Izhaja
vsak petek z datumom prihodnjega dneva.
Dopisi naj ae franku leje hi po* Sijaje uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica St 7.
Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi naj se samo po eni strani Mita napišejo, druga stran naj bo prazna.
Rokopisi se ne vračaj«.
Dopisom je treba sa odgovor prf-IsžSi pošte c znamka.
Glasilo koroISiSSi Sismici©
¥elj&
z« celo leto 4 kros*.
Defi&r naj s« pošilja ločno pod napisom:
©pMmditvn lista »Mb* v Ceiovcra»
Vetrinjsko obasestje št 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
Za laserate se plačuje po 20 vin. od gameod-vrste vsakokrat
Leto XXXIII.
Celovec, 16» januarja 1914,
St 2.
Meče farbarije.
Dunaj, 13, jan, 1914.
V torek v zgodnjem jutru je brzojav raznesel z Dunaja veselo vest, da je mešana komisija sklenila, da se bo po novem dohodninski davek začel plačevati šele od 1600 K dalje, ne pa od 1200 K, kakor je sedaj, ali kakor pravijo socialni demokra-tje: eksistenčni minimum se je zviša! na 1600 K. Eksistenčni minimum je popolnoma napačna beseda; ta pomenja tisto vrednost, ki se ne sme zarubiti, ne pa dohodkov, ki se od njih ne plačuje davek. Saj mora n. pr. kajžar, ki ima bajto vredno 300 kron plačati od nje; za vsak košček zemlje je davek; vsak obrtnik mora odrajto-vati pridobninski davek, četudi daleč nima 1200 oziroma od zdaj dalje 1600 kron dohodkov,
Vesela je ta no vica za delavce in sploh za tiste, kateri imajo kolikor toliko stalno plačo, V naši tobačni tovarni si bo marsi-kaka družina odsopla, ki so ji zdaj nakladali dohodninski davek. To, kar so na shodih naši delavci večkrat grajali, se je vsaj nekoliko izpremenilo, S kmetom je pa ta reč nekoliko drugačna. Popolnoma gotovo je namreč, da bo davčna oblast izkušala kmete, ki so dozdaj plačevali od 1200, oziroma 1400 kron dohodkov, pomakniti v dohodkih na 1600 K. Zato že danes opozarjamo na silno važnost letošnjih napo-vedb za kmečko in tudi obrtno ljudstvo. Prezreli tudi ne smemo, da zdaj izgubi precej oseb volivno pravico v drugem razredu pri občinskih volitvah in s tem v mestih pravico voliti v mestni skupini. No, to ne bo dotičnika ravno bolelo. Rajši pusti pač volivno pravico, kakor bi plačeval davek.
Ker izgubi država pri tem krog 5 milijonov letnih dohodkov, so se nekaj malega zvišale davčne postavke od 1.800 kron dalje in od 10.000 dalje se je od državne zbornice sklenjeni povišek zvišal za 3 odstotke. S tem se ta reč pokrije. Revnejši bodo torej pri novem davku razbremenjeni in bogatejši bodo še več plačevali, nego je bilo od vlade predloženo.
Kako pa je prišlo do tega? Znano je, da je državna zbornica z enim glasom večine sprejela slovenskega poslanca Roškarja predlog, naj se davek plačuje še-le od 1.600 kron dalje. Ni ga bilo poslanca, ki bi ne bil za to, toda vlada je izjavljala, da tega na noben način ne sprejme, in da pade finančni načrt, če se sprejme imenovani predlog. Seveda se je zdaj izkazalo, da vlada ni vedela, kako in kaj. Gosposka zbornica je sklep poslanske zbornice zavrgla in sklenila še nekaj drugih izpre-memb. Zakon je prišel nazaj in poslanci so zdaj z enim glasom večine sprejeli določbo, da se plačuj davek od 1200 K dalje, druge sklepe gosposke zbornice so pa odklonili. Gosposka zbornica je nato sklenila, da ostane pri svojem prejšnjem sklepu. Izvolila se je nato komisija, ki sta vanjo poslali vsaka zbornica po 26 članov. Poslanci vseh strank so sc dogovorili, da ostanejo pri sklepih poslanske zbornice; vsi, tudi socialni demokratje so imeli trden sklep, da ne puste nobene izpremem-be in so torej šli h komisiji s prepričanjem, da ostane 1200 K najnižja davčna stopnja. To je treba podčrtati, ker zdaj trobijo socialni demokratje, da so oni to dosegli. Ta trditev je gola demagogična laž. Noben so-
cialni demokrat ni niti v sanjah mislil, da bo komisija prišla na 1600 K,
Ta misel je prišla od gospodov knezov in grofov v gosposki zbornici. Ti so z mogočno ponosnostjo predlagali izprva 1400 kron, kasneje 1600 K (zato se je posebno trudil bivši ministrski predsednik baron Beck) in izpadek 5 milijonov kron še ponosneje prevzeli večinoma na svoje rame, oziroma na rame bogatih slojev. To je bilo začudenja! Socialni demokratje so imeli pripravljene najostrejše osebne napade na člane gosposke zbornice. Diamand je imel natančno izračunano, koliko dobi ta in oni od bonifikacij glede na špirit, a govor mu je ostal v žepu in nazadnje so socialni demokratje gospodo iz gosposke zbornice blagrovali in slavili. Ta gospoda je naredila sijajno potezo. Naenkrat je bila v ospredju in vroča zaušnica je zadela vlado in ooslansko zbornico, češ, saj vi oboji nič ne znate, vam je treba vodstva in voditelji smo mi,
Poslanci, ki so vladi verjeli, da ne gre drugače, nego da se ostane pri 1200, so se naučili, da ti vladi ne gre vere, ker ne obvlada več svojega položaja, in četudi nehote blamira tiste, kateri so ž njo. Vlada je pa tudi dobila svoje. Pač se je ministrski predsednik, nazadnje zahvaljeval, toda z besedami se oteklo lice ne da ozdraviti. Zdravil se je z zagovarjanjem, ki je pa drugod že prišlo iz navade.
Gosposka zbornica je hotela pokazati, da ima svojo, neupogljivo voljo, da ima voditeljsko moč, in da se, če se ji zdi, postavi tudi v zvezo s socialno demokracijo. Obenem je pa hotela — saj en del je to naravnost nameraval — izpodmakniti stališče Stiirgkhu. Gotovo je vse to znamenje življenja in moči; državni zbor se je izkazal kot životvoren organizem, ki mu manjka samo spretnih rok; glede na sedanjo vlado se je pa ja.sno izpričalo, da velikih nalog, ki čakajo na nujno rešitev, ne bo izpeljala, Treba bo izpremembe in ta bo tudi prišla, Ali jo bo izpeljal Stiirkgh, ali kdo drugi, tega danes nihče ne ve. O Stiirgkhu tudi tega ne vemo, ali umeva razmere, kakršne so, ali ne; samo to mu brez ovinkov radi priznamo, da se politične smrti ne boji in da bo znal častno zatisniti ministrsko-predsedniške oči.
Simsta zadevi
Saverna, nežnško Zabern, je mesto v Alzaciji—Lotaringiji, morebiti še enkrat večje kakor naš Kranj. Ker je Alzacija polna vojaštva, ima tudi Savema en polk v svoji sredi. Slučajno je služil v tem polku poročnik Forstner, ki je komaj prišel iz šole in je nekako toliko star kakor fant, kadar dovrši maturo. Ta mladi mož je zmerjal svoje alzaške rekrute, jih pozival, naj ponečedijo francosko zastavo in če se z domačinom stepejo, naj ga ubijejo, češ Alzačani niso itak nič vredni. Stvar je prišla v javnost in je ljudi tako razburila, da poročnik na cesti ni imel miru pred fantalini. Končno je Forstner nekega kruljavega reveža s sabljo po glavi udaril, njegov polkovnik, Reuter, pa je nekoč kar de facto uvedel čez noč izjemno stanje, dal vse strojne puške nabasati, poslal na cesto cel oddelek in pustil več meščanov, med njimi celo državnega odvetnika, prijeti in v vojaško klet zapreti.
Kakor se vidi, je celo stvar začel nezreli in domišljav: poročnik. Njegov nastop
je tembolj obsodbe vreden, ker so alzaška tla jako vroča. Dežela ni po mišljenju ne nemška ne francoska, na vsak način pa ne mara Prusov in je komaj pred kratkem dobila ustavo. Alzačane je treba počasi in izlepa pridobiti za nemško gospodstvo, ker se jim je pod Francozi dosti bolje godilo in so s francosko kulturo še danes v živem stiku. Razpoloženje alzaškega ljudstva pa je za Nemčijo približno tako važno kakor je n. pr. za nas mišljenje bosanskega prebivalstva. Zato častnik, ki tako žali cel narod, ne spada v alzaški polk, na vsak način pa zasluži kazen, da se takih manir sploh odvadi, S Forstnerjem pa se je ravno narobe zgodilo. Kaznovali so rekrute, ki so povedali, kako lepo jih poročnik vzgaja, poročnika nalašč pustili, da je šaril dalje, se dogovorili, da bodo civiliste dražili naprej in končno so si oficirji brez resničnega povoda sami prisvojili eksekutivno in kazensko oblast, kakor da bi postave, organov za javni red in mir in sodnikov ne bilo.
Državni zbor je odločno zahteval zadoščenje. Forstner je bil nato na par dni obsojen in dotični polk iz Saverne prestavljen. Medtem je pa vojaška stranka potom najvišjih glav storila vse, da celo zadevo zopet narobe obrne. Polkovnik Reuter, ki je uvedel v Saverni obsedno stanje, je bil od vojaškega sodišča oproščen, češ da se ni zavedal, da nima prav, če je storil vse, da častnike pred žaljenji brani, nato pa je bil še Forstner od višje instance oproščen.
Stvar je zelo resna. Na podlagi te razsodbe bo odslej na Nemškem vsak oficir, ki bo domneval, da je v svoji stanovski časti žaljen, lahko posegel po najskrajnejših sredstvih, naj mu n. pr, tudi kak fantalin samo jezik pokaže. Vsak komandant bo, ako se mu bo zdelo, da civilna oblast zadosti ne ščiti njegovih oficirjev, smel dati nabasati strojne puške in poslati nad meščane patrulje, da jih polove, Samo, da v dobri veri dela! Vse je torej odvisno le od lega, kako on razume svojo čast in svojo oblast. Obstoječa postava in ustava je tu brez pomena. Torej približno tako, kakor dela v Turčiji Enver beg, ta najvernejši učenec modeme pruske šole.
Ta pruska vojaška samovoljnost se pa bo kruto maščevala. Ves svet danes Nemčijo zavoljo tega sovraži. Ona je največ kriva, da Evropa ječi pod težo bremen za militarizem. Če kultura in civilizacija še kaj veljata, potem bo enkrat konec te brutalnosti, ali zlepa ali zgrda. Savernski slučaj je namreč tipičen. Brutalnost je nemško orožje povsodi. Kadar se ta stre, se bomo tudi Slovani v Avstriji oddahnili.
M ViilMV 1 ilOSšMn.
Na Japonskem so potresi kakor tudi izbruhi ognjenikov precej navadni, a take katastrofe, kakor sedanja, tudi na Japonskem že desetletja sem ni bilo. Na otoku Sakurašima, ki leži južno od Korejske ceste pred zahodnim delom Nipona, je izbruhni! vulkan Sakurašima, visok 1409 m, ki je že 130 let počival. Podzemske sile so iz žrelov ognjenika vrgle na milijone skal, ki so padale več kilometrov daleč na tla in uničile vse, kjer so kako stvar zadele. Ogenj je bruhal iz ognjenika 1000 m visoko, Grom, ki je spremljal izbruh, je bil močnejši kot gromenje topov pri naskoku na Fort Artur. Več milj daleč od ognjenika je ozračje napolnjeno z oblaki gorečega
pepela. Široke reke lave se razlivajo po deželi in zažigajo vse. Da je bila nesreča še večja, se je pojavil potres, predvsem v mestu Kagošimu, ki je uro oddaljeno od Sakurašime in je glavno mesto enako se glaseče province južno otoka Kiušiu. V Kagošimi je kakor na bojišču po veliki bitki, Hiše so razrušile iz vulkana leteče skale in potres. Več kilometrov na okolu so železniške proge razdrte. 13,000 hiš je razrušenih. Najmanj 70.000 ljudi pogrešajo.
Iz Nagazakija javljajo: Brezžični brzo-jav neke bojne ladje poroča, da leži v Ko-gošimi pepel 15 čevljev visoko. Otok Sa-kura-Šima je posvečen pogubi in zavit v oblake dima.
Buefse novice.
4. Cerkvene vesti iz Koroške, Ekscelenci knezu in školu dr. Kahnu se je bolezen obrnila na slabše. Za kn. šk. konsi-storialnega svetnika je imenovan opat p. Odilo v Št. Pavlu. Dekan je postal g. Konrad Walcher, župnik v Št, Vidu ob Glini, Duhovni svetniki so postali: g. Jožef Hribar, profesor veronauka na gimnaziji v Beljaku, g. dr. Florijan Hiebaum, profesor veronauka na učiteljišču v Celovcu in g. Mihael Paulitsch, urednik »Karntner Tag-biatta«. Župnija Kot je podeljena g. Kili-janu Trutschnigu. Prestavljen je g. kaplan Seirer iz Kota v Treffling.
— Narodna Čitalnica v Celovcu priredi v nedeljo dne 18. jan. 1914 v veliki dvorani hotela Trabesinger v Celovcu veliko predpustno veselico. Svira godba c, in kr. pešpolka št. 17 iz Celovca. Vstopnina 2 K. Čisti dobiček te prireditve je namenjen podpornemu društvu za slovenske dijake koroške. Ker je to edina predpustna prireditev te vrste, se pričakuje velike udeležbe.
— Odhod jezuitov iz celovške bogo-slovnice. Očetje jezuiti, ki jih je poklical na celovško bogoslovnico kot voditelje in profesorje ekscelenca škof dr. Kahn, odidejo zopet iz Celovca in se nastanijo v Gorici. Začasno ostane v Celovcu kot profesor pastoralke nekaj časa g. p. Gatterer, Slovenska druhovščina njihov odhod zelo obžaluje, zlasti še z ozirom na nejasne razmere na celovški bogoslovnici v bodočnosti,
— P. Lerch S. J, obolel. Nenadoma je zelo nevarno zbolel dne 12. t. m, vodja celovške bogoslovnice, p. Vaclav Lerch S. J. Počila mu je neka pljučna žila, P. Lerch slovi kot izvrsten pridigar in misijonar in je po materni strani lužiško-srbski rojak.
— V Št. Lenartu pri 7 studencih je po dolgi mučni bolezni umrl blagi oče g. župnika Franca Treiberja, Tomaž Treiber, star 80 let.
— Deželna vlada v Celovcu je kršila drž. osn. zakon z dne 21. dec. 1867, drž. zak. 1. št. 142, ker je izdala pri volitvenem postopanju v občini Slovenski Plajberg razglase od 18. marca in 23. aprila le v nemškem jeziku; tako je te dni razsodilo drž, sodišče na Dunaju.
4 »Slovenski Narod« izdaja slovensko zemho pruskim Nemcem. V »Slov. Narodu« dne 13. t. m. čitamo na strani 5: Graščine in kmetijstva tukaj in zunaj iščemo ob najhitrejši rešitvi v prodaj. Družba: Deutsche Gnmdstiicks An- und Verkaufs-Compagnie m. b. H. Berlin S. W. 68. Zim-merstrasse«, Siidmarka ne nakupuje toliko slovenskih zemljišč, kolikor to žele Prusi, ki grade svoj nemški most do Adrije. Prusi v Berolinu hočejo zato sami nakup graščin in kmetij na Slovenskem vzeti v roko. »Slovenski Narod« jim pa dela v ta namen reklamo, ker nese. Nič se najnovejšemu narodnemu izdajalstvu »Slov. Naroda« ne čudimo, ker znamo, da koruptnejših ljudi pod solncem ni, kakor naši liberalci, na čelu jim »ponemčevalni« »Slov. Narod«, ki dela zdaj reklamo za to, da pokupijo Prusi iz Berolina slovensko zemljo in naselijo na nje pruske junkerje in pa pom-memske protestante.
— Globasnica. Izobr. društvo ima dne 25. jan. ob treh popoldne v svojih društvenih prostorih zborovanje s sledečim sporedom: 1. zanimiv poučni govor, 2. veseloigra »V Ljubljano jo dajmo«, 3. občni zbor.
—Za koroške čebelarje. Koroški čebelarji, ki želijo za spomlad neobdačene-ga sladkorja, naj naznanijo to do 28, jan.
g. učitelju Jos. Jeklu, p. Galicija na Koroškem, in sicer koliko da kdo želi sladkorja, koliko panjev ima čez zimo in pod katero davkarijo da spada.
Prodajalka — milijonarka — redovnica. 1 januarja letos je stopila v samostan klarisaric v Edinburgu lady Julija Lyve-den. Kljub svojim 35 letom velja še danes za veliko krasotico. Pred 17 leti je bila lady Lyveden priprosta prodajalka v neki modni trgovini in ji je bilo ime Julija Ema-ry. Nekega dne je prišel v trgovino 72-letni lord Lyveden, ki je bil tako slab, da so ga morali vedno voziti, ako je šel z doma. Lord se je zagledal v mlado prodajalko in nato vsak dan presedel v trgovini po par ur; nakupil je na tucate ženskih klobukov, ki jih je razdelil med revna dekleta in žene. Konec je bil ta, da je revna prodajalka postala lady Lyveden. Zakon je bil bojda zelo srečen. Leta 1900 je lord umrl in zapustil ženi 40 milijonov premoženja. Nato je Julija živela na samotnem dvorcu popolnoma sama zase. Leta 1908 se je zaročila z nekim škotskim aristokratom, ki je pa iz neznanih vzrokov zaroko razdrl. To je na Julijo tako delovalo, da je težko zbolela in bi bila skoro ob pamet. Ko je ozdravela, je sklenila iti v samostan, kar je sedaj tudi izvršila.
Najnovejse vesti.
POLOŽAJ V BULGARI JI.
Sofia, Po deveturni seji je prebral ministrski predsednik Radoslavov carjev ukaz, s katerim se sobranje razpušča, Radoslavov je ta ukrep utemeljeval s tem, da je zbornica nesposobna za delo, Ker so razne stranke tekom debate izjavile, da ne bodo odobrile proračun. Sejo je izpolnil govorniški duel med Malinovom in Gena-dijevom. Malinovov je priporočal sestavo koalicijskega kabineta. Veliko pozornost je vzbudilo razkritje Genadijeva, kako bi laho rumunska armada preprečila bulgar-ski armadi dovoz hrane in jo tako sestradala, da bi morala kapitulirati. Pristaš Češeva Teodorov je poiskušal govornika motiti, pa je moral umolkniti.
Siisi. Opozicionalne stranke so baje osnovale blok, kojega geslo je boj proti čaru Ferdinandu.
POGAJANJA MED SRBIJO IN BOLGARIJO.
Belgrad. Med Srbijo in Bulgarijo se z rusko pomočjo vrše pogajanja glede oono-vitve nekoliko spremenjene konvencije, kakor je med obema državama že obstojala.
ANARHIJA V ALBANIJI.
Belgxad. Esad paša je po svojih zaupnikih sporočil srbskim obmejnim oblastem, da sedanje arnavtsko gibanje ni naperjeno proti Srbiji in srbskemu obmejnemu prebivalstvu ne preti nobena nevarnost. Esad paša izjavlja, da gre proti Grkom, katere hoče iztira-ti iz Epira. V resnice se pa njegove čete sedaj bore s četami valonske vlade. Esad paša je bil odposlal svoje pristaše proti Elbasanu z nalogom, da se polaste holandskih žandarmerijskih častnikov in jih zapro. Esadovci so res napadli mesto, toda holandski častniki so hitro zbrali pristaše valonske vlade in napadalce popolnoma razkropili. Nato je Esad paša nkazal, da se zbere pod orožje vsak, kdorkoli je zmožen puško nositi. Esadovi nameni so še zaviti v temo, toliko pa je gotovo, da je njegov vpliv vedno širši in gibanje, katero je započel, vedno jačje.
Peterburg. Vlada je dobila vznemirljive vesti iz Albanije. Kandidaturo Izet paše podpirajo mnogi albanski prvaki, vlada in tudi Esad paša. Prebivalstvo je vseskoz za Izet pašo. Zdi se celo, da je tudi Izmail Kemal spora-zumljen z Izetom.
Valona. Veleizdajniški proces je dognal, da je emisar mladoturkov Be-kir aga delal v sporazumu s šefom provizorične vlade Kemalom. Kemal je zagradi tega internacionalno komisijo prosil, naj mu dovoli, da demisijonii’a, in naj komisija sama prevzame vlado. Ko misija je izdala oklic na prebivalstvo. Vojska med Esad pašo in njegovimi
nasprotniki v juž. Albaniji divja dalje. (Glej poročilo iz Belgrada!) Albanci iz Korice se tudi že udeležujejo meščanske vojske. K Esadu je pristopilo na stotine od njega podkupljenih Maliso-rov, tako, da je angleški guverner v Skadru Malisorom v Skadru, Dješu in Medni prepovedal podajati se k Esadu v Tirano. Isa Boljetinac je baje izjavil, da zagrabi za orožje proti Essadu. Medtem pa mednarodna komisija or-ganizuje orožnike.
Rerolin. Tu trdijo, da se bo knez Wied podal neodložljivo 25. februarja v Albanijo.
Bergamo. PoveLnik tukajšnjega 78. pešpolka je dobil nalog, da_ pripravi dva bataljona za odhod v Albanijo. Ti vojaki bodo baje namenjeni za spremstvo princa Wieda v Drač.
Carigrad, Enver beg je izdal proglas na armado, v katerem, zaupajoč v Ailaho-vo in prerokovo pomoč, napoveduje reforme v armadi, da bo Turčija zbrisala s sebe sramoto in nesreče zadnjih časov.
Pariz, »Temps« poroča iz Valone, da Esadove čete vspešno prodirajo in ima Elbasan vsak hip pasti. V Valoni mislijo, da za Esadom stoje gotove velesile.
Valona, Na stotine Albancev koraka proti Valoni. Mohamedanci agitirajo proti Wiedu in proti Grkom. V deželi se^ vrše roparstva. Turki napadajo kristjane. Velesile imajo baje že pripravljene bojne ladje, da napravijo red. Od avstrijskih ladij od-plove v Albanijo mendar še »Franz Joseph L«, od laških »Perugia«, od nemših »Her-ta«.
Berolin, Cesar Vihem odsvetuje princu Wiedu podati se v Albanijo. Cesar se je napram svoji okolici izrazil, da se boji za prinčevo življenje. Baje sili princa v Albanijo najbolj njegova žena, ki si domišljuje, da jo Albanija komej čaka, da jo pride ona kulturno povzdignit.
ENA MILIJARDA IN POL ZA ARMADO NA FRANCOSKEM.
Pariz. Vojni minister je proračuna! izdatke za armado in njeno izpopolnitev, ki se imajo izvesti v teku sedmih let, na več kot eno milijardo in pol.
SMRTNA KOSA.
Gradec. Mati ministrskega predsednika grofica Eleonora Stiirgkh je v 78. letu svoje starosti umrla.
Dunaj, Danes ponoči je umrl zadet od mrtvouda predsednik Anglo - Avstrijske Banke Karol vitez Morawitz.
SNEŽNO VREME.
Sarajevo. Vsled zametov je nek tovorni vlak v snegu obtičal.