu odgovarjamo, da v postavi za to ni noben čas določen, tedaj se zamude ni bati, vendar naj se zgodi to vselej nemudoma, dokler je še vse v dobrem spominu, a tudi zato, da okrajna cenitvena komisija o pravem času ukreniti more, kar za potrebno spoznava." — Gosp. vitez Schne id, naš državni poslanec^ je o obisku svoje rodovine na grajšČini pri Kamniku bil včeraj tudi v Ljubljani. — (Križanska cerkev) v Ljubljani se bode po ukazu vélikega kapituiarja in komturja grofa Henrika Couden-hove-a zunaj in znotraj lično popravila; delo se ravnokar pričenja. Novičar iz domaćih in tujih dežel. Z Dunaja. — Čedalje bolj se kaže v židovskih časnikih zagrizeno sovrastvo do ministerstva Taaffeovega* Oni delajo res tako, kakor da bi v Avstriji na veke moral vladati razpor in prepir. Kakor leta 1871. se je godilo Hobenwartu, tako se godi zdaj Taaffe-u. — Iz Pešta se telegrafuje časniku „Osten", da Andrassy gotovo odstopi in da je naslednik njegov uže določen. — Govori se o grofu Karoly-u, barona Sennyey-u in grofu Szecheny-u. Ali mora res zopet Magjar biti minister unanjih oprav? Ogersko. — Tù se močno delà na propad ministra Tisze in za grofa Andrassy-ja se málokdo zanima, kar je obče ljudi osupnilo; še Magjari tedaj niso zadovoljni ž njim. Temu se ni čuditi, vsaj sta Andrassy in Tisza največ kriva, da je ondi vse z davki preobloženo. Na Ogerskem se delà sistematično nad pomagjaren-jemSlovakov. Vlada jim je najprej zatvorila „Matico", potem gimnazij, zaplenivši vse zaklade. L. 1877 zabranjena je poraba slovaškega jezika pri sodnijah v župa-nijah čisto slovaških. Magjari potujejo okolo kot gledi-ščni igralci in širé magjarščino. Zdaj se je ustanovilo tudi društvo okrajnih in obeinskih uradnikov ; § 3 v pravilih tega društva naglasuje: negovati magjarsko narodnost, in delati na to, da se razširi. Turčija. — Vojna uradnija v Carigradu je nehala, ker se uradniki branijo, dalje opravljati svoja opravila, dokler se jim ne izplača njihova plača. — Sultan je začel se nagibati sedaj na ruako, sedaj na angleško stran, a ne vé, kjer bi bilo varneje za njega^ da bi manj zgubil. Da mu vsakako za kožo gre, to dobro vé. Nekateri pravijo, da bo Avstrija se zvezala s Cr-nogoro, Srbijo in Bulgarijo in šla do Soluoa. Drugi ugovarjajo zavračaje na to, da je ruska vlada za Bolgare izbarkala v Varni 10 milijonov patron in mnogo pušek. Sultan pa je v Novipazar poslal več tisoč redne vojake» Bolgarski knez je pozval dr. Konštantina Jirečeka iz Českega, da uredi šolstvo. jRim. -- Skupščina kardinalov je 19. dne t. m. v navzočnosti papaža sklenila od italijanske vlade nazaj zahtevati pantheon, ki je katoliška lastnina. Pantheon je bivši velik rimsk tempel, katerega so pa 1. 607. posvetili Mariji. "V Žitna cena v Ljubljani 2. avgusta 1879. Hektoliter: pšenice domače 6 gold. 83 kr. — banaške 8 gold. 14 kr. — turšice 4 gold. 60 kr. — soršice 6 gold, 93 kr. — rži 4 gold. 39 kr. — ječmena 4 gold. 39 kr. — prosa 4 gold. 39 kr. — ajde 5 gold. 4 kr. — ovsa 2 gold» 93 kr. — Krompir 3 gold. 20 kr. 100 kilogramov. Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. — Tisk in založba : J. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.