NARODNI GOSPODAR GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE. Člani ,Zadružne zveze“ dobivajo list brezplačno. — Cena lislu za nečlane po Štiri krone na leto; za pol leta dve kroni; za Četrt leta eno krono; za Clane zvezinih zadrug po tri krone na leto. — Posamezne številke 20 vin. Sklep urejevanja 5 in 20. vsacega meseca. — Rokopisi se ne vraCajo. — Cene inseratom po 20 h od enostopne petit - vrste, za večkratno insercijo po dogovoru. Telefon šte«. 216. V Ljubljani, 25. februvarja 1909. C. kr. poštne Pran. št. 64.846 Kr. oprske „ „ „ 15.648 Vsebina : Kontrolna društva na Danskem. Gospodarski in socijalni pomen zadrug v NemCiji. Vestnik Zadružne zveze. Zadružni pregled. Gospodarske drobtine. Cene mleCnim izdelkom. Razglas deželnega odbora. Pregled poslovanja hranilnic in posojilnic. ObCni zbori. Kranjskim članicam na znanje! Vse kranjske p. n. članice opozarjamo, da bo Zadružna Zveza v Ljubljani plačala za nje skupno (kumulativno) neposredne pristojbine za leto 1908. Zadruge, ki teh pristojbin še niso plačale, naj Zvezi pošljejo svoje računske zaključke za leto 1908 zanesljivo do konca meseca maja, da se more za vsako posebej izračuniti znesek neposredne pristojbine. Tiste članice, ki so že poravnale neposredne pristojbine za leto 1908, pa pozivljemo, da dopošljejo Zvezi potrdila davčnih uradov, da so neposredne pristojbine v resnici plačale. Kontrolna društva na Danskem. (Priobčil Fr Pengov). Za zboljšanje živinoreje največjega pomena so živinorejske zadruge, ki se dobro zavedajo svojega smotra, pa mu tudi z vsemi močmi plovejo nasproti. Namen teli zadrug je, ustvariti v deželi pasmo, ki je njenim razmeram najbolje prilagođena in zato tudi daje primeroma, relativno največ baška. Da pa dosežemo Slovenci ta svoj cilj, ne zadostuje samo, da si nabavimo in da vestno rabimo najboljše junce, ki jih sploh moremo dobiti, ampak treba je izbirati tudi mej kravami in teleti, katere naj rabimo za pleme in katere naj izločimo od te rabe, ter jih raje poredimo, spitamo in prodamo. Glede izvrševanja zadnje naloge, to je izbiranja najhasnovitejših krav in junic za pleme so se izkazala v Dancih kot izborno sredstvo kontrolna ali nadzorovalna društva. Zato naj danes spregovorim nekaj besedij o namenu in organizaciji teh društev, zakaj tudi naše živinorejske zadruge bodo morale, da dosežejo popolen uspeh, kolikor je sploh človeku mogoč, misliti sčasoma na to, da osnujejo v svojem osrčju, to je v krogu svojih članov podobne naprave. Mogoče bo pa to samo tam, kjer se nahaja v nepreve-liki razdalji po 10 do 15 posestnikov, ki imajo vsak po večje število živine (10—15), zraven pa tudi toliko izobrazbe, da bodo mogli umevati veliko važnost kontrolnih društev na eni strani, na drugi pa imeli tudi dovolj poguma nositi žrtve, ki so ž njimi v zvezi. Prvo kontrolno društvo za molzno goved so ustanovili leta 1895 v kraju Vejen na Danskem. So pa kontrolna društva majhne zadruge, v katerih se zjedini manjši krog posestnikov v kaki občini ali v okraju z namenom, da z združenimi močmi neprestano nadzorujejo hasnovitost svojih čred in da tako dospejo z izbiranjem do živine s kolikor najvišjo hasnovitostjo. Pri presojevanju molzne živine je treba, da natančno nadzorujemo razmerje med: 1. množino mleka na leto, 2. množino iz mleka narejenega sirovega masla na leto in 3. med za to porabljeno celoletno krmo. Te tri činitelje je treba brez prestanka nadzorovati. Iz danskih „pravil za kontrolna društva“ naj omenim samo par paragrafov. § 2. Društvo se ustanovi vselej za dobo 5 let in ne more pred potekom tega časa izstopiti noben ud, izvzemši slučaj, da proda posestvo in se preseli. v § 3. Število udov se omejuje na 12—13. Le-ti pa se zavežejo, da dado nadzorovati svojo molzno živino na vsakih 14 dni j. § 4. Stroški za nadzorovanje se po-razdele na ude po številu mlečnih preizkusov na tolščobo in se poravnava račun na vsa kega pol leta, § 5. Društvo si izvoli odbor treh članov, ki izstopajo izmenoma vsako tretje leto. Prvi dve leti izstopi iz odbora, kogar določi žreb. Odbor izbere iz svoje srede predsednika, ki je ob enem tajnik in blagajnik. § 6. Odbor najame na društveni račun asistenta, ki jemlje od vsake krave mlečne poskušnje in mleko preiskuje. V ta namen se nabavi Gerberjev mlečni tolščomer. Asistent ima obenem nalogo da natančno vknji-žuje množine mleka in sirovega masla od posameznih krav, kakor tudi od krme, ki so jo po- rabile. Vsako leto ima asistent sestaviti tudi pregledno tabelarično poročilo s pojasnjujočim besedilom, iz kojega se natančno in jasno razvidi razmerje dobičkonosnosti vseh čred, ki so pod nadzorstvom, pa tudi posameznih krav ene črede ali enega hleva. Na podlagi tega poročila potem ni težko izbrati one živali za pleme, ki imajo največo relativno hasnovitost in ki so sposobne zboljšati in požlahtniti vso živinorejo v deželi. Kakor vidimo je tedaj za izvrševanje nalog, ki si jih stavijo danska kontrolna društva potrebno: 1. ) Da si nabavijo vse potrebne aparate (orodja) za določevanje množine mleka in tolščobe v mleku, za tehtanje in merjenje krme, potrebne poslovne knjige, v katere se zapisujejo vsi dobljeni podatki. 2. ) Da nastavijo nekakega uradnika/ki mu pravijo pristav (asistent) in ki mora posamezna posestva udov obiskovati v rednih obrokih (redoma na 14 dnij) in ostati na vsakem po en dan v svrho natančnega nadzorovanja v hlevu. Naloga nadzorovalnega pristava je, ako gre bol j v posameznosti: o) Nadzoruje molžo in daje dotičnim osebam primerna navodila za pravilno molžo. Pri nas se še zelo malo zavedamo dejstva, da način molže v veliki meri vpliva na mlečnost krav; zato je gospodinji deveta briga, da bi pogledala, ali dekla pravilno molze ali ne, ali izmolze do čista ali pusti še petinko mleka v vimenu, je-li ravna z živaljo prijazno, ko molze, ali pa bevska nad njo in jo suje, kot surov korporal ubogega novinca itd. Na Danskem se važnosti pravilne molže zavedajo do dobra in zato imajo na ondotnih kmetijskih šolah redne molzne tečaje ali kurze, katerih se morajo vdeležiti tudi nadzorovalni pristavi. b) Mora stehtati mleko vsake posamezne krave. c) Vzeti mora poprečno preskušnjo od posamezne molže vsake krave. — Si- ri) Določiti mora množino in sestavo dnevne krme, ki je za posamezne kmetije in za posamezno žival najbolj primerna. e) V poslovnih knjigah mora posamezne podatke svoje kontrole natančno zabilježiti. Da mora imeti tak pristav temeljito praktično in teoretično izobrazbo, če hoče izpolniti dano nalogo, bo vsakemu jasno. Najbolj pripravni za take asistente so sinovi srednjih in manjših posestnikov, ki so si nabrali pred vsem na domačem posestvu praktičnih skušenj v kmetijstvu, posebno v živinoreji in krmljenji ter oskrbovanju živine. — Nato mora tak mladenič obiskovati kmetijsko šolo, da se seznani s temeljnimi nauki kmetijske znanosti. Slednjič pa se mora vdeležiti še posebnega tečaja, ki se napravljajo nalašč za izobrazbo takih asistentov, kot n. pr. pri nas mlekarski tečaji, pletarski, čipkarski, živinorejski in drugi tečaji. Na teh tečajih se pouči bodoči nadzorovalni pristav: 1. ) V nauku o krmljenju; posebno se uri v določevanju pravilnih dnevnih porci-jonov za posamezne živali in za celi hlev, vedno ozirajoč se na posebne razmere gospodarjeve, pa tudi na hasnovitost posamezne živali. 2. ) V tem, kako se vzame pravilno poskušnja mleka. 3. ) V preskuševanji mleka na tolščo po Gerberjevem načinu. 4. ) O potrebnem knjigovodstvu za kontrolna društva. 5. ) O načinu, kako je treba podatke celoletnega nadzorovanja sestaviti in kritično porabiti. Dela ima torej tak pristav dovolj. Je pa tudi za vsako kontrolno društvo izobražen, vesten, priden asistent bistvenega pomena. Na drugi strani ima pa zopet asistent, ki je izvrševal svoj posel dve, tri leta prav natančno, največjo korist od svoje službe. Zakaj dana mu je tu prilika, da si nabere bogatih skušenj in praktičnega znanja, ki ga lahko porabi pozneje bodisi kot oskrbnik na večjem posestvu ali kot uradnik v deželni ali okrajni ali zadružni službi ali kot praktičen samostojen gospodar. Ker obiskuje pristav vsakega uda po 2 krat na mesec, zato mora biti število članov omejeno na 12 do 14 in krav naj ne bo nad 300 do 400. Kjer je več manjših posestev skupaj, kot je to pri nas navadno, tara lahko opravi asistent svojo nalogo pri več udih v enem dnevu. Največ zamudi asistenta določevanje tolščobe. Veliko več preskušenj bi lahko izvršil na dan asistent, ako bi imeli kak priprostejši način za preskuševanje tolšče. Večkrat sem čul o tem oziru hvalo takoimenovanega refraktometrijskega pre-skuševanja mleka, ki ga je izumel Wollny. Podlaga tej metodi je različno močno lomljenje svetlobe v etru, ki ima primešane več ali menj maščobe. Nisem imel še prilike meriti tolšče po tem načinu, zato tudi ne morem izreči sodbe o njegovi vrednosti. Dr. Buer iz Vestfalskega piše v brošuri o „kontrolnih društvih na Danskem“, da zamore 1 mož brez truda v 8 urah preskusiti z Wollnyjevim aparatom mleko od 200 krav z isto natančnostjo kot po Gerberjevem načinu, ki je udomačen po vseh naših mlekarnah. Že leta baje preskušajo mleko na ta način v kmet. presku-ševališču v provinciji brandenburški. Na vsaki kmetiji ima asistent prosto hrano in prenočišče. Ravno tako je dolžan vsak član, da prepelje društvene aparate, ki jih ima asistent spravljene skupaj v ta-kozvanem kontrolnem kovčegu na dvor bližnjega zadružnika. Asistent pride k hiši največkrat popoldne, pri nekaterih društvih tudi dopoldne. Asistent se ima prepričati, kako se je obnesla hranilna porcija, ki jo je bil določil pred 14 dnevi in jo če treba popravi. Gospodar se ima držati pri krmljenju pravca, ki mu ga je dal asistent do prihodnjega kontrolnega dneva neizpremenjeno. Vsako morebitno izpremembo pa je dolžan natančno zapisovati.. O načinu, kako primerjajo na Danskem množino in dobroto krme, ki jo porabi posamezna žival, oziroma celi hlevi, se pomenimo v eni bodočih številk tega lista. Gospodarski in socialni pomen kmetijskih zadrug v Nemčiji.*) I. Razširjenje in organizacij» kmetijskih] zadrug v Nemčiji. 1. Nemško zadružništvo je naglo napredovalo. Leta 1883 je bilo 1.050 kmetijskih zadrug! „ 1895 „ „ 7.170 „ 1907 „ „ 20.973 Med temi je 94 osrednjih zadrug, 14.054 hranilnic in posojilnic, 2.026 nakupovalnih in prodajalnih zadrug, 3.146 mlekarskih zadrug. Iz teh številk se razvidi, kako silno napreduje zadružništvo v Nemčiji. Poglejmo, koliko udov imajo zadruge 14.054 hranilnic in posojilnic ima udov .... 1,300.000 2.026 nakupovalnih in prodajalnih zadrug ima udov 170.000 3.146 mlekarn ima udov . . 265.000 1.753 drugih zadrug, kmetijskih zadrug ima udov 110.000 20,979 zadrug ima skupaj udov 1,845.000 Do 40 odstotkov samostojnih kmetov je združenih v zadrugah. Mali in srednji kmetje se najbolj poslužujejo zadružništva. Tam, kjer so veleposestva, je zadružništvo malo razvito. *) Članki pod tem imenom so kratko posneti po knjigi: Wirtschaftliche und soziale Bedeutung der ländlichen Genossenschaften in Deutschland von Dr. Max Grabein, Tübingen 1S08. Knjiga je zelo poučna in zanimiva, zato se zdi umestno da priobčimo posnetek po nji. a) Hranilnice in posojilnice. Izmed vseh zadrug so najbolj razširjene hranilnice in posojilnice, ker so pač najbolj pripravne za varčevanje, kakor tudi za najem posojila. Udov je največ kmetov, namreč okrog 60°/o, ostalih 40 °/o so ali rokodelci, delavci, trgovci in uradniki itd. Razširjene so najbolj v krajih, kjer so mali in srednji kmetje, kakor v Pfalcu, na Hessenskem, Hessen-Nassenskem itd. Nasprotno so pa bolj slabo razširjene na Meklenburškem, v vzhodni Prusiji, kjer pride na 7.512 ha obdelane zemlje ena hranilnica, dočim v Porenju, Reinpfalzu, na 624 ha zemlje ena. Le malokatera občina je tu brez kreditnega zavoda. Hranilnice imajo skoro vse neomejeno zavezo. Od 14.054 kmetijskih hranilnic in posojilnic je dne 1. julija 1907 bilo imelo 13.051 = 92-87 0/o neom. zav., 983 = 6-990/0 omejeno, in 20 = 0*14 °/0 neomej. zavezo. Hranilnice z omejeno zavezo so najbolj razširjene po Saksonskem in Pomeranskem, kjer je bilo sredi 1. 1907 487 oz. 307 hranilnic. Omejeno zavezo so si izvolili, da bi bolj pritegnili veleposestnike k sodelovanju. h) Nakupovalne in prodajalne zadruge. Te imajo v prvi vrsti namen vse potrebščine, ki se rabijo pri kmetijskem gospodarstvu, skupno nakupovati in kmetijske pridelke skupno prodajati. Vseh teh zadrug je 2.026 z 170.000 udi. Najbolj so razširjene v zapadni in južni Nemčiji. Vzrok zakaj niso bolj razširjene, je ta, ker mno-gokje hranilnice posredujejo nakup in prodajo blaga. Isto velja tudi o mnogih mlekarnah, žitnih in drugih zadrugah. V več deželah isto delajo kmetijske družbe, krščanska kmetijska društva in druga društva. V V vzhodni Prusiji, zlasti na Pomeranskem so tako imenovana nakupovalna in prodajalna društva. Veliki posestniki so direktni udje, med tem ko so mali posestniki le in- — 53 - direktni t. j. kot člani hranilnic. Potemtakem je število organizacij za nakup in prodajo faktično večje, kakor pove prej imenovano število. c) Mlekarske zadruge. Teh je 3.146. Izdelavajo maslo in sir, prodajajo pa tudi sveže mleko v bližnja mesta in industrijske kraje. Tem mlekarskim zadrugam je prišteti še „svobodna“ mlekarska društva, katerih je 7—800. Seveda mlekarn je največ tam, kjer se najbolj pečajo z živinorejo, t. j. v Zapadni Prusiji, Meklenburg-Strelitz, Pomeranskem, Sehles-wig-Holsteinu, Hanoveranskem in v Renski provinciji. Vseh udov je 265.000, s „svobodnimi“ skupaj do 330.000. Udje so večinoma mali in srednji posestniki. d) Druge zadruge. Teh je 1.753. Raznovrstne so. Dne 1. januarja 1907 je bilo 321 strojnih zadrug, 196 vinarskih zadrug, 187 žganjarskih zadrug, 79 zadrug za prodajo živine, 107 zadrug za prodajo jajc, 69 zadrug za prodajo žita, 159 konjerejskih in govedorejskih zadrug, 80 zelenjadarskih in sadjarskih zadrug. Razun teh nahajamo še vodovodne, elektricitetne, stavbne, pašne, knjigovodske, hmeljarske, tobačne, medarske, naseljevalne zadruge, dalje zadruge za prodajo špirita itd. Te zadruge štejejo do 110.000 udov. (Dalje prih.) Vestnik Zadružne zveze. Važno za mlekarske zadruge. Deželni odbor kranjski otvori tudi letos na Vrhniki mlekarski tečaj, kakor je razvidno iz razglasa v današnji številki. Kakor znano, se je lanski tečaj izvrstno obnesel. Gojenci imajo priliko, da si pridobe teoretično in praktično znanje, ki jim je potrebno v tej stroki. Tečaj se prične dne 1. aprila in bo trajal do 15. septembra. Pogoji za vsprejem so navedeni v razglasu. Mlekarske zadruge opozarjamo na to važno prireditev in jim priporočamo, da pošljejo kakega nadarjenega mladeniča iz svojega kraja na ta tečaj. Živinorejski tečaj v Ljubljani. Tečaj za voditelje živinorejskih zadrug, ki ga je priredila »Zadružna Zveza“ 16., 17. in 18. t. m. se je krasno obnesel. Od vseh strani dežele so prišli najbolj napredni živinorejci poučit se o umni živinoreji, ustroju in vodstvu živinorejskih zadrug. To je dokaz, kakšno zanimanje je pri nas za živinorejo, posebno pa za živinorejske zadruge. Posestniki so prišli do prepričanja, da po sedanjem načinu živinoreja prepočasi napreduje, zato so se začeli združevati in posnemati druge dežele. Te vrste tečaji s tako globoko znanstveno tvarino se še dosedaj niso vršili na Slovenskem. Veselo je bilo za predavatelje, ker so stari možje kakor tudi mladeniči z velikim zanimanjem zasledovali v resnici težka predavanja. Poleg predavanj so se vršile praktične vaje v spoznavanju in merjenju živine v Marijanišču, na grajščini Fužine in v žrebčarni na Selu. Predavali so gg. konzulent Legvait, profesor Pengov, živinozdrav-nik Slivnik in stotnik Kump. Predavatelji so se zelo potrudili in krasno rešili svojo nalogo. Zelo zanimivi so bili zvečer živinorejski seminarji, ki so trajali skoro do polnoči. Marsikatera važna in pametna beseda je padla, kako bi bilo domačo živinorejo povzdigniti, kako urediti pašnike in planine. Gospod župnik Finžgar omeni, kako krivično je očitanje, da se naš kmet noče učiti in napredovati. Samo prilika se mu mora dati, pomagati se mu mora in voditi ga po pravi poti. G. Legvart omenja, da naj bi sedaj dežela več žrtvovala za povzdigo živinoreje. Danes imamo na Kranjskem sedem živinorejskih zadrug, v kratkem pa se jih bo osnovalo še večje število. Zadružni pregled. Pokojninsko društvo avstrijskih kmetijskih zadrug. Ministrstvo za notranje stvari je z odlokom z dne 11. februarja 1909, št. 4042, potrdilo pravila pokojninskega društva kmetijskih zadrug avstrijskih in pripoznalo to društvo kot nadomestni zavod v smislu § 65. pokojninskega zakona za zasebne uradnike. Ustanovni občni zbor je sklican na 26. februarja na Dunaj. V zakonu se zahteva za obstoj nadomestnega zavoda vsaj 100 zavarovanih zasebnih uradnikov, pokojninskemu zavodu kmetijskih zadrug pa se jih je priglasilo že mnogo večje število in zato ni nobene ovire več, da bi društvo ne pričelo s svojim delovanjem. — Zadružna zveza v Ljubljani je bila svoječasno s posebno okrožnico svojim članicam naznanila, da se je tako društvo za pokojninsko zavarovanje ustanovilo in povabila dotične zadruge, ki imajo pokojninskemu zavarovanju podvržene uradnike, da naj pristopijo. Doslej se je pa le malo zadrug odzvalo temu pozivu. Opozarjamo pa na tem mestu, da pokojninsko zavarovanje zasebnih uradnikov ni prostovoljno, ampak zasilno. Će delodajalec ne pristopi kakemu zasebnemu nadomestnemu zavodu, mora pa dati zavarovati svoje uradnike za pokojnino pri drž. pokojninskih zavodih. Za kranjske, primorske in dalmatinske zadruge bo prišel v poštev državni pokojninski zavod v Trstu, za štajerske in koroške pa v Gradcu. — Prestopi se pa od državnega pokojninskega zavoda vedno lahko k kakemu zasebnemu zavodu in obratno. Kmetijsko zadružništvo v Bosni in Hercegovini. V novejšem času je zadružno gibanje našlo odmev tudi v Bosni in Hercegovini. Državni poslanec dr. Krek je ob priliki, ko se je odsek državnega zbora posvetoval o aneksijski predlogi in o predlogi skupnega finančnega ministrstva glede ustanovitve ogrske banke v Bosni, pov-darjal, da naj bi se iz Dalmacije širilo zadružno misel tudi po priklopljenih deželah. Da se v Hercegovini vpeljejo rajfajznovke, si posebno prizadevata fra. Alojzij Miš ć na Visokem in Ambro Miletič v Mostaru. Stanje kmetijskega zadružništva v Nemčiji. Po zapiskih nemške državne zveze kmetijskih zadrug je obstojalo v Nemčiji dne 1. januarja 1909: hranilnic in posojilnic 14.834, nabavnih in prodajalnih zadrug 2.152, mlekarskih zadrug 3007, dalje 174 zadrug za vnovčenje mleka in 2147 drugih zadrug, skupaj torej 22.314 kmetijskih zadrug. Prirastek je znašal: 1908. leta 1005 zadrug 1907. leta 886 zadrug 1906. leta 850 zadrug 1905. leta 899 zadrug. Iz teh podatkov sledi, da vkljub velikemu številu že obstoječih kmetijskih zadrug v Nemčiji ustanavljanje novih zadrug v zadnjih letih ne nazaduje, ampak celo znatno napreduje. Kmetijska žitna skladišča na Bavarskem. Na Bavarskem posluje 123 kmetijskih žitnih skladišč. Za 1. 1909 jim je bavarska vlada dovolila 183.550 mark podpore in 858.970 mark brezobrestnega posojila. Vsa skladišča oskrbujejo članom-kmetom prodajo žita. To je ena najtežavnejših vrst zadrug. Zato se mnogokje pripeli, da imajo žitna skladišča koncem leta občutno zgubo. Vendar pa vlada uvideva njih veliki pomen in jim na-klanja znatno pomoč. Gospodarske drobtine. Pomladno delo na deteljiščih. Kakor travnike tako je treba tudi deteljišča obdelavati. Vsako pomlad naj se deteljišče prevleče z brano, da se iztrebi plevel, zemlja sama pa površno zrahlja. Ko bi se nemška detelja pri nas redno obdelala z brano, bi se ne ugnezdila tako hitro trava in detelja bi lahko več let trpela. Poravnati je tudi krtine na deteljiščih, zalo se travniška brana tudi na deteljiščih priporoča. Istotako je z deteljišča pobrati vse kamenje. Cene mlečnih izdelkov. Dunajska borza za sirovo maslo, dne 11. februarja 1909. Začetkom meseca se je bil konzum dvignil, za tem pa zopet padel. Mesec februar je tudi druga leta čas, ko je konsum manjši, letošnji je pa še slabši zaradi splošno slabega gospodarsega stanja. Gene: I. (čajno maslo) K 2'60—2'65, II. (čajno maslo) K 2'40—2‘50, III. (namizno maslo) K 210—2'25, IV. (kmečko maslo) K 1'80—2-00, V. (kmečko maslo b) K 1 60—4-70, kuhano maslo I. K 2-15—2 30, II. K 2‘05—2 10. Dunajska borza za sirovo maslo, dne 18. februarja 1909. Proti pričakovanju dohaja še vedno več blaga, nego se ga potrebuje. To je tem večja uganka, ker je lani po razsežnih pokrajinah vladala velika suša in so poljedelci tožili o pomanjkanju krme. Gene so ostale iste kakor dne 11. februarja. Mlekarski tečaj na Vrhniki. Deželni odbor priredi na Vrhniki mlekarski tečaj, ki bo trajal od 15. aprila do 15. septembra 1909. Troški za ta tečaj, v kolikor ne bo drugega pokritja, se poravnajo iz deželnokulturnega zaklada. Sest učencev iz Kranjske se sprejme brezplačno, šest pa proti plačilu 100 K. Starost učenca znašaj vsaj 16, a ne več nego 35 let. Sprejemali se bodo le zdravi, krepki učenci, ki so popolnoma vešči branja, pisanja in računanja, posebno pa se bo oziralo na take učence, ki so že praktično delovali. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne 17. februarja 1909. poslovanja hranilnic in posojilnic na podlagi vposlanih mesečnih izkazov za mesec januarij 1909. Pre- T/Hnlki Denarni Hranilne vloge Posojila ° £ Ime jemki promet vloženo vzdignjeno dano vrnjeno Z S K V K V K V K V K v K V K v Artiče .... Bobovišče - Brač 10955 62 12741 94 23680 56 6417 34 2371 15 4460 — 630 — 164 Besnica . . . Baderna . . . Bajagić . . . Barban . . . Baška .... Beram .... 3945 55 3145 83 7091 38 1117 13 1836 91 650 104 27 53 Belapeč . . . Biograd . . . Blagovica. . . 3344 28 3192 65 6536 93 1316 2090 29 Bled .... 20372 85 17655 61 38028 46 10532 — 5695 61 1950 — 3971 88 — Bloke .... 37944 76 32725 33 70670 09 27454 90 16006,95 2600 — 2680 — 353 Boh. Bistrica 14904 55 12136 68 27041 23 8505 74 8617,01 600 — 310 — 140 Boljun .... 19233 69 18121 43 37355 12 16695 23 5158 59 — — — __ — Boljunec . . . Borovnica. . . 9724 99 8092 78 17817 77 880 — 544 14 3012 40 1349 37 319 Boštanj . . . Brezovica . . . 2866 30 2000 — 4866 30 1166 — — — 800 — 382 69 90 Bučka . . . . Besnica p. Kranju 6213 20 9715 12 15928 32 2317 — 3625 19 2250 — 2140 — 263 Bogomolji . . 1843 76 7809 34 9653 10 1728 90 170 — 6804 14 15 20 41 Banj .... Celje .... 12274 86 12081 55 24356 41 2119 49 — — 11145 58 896 61 37 Cerklje.... Cerklje pri Krš. Cerkno . . . 15767 69 15589 31 31357 12289 60 1830 6610 408 195 Cirknica . . . Cirkovce . . . 52644 73 50224 86 102869 59 22388 96 25384 77 21597 56 3218 — 611 Col Cres .... Čatež .... 4165 99 3727 52 8093 51 2684 2461 52 1240 260 72 129 Češnjica . . . Čitluk .... Crmošnjice . . 18510 16 16752 72 35262 88 5204 67 11674 64 2000 4810 54 202 Crna gora . . 4707 11 4605 57 9312 68 3516 38 573 60 1330 — 125 85 98 Črni vrh . . . 12602 67 10860 94 22863 61 2632 17 6814 82 2946 — 1535 42 245 D. M. v Polju . Dicmo-Donje. . 4795 41 4679 51 9474 92 2896 — 320 — 2100 — 910 — 101 Dicmo H. s. b. . 81445 86 81028 11 162473 97 1530 77 — — 77366 71 1132 — 126 Dob .... 4445 21 2629 50 7074 21 3286 — 3000 — 1200 — 200 — 49 Dobje .... Dobova . . . 6212 67 5837 18 12049 85 3833 — 969 47 1760 — 920 — 47 Dobrepolje . . Dobrinj . . . 69471 19 67166 85 136637 44 34713 58 39665 13 25786 — 11791 — +3 Dobrova . . . Dobrna . . . 5196 35 5071 58 10267 93 3229 70 1771 58 — — 1000 27 Dol . . . . . 7285 70 7580 05 14865 75 5505 487 45 2790 — 560 52 Pre- Izdatki Denarni Hranilne vloge Posojila C > Ime jemki promet vloženo vzdignjeno dano vrnjeno > a S J5 Ime jemki promet vloženo vzdignjeno dano vrnjeno > G OJ