Leto LXXTV., st. 1 LJubljana, četrtek z. Januarja 1941. I 29013 Cena Din 1.— Izhaja viia* dan popoldne izvzemal nedelje In praznika. — lnaerati do SO p«ut Trst a Din 2, do 100 vrst & Din 2.50, od 100 do 300 vrat 4 Dfn a. večji tnaeratJ pettt vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, InaeratnJ davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 14*—, za Inozemstvo Din 25*—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA. Kna.flJeva ulica it. 5 Telefon: 31-22, SI-23, 31-24, 81-26 In 31-26 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg it. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon St_ 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon St. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon St. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101, 8LOVENJ GRADEC, Slomškov trg &. — Postna hranilnica v LJubljani at. 10.351« tirnima aktivnost na sredozemski fr Grki napredujejo v vseh treh glavnih operativnih prostorih: proti Valoni. pri Klisuri, pa tudi na severu — Angleške oklopne izvidnice prodrle do južnih obronkov Tobruka Atene. 2. jan. s. Asa. Press.) Zastopnik grškega vojnega ministrstva je sporočil snoči, da grške čete v obalnem sektorju fronte še nadalje napredujejo od Himare v smeri proti Valoni. Italijani so izvedli na tem dolu bojišča zadnje dni več močnih protinapadov s podporo tankov. Zlasti hudi so bili ti napadi v ponedeljek. Grki pa so vse protinapade zadržali in Italijanom nikjer ni uspelo prodreti. Po grških Informacijah so imeli It.ilija.nl v teh bojih velike Izgube. Na bojišču je ostalo več Italijanskih tankov in Grki »o zajeli ve* ujetnikov. Oh konca bojev so pomaknili Grki svoje jM«*;toj:inke dalje proti severu. Najhujši so bili boji včeraj in predvčerajšnjim pri Klisuri. Tu po dosegli Grki kljub slabemu vremenu važen uspeh ter so zavzel] severno od Klisure močno utrjene italijanske pozicije v gorovju. Zavzete Italijanske postojanke so bile zavarovane z dvema Unijama bodeče žice ter so Imele mnogo postojank za topove in strojnice. Italijani so razpolagali tudi s celim sistemom strelskih jarkov, ki so bili zvezani med seboj s podzemskimi rovi. Pri zavzetju teh postojank so Grki zaplenili med drugim 12 poljskih topov, 15 strojnic, več havbic In več avtomatičnih pušk. Grki so na tem sektorju fronte znatno napredovali. Tudi na severnem delu bojišča, kjer je vreme posebno slabo, so Grki po informacijah grškega vojnega ministrstva dosegli nove Uspehe. Zavzeli so kljub močnemu italijanskemu odporu več postojank v gorovju. Grško vojno poročilo Atene. 2. jan. s. (Atenska tel. ag.) Grški generalni štab je objavil snoči naslednje 67. vojno poročilo: Grške čete so izvedle več uspešnih lokalnih operacij v omejenem obsegu. Zajeli smo zopet več ujetnikov in mnogo vojnega materiala. Pristanišče v Draču neuporabno Atene, 2. jan. s. (Reuter). Po grških informacijah je pristanišče v Draču zaradi ponovnih angleških letalskih napadov povsem neuporabno. Italiiani se zato za vojaške transporte poslužujejo pristanišča v Sv. Ivanu Medovanskem. Predsednik Metaxas grškemu narodu Atene, 2. jan. s. (Asa. Press.) General Metaxas je včerpj po radiu prečital grškemu narodu svojo novoletno poslanico. Ministrski predsednik pravi, da mora biti grški narod predvsem hvaležen onim. ki v bojni liniji na kopnem, na morju in v zraku tvegajo svoje življenje za Grčijo. Obenem pa mora biti grški narod z vsem srcem hvaležen usodi, da mu je bila dana prilika, da brani ono. kar je naldraeroce-nejše za človeka. Končno je general Meta-xas izrazil željo, da bo novo leto leto slave, zmagovito za grško vojsko ter srečno za grški narod. Bardija še zmerom ključ položaja na libijski meji — Angleški bombniki na delu vzdolž Sredozemlja Kairo, 2. jan. s. (Reuter). Potrjujejo, da so angleške oklopne izvidnice na božični dan nepričakovano prodrle do točke, ki leži samo dve milji od južnih obronkov Tobruka. Angleški oklopni oddelek je zased«! začasno neko letališče pri Tobrukn ter je ostal tam ves dan, preden se je zopet umaknil. Medtem angle&ke prednje straže sedaj stalno operirajo že na daljavo 25 milj proti sev< rozapadu od BardJe na cesti proti Tobruku- Komunike angleškega poveljstva Kairo, 2. jan. AA. (Reuter). Poveljstvo angle ?kih sil na Sredozemskem morju poroča: V torek so angleški bombniki hudo napadli so\Tažni kove čete in motorizirane prevoze, ki so hoteli pripeljati vojaški material v Bardio in zapadno od Bardije. Izvršenih je bilo več napadov in pri vsakem napadu so bombe padle na cilj. Naša lovska letala so bila ves dan delovna, toda ni prišlo do nobenega stika s sovražnikom. Pri Gamburi je bilo opaziti, kako na tleh gori neko sovražno letalo. V noči od 30. na 31. december so bili leg tega so naša letala bombaniirala pn-izvršeni napadi na Napoli in Taranlo. Po-stanišče v Palermi in tovarno kemijskih Izdelkov v Cremoni. V Tarantu so bili izvršeni napadi na pomorske edinice in opaziti je bilo, kako je ena bomba zadela cilj. V torek je bi! izvršen 23. napad na Va-k>no. Vremenske prilike so bile slabe, bilo pa je opaziti, da so vse bombe padle na odrejene cilje, kjer je bila povzročena precejšnja škoda. Sovražnikova lovska letala so napadla naša letala in v borbi, ki je pri tem nastala, je bilo poškodovano neko sovražno letalo. Eno naše letalo se ni vrnilo v svoje oporišče. Med patroliranjem 30. decembra so naša lovska letala sestrelila še eno letalo tipa iKanc 506«. V italijanski Vzhodni Afriki so bili iz- ZAPADNA FRONTA: vršeni napadi na sovražna letališča pri Gubi. Na letališču so nastali požari, ko so padle bombe. Bombe so padle poleg enega sovražnega letala, ki je bilo nato napadeno s strojniškim ognjem in verjetno uničeno. V Asabu so bili izvršeni napadi na preskrbovališča in skladišča ter druge vojaške objekte. Bombe so padle vzdolž obale in so bili izvršeni napadi s strojniškim ognjem na transport avtomobilov, ki so se vneli. Naša letala so napadla letališče v Dangili, kjer so nastali številni požari. Kairo, 2. jan. AA. (Reuter). Vrhovno poveljstvo angleških sil je izdalo sledeče poročilo: Libija: V pokrajini Bardije je bilo naše topništvo zopet delovno. Na mejah Sudana in Kenije naše potrole nadaljujejo z delavnostjo. Tudi topništvo je delavno. Sestreljena letala Kairo, 2. jan. s. (Reuter). Po uradnih podatkih so Angleži v treh tednih ofenzive v Zapadni puščavi sestrelili že 200 italijanskih letal. Pri tem niso všteta letala, ki so bila uničena na italijanskih letališčih o priliki angleških letaških napadov. Kairo, 2. jan. s. (Reuter). Južnoafriški bombniki so v torek napadli letališče v Barderi v italijanski Somaliji. En italijanski bombnik tipa Savoia 81 je bil na letališču uničen, dva druga pa sta bila poškodovana Italijanski vojni ujetniki v Indiji Bombaj, 2. jan. s. (Reuter). Neka angleška ladja je pripeljala v tukajšnjo luko iz Egipta prvo skupino italijanskih vojnih ujetnikov, ki so bili zajeti v bojih v Zapadni puščavi. Med njimi so štirje generali, 300 častnikov in 627 vojakov. Vsi ujetniki so bili po železnici takoj prepeljani v ujetniško taborišče v notranjost Indije. Močan napad na Bremen in na invazijske luke ob Kanalu — Nemška letala so preteklo noč izvršila več bombnih napadov na angleško ozemlje London, 2. jan, s. (Reuter). Letalsko ministrstvo javlja: Preteklo noč so bombniki angleškega vojnega letalstva izvedli močan napad na razne objekte v Bremenu in na nemške invazijske luke ob Rokavskem prelivu. London. 2. jan. s. (Reuter). Letalsko in notranje ministrstvo javljata v svojem današnjem jutrnjem komunikeju: Sovražna letalska aktivnost se je preteklo roč razvijala preko široko razprostrtega ozemlja v Angliji in VValesn. Vrženih je bilo samo malo bomb in sicer na severnozapadno Anglijo in na ozemlje Lon dona. kjer je bilo nekaj hiš poškodovanih. Manjše število oseb je bilo ubitih in nekaj, oseb ranjenih. Drugod v Angliji so povzročili napadi preteklo noč malo ško- j de in zelo malo žrtev. London, 2. jan. s. (Reuter). V Londonu in v raznih drugih delih države je bil preteklo noč trikrat letalski alarm. Nemška letela so izvedla nekaj bombnih napadov na razne dele Anglije, toda v splošnem ti napadi niso imeli večjega obsega ter so povzročili razmeroma malo škode in malo žrtev. Bombe so bile vržene na Liverpool in na pokrajine ob reki Mersev. toda tu napad ni imel velikega obsega. Nočni lovci so stopili v akcijo proti napadalcem. Bombardiran je bil tudi zapadni del srednje Anglije in nekaj točk v vzhodni Angliji. V Londonu je bilo vrženih nekaj bomb na mesto med drugim alarmom, še pred pomočjo. Bombe so povzročile nekaj škode na zgradbah in zračni pritisk je razbil mnogo stekel na oknih Le malo oseb je bilo tako močno ranjenih, da jih je bilo treba prepeljati v bolnico. Zgodaj zjutraj je bil v Londonu tretjič letalski alarm. Zjutraj je neko nemško letalo vrglo tudi eno samo eksplozivno bombo na neko vas v severnem W a lesu. Več kmečkih hiš je bilo porušenih. Napad ni zahteval smrtnih žrtev, temveč je bilo samo nekaj oseb laže ranjenih. Nemška letala so v teku noči vrgla bombe tudi na več izoliranih točk v raznih delih države. Bombe na Irsko Dublin, 2. jan. s. (Reuter). informacijski urad irske vlade javlja, da so neznana tuja letala snoči malo pred 22. vrgla tri eksplozivne bombe na irsko ozemlje 30 milj severno od Dub1 ina. Po angleškem mnenju so ta napad izvrši1 a nemška letala. Navicerti za irske ladje Rim, 2. jan. AA. (Štefani). Sum, ki ga je zbudilo stališče londonske vlade nasproti Irski, je včeraj dobil svoje potrdilo. Bri tanski blokadni minister je namreč napovedal sistem navicerta, ki se bo izvajal za irske ladje. Tako piše »Popolo di Roma* To pomeni, da misli Anglija izvajati nasproti svobodni in neodvisni irskJ državi neznosno nadzorstvo glede uvoza in izvoza. To nI prvič, da zavzema Velika Britanijr* sovražno stališče nasproti Irski, nedvomne pa je značilno in je to treba spraviti v zvezo z grožnjami, ki so vse do nedavnega predstavljale argument, ki se je nanj skliceval dan za dnem britanski tisk glede irskih oporišč. Angleško civilno letalstvo London, 2. jan. s. (Reuter). Po uradnih podatkih so angleška civilna potniška letala preteklo leto v rednem prometu pre- Vsak narod kuje svojo usodo Novoletni govor predsednika bolgarske vlade Filova, ki je takoj po govoru odpotoval na Dunaj Sofija, 2. jan. AA. Ob novem letu je imel predseunik bolgarske viade dr. Bogdan Filov včeraj ob 13.15 govor, v katerem je po radiu povedal bolgarskemu narodu sledeče: > Bolgari! Pozu.-a vi jam vas ob novem letu 1941 in vam iz vsega srca želim, da vam to leto prinese mir, srečo in blagostanje. Preteklo leto 1940 se more označiti kot srečno za bolgarski narod. Kljub vojni, ki besni in ki se je že zelo približala našim mejam, se nam je posrečilo ohraniti razvoj gospodarskih in kulturnih možnosti Toda je še nekaj velikega v minulem letu: Mi smo bili srečni, ko smo videli propadanje nepravičnega diktata in da smo zopet vključili našo zlato Dobru-džo v meje matere domovine. Tako je mogel bolgarski narod, zahvaljujoč podpori Nemčije in Italije, uresničiti eno od svo-"* jih teženj, ki je bila najbolj značilna. Novo leto pričakujemo z novimi upi v boljšo bodočnost Bolgarije in s čvrstim zaupanjem v slavce pravice in resnice. V tako važnem trenutku ne smemo pozabiti na modrosst, »da Bog daje. toda da ne meče v koš«. Spomnimo se tudi neke druge resnice in ta je da vsak narod kuje svo- jo usodo. Od nas samih je veliko odvisno, Kakšno bo za nas leto 1941. Ce hočemo zavarovati svoje interese in interese naše države, ako hočemo pripraviti svojim sinovom boljšo bodočnost, moramo storiti vse in prenesti vse žrtve, ki se nalagajo v potrebnem momentu za blagostanje in uspeh Bolgarije. Zato je danes neogibno bolj kakor kdaj-koli potrebno, da se bolgarski narod zbere okoli prestola našega vrhovnega v^dje kralja, da vsi Bolgari stopijo čvrsto na državno bojišče, da narod, kralj in vlada pokažejo v vsakem času edinstvo, brez katerega ni mogoče sploh rešiti velika narodna vprašanja To so želje, ki jih pošiljam bolgarskemu narodu s krepko vero, da bodo stvarne in da se moremo nadejati, da bo leto 1941 srečno leto. Sofija, 2. jan. AA. Bolgarska telegrafska agencija poroča: Včeraj ob 14.05 je odpotoval na Dunaj predsednik vlade Filov v spremstvu soproge. Predsednik vlade, ki je zbolel, bo izkoristil božične pra-nike ter obiskal nekatere specialiste na Dunaju. letela 5 milijonov milj. Pri tem so letala prevozila med drugim 30 milijonov pi-?em letalske puste. Tudi v '.eku zime je bilo na teden prevoženih v rednem civilnem letalskem prometu po 100.000 milj na teden. Civilni letalski promet v angleškem imperiju je postal posebno vr./cn. ko se je pričela nemška grožnja z vpadom v Anglijo. V velikem razmahu angleškega civilnega letalskega prometa vidijo tudi znak. da je nemška blokada Anglije brez uspeha. Angleška potniška letala so v teku preteklega leta vzdrževala redno leta lak o službo s 34 državami, od katerih jih je 14 nevtralnih. Poleg angleških potniških letal so sedaj v službi angleškega civilnega letalstva tudi nizozemska in belgijska potniška letala, ki so o priliki vpada v Belgijo in Nizozemsko pribafala v Anglijo. Churchilleva fiosla-nica turškemu sitcrodu London, 2, jan. s. (Reuter i. Ministrski predsednik Churchill je poslal turškemu narodu posebno novo', tn i poslanico, ki je bila včeraj pročitana tudi v turškem radiu. Churchill pravi v svoji poslanki, da A\u-glija, ki je v letu 1940 prestala najhujše preizkušnje, z zaupanjem zre v novo leto, ker ve, da njena moč narašča in da jo Zedinjene države podpirajo. Nedavna zmage angleškega orožja v območju Sredozemlja so lahko predznak za dogodka v letu 1941. V hudih časih je dobro prijateljstvo največji blagoslov in tako je tudi Anglija v teh hudih mesecih srečna, da je deležna prijateljstva turškega naroda in turške vlade. V boljših dneh, ki bodo še nastopili, bo angleškn-turško prijateljstvo gotovo največje važnosti za bodočnost sveta ter za varnst in napredek vseh sv obodnih narodov. Japonska v vojni z Anglijo Značilne izjave bivšega japonskega poslanika v Rimu Tokio, 2. jan. AA. (DNB). V vprašanju, kakšen bi bil položaj Japonske v primeru sodelovanja z Anglijo in Zedinjeimi državami na Tihem oceanu, sta odgovorila japonska generala Sig Sugu in Taka-hashi, da je stališče Japonske odločeno v zvezi s kitajskim sporom, kakor tudi s poslanstvom Japonske, da ustvari nov red na Daljnem vzhodu. Admiral Sig Sugu je rekel, da japonsko stališče ne pomeni neizbežne vojne z Anglijo in Zedinjenimi državami Toda prišlo bi do spora s silo, ki bi hotela preprečiti uresničenje novega reda na Daljnem vzhodu. Tokio. 2. jan. AA. (DNB). Bivši japonski poslanik v Rimu in sedanji svetnik zunanjega ministrstva Siratori je izjavil v novoletnem članku, objavljenem v listu Tokio Simbun v zvezi s sedanjim položajem, da" je vojna med Nemčijo in Anglijo t-.di vojna med Japonsko in Anglijo, ker bo izid vojne odločal o usodi Japonske. Izid vojne, je izjavil Siratori v svojem članku, je že popolnoma jasen. Gre samo še za to, koliko časa bo mogla Anglija vzdržati. V nadaljniem članku Siratori poudarja, da sta nasorotnika Jarxm-ske v kitajskem snom Anglija in Zedinie-ne države in ne Čaungking. To velja tudi za vzhodno azijski prostor, ki ga Anglija in Zedinjene države nočeta priznati zaradi svojih kapitalističnih teženi. Na koncu svoie iziave Siratori izraža orenr!-čanje. da bo ameriški dolar doživel po"iom. čim bo končno Drišlo do nove ureditve Evro>ne in Vzhodne Aziie. Tokio. 2. jan. AA. fDNBV Voini minister Toio je imel ob novem letu C?(W6) ?o-vor in ie med drugim rekel, da je voi-ska odločena, da bo končala vo'no na Ki-taiskem z uspehom. Prinravlieia je tncB reaeirati na vse preobrate, ki bi mo?li nastati v današnjem zaželenem polozam Vojska bo iznolnila pričakovale nr^st^a in naroda. Incident v Pekingu Sanghaj, 2. jan. s. (Ass. Press). V Pekingu se je primeril nov japonsko ameri- ški incident, ki mu pripisujejo v tukajšnjih ameriških krogih precejšen pomen. O priliki izgredov v nekem Laru so bili ranjeni 4 ameriški mornarji, nakar jih je japonska policija še aretirala ter pridržala več dni v zaporu. Novi švicarski zvezni svet Bern, 2. jan. AA. (StefaniU Novi predsednik švicarske zveze Wetter je včeraj dopoldne prevzel dolžnosti. V svojem poročilu švicarskemu narodu je \Vetter rekel, da bo v bodočnosti švicarski narod morda prisiljen odreči se marsičemu, t j., da doživi še mnogo težje stvari, kakor ga so bile dozdaj. Nedavni dogodki so pokazali, da Švici kljub temu, da je ohranila svojo nevtralnost, ni bilo prizanešeno. Švica pa bo še naprej vršila svojo dolžnost. Na kencu je Wetter pozval Švicarje, da povečajo proizvodnjo na vseh poljih. Zvezni svet je sedaj takole sestavljen: Predsednik in finančni minister je Wet-ter, podpredsednik Deltet, zunanji minister FiUe, poštni in železniški minister Ce— lio, kmetijski minster Stampuli, pravosodni minister in policiirki minister Stei-ger, vojni minister pa KobeL Rešeni potniki z angleških in zavezniških ladij, ki so jih Nemci potopili v Tihem morju Canberra, 2. jan. s. (Reuter). Avstralska vojna ladja je prepeljala 496 oseb z otoka Emiro v Bismarckovem otočju, kjer jih je 21. decembra izkrcala neka oborožena nemška trgovinska ladja. Rešenci so potniki in člani posadk z angleških, nizozemskih, francoskih in norveških ladij, ki so jih Nemci v zadnjih mesecih potopili v Pacifiku. Rešeni potniki pripovedujejo, da je ladja, ki jih je prepeljala na Emiro, plula pod japonsko zastavo. Na neobljudenem otoku so Nemci pustili za potnike živež in majhen čoln, s kateri mso šele po poteku 24 ur smeli stopiti v stik s 150 km oddaljeno Novo Gvinejo. Nemški mornarji so potnike na otoku založili z zadostno količino sveže vode. Tudi življenje na nemški ladji po pripovedovanju potnikov ni bilo prehudo. Redna dnevna hrana je obstojala iz črnega kruha surove slanine in klobas. Rešeni potniki in mornarji, ki so sedaj prispeli v Avstralijo, so z 10 potopljenih angleških in zavezniških ladij. Kakor je izjavil avstralski mornariški minister, je z nekaj drugih potopljenih ladij še 53 oseb na nemški ladii. Med potopljenimi ladjami ie bH tudi 8000tonski novozelandski narnik »Turacina«. ki ea je obvladala nemška ladja šele po junaškem odporu. Sedaj so avstralske in anTosca< in >Deklica a divjega zapada« KINO MATICA — TeL 2*-41 Predstave ob 16., It. In 21. uri BALALAJKA DNO UNION — TEL. 22-21 Predstav* ob 16., 19. in 21. ori Novi sistem po vojni Rim, 2. jan. AA. (Štefani). »Mesaagge-rot se bavi z novim sistemom, ki ga želita Velika Britanija in USA uveatl po vojni. List pravi, da se Anglija ne upa orisati svojih vojnih ciljev, pač pa podaja new-vorska revija >The New Republic« podrob-rosti v tem pogledu. Po idejah z druge strani oceana naj M novi sistem Lrpremenil Evropo v deželo sroče; v novi človeški družbi naj bi vsd imeli zadosti živeta, obleke ln možnosti izobrazile. hj~:ene ln ustreza jočlh stanovanj. Nič več ne bi smele trpeti proti-socialistične japodarske zasnove; pravicam in dolžnostim posameznikom naj bi se dala nova definicija. Seveda bi bila Amerika tista, ki bi prevzela nalogo nove Izgradnje Evrope in rešila Evropo iz vojnega kaosa. Kajpada bi se pri tem Amerika naslanjala na Anglijo. Legije držav, ki jih je zasedla Nemčija, naj bi stopile v novo enotno vojsko, z.istopniki teh držav ki so v Londonu, bi pa stopili v posvetovalno zvezo, ki bi bila začetek novega izvršilnega organizma nove Evrope. Anglija naj bi ustvarila združene države Afrike ali vsaj tropske Afrike; za njih postopno osamosvojitev naj M skrbela posebna mednarodna komi- sija. AmeriAka revija končuje z ugotovitvijo, da Anglija ne bi mogla zmagati, če ne obljubi takšne demokratske revolucije. Ruske zahteve v IHmavski komisiji Bukarešta, 2. jan. (CBS). Po nepotrjenih vesteh je ruska vlada predložila Dunavski komisiji v Bukarešti nove zahteve glede prometa na Dunavu. Baje želi Rusija, da bi imela na Dunavu svoje lastne monitorje. Sklepanje o ruski zahtevi je baje Dunav ska komisija zaenkrat odložila najbrže zato, ker se posvetujejo o stališču, ki naj bi ga zavzele najprej romunska, nemJk« in italijanska vlada. Gaspctlarska proizvodnja v Rusiji Moskva, 2. jan. i. (Tasa) >Pravia« objavlja obširen članek s pregledom o gospodarski in Industrijski proizvodnji Rusije v preteklem letu. Iako je industrijska proizvodnja narasla za 11% napram letu 1939 Zelo se je dvignila tudi kemijska proizvodnja. Lani je bilo pridelanih 1.100.000 ton žita, ozimine pa posejane 1.400.000 hektarjev. Tudi Število glav živine je zelo poraslo. Ob 60letnici »LJUBLJANSKEGA pe?taaiivH> njegovi naročniki za 1ZO din letno! Poslanka uređscđnika društva BK Pozdrav in podanica kneginje Olge vsem odborom in članom Rdečega križa Boograd, 9. dccemb^-a Pod pred sod st v om Nj. kr. Via. kneginje Olge, vzvišene predsednce društva Rdečega kriia krartjevrne Jugoslavije jc bi*la danes v Beogradu v Starem dvoru skup.ia plenarna seja glavnega upravnega in glavnega nadzornega odbora društva, Cilj tega 6«eatanLa yc bil. da se prouči vse n-no, kar je bik> \ tem letu na pravljeno in da se stori sklep, v katerem pravcu je potrebno nadaljevati in razvijati društveno delovanje v pnhounjem letu, da bi ono čim bolje odgovarjalo dolžnostim, k«rrre so mu poveriene- \Tjeno kr. Vis. kneginje Oflga je ob ot\vjrrtvi seje blagovolila aauluvMi preko navzočih članov Glavnega odbora in pred-»t n vnikov banovinskih odborov sledeči pozdrav in poVanico vsem odborom in članom društva Rdečega križa: Radi nastalih vojnih zap.etl jaiev je posvetilo naš^ društvo Rdečega križa glavno pažnjo m napore pri p ra vi za 'zvršitev svoje glavne naloge kert pomožnega organa sanitete državne vojne sile, Z zadovoflistvom ugotavljam, da so mnogi odbori društva izvršili svojo dolžnost v tem pogledu z vsem trudom in iprotaGft-jo, odzivajoč se mojemu pozivu z dne 11. decembra preteklega >era. Vsem nam mora trti drago, da je društvo v tem delu na*lo razumevanje, odobravanje m podporo našega rodoljubnega naroda. Medtem pa na«e dru*tro ni pozabilo na do'žnoati čl«ra mednarodne zajednice R'K Društvo je v mejah dolžnosti izkazovalo svojo pom^x m podp* v težnji in skrbi, da se ublaži usoda vojnih žrtev posebno ujetnikov in beguncev. Oškodovancem po težkih elementarnih nesrečah v državi m inozemstvu so bile prav tako dajane podpore. To delo je zahtevalo razen truda znatna matermina sredstva. Ni treba obžalovat ono, kar je bilo izdano, da se ublaži nesreča. Iskreno prežel z željo, da v mirni d*-»bi nadaljujemo svoje dobrotvorno delo, moremo mimo pričakovati dogodke, ker vemo, da smo izpolnjevali svoje dolžnosti in da smo vedno pripravljeni, da j:h vršimo najsi bi bile še tako težke. Prosim vas, da v se m odborom, članom, sotrudnikom, prijateljem in podpomikoto našega društva Rdečeda križa izročite moje pozdrave in priwčno zahvalo za trud in podporo v skupni službi usmiljenja. Verujem, da nas bodo vsi složno in požrtvovalno ! tudi nadalje podpirali \r> nam pomagali, tako da bomo mogli pred sta virile rxm našega društva iz vse oržave, ki se bodo v prihodnjem letu zbrali na glavni skupščini društva v carskem S> op!iu. na namero lepem ■ in klasičnem jugu. ri^eli naše slave in veličine, dokazati uspehe dela našega društva kevt ddlo. ki odgovarja plemenitim in zna-I čilnim lastnostim na«ega naroda. Glavni odbor se prisrčno pridružuje po-; zdravu in apelu vzvišene predsednice dru-• štva s prošnjo društvenim odborom, da v duhu te poslanice in navod'1 r ifne 11. 12. , 193°A št. 21 140 nadaljujejo de*o prvenstveno glede priprave za izvrševanje glavnih nalog društva Glavni odbor jim želi uspeh v tem delu, kakor tudi vse dobro v novem letu. Direktor društva: MM. Marinkonić a r. Za predsednika I. podpredsednik: dr. I Ivan Diaja, s. r. Podražitve zaradi višjih trošarin Najbolj bodo potrošniki občutili podražitev sladkorja Ljubljana, 2. januarja Novo zvišanje državnih trošarin na nekatere življenjske potrebščine je neprijetno presenetilo ljudi prav na novega leta dan. Na zvišanje trot-r.rin. taks in davkov gledajo sicer kot poti j ro zio in zdaj so mnog« bolj pr.pravijeni r žrtve kakor ao biii prejšnje čase. Razumljivo pa je, da ni nihče sprejel mimo novega zvJanja. Že prejšnje čase so pri nas nekateri dokazovali, da je visoka trošarina na važne življenjske potrebščine zelo škodljiva. To velja predvsem zrn trošarino na sladkor. Upoštevati je treba, da spada sladkor med najpotrebnejša živila in bd ga nikakor ne smeli prištevati med luksuz. Dokazano je bilo s pomočjo številk, da je poraba sladkorja pri nas v primeri z drugimi državami selo majhna in da je bila doslej trošarina na sla, kar skoraj najvišja. Nekateri so tudi dokazovali, da bi bolje kasalo čim bolj pospeševati porabo sladkorja ter bi naj bila zato trošarina čim nižja. češ. državi bodo niž;^ trcšar*ne pri cenenem sladkorju vrgle več, ko bo konzum večji, kakor če bi bile visoke in konzum sladkorja manjši. Poraba sladkorja v na4i dntavi bi bTa mneg1: večja, zlasti na deželi, Kar sodimo pc velikih "količinah vt^otapljcru^ saha-rira. Država mora iiiiaU mnogo za zatiranje tihotapstv.a, ki ga pa seveda ne more povsem mtreti. Bojimo se, da bo poslej tihotapstvo s saharinom še mnogo bolj ove-telo ter da bo poraba sladkorja med revnim prebivalstvom mnogo manjša. Zaradi zvišane trošarine se bo sladkor podražil za 2.05 din pri kg. tako ćm bo sauna državna trošarina znašala pri kg sladkorja 9.55 din, mnogo več kakor produkcijski stroški. Ce bo učinek zvišanja trošarine takšen, kakršnega pričakujejo, as bo kmalu izkazalo. Najbrž mislijo, da ae poraba sladkorja zaradi zvla&nja trošarine ne bo nič zmanjšala ker je zadnje leto celo primanjkovalo nekaterih življenjskih potrebščin; vedno Je se dovolj ljudi, ki lahko k-racijo življenjske potj^ebSčln« ter pokupijo ves sladkor, kolikor ga projicirajo naše tovarna sladkorja, čeprav as bo podražil še za 50* V Vprašanj« je pa seveda, Ce je to zdrav pojav, a se z enim najvaanejšim živilom zalagajo čez mero le bogatejši ljudje, med tem ko se mu mora večina prebivalstva odpovedati- V resnici bo sladkor te produkcije proden letos ven, tako da se pridelovalcem sladkorne pese ni treba bati, da bodo morali poslej p** d skovati manj sirovine za sladkor Toda računati je treba, da bo prej ah sHej konec psihoze ter da ljudje ne bodo vemo grabili tako po spe-c^iijskesn blagu. Ko bo "o sprevideli, da se jim ne bo treba več bati pomajijkaaja, bo nastopil v trgovini zaartoj. Mnogi tudi ne bodo več kupovali specerijskaga blaga, ker so a nJim založeni aa več mesecev, če ne celo aa nekaj let. Tako si n pr. ne moremo obetati velikega učinka od zviesnja trošarine na kavo. Mimogrede Je treba pripomniti, da zvišanje trošarine na kavo ni v razmerju a povprečno trošarino na sladkor. Tako se je trošarina na kavozvi-šaia samo za 5 din pri kg; razumljivo je. da je kg kave mnogo bolj Izdaten kakor kilogram sladkorja. Pri tem je treba upoštevati, da je sladkor potrebno živilo, kavo pa l&hko pogrete jo brez škode ali jo pa celo naJomeate v svojo korist s surogati. Mnogi ljudje so ae založili s kavo za cela leta. Tisti pa, ki ae niso mogli zaio-atfti z njo, Je navadno tako ne kupujejo niti sproti-. Prav tako kakor zvišana, trošarina na sladkor je prizadelo ljudi zvišanje trošarine na električni tok za razsvetljavo. Nedavno so se rsjEiimni ljudje zavzemali za sniženje trošarine na električno energijo, odnosno na popolno odprave trošarina, ko je bilo napovedano, da ae bo elektrika v začetku leta podražila. Včeraj ao tale uveljavljene v naši. banovim nove cene za električni tok, a pri tem še ni bila všteta trošarina. Ko je bila napovedana podražitev elektrike, ao strokovnjaki dokazovali, da bo podražitev vplivala zeko nm vse gospodarsko življenje, zato so se zavzemali za odpravo državne trošarine, da bi vsaj tako bile ublažene Škodljive posledice. Toda prav tedaj, ko je postalo znižanje državne trošarine aktualno, je bila trošarina se zvišana. Do«lej je zne&ale, 70 par pri kUov&tni uri adaj pa. dlnax. torej skoraj 50»/« več. Razumljivo je. da se bo zaradi zvišanja trošarin podražilo tudi blago, ki ni zatro- šarinjeno; tako se bo n. pr. podražila produkcija zaradi podraženega električnega toka kakor seveda tudi zaradi zvišane trošarine na olja masti za mazanje strojev in sirovo nafto- Tujski promet v škoSJi Loki Občni zbor škof jeloikega Tujakoprometnega društva škof ja Loka, 31. decembra. V prostorih občinske posvetovalnice so se zbrali snoči člani našega Tujskopromet-nega društva k letni skupščini. Otvoril in vodil je skupščino predsednik društva g. Avgust Blaznik ki je na splošno očrtal naloge ln načrte, ki spadajo pod okrilje TPD. Za tajništvo je poročal dr. Viktor Kocijančič, za blagajno France zebre, za kopaJžšče predsednik sam. statistiko pa je podal France Babic. Tehtna in s pravilnimi pogledi na bodoči razvoj naših tujsko-prometnih prilik podana poročila so našla pri članstvu popolno razumevanje, kar je pokazala tudi obširna razprava. Delo Tujskoprometnega društva bi bilo še uspešnejše, če bi bilo več delavcev, več članstva Naravno je, da bi morali predvsem podpreti društvo tisti, ki imajo od tujskega prometa neposredno korist. Mnogi lastniki gostinskih lokalov šteje ob strani in nič jih ne moti. da sloni vse breme dela na peščici agilnih idealistov. Sicer je pa društvo pridno delalo. TPD je pošiljalo tedenska tujskoprometna poročila Ljub ja-ni. zavzemalo se je za oskrbnika, ki naj bi čuval nasade ln naprave, pos'užilo se je s pridom revije »Jugoslovanski biseri«, pa tudi radio je nekajkrat stopil v službo teženj našega tujskega prometa. Na pokopališki poti so bili skupno z občino zasajeni topoli gledalo pa se je tudi aicer na j ureditev cest, poti, steza, klančkov pa miz in klopi. Središče vrvenja je bilo v poletnih mesecih na kopališču, edini napravi, lil predstavlja ugodno postavko. Kopalcev je bilo 2500. mesečnih in pol mesečnih vstopnic pa je bilo letos manj kakor lani. Blagajniškega prometa je bilo za 22.038 25 din. a se je skoraj ves denar porabil za prepo-trebne stvari Med drugim je bilo kupljenih nekaj novih železnih klopi in je bila nabavljena orientacijska tabla. TPD je imelo v evidenci proste sobe in postelje. Le s posredovanjem TPD je bilo mogoče zadostiti povprsževanjom. Lani smo imeli v Skofji Loki 187 letoviščarjev. Njih Število se je znižalo za 76. Vzrok vojna! Kljub vsemu po so bili pri nas Čehi, Rusi, Američani, Švicarji. Italijani in Nemci. Vsak letovisčar je bil pri nas okrog 12 dni. Vseh no^nin je bilo 2320 (lani 33S2). Letna skupščina je nagla^ala. da služi TPD splošni blaginji ln splošnemu napredku vse^a mesta. Vse priznanje zaslugi vojaška godba, ki prireja promenadne koncerte. Načrtov za bodoče jr» mnopco: predvsem hoče društvo sedanje kopališče modernizirati, na novo zgraditi bazen za mladino, v zimskem času pa urediti drsališče. TPD se je zavrelo za uvedbo po!nočn?ga vlaka, pa tudi medtedenske kine-predstave dobimo. Treba bo tudi postaviti vremensko hišico z vsemi potrebnimi aparati. V Beogradu okradea škcfleločan Škofi a Loka. 1. ianuarja Čudno smolo je doživel te dni z. Rudolf Krobal^ uradnik sreskega na:elstva v Skofji Loki. Pred dnevi ie nastopil redni letni dopust in odpotoval k znancem v Beograd, kier ie mislil preživeti neka i dni. Suknjo in n^ksr drurih stvari ie custil v predsobi v Babišnji ulici To priložnost je irkoristil tat. ki se ie ta ča>, ko so nosili drva v stanovanje, vtlhcian'1 v p/eds^bo in izmaknil Krobatu elega no rjavo suknjo vredno 3000 d:n, sad, i?«rnioo z vsemi dokumenti in 600 din gotovine kl buk in brillanten prstan, vred 12 000 din. Tatvina je bila izvršena med sedmo in •^smo uro zjutraj in so io tudi tal:-j opazili. FUiub temu na prepo-no. kajti tat je izginil z vsem plenom. Krob^t je prišed. zaradi tatvine v neroden DOložaj. Sred: zime brez svJcnie. brez po1 rivaa. b.ez g>-tovine. Znanci so sra rcš.ili iz najhujše drege. da ie lahko odpotoval domov. Značilno Da ie. da 1e pretkani tat vrnil Kro-batu no Došii vse dokumente. S fiLms&cqa pfaina — Kino Union: »Balalajka« je res umetnina, za nas Slovence se posebno zanimiva, saj smo kot Slovani ln po kulturnih stikih že dolgo povezani z brati Rus*, seveda je film ameriški. Sicer poje slavni Nelson Eddv menda, samo pesem: >Ej, uhnem« v ruščini in poje čudovito, nepozabno, pa se vendar ciobro razgledamo s pomočjo srbo hrva takega teksta. Vsebina je nam domača, saj skoro vsi poznamo kozake. Kar pa je bilo naših vojnih ujetnikov v Rusiji — in teh je na tisrče — poznajo ruski narod in so polni hvale o njem. Film se pričenja z mogoonim nastopom kozak ov, ki po jo in jahajo takerekoč gledalcu na proti tako da se človek ustraši konjskih glav. Ostali prizori, posebno oni pri predstavi v carski operi, ob generalovi napovedi vojne, ko zapoje občinstvo stoje rusko himno, so nas spominjali na marsikateri dogodek. Enako prizori iz zaklonišč v Karpatih, ln juria, kakršnih smo morali tudi, žal, več doživeti. Življenje ruskih emigrantov tudi nekoliko poznamo, saj smo mu bili večkrat priča na Tat Janinem večeru, ki ga obhajajo vsako leto med nami živeči Rusi meseca januarja. Da je IIona Maseey vredna svojega velikega partnerja, po njeni lepoti, stasu, kretnjah, govoru in petju, se samo ob actii razume. Skratka, fim je krasno delo, ki nam je po srcu in dudi bliza. Naval na kino je bil včeraj ogromen. Vse predstave ao bile razprodane že več ur pred začetkom. Slovenci v Ameriki V državi Ecuador so zaprta" misijonarja Bogocnrila Trampusa. Obdolžili to gt, da je prišel v Ecuador nezakonitim pooro. Za izselitev to mu dali rok 40 dni. Ker pa ni imel nobenih sredstev, se je obrnil na svoje rojake s prošnjo, naj mu priskočijo na pomoć, da bi m lahko isaelil v Brazilijo. V hipni duševni zmedenosti si j« končal v Kirklandu v državi Ontario življenje Franc Pornar, star 39 let, doma ix 2©li-melj pri Igu, kjer zapušča starše, brata In dve sestri. V Ameriko je prišel leta 1928. V Oevelaadu je umri Mihael Mahne, star 61 let, doma ie vasi Tatre. fara H ruši ca, Franc Fier, star 76 let, doma iz Družinske vasi pri Beli Cerkvi na Dolenjskem in Matevž M:he4ič, star 64 let. doma is vasi Bred na Dolenjskem. V Chisholimi je umrla Barbara 2užrk, rojena Pišlar, stara 65 let, doma iz Hotedršicc, v Jofiiettu je avto do smrti povozil 231etnega Antona It^AČiea m Mfctns* Viljema fceaerja. V Chica^u je umrl Anton Dular star 65 'et. V Veroni je umrla Marija Srebot, roj. Slavec, stara 44 let, doma iz Knežaka. V Ely je umna vdova Ivansa Merkun roj. Branešič. fctara 52 let, doma iz Tribuč pri Črnomlju V Aurori sta umrla Jakob Pfaj-fer in Neža Praprotnik. rojena Dežman, s*ara 72 let. doma iz Smarjcte na Dolenjskem. V Ch.iC.agu sta umrla Janez Janko, star 75 let. doma iz Črnomlja in Franc Rutar. star 5° let, doma iz Markonca. V Chishr>lmu je umrl Rudolf Robnik, star 62 let, doma iz Luč pri Ljubnem. V Duluthu je umrla v Ameriki rojena Neža JakSe, stara 18 let. V Cievdlandu je umrl Lojze LekSe, star 65 let, doma iz Naklja, fara jLeskovec pri Krškem. Snežne razmere Poročilo TPZ v Ljubi iani ui Mariboru, 2. /. 194 L RaJwtJ'ca 470 m: -4-3, dežnje, Jezersko 890 m: 4-5, oblačno, 13 cm snega, južen, Poiže\o 620 m: —1, oblačno, 15 cm snega, južen, Sodražica 550 m: +6, oblačno, 5 cm snega, južen, Sv. Lo\renc na Pohorju 483 m: 4-4 oblačno, od ju ga. Rimski \*relec 530 m: —2, jasno, 20 cm snega, aren, Peca 1654 m: 4-3, oblačno, 35 cm snega, južen. Rogaška Slaiina 23S m: —2, oblačno, 10 cm snega, južen. Celje v leto 1940 Celje, 1. januarja. V celjski župniji se je lani rodilo 958 otrok (513 dečkov in 445 deklic), med temi 156 nezakonskih (44 iz celjske župnije in 112 iz drugih župnij, umrlo je 537 oseb (288 moških in 249 ženak), med tem 232 domačinov in 305 iz drugih župnij, poročilo se je 188 parov, drugam pa se je šlo poročit 24 parov. Leta 1939 se je rodilo v Celju 876, leta 1938 pa 806 otrok. Leta 1939 je umrlo v Celju 486 oseb. poročili pa so se 203 pari. V decembru je umrlo 42 oseb. in sicer 16 v mestu in 26 v javni bolnici. V preteklem letu je obiskalo Celje 13.650 tujcev (12.691 Jugoslovenov in 959 ino-zemcev), prenočnin pa je bilo 18.066. V mesecu decembru je obiskalo Celje 1112 tujcev (1033 Jugoelovenov in 79 inozemcev). V primeri s prejšnjimi leti je obisk Jugoslovenov v Celju narasel, obisk inozemcev pa je zaradi Izrednih prilik močno nazadoval. V Celju deluje 131 društev, in sicer 8 viteških, 8 narodnoobrambnih 38 stanovskih. 33 prosvetno-kulturnh, 11 podpornih, 9 zabavnih. 8 mladinskih, 6 gospodarsk:h organizacij, 5 športnih dručtev ter 4 gasilske in reševalne čete. Lani je zabeležila celjska policijska kronika 1 umor, 4 samomore in 10 smrtnih nesreč. Požarov je bilo v Celju 9. skupna škoda pa je snaćala 216.500 din. Osem požarov je nastalo zaradi neprevidnosti, požar gospodarskega poslopja ge. A dele Dečkove v Gaberju pa je bil podtaknjen. Umor je bil iavršen 12. februarja svečer, ko je razbojnik Anton Hace na Spodnji Hudlnji umoril orožnika Ivana Medena. Lani je bilo v Celju izvršenih 332 tatvin a skupno Škodo 186.000 din, predlanskim pa 283 tatvin s skupno škodo 220.889 din. Tatvin je bflo 12 vlomnth, 7 žepnih, 58 tatvin koles in 255 manjših tatvin. Tatvin koles ji bilo lani manj ko predlanskim. Pri žepnih tatvinah je bilo 1464 din škode. Lani je bilo izvršenih 15 prevar s Škodo 9788 d'a, predlanskim pa 38 s škodo 18.334 din. Poneverb je bilo lani 16 s škodo 20.423 din, leta 1939 pa 27 s škode 13.513 din. Celjska policija je uspešne obravnavala 228 tatvin, 33 prevar, 29 poneverb in 355 različnih ka- zenskih prestopkov. Lani je bilo aretiranih 88, predlanskim pa 82 oseb. Kaznivih dejanj zoper osebno varnost je bilo 25, med temi 11 hudih telesnih poškodb. Q*n iea KOLEDAR Danes: Četrtek, 2. januarja Makarij. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Pomladna pesem Kino Sloga: Cirkus bratov Man Kino Union: Balalajka Kino Moste: S križem in mečem; Halo, sina sem dobil ln Veseli potepuhi. DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr Sušnik. Marijin trg 5. KuraJt, Gosposvetska cesta 10, Bohinec ded . Cesta 29. oktobra 31. Splošna scxlba je, da ao ljudje praznoložiti tako veliko žrtev na oltar treznosti na SUvetfrO-vo. C)& tej priliki se nam pa tudi ru/ rs persnektiva. da bo kmafu začela povsod cveteti nisebna trgovina, ko boš lahko kupil *pod roko-r Irmo, sladkor, milo, 5evf/ff moko (najbrž pokvarjeno), riž in vse ! ' • drtbrotT, ki se zdaj kupičijo v zasebnih skladiščih. Hočemo reči v neizčrpnih skladiščih, ki jih ni mogoče nikdar do\*olj n /-polniti in ki jih pozneje ne bo ludi moQp> Če izprazniti. Nase ^!cd?!BŽ2 DRAMA Začetek ob 20 url Ćetrfcek, 2. januarja: Lepa Vida. Red četrtek. Petek, 3. januarja: Rpvizor. Rod torek. Sobota, 4. januarja: Krog s kredo. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Nedelja, 5. januarja: Ob 15. Snegu.. MIaebevec. Silvestrovanj s Sokola v Trebnjem Trebnje, 1. ^'antnrlT Da je letošnje silvestrovanje nareka Sokola tako odlično uspelo, je predvsem z?-sluga prireditelja — Sokola samega, ki letošnje prireditve ni priredil le v zabavo članstvu, temveč je v okviru široke akcija za zimsko pomoč porabil priliko, da se je zadnji dan v letu in prvi dan v tednu zimske pomoči pridružil številnim organizacijam, ki so pohite'e in se odz-ale pozivu Nj. VIs. kneginje Olge za pomeč nepreskrbljenim siromakom. Zato je občinstvo prav razumelo poziv Sokola in je telovadnico napolnilo kakor malokdaj. Prišli pa so tudi zastopniki sosednjih sokolskih društev, ki so zaradi današnjih razmer letos sploh opustili običajno domače vsakoletno silvestrovanje in ki bodo akcijo zimske pomoči podprli doma z zbirkami med svojim članstvom, a vabila trebanjskega Sokola vendarle niso prezrli. Navzoči so bili tudi predstavniki uradov. Vsi ti so s F^koli vred pokaeali vso plemenitost in storili so v tednu zimske pomoči svojo nacionalno dolžnost, ko so s svojim pose tom pripomogli, da je dosegla prireditev gmotno, še bolj pa moralno tako lep uspeh. Program sam je bil prav skrbno Izbran in prilagođen ran.eram, v katerih živimo. Za zabavo so člani dramske drufine zaigrali dve šaljivi enode^ankl Of^tali program je pa izpolnila ob spremljevanju sokolske p: a orkestra naša mlada in vs^r>b bijoča pevka gdč. Vilma Bukovčeva, konser-vatoristka in učenka mojstra Befetta. Ki je zapela mnogo opernih arij in Žela navdušeno prizn?nje občinstva. Polnočni govor je imel starosta br. Kompara, ki le zlasti naglasil potrebo sloge ln bratstva med Slovani, se posebej pa je orisal značaj akcife ra zimsko pomoč Sokol je s to prireditvijo pripravil vsem lep ln prijeten večer, še prijetnejše bodo pa iznenađeni siromaki občine Trebnje, ki j!m pripade ve* čisti dobiček te dobrodelne prirod tve. HAZVESELJIVO BOf 7CNO DARILO — Naša teta je danes izredno dobre volje. — Nikar ae ne čudi, saj je dobila za božično darilo anonimno ljubavno pismo. »8LOTEN8KI NAROD«, Stran 9 Vsesa cenjenim gost« želi srečno in MAJCEN MILAN restavracija in kavarna »Keršič« ŠIŠKA — TELEFON 21-68 DNEVNE VESTI — omkovaaja. Na predlog mtaistra aa •ocialno politiko so odlikjCTVuni; z redom Jugoslovenflke krone V. stopnje n*rovc delniške družbe. V prvih 11 b lanskega leta je bilo v naši dr-ustanovljenih 70 novih dc'niških družb s skupno glavnico 172.226.000 din. v [stem razdobju je 49 že obstoječih del-j zv,;£a]n glavnico za 492 mili- jon cv 147 ono din. V primeri s pred'an-kim letom se pokazala lani znatno večja udeležba zasebnega kspitala v delniških družbah. V vsem predlanskem letu je bilo ustan o vi j enih 62 novih delniških družb z nominn^o stavnico 145 milijonov r?:p. docira je 35 že obstoječih de-ni-ških družb zvišalo glavnico za 134,100.000 din. — Nevarna svinjska knjra. V čečkomo-ravsk^m protektoratu se je pojavila nevarna svinjska kužna bolezen, ki se je razširila potem v bivšo Avstrijo. Nekaj prime-*- v nove živalske kužne bolezni se ie pojavilo v Celju. Št. Juriu. Logatcu, v "r"-°m. na Vrhniki in v Mariboru. Gre ^a ohromelost prašičev. Kmetiisko ministrstvo je v sporazumu z bansko upravo v Ljubliani in Zagrebu ukrenilo vse, da se zajezi Š^rienie te nevarne bolezni v naši državi Ohromelost prašičev prenašajo tu- • ljudje najbrž z obleko in obutvijo. Oblasti so odredile, da je treba vse obolele prašiče takoj 7P1--1ati. njihovi lastniki pa dobe določeno o^'kodnino. Meso takih pra šičev je už:tno. Če je kuhano, pečeno ali nasoljeno. Bolezen je temboli nevarna, ker se lahko nien virus prenese tudi na druge domače živali. — Ob CVctplei L tub rja nekega zvona se oddo'ž:mo svetlim tradicijam naSe nasta-rejfe slovenske kulturne revije, če postanemo rr;eni naročniki (120 din letno"). — Iz »Službenega DMPa. > Službeni li3t ka*, banske uprave dravske banovine« St. 1. z čine 1. januarja objavlja urefbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o upravnih t2ksah za policijsko nadzorovaino službo pri ja\-nih prireditvah, naredbo o ustanovita, področju in organizaciji izpostave direkcije za zunanjo trgovino v Ljubljani, pravilnik za tečaje ministrstva za telesno vzgojo ljudstva radi Izobraževanja učiteljev .obvezne telesne vzgoje, odločbo o ustanovi t vi nove katastrske uprave v Gornjem gradu, odredbo o pobiranju državnih in samoupravnih taks pri prodaji drv, odobritev CKlstopka pri določanju količin proizvodnje, prometa in zalog kontroliranega blaga, odredbo o mletju in kruhu v drav- ski banovini, odredbo o oskrbovanju s pšenično moko, odredbo o peki in prodaji kruha in peciva an rane objave iz > Službenih novine. — fclvaiske kužne bolesni v dravski banovini, po stanju z dne 23. decembra je btt v dravski banovini vronični prisad na 2 dvorcih, steklina na 4, garje na 2, svinjska kuga na 85, nalezljiva ohromelost svinj na 44, svinjska rdečica na 13 in kuga čebel-ne zalege na 10 dvorcih. • Za regulacijo dravinjskih dokiad sta-rokoupokojencem bratov^kih skladnic je naklonil gospod ban dravske banovine dr. Marko Natlačen iz banovinskih sredstev Glavni bratov ski skladnici v Ljubljani enkratno izredno po.: poro v znesku 1 milijon dinarjev. — D revi bo govoril po radiu patrijarh dr. Gavrilo. V okviru tečna zimske pomoči bo govoril drevi ob 20. v radiu patrijarh srbske pravoslavne cerkve dr. Gavrilo. Njegov govor bodo prenašale vse nade radijske postaje. — Pravilnik ° razrednih pastah. Na temelju ureJbe o organizaciji postnega ministrstva je izdal postni minister pravilnik o razrednih poštah. Po novem pravilniku se smatrajo za razredne poste tiste, ki njihov letni promet ne presega 55.000 delov njih edinic. — Nova grobova. Na novega leta dan ie v Ljubljani mdrno v Gospodu zaspala v visoki starosti ga Marija Saj o vic roj. Rebolj Pokoinica. ki le živela samo za svoje otroke ie bila splošno znana in spoštovana. Zapušča hčerke Marijo ter sinova dr Rudolfa in Vinka. Poereb bo v soboto ob 14. z Zal — kapele sv. Nikolaja — k Sv. Križu. — V Trbovljah 1e včerai nenadoma preminul g. Josip H a u c k . podjetnik in posestnik Pokoinik ie bil solosno znan in pri j ubij en. Pogreb bo jutri ob 15 30 iz hiše žalosti na tamkajšnje nok »pališče. Pokojnikoma bi as spomin, žalujočim naše iskreno sožalje. — Vreme. Vremenska napoved ^ravi. da bo oblačno in južno s padavinami. Včeraj je deževalo v Ljubljani. Beogradu. Sarajevu, Kumboru, Zirju in D. brovn ku. Najvišja temperatura je znašala v Kumboru 15. v Dubrovniku 14, v Splitu in 2irju 13. v Sarajevu in Visu 11. v Beogradu 10. v Ljubljani in Zagrebu 7. v Mariboru 3.4. Davi je kazal barometer v Ljubljani 747 8. temperatura ie znašala 3.6. v Maribo—u —3, v Zagrebu 2, v BeorraJu in Sarajevu 5. na Visu in Žirju 7. v Splitu 8. v Dubrovniku in Kumboru 9. — Trije ponesrečenci. S Srednjega vrha nad Kranjsko goro so pripeljali v ljubljansko bolnico 121etnega posestnikovega sina Janeza Hlebanjo. Fant je doma streljal s flobertovko in se po nesreči ustrelil v levo roko. — Na cesti proti Horjulu je neki motociklist povozil včeraj 71etnega posestnikovega sinčka Silvestra Smrtnika. Smrtnik ima poškodbe po životu in na glavi. — V bolnico se je zatekel tudi 411etni posestnik Alojzij Perne iz Smartna pod šmarno goro, ki se je pri cepljenju drv vsekal v levo roko. — Pes s petimi nogami. Lastnik kavarne v Trebinju Zelihič ima psa s petimi nogami. Pred leti je skotila psa ca pet mladičev, med katerimi je bil tudi eden s petimi nogami. Pes je ostal živ. Peto nogo ima za da i med desno noao in repom in aa pri hoji nič ne ovira. — V obrambi moža izgubila življenje. V vasi Kovačiči pri Kninu se ie Niko Gjujič v krčma sorl z Ili jo Gjujičem. Oba sta odola domov po orožje, da bi obračunala med seboj. Ko ie krenil N:ko s puško proti Ilijini hiši. je skočila žena za njim Ilija je prišel iz hiše s sarnokiesom v roki Da bi zaščitila svojega moža. je stopila žena predenj. Tedai ie po Ilija ustrelil in žena se je zgrudila mrtva. — Dctomor, Na Silvestrovo ponoči so našli bizu igrišča Sparte v Zagrebu v časopisni papir zavitega in v snee zakopanega zadušenega novorojenčka. Truoelce 1e ležalo v snegu že več dni. Policija išče njegovo mater. — V znak protesta hodi bosa po snegu. V Mitrovci imajo redko senzacijo. Jovanka Radotič hodi že več dni bosa po snegu ln ledu po ulicah in sicer v znak protesta proti Čevljarjem, odnosno proti podražitvi obutve. Najcenejši čevlji stanejo 300 din. Dekle hoče tako opozoriti oblasti, da je treba neka i ukreniti, da obutev ne bo tako draga Seveda ie na veliko vprašanja 6e bo ta protest kai zelegel odnosno, če bo m o trla Radotičeva dolgo hoditi bosa po mestu,____ SKRIVNOST — Mamica, kam pa gre ogenj kadar dogori? — Ne vem, sinko. Prav tako bi me lahko vprašal, kam gre očka kadar odide z doma. Iz Lfufeiiane —Ij Sneg naglo kopni. Sneg v Ljubljani m ljubljanski okolici je domala te skopnel Mnogo ga letos sploh ni bilo, za tenko belo odejo je zadostovalo le nekaj dni južnega vremena Na polju je ostalo io veliko vode. ki se nima kam odte. z vodo pa so preplavljena tudi pota in ceste, zlasti na Barju. Dosti bolje tudi v mestu ni. zlasti ne po ulicah, kjer ni odtočnih kanalov. —Ij Nabora podvrženi mladeniči, ki so pristojni v Ljubljano in žive v drugih vojaških okrožjih ter bi bili v letu 1941 radi pregledani tamkaj, naj takoj, vsaj pa do konca meneča t* -larja letos vloie pravimo kolkovane (10-20 din) prošnje na poveljstvo ljubljanskega vojaškega okrožja v Ljubljana. V prošnji je treba navesti svoje rojstne in domovinske podatke ter toč naslov. —IJ V Šentjakobskem gledališču bodo ponovili v soboto 4., v nedeljo 5. in na praznik 6. t. m. vselej ob 20.15 zabavno Nusićevo veseloigro »Gospa ministrica« z go. Bučarjevo v naslovni vlogi. Igra je imela pri obeh dosedanjih uprizoritvah velik uspeh. Dvorana je bila obakrat polna do zadnjega kotička Gledalci odhajajo od predstave zelo zadovoljni. Ker pri obeh predstavah mnogo ljudi ni dobilo več vstopnic, jih kupite Že v naprej od danes dalje. V nedeljo 5. t. m. popoldne ob 15.15 pa bo četrta uprizoritev Golijeve mladinske igre »Princeska in pastirček«, ki tako navdušuje naše malčke, da so jo nekateri videli že večkrat. —Ij NA VSAKO MIZO LAŠKO PIVO —Ij Lep praznik dela 30. decembra je v ugledni restavraciji kolodvorskega resta-vraterja g. Cirila Maj ena proslavila 151et-nico nepretrganega službovania ori njem kot restavracijska kuharica ga Polona Perme-Ožekova. Ta dan ie bil hkrati tudi jubilej nieneea 35Wne^a udeic*vo-vania kot kuharice v naših vodilnih gostinskih podieljih. Za ta leoi delovni jubilej ie g. Majcen pripravil svoii slavijenki intimno večerjo in io nVuuvHJ p svoio ^oorogo primemo obdaroval. Tudi ljubljansko Združenje gostilniških oodjrtii je počistilo slavljerkin iubilei in ji v rnak oriznania podarilo leno dinlo*no Kdor nanor-no delo vodilnih kuharic v naših večjih gostinskih obratih, lahko oceni tudi delo ge. Polone Perme-Orekove. ki zani zasluži javno pohvalo hkrati r>a io labko postavimo za vzgled vsem drugim gostinskim nameščencem. —11 Umrl je naš lovski tovariš g. Janez Sturm. inšpektor državnih železnic Prosimo lovske tovariše, nai se po m'ž-o ti udeleže ooereba ki bo danes popoldne ob 4. uri z ZaL — Tovariši. —ij Samomor služkinje. V Cigaletovi ulici 8 se je v Silvestrovi noči zastrupila s plinom 171etna služkinja Pavla Hrasto-vec. Domači so jo našli, ko so se vrnili po polnoči domov, nezavestno v kuhinji. Ne-srečnico so reševalci nemudoma prepeljali v bolnico, kjer pa je zjutraj umrla. Kaj je pognalo dekleta v obup ni znano. Najbrž gre z«, nesrečno ljubezen. u— Pevski zbor Gasilske Matice bo imel drevi ob 20. uri skupno (ne deljeno) vajo vsega mešanega zbora. Iz Cel|a —c Celjani so silvestrovali ietos nekoliko skromnejše nego v zadnjih letih, kljub temu pa so bile prireditve na Silvestrovo zadovoljivo obiskane in so potekle v prav veselem razpoloženju. Predvsem je treba omeniti silvestrovanje Sokolskega društva Celja-matice v Narodnem demu in silvestrovanje, ki so ga priredili aktivni in rezervni oficirji v Of.cirskem domu. V Silvestrovi noči ie bilo do mestu zelo živahno, prebivalstvo pa ie upoštevalo novo odredbo o policij riti uri. Kakor na sveti večer, so Celjani tudi na Silvestrovo obdarili osebje policijske straže z gotovino in blagom ter tako izrazili policiji svoje priznanje in naklonjenost. —c Tragična »mrt. Pred dnevi si je 36-letni dninar Miha Golež v Gabrovcu pri Vojniku iz neznanega razloga prereza! z britvijo vrat. Goleža so prepeljali v celjsko bolnico, kjer je 31. decembra zjutraj podlegel težkim poškodbam. —c Novi grobovi, v Ipavčevi ulici ie umrla v torek v 76. letu starosti zasebnica ga. Mina Pauerjeva, tašča odvetnika dr. Dragotina Vrečka. Na Masarykovem nabrežju 13 ie umrla na novega leta zutrai v starosti 56 let ga Antonija Reberrukova. žena železniškega strojnika Karla Reber-nika. V celjski bolnici Je umrl v torek polletni delavčev sinček Marjan Kussel. —c V novoletnem jutru sta se zastrupila. Na Silvestrovo zvečer sta šla 521etni pekovski pomočnik Mihael Cestnik in 17-letni pekovski vajenec Miran Kovač, ki sta zaposlena Pri pekovskem mojstru Fr. Jakliču na Mariborski cesti 26 v Gaber ju, spat v svoio sobo poleg pekarne, orel Da sla zakurila v sobi železno peč z ogljem. Ko sta že spala ie začel ogljikov dioksid uhajati iz defektne dimniške cevi ki napolnjevati sobo. Strupeni plin je Cestnika in Kovača kmalu omamil. Ker pomočnika in vajenca do treh zjutrai ni bilo na iz-pregled, iu ie šel mojster klicat Soba je bila napolnjena s strupenim plinom, pomočnik in vajenec pa sta ležala nezavestna v posteljah. Ponesrečenca so tak o i prepeljali z reševalnim avtomobilom v bol- MALI OGLASI Beseda 50 par. davek posebej Preklici, izjave Muda dan 1-— davek posebej. £a pismene odgovore glede malih oglasov je cretoa prilozitJ znamko — Popustov za male oglase ne priznamo. REZI dvigni pismo. 276 TRGOVINA »EIX)«c ĆEVXJ1 Prešernova 48 Vam postreže v modi, kvaliteti ta po najnižjih cenahl Priporoča se EDO ČEVLJI 50 L. OGLAŠUJ » * «■ r a i c - ■ 9 4 POSTELJNO PERJE po din 10 in 14, čehano perje din 25, 35, 55. gosje perje od din 80. 100, 140, »Puke 250, 300. 350 dobite pri Luka A., Dsijek, Deaatičina 31. — Vzorci brezplačno. 8000 KLIŠEJI MESARSKI POMOĆNIK mlad. vešč mesarskega ln pre-kajevalskega dela. liče službo. Naaiov: Skerget Hugo, Stara p. Križevci pri Ljutomera 3001 PRODAM Beseda tO par. Naftna*** m Davek posebej Mtk •.— din cele, kg din 14.—, suhe slive kg din 14.— franko Tuzla — plačljivo vnaprej — razpošilja C Drechsler. Tuzla. 3009 EDKAL SMUČARJA So p rima smuči. — Dobite jih edino le prt Dolencu J., kolarju w Stražiaču pri Kranju. Trgovci engro* POZOR! Velika zaloga moških in otroških galoi ln gumijastih škornjev. — Popravljam snežke in gmioše ter vse vrste Čevljev. -— Prt poroča se KLAV2ER, Vo-snjakovs 4. 275 IK Gvoeda 50 par. Davek poseke). Nalmantftl znesek S.— din Strojeirirai pouk (nas 11 u ratni sistem) Večerni tečaji, oddelki od H7 do 8. in od Hi do t are zvečer za začetnike ln isvetbanoe. Tečaji od 1 do 4 mesece Pouk tudi do ilkratu Nmvi teeajt se prično t- Januarja. — ftolnina asjnitjs Največjs strojspismes • #0 plastnimi stroji raznih st* stemov. — Vpisovanje dnevno Christofov učni zavod Domobranska c 15, tel. 43-82. 2977 naoo. kjer so ju kmalu spraviii k i Sreča Je bila. da iu js mosstar ob treh zjutraj budil, kajti če bi bila ležala še nekaj ur v sobi. naooinjeni s stiuoeojm plinom, bi bila skoraj gotovo izdihnila. V Is« sobi se je zflodiln pred letom dni enaka nesreča. Takrat ie en pekovski pomoč iik Dodleeel nastruoiianiu. drugega na so rezili. —c Nevarna prijrtrljiea tuje lasliiksn, V torek okroa 16.30 ie 30 letna delavčeva žena Marija O. z Ontrožneoa ori Celju na Glavnem trgu med Dogov-orom izmaknila za-sebnici Mariji S. iz Celja iz sena denarnico s 60 din in izginila. Marila S. je tatvino tak o i anenOa in le pohitela za storilko. Iti ie bezala do Kralja Petra cesti. Kovaški. Gubčevi in Zerjavovi ulici v Razla-Kovo ulico, kier sta io dva moeka nriiela in izročila stražniku. Ukradeno denarnico so našli pri njej. Pri sebi pa ie imela še dve prazni denarnici in eno denarnico s 150 din. Te denarnice je ukradla ocividno pred dnevi ljudem, ta so čakali na mestnem posla varstvu na petrolejske izkaznice. Takra* 1e izginila zidarjevi ženi Angeli K. z Dobrove denarnica s 350 din za-ebrdes Anetoniii B z Glavnega trga denarniro z 220 din delavčevi ženi Aneeli V. iz Celja pa denarnica s 40 din Teh tatvin ie bila takol osumljena Marija O., a niso našli ničesar pri njej. zato so jo takrat izpustili. Vlomi v stanovanja Ljubljana, 2. januarja V Silvestrovi noči je tat vlomil v stanovanje Vinka B. v Knafljevi ulici 4. S ponarejenim ključem ali vitrinom je odprl vezna vrata, in se splazD v prvo nadstropje, kjer je odklenil vrata stanovanja in smuknil v spalnico: tu je pobral iz predala 28000 din. Odnesel je tudi dva fotoaparata, enega znamke »Voigtlanderc drugega pa znamke >Daleyc. Vlomilec je brez sledu izginil in so domači opazili vlom šele ponoči, ko so se vrnili domov s silvestrovanja. Včeraj ponoči so se vlomilci splazili tudi v stanovanje upokojenega stražnikn Pisota na Starem trgu 1. Najbrže so bih aa preži že zgodaj zvečer in so dobro vedeli, kdaj so domači odšli iz stanovanja. V stanovanje so vdrli s pomočjo ponarejenih ključev malo pred pomočjo in vse prebrskali. Odprli so. stikajoč za denarjem, vse predale in odnesli mnogo perila, nekaj obleke, dve šatulji, nekaj jedilnega vse in 15 Po du. Vse alač, suknjftčav, satov, osvljnv ki rokavic so odnesli takovi lz sokolske kletne jai ilsioln v Narodnem domu aa škodo dijakov K. Sezuna, Draga Supančiča in drugih. Dijaki oziroma njihovi starat so oškodovani za 2200 din. Včeraj Js policija aretirala dva drzna tatova nukenj. V neki gostilni na Sv. Petra cesti js zvečer posedal bival kuharski pomočnik Jože Sknoniaek iz Podnrede. V gostilno je prišel brez suknja kmalu pa je vstal izna mine, integriil roko ln oblekel čedno suknjo nekega dijaka. Id je visela na obešalniku. Simorunek js hM se zunaj, ko je dijak opazil tatvino. Priče* g-a je takoj zasledovati. Ujel ga je že na ulici, kjer pa je k sreči prišel nasproti stražnik, ki je na dlJakovo prijavo tatu aretiral in ga od vedel v zapor, zaradi tatvine suknje je bil aretiran tudd lsletni krojaški pomočnik Jone Ribnikar lz Ljubljane, ki je ukradel suknjo v neki kavarni, pa jo se čez dobre pol ure prodal nekemu znancu za par stotakov. Petek, s. januarja 7: Jutranji pozJrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venec k. veselih zvokov (plošče) do 7.45. — 12: Preljubo veselje (ploace). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Opoldanski koncert radijskega orkestra. — 14: Poročila. — 14.10: Tujsko^prometna poročila: Zimsko zdravljenje v Rogaški Slatini. — 17.30: Ogrlice in harmonika (gg. Fr. Petan, A. Stanko). — 18.10: ženska ura: O slovenski visokosolki (ga. M. Tomšič). — 18.30: Plošče. — 18.40: FrancrSČina (g. dr. Stanko Leben). — 19: Napovedi, poročila. — 19.25: Nac. ura- — 19.50: O izseljencih. — 20: Kvartet pihal (flavta, klarinet, rog. fagot) — 20.45: Večerni koncert (radijski orkester). — 22: Napovedi, poročila. Konec ob 22.20. ODGOVOR V ZADREGI Neka banka naj bi dala informacije o eni svojih strank. Dobrih informacij ni mogla slabih pa ni hotela dati. Odgovorila je: V odgovor na vaše cenjene pismo vam vljudno sporočamo, da ga nismo prejeli. QA I Af no . brazde, gub« pe obra- Af\ IjotiriSi ■ "ednls r* P,a OU IdllCl . xu )n oi^og 0j|, vel« lwllia . tene> k| l# prJro, rog ebrains milice — vse sama straine posledica pe Izgubi hranljivih iivlfanftklh ala mentov iz kole. Ta novi drafoceui ekstrakt kožnih celic j« enak iivljenjakim elementom v koži zdravega, mladega dekleta IznaSel ga je neki dermatolog svetovnega slovesa. Imenuje ee »Biocel«, vsebovan pa je zdaj v rožnati brani za koto Toka Ion Uporabljajte }o vsako noč Sleherno sekundo, medtem ko apite. Vam koža vpija te življenjska elemente. Vsako Jutro, ko se zbudita. Vam je koža bolj sveža, bolj gladka, čistejša — MLAJSa Cez dan uporabljajte v balo kramo Tokalon (ne mastno) Ta krama v nekaj dneh nsprsvi tudi najbolj temno najbolj hrapavo kožo mehko, tisto ta val ura o-gladko. Čitajte naslednje pismo ge M D.: »Moj mož nI mogel verjeti svojim očem Pravi, da sa mu je zdelo to kakor živo čudo Imela sfs prirodna življenjska elementa nadomsfca v tvofl koži. Citstte spasiš) a presenefl|fvi iznsfdbl sloveteftjs zdravnika, ksko bosfe hranili svojo kaže, da |o bosta la pri 40 letih ohranili mlada sem gube oa celu. okrog oči ln uet Delfcreiio sem izgledala kakor fena »srednjih let«. Danes pa se vse moje prijateljice divijc moji ?isti. dekliški polti Vsem priprrceam naj uporabljajo dve kremi aa brano 2.669 35 12.035 271, 4.999. 5.761, S.209, 6,498, 6.504, 7.491, 7.791 7.890, 7.900. 9.707, 10.424, 11.549, 12.592,13.001, 13.543 15.848, 18.296, 20.908, 22.474. 2.101 1.478 22.757 Ortafi dobitki 656 694 849 1212 2296 2347 24S2 3162 3214 3301 Motorno kolo Radijski aparat > Šivalni stroj > Pisalni stroj > 20 koles > S > Kuhinjska oprema št. Fotoaparat > Vreča moke > 130 227 1547 1618 2813 2834 3898 3991 4804 4831 5697 5822 6610 6811 8221 8248 9380 9398 232 1800 3001 4081 4959 5910 6946 8330 9442 238 2060 3092 4093 5008 5921 6954 8457 9750 1212 2453 2571 3400 3605 4148 5037 6126 7201 8550 4223 5085 6236 7332 8644 4300 5101 6310 7692 8889 4370 5199 6363 7741 8725 4498 5250 6891 7990 8832 1240 2575 3677 4524 5417 6410 8023 8905 1355 2811 3781 4723 5644 6441 8086 6982 1494 2731 3841 4762 5685 6560 8104 9199 9990 10041 10160 10246 10270 10061 10623 10760 K* 11328 11340 11394 11396 11633 11924 11950 12069 12142 12503 12649 12663 12845 12850 12852 13295 13310 13349 13369 13458 13462 13938 14073 14221 14266 14294 14302 14570 14681 14688 14849 14904 15123 15530 15675 16762 15785 15823 16127 16302 16353 16423 16526 16597 16610 17283 17504 17612 18243 18279 18529 18556 18635 18860 18935 19533 19575 19593 19808 19948 20052 20114 20245 20475 20662 20761 21016 21053 21418 21796 21956 22021 22307 22476 22518 22912 22953 23020 23075 23218 23445 23548 23850 23873 23951 24324 24398 14540 2484© 24919 2491« 24966. IztrebaDi dobitki se morajo dvigniti najkasneje v enem mesen pe dnevu srebanja, to je do vključno 28. januarja 1941, ker po tem datumu zapadejo dobitki v prid društvu. Izžrebani dobitki se bodo izdajali vsak torek in Četrtek od 19. do 20. ure v pisarni sokolskega doma v Si&ki, in to od 2. januarja 1941 dalje. UPRAVA Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, Dve ženi v življenju čajkovskega Njegovo Ammka je v lovu za senzacijami nedosegljiva. Mi v Evropi v najboljšem primeru precrtamo vesti o raznih ameriških no-votarijah, nasmehnemo se in gremo zopet svojo staro pot. Tako nas ni spravila iz ravnotežja niti vest o predlogu, naj bi se ustanovilo v Ameriki ministrstvo za zabavo. Zanimiva je bila pa ta vest vendarle za ženski svet, kajti novo ameriško ministrstvo naj bi prevzela Elsa Maxwellova. Ta dama dobiva dan za dnem cele kupe življenje |e bilo čeprav sta se ljubila 13 let navadnih in priporočenih pisem, telefon neprestano poje v njeni pisarni, kjer pridno delata dva tajnika in ena tajnica, ki pa ne zmorejo vse obsežne korespondence. Iz vseh krajev Amerike prihajajo pisma, v katerih ljudje prosijo Maxwellovo, naj jim svetuje, kako je treba prirediti prijeten družabni veder ali originalno zabavo. ELsa Maxwellova že deset let prodaja bogatim Američanom m Evropcem svoje ideje, kako naj se dobro zabavajo, zlasti kako je treba prirejati zabavo, da bi po svoji originalnosti ali vsaj presenetljivosti zadovoljile se tako razvajene goste, visoko gospodo, ki tudi v teh časih nima drugih skrbi, kakor da se zabava. Maxwellova je pred leti predlagala, naj se zgradi v Monte Carlu plavalni bazen tik morske obale. Tako je po njeni zaslugi zaslovelo letovišče Monte Carlo-Beach, ki je postalo naj rentabilne jše podjetje francoske riviere. Ona je bila tista, ki je pripravila beneškega župana do tega. da je dal zgraditi za bogate goste Benetk najbolje opremljeno golfsko igrišče in tako so postale pred vojno Benetke zbirališče zapadno evropske plutokracije, navdušene za ta sport. Zapadna velemesta so dobila po njeni zaslugi najrentabilnejša družabna zabavišča. Oe so se pa njene ideje v Evropi gibale v okviru sprejemljivih, trgovsko več ali manj procvitajočih podjetij, se je Maxwel-lova v svoji ameriški domovini speeializi- se pa ni rala na prirejanje zabav in ustanavljanje zabavišč v čisto ameriškem duhu. Sloveče gostije, ki jih je prirejala z angleškim in francoskim plemstvom, so se zdele Američanom kar se tiče njihovih presenetljivih učinkov bolj smešne kakor resne. Na večernih svečanostih je prirejala tombole, na katerih so blU dobitki živa teleta, gosi ovce in druge domače živali, Id so jih morali bogati gospodje m dame odnašati domov. Sloveča je bila tako zvana scavenger-party, obstoječa v tem, da so se morali ude leženci v razmeroma kratkem času polastiti las ali brk te ali one slavne osebnosti. Kaj pogosto je pripravila Maxwellova newyorškl kriminalni policiji bridke ure, a newyorška mladina je navdušeno sledila njenim prlsmodarijarn in nočnim lovom za temi trofejami. Ameriški listi so priobče-vali o teh zabavah obširna poročila. Ker so znale ameriške davčne oblasti dobro izkoristiti te zabave In iztisniti iz njih visoke davke pa tudi postna uprava je Imela lepe dohodke od obširne korespondence in telefonskega prometa, je ravnatelj ameriških pošt že davno posredoval pri prezidentu Rooseveltu, da bi se ustanovilo posebno ministrstvo za zabavo, ki naj bi ga vodila Elsa Maxwellova, ker je pač najbolje podkovana v tej stroki, kar je tudi praktično dokazala. Odločitev o ustanovitvi novega ministrstva pa se ni padla, najbrž zato ne. ker ima prežident Roo-sevelt dovolj drugih težjih skrbi. Navdušeno smo ga pričakali • •. Novo leto so pričakali ljudje posebno navdušeno in nestrpno spričo tolikih želja, da bi bilo boljše od lanskega Ljubljana, 2. januarja Lansko leto se nam je zdelo dolgo kakor jara kača in nihče ni bil v zadregi za razloge, če je hotel tožiti. Stara pravica ljudi, je sicer, da tožijo vedno o slabih ča&ih ter da šele v bezočnosti proglašajo čase za zlate; zato bi tožili tudi lani, čeprav bi ne bilo tako hudo. Vendar so novo leto pričakovali posebno nestrpno, mnogo bolj kakor pred letom; nad lanskim letom so bili temeljito razočarani. Zato so mnogi naši meččani hoteli dati duška novoletnim čustvom posebno vroče na Silvestrovo ter se je zdeio, da ni nihče spal v znameniti noči Upajmo, da zaradi tega sloves sflabih časov ne bo trpel. Vsi lokali so biti prenapolnjeni in na vseh prireditvah se je trlo ljudi. Toda pomembnejše je, da je povsod vladalo tako veselo razpoloženje, kakor da proslavljamo najmanj konec vojne. Ljudje so res potrebni odmora tudi v svojih večnih tožbah nad resnimi časi. zate so se na Silvestrovo posebno odločno otresli vseh skrbi in prividov, ki jih sicer mučijo dan za dnem. Tako se je novo leto moraJo hočeš nočeš začeti veselo, ko smo ga pričakovali tako navdušeno, kakr da se je hkrati začela nova doba. Seveda so nam morali priskočiti na pomoč vsi simboli sreče od dimnikarja do prašička V prašičku so pa ljudje gledali še nekaj več kakor le fikn-bol. kajti v dohi brezmesnih dni in koruznega kruha stoji na piedestalu ob zlatem teletu tudi prašič. Zato si je marsikdo želel sam pri sebi da bi bilo novo leto prašičje in ne brezmesno, ali da bd bilo vsaj loja covolj naprodaj. Težko je pa povedati, kaj vse so si ljudje želeli čeprav so bile želje predvsem prozaične. Ne strnemo sicer proglašati ljudi za popolne materialiste, kakor da je bil letošnji novoletni simbol samo pujsek; ne, moramo celo reči, da so idealisti ker si vroče žele, da bi blaga ne vrednotili tako visoko, to se pravi, da bi draginja ne divjala naprej. Nekateri tudi sodijo prav po izredno veseli Silvestrovi noči da so ljudje nacmjeni k dobremu v vseh pomenih besece, češ, sicer bi denar cenili nekoliko bolj. Pozabili so varčevati, razen tistih seveda, ki so prisiljeni No, pravijo, da je Silvestrovo samo enkrat na leto in da ga je treba na koncu tako hudega leta tudi primerno praznovati. Baje ni nič tako strašnega tudi da so se nekateri udeležili še »reprize« S ii vest rove noči Glavno je, da se je vse tako srečno začelo: zdi se, da so letos ljudje stopili z mnogo večjim pogumom v novo leto kakor lani ter da ni več takšne zmede kakor pred letom. Zdaj so ljudje mnogo mirnejši ter se ne boje več tako negotovosti kakor v začetku vojne- Največji strahopetci so se zdaj že zavarovali za »najhujše primere«, večina ljudi pa ima dovolj skrbi od danes do jutri, da bi utegnila misliti ter skrbeti za cela leta naprej. Cas raznih psihoz še sicer ni minil, vendar se ljudje ne puste več tako begati, kakor pred letom. To pa pomeni nedvomno dober začetek leta. Z začetkom leta je lahko marsikdo zadovoljen tudi zaradi tega ker je nenadno nastopilo pravo pomladno južno vreme; toplo vreme je za tiste, ki nimajo dobro založenih drvarnic, zelo lepo novoletno darilo. Seveda pa z južnim vremenom ne moremo biti zadovoljni vsi; zlasti so bili razočarani smučarji, ki so se pri smučali v novo leto po lužah. Včeraj je v Ljubljani pobralo ves sneg. že na starega leta dan je bilo nenavacno topk). Ljudem je bilo v prenapolnjenih lokalih vroče. Prejšnje tedne smo se že navadili na mraz, zato se nam je zdela raziika v temperaturi tem občutne jša. Tudi po mrtvilu včeraj dopoldne se je poznalo v Ljubljani, da so meščani čakali na novo leto do ranih ur. Popoldne je bilo mnogo manj ljudi na ulicah in prireditvah, v gostilnah in kavarnah kakor navadno ob praznikih v začetku meseca, vendar je povsod ostalo še nekaj veselega razpoloženja pretekle noči Mnogi kadilci so včeraj manj kadili kakor navadno. Prvi januar Je tako pomemben datum, da se po njem ravnajo proračuni, začenjajo novi bilančni računi ln uveljavljajo seveda tudi nove cene. Ljudje so zvedeli, da se bo podražilo monopolno blago, najprej vžigalice. Včeraj bi naj bile večje škatlice že po 2 din, toda nihče jih ni mogel kupiti. Ljudje so baje pokupili vse stare zaloge ter so založili z vžigalicami tako, kakor da jih nameravajo porabiti za kurivo. Prosili so za ogenj po cestah drug drugega in kazalo bi, da bi jim kdo prodajal na cestnih vogalih oglje. Zaradi takšnih malenkosti bi si pa ljudje seveda ne smeli kvariti razpoloženja na novega leta dan. Silvestrovanje viskega Sokola Vič. 2. januarja Tradicijonalno silvestrovanje viškega Sokola ie tudi na zadnji dan stareca leta privabilo v sokolsL:^ dvorano veliko šte\i-lo posetnikov ne le z Viča. marveč tudi iz Ljubljane, kar ie dokaz kako priljubile ;e so vse viške sokolske prireditve. Dvorana je bila že kmalu no 21. uri Damo zasedena, ko ie pod vodstvom br. Notrnasta prikorakala v dvorano znamenita godba iz Krope, ki ie za svoi prvi nastop doživela navdušeno pohvalo občinstva. Zatem ie nastopila trojica bratov, ki 90 prav posrečeno izvajali sceno treh gluhcev in se je občinstvo nasmejalo od srca. ki pa se je stopnjevalo pri naslednji točki »Začarani stole, kjer so nastopili Dempsv. Vugova in Ko-sič. S svojim sigurnim nastopom so želi viharno odobravan i e gledalcev. Po kratkem odmoru ie nastopila trojica viških komikov Pilo, Demsey in Čebelnjak ki. so s svoi o pevsko točko »Trije tepčki« zbudili navdušeno odobravanje občinstva. Val pohvale se kar ni hotel poleči. Za tem ie nastopil br. Notroast v vloei zallub' i en ca in nazorno pokazal kako razkrivalo svoi o ljubezen profesor gramatike, matematike, treovec. advokat, železničar, študent in Vičan. Smeha ni hotelo biti konca ne kraja Višek izredno zabavnega večera pa je bila komična opereta »Pet mrtvih na en mah«, kjer so nastopili v prav posreč^nili vlogah Notrnast Fiki. Čebelnjak, Dempsv in Krožnikova. Izborna godbena spremljava in petje poedinih scen po n.ipe\ h iz različnih oper. sta zbudili viharno odobravanje poslušalcev. Kmalu se ie približala ura slovesa starega leta, v dvoran so ugasnile luči na odru se nam ie pokazala današnjim časom pomembna alegrrija. ki ie želela navdušeno priznanie občinstva. Pred občinstvo ie stopil starosta br. Pavle Borštnik, ki le vsem želel srečno, zdravo in zadovoljno novo leto. vsa množica pa je potem ob zvokih sodbe zapela »Le naprej brez mam«. Po končanem sporedu se je razvila v dvorani ob igranju domačega Niky-jazza priietaa zabava s plesom, ki je bila končana ob 2. uri v zadovolistvo vseh številnih posetnikov. Uprava društva izreka vsem bratom in sestram, ki so pomagali, da 1e silvestrovanje tako lerx> usr>elo svojo bratsko zahvalo. —rv. Lep mladinski koncert na Sls Javornlku Nastopil je »Gorenjski slavček" pod vodstvom Karla Lorenca 1. r;; i Slovenski Javornik, 1. januarja. »Gorenjski slavčekc je v nedeljo 29. decembra popoldne priredil v dvorani Mule-jeve gostilne na Javornlku božičnico, združeno s prvim koncertom mladinskega pevskega zbora, Pevovodja g. Karol Lorenc je z lepim nagovorom otvoril prireditev, pozdravil vse navzoče, ki so se v zelo velikem številu udeležili prve javne prireditve »Gorenjskega slavčka* ter orisal smesel smotrne mladinske glasbene in pevske vzgoje in pomen takih javnih nastopov. Prav posebno je še pozdravil upokojenega šolskega upravitelja g. Janka Barago ter pevo-vodji gg. Gerdeja in Mencingerja ki so se odzvali njegovemu vabilu. Spored so otvorili mali pevci in pevke, ki so lepo zapeli pesem »Na Gorenjskem je I fletno«, za katero so želi veliko odobravanje občinstva. Slodila je Se cela vrsta lepih narodnih ln ponarodelih pesmi ki so silno ugajale občinstvu. »Gorenjski slavčekc je še zek> mlado mladinsko pevsko in glasbeno društvo. Ustanovljeno je bilo šele 9. septembra lani Petje in glasbo poučuje trgovec g. Karo! Lorenc, star in izkušen pevovodja in glasbeni strokovnjak. Zbor šteje okoli 20 mladih pevcev ln pevk, okoli 20 fantov in deklet pa obiskuje glasbene večere. Akcijo g. Karola Lorenca je treba topk) pozdraviti, ker se je v tem delu industrijskega revirja že zdavnaj čutila velika potreba po smotrni mladinski pevski in glasbeni vzgoji in dobri šoli, iz katere bi izšli bodoči pevci in godbeniki ■ "V £'*|f. sS Nenadno je preminil nas srčno dobri, ljubljeni mož, oče, stari oče, tast, gospod Josip Hauck podjetnik in posestnik Pogreb blagega pokojnika bo v petek, dne 3. t. m. ob pol 16. uri iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče. TRBOVLJE, dne 1. januarja 1941. ŽALUJOČA ŽENA Z OTROKI. E3 V svojem imenu in v imenu sorodstva sporočamo žalostno vest, da je naša predobra mama, stara mama, gospa Marija Sajovic roj. REBOLJ na novega leta d^n mirno v Gospodu zaspala Na zadnji poti jo bomo spremili v soboto 4. januarja ob 2. uri popoldne z Žal — kapele sv. Nikolaja — k Sv. Križu. Predrago mamo, ki je živela za Boga in svoje otroke, priporočamo v blag spomin in molitev. LJUBLJANA — BEOGRAD, dne 2. januarja 1941. MARIJA, DR. RUDOLF in VINKO SAJOVIC, A- E. Fielding Crna mačka I i prinaša srečo Roman Prideta dva nova gosta, večer se zaključi povsem nepričakovano. Kmalu potem so se mlajši člani družbe razšli Agnes so klicali k telefonu, Eva je pa odšla na vrt. Ljubila je te poletne večere; sedla je na skrito klopico. Kar je zaslišala v bližini Farrantov glas. — Nekoč sem bil na lovu na volkove; tam je bilo samo plemstvo, neki markiz, neki knez in pa Njegova Visokost- Ves dan smo lovili v gozdu. — Volkove? — se ie začul zvonek dekliški glas, v katerem jc Eva spoznala glas komornice, ki ji je pomagala spravljati obleko iz kovčega. Dekle se je zasmejalo, potlej je pa vprašalo deloma občudujoče, deloma pa porogljivo: — Oh, gospod Farrant, kaj ste zares streljali volkove, ali pa ste jih samo lovili, kakor lovimo tu pri nas lisice? — Streliali smo jih, — je odgovoril Farrant kratko. — Volkovi so tam enako pogoste živali, kakor pri nas lisice in Njegova Visokost mi je takrat izrecno rekla, ko smo metali zvečer v kazini karte: Farrant, vi ste moj najboljši prijatelj in neizmerno sem vam hvaležen... Glasovi so se oddaljili tako, da Eva ni zvedela, za kaj je bila Njegova Visokost hvaležna Farrantu. Počakala je nekaj časa, da sta odšla, potlej je pa vstala in se počasi vračala proti domu. Ko je prispela do okrogle gredice rož, je naenkrat zagledala obrise Farrantove in komorniČine postave. Farrant je skušal položiti dekletu roko okrog pasu, ta se mu je pa s škodoželjnim smehom izmuznila in zbežala. Feirant je v okornih skokih hitel za nio. Evo je spomnil ta prizor na favna z nimfami. Čudno vedenje tega Ferranta, — je pomislila sama pri sebi. Tu je na obisku, pa začne takoj ljubimkati s komornico Nadaljevala je svojo pot in ko je bila že blizu oken knjižnice, se ji je zazdelo, da jo j kdo tam pričakuje. Ko je pa bolje pogledala, je srioznaTa da ie 5ni>m*»ta pr^d domom neka tuia žena v sivi obleki Stala je tam v senci sloka in mikavna in zdelo se je, da noče biti opažena. Čim se je Eva približala, se je ženska senca nenadoma zdrznila in ji hitro izginila izpred oči. Eva ^e r»otem nadaljevala svoi snr^hod m povsem izgubila pojem časa. Kar jo je zdramil iz sanjavosti ropot Slišala ie. da je nekdo zaloputnil vratca sa-fa. Eva je mislila, da je čisto blizu krnižnice, kaiti safe ie bil skrit v eni izmed sten te sobe. Pogledala je na zapestno uro. Bilo je skoraj četrt na deset. Eva je odhitela v salon. Ko je vstopila skozi ena vrata, sta vstopila skoraj istočasno skozi nasprotna vrata Keith in gospa Stokesova. Obe ženi sta hoteli izgovoriti opazko o tem, kako sta prišli istočasno, ne da bi se bili o tem domenili. Nasta pa prišli do besede. Za njima je planila v sobo Niča Batchelorova, ki je imela vedno pripravljeno ploho besed. Potlej je prišel povsem neopaženo Noel in nazadnje še Phvllis z veliko naglico. — Bala sem se, da pridem prepozno k večernemu kramljanju, — je pripomnila Phvllis. — Ah, bože moj! Te besede so veljale komorniku, ki je bil prišel naznanit obisk dveh žen, prihajajočih za njim. — Gospa Evansova in gospodična Gaskellova, — je dejal komornik in gospa Stokesova je vstala, da bi ju pozdravila. Pred tem se ji je izpremenil obraz kakor da prevzema vlogo preiskovalnega sodnika. — Sira Henrvja ni tu? — je vprašala gospa Evansova nekoliko zasoplo. Eva je opazila njeno obleko. Ni se mogla motiti. Po obleki ie b^la to ista žena. ki jo je videla malo prej na vrtu. Bila je krasna obleka iz sivih čipk na srebrni podlogi. Okrasni pas je bil srebrn. Edini nakit je bila verižica velikih črnih biserov, oči vidno imitacija. Toaleta gospe Evansove je tako zelo zanimala Evo, da se je šele čez nekaj časa ozrla na Alison Gaskellovo Morala si je priznati, da jo je nekoliko razočaralo to, kar je videla. Gospodična Gaskellova je bila v svoji svetlomodri obleki izredno lepa, toda izraz njenega obraza je bil preveč hladen, skoraj nepremičen. Njeni svetli lasje so vihrali prosto okrog obličja. Oči so bile hladne, prav tako kakor njen obraz. Njen glas je zvenel gluho. Gospa Evansova je govorila o tem, da ju je sir Henry povabil, naj prideta, ko se bosta vračali iz družbe pri Hovvardovih, če se že nista mogli udeležiti večerje v Broadbendsu. Eva ie oDazila. kako pozorno se je Noel ozrl na njo. Sama je imela vtis, da z gospo Evansovo nekaj ni v redu. Bila je res središče pozornosti. Vzrok ni bila samo njena obleka, temveč nekaj v nji sami, kar je vzbujalo pozornost in zanimanje. — Upam, da ga je komornik obvestil o najinem prihodu. — je vprašala gospa Evansova. ne da bi sedla na primaknjeni stol. — Gotovo, Henry pride vsak čas. Dejal je, da pride ob četrt na deset... in mislim, da je ura že toliko, — je odgovorila Agnes Stokesova. Evi se je zd^o. da je A^r.es proti svoji volii zelo razburjena. Niča je pozdravila obe ženi Pri tem je pa neprikrito ogledovala obleko gospe Evansove. — Kaj če bi malo zaigrali na klavir? — je poprosila Phvllis Evo. — Lahko bi kaj zapeli. Eva je sedla h klavirju in zaigrala staro pesem, starejšo od tega doma. Phvllis jo je spremljala z jasnim, izborno šolanim glasom. Med petjem je vstopil v sobo Farrant in opravičil svojo zamudo s tem. da je bil zaspal v svoji sobi. Poljubil je roki novodošlima damama. Phvllis je zapela zadnji stih: Urejuje Josip Zupančič // Za Narodno tiskarno Fran Jeran // Za upravo in inseratni del lista Oton Christof // Vsi v Ljubljani