buy. Jif'Tto •*ATSg ar NDs »UHps Kumtt:' E BONDE! Najsiarejši slovenski dnevnik v Ohio ★ Oglasi v iem listu so uspešni EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI .—LETO xxvm. KUPUJTE VOJNE BONDE! The Oldest Slovene Daily in Ohio ★ Best Advertising Medium ICTORY BUY •TATS« SUMPS *ilec mlade e žene izpoved 'Ustrelil C J® 36- njenega '^omobila ■^IUtxt —-- 1%^ o., 28. oktobra. — bellman, ki je bil v j aretiran v Colum- V v podal polno iz- J^^^Gri je priznal, da je *hou ■ Duffield, ker polastiti njenega av-i Dek Hiu služil pri be-^'"Ugo lorainsko žen-je imel Ijubezen- CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK) OCTOBER 29, 1945 t je bil že enkrat je i^.' .avtomobilske tatvi-wK da Mrs. Duffield, ' %0y ol . 'Oil h- v mornarici, ^ ert- da jo je Ikr^ teea, ker je ^ njen avto. ' izj) tekom 5-ur- fl ^ ih "^^^Gvanja popolnoma ^) »uren. ^li '' j® oddal pr- ll * j® po obis- Si trgovini stopi- j® to zgodilo tekom vožnje pd ^ in t *1^ je njeno sto-•lirjjl ®^ko dihanje tako " strgi' je oddal nanjo v iv potem pa vrgel ob cesti, kjer je iei>an 1: kasneje najdeno. , prijet v soboto \ izmed glavnih ulic ^ L. Ohio, kjer se je fez k takoj / , % ' hotel reči ničesar, ''''la svojo identi- ^'1 V sredo zvečer, lor^j l^uffield umorje- u if 0>,7 l^OVRŠIL W PREDLOGI 27. oktobra, t k odsek obeh Sski ® sklenil, da se % ^jjjv *^avek za prihod-5 milijard in dolarjev, oziroma kot pa je ^kladniški tajnik. liOrpQ '^'^edno visoke do-y ^ ^av popolnoma ',( ha' dohodke pošali imajo znižati za ^ ^v, ^ in 64'4 milijonov . RAZMERE ^ Ja.i "^ssta J ^ 25. oktobra, ffl k„j?®®Podarske raz-J %'i so tako r "lekjf odredila več 1 k^k iJ^tov, da !ll<, °: ^ ^kM ki ^določajo, prepreči .Plač da so podvojene, da ^ vsa transport-se sme po-sil v svrho L-^f>V ^tVft iC* V . _ ziveza m dru- Boji med četami gen. Cianga in komunisti na Kitajskem Komunisti trdijo, da je Čiang poslal proti njim armado 800,000 mož ČUNKING, 28. okt. — Centralna kitajska vlada gene-ralisima Čiang-Kajšeka je pristala na to, da smejo komunistične sile držati vse ozemlje, ki ga okupirajo v severni Kitajski, ako se umaknejo iz železniških con in dovolijo v Jakom prosto pot. ŠTEVILKA (NUMBER) 252 Naznanilo o tem sporazumu je podal informacijski minister K. C. Wu, medtem, ko je vlada naslovila na komuniste novo zahtevo, da nehajo z napadi na vladne čete, medtem, ko je glavni stan komunistične armade naznanil zavzetje nadaljnih železniških postaj. Bitke med nasprotnima silama širom Kitajske ČUNKING, 28. okt. —Tukaj je bilo danes poročano, da so komunisti, ki imajo v oblasti večji del severne Kitajske, zavrgli kompromisni predlog centralne vlade za umik komunističnih čet iz železniških con in da se vršijo boji med komunisti in vladnimi četami v 11 kitajskih provincah. Komunistični list "New China Daily News" poroča, da je centralna vlada poslala v boj proti komunistom 800,000 mož, da so v teku spopadi v severni in centralni Kitajski, in da se je borba razširila tudi na južno provinco Kvantung. Neki uradni komunistični predstavnik je v tej zvezi izjavil: "Mi ne moremo smatrati, da je položaj dobil značaj civilne vojne, dokler generalisimo Ci-ang-Kajšek tega odprto ne izjavi in dokler komunistov ne proglasi za upornike." Nevtralni viri dvomijo, da je centralna vlada poslala v boj proti komunistom 800,000 mož, toda ne skušajo podcenjevati resnosti položaja. čiangovi pomisleki glede kampanje proti komunistom Vladni krogi, ki trdijo, da je zedinjenje Kitajske nemogoče, dokler se ne eliminirajo komunisti, so nocoj bili mnenja, da bi Čiang podvzel veliko kampanjo proti komunistom, ako bi se ne bal, da bi to napravilo neugoden vtis v inozemstvu, zlasti v Ameriki, in ako bi ne imel strahu, da bo Rusija prišla na pomoč komunistom, v katerem slučaju bi bilo zdrobljen je komunistov nemogoče. Znano je, da je mnogo Čian-govih generalov za to, da se proti komunistom nastopi z vso silo in da se jih zdrobi enkrat za vselej. Vesti iz življenja ameriških Slovencev Predmetov vsak- ' S) ^ Dne 20. praznovala " življenja Turk v družbi ^ družinsko slav kratek dopust \Jjnbvi kzet Pfc. j® boje-•^tokih južnega in >1 I ^ ^ ^ ^ v*«***>»' ®® j® y • Po dopustu se ^Wnico. Milwaukee. — Dne 6. oktobra je umrla Gasena Kolentz, stara 56 let. Zapustila je moža, dve hčeri, tri brate in več drugih sorodnikov. — Dalje je umrla Katarina Berkanovič, stara 75 let. Zapušča moža, pet hčera, pet sinov, 22 vnukov in 8 pravnukov. — Poročili so se: Cyril A. Ku-kuvieh in Mildred A. Brounk, Peter Garcia in Leona Mozetič, Frank Ferjan in Sophie Može, Clarence E. Enell in Dorothy M. Žager, Peter Gregorich in Edna Larson. — Vile rojenice so. pustile sinčka pri družinah Michael Babich in Henry Rada j, hčerke pa pri družinah Daniel L. Turk, Anthony A. Sku-bic in Frank A. Prašnikar. — Prošnjo za državljanstvo so vložili : Albert Petelinšek, Adela Kopriva, Frank Slavich in John Raibolt. — Na 30-dnevni dopust je prišel od mornarice Chief Warrant Officer John Pauc, sin družine John Pauc. Pri mornarici je že čez 18 let in je prišel z Okinawe. — Na kratek dopust pred odpustom iz armade je prišel domov Frank Zemlan. Warren, O. — Srčni kapi je po enodnevni bolezni podlegel Anton Šajn, star 66 let in doma iz Knežaka — po domače Ma-tucev. Zapušča ženo, tri sinove (vsi v armadi) in več drugih sorodnikov. Burgettstown, Pa. — Po dolgi bolezni je tukaj umrl John Pi-rih, star 61 let, doma iz šentviške gore pri Tolminu na Primorskem. V Ameriki je bil od leta 1907 in član SNPJ in ABZ. Zapušča ženo, tri sinove in štiri hčere. Bil je naprednega mišljenja. Palisade, Colo. — Iz armade je bil častno odpuščen Matthew J. Debelock, ki je služil pri letalcih in je bil v akciji širom vse Evrope in Severne Afrike. Pri vojakih je bil od 13. marca 1942 do 1. oktobra 1945. Yale, Kans. — Z bojišča se je srečno vrnil k svojim staršem Albin Jankole, ki se je bojeval v Afriki in Nemčiji. — Iz armade se je vrnil domov tudi Rudolph Knes, ki pa je bil toliko srečen, da mu ni bilo treba iti čez lužo. Duluth, Minn. — V bolnišnici St. Mary se še vedno nahaja John Zobec iz Towerja. Po več mesecih zdravljenja v bolnišnici se mu je zdravje že precej povrnilo, vendar ne še toliko, da bi se mogel vrniti domov. — V isti bolnišnici je duhovnik Fayt iz Elkora, rodom Slovak, toda govori gladko slovenski jezik. — Po dolgem času je zapustil bolnišnico Peter štajer iz Biwa-bika. — V Chisholmu je umrla Mrs. T. Milinkovich (?), stara 57 let. Denver, Colo. — V torek je po več letnem bolehanju umrl John Artach, ki je živel dolga leta v Waukeganu, 111., kjer je tajnikoval društvu 14 SNPJ od leta 1930 do konca 1938, nakar je vsled bolezni tajništvo prepustil svoji ženi. Rojen je bil 28, decembra 1881 v Borovnici pri Vrhniki. Pred tremi leti se je deloma vsled bolezni preselil z ženo v boljšo klimo .v lowo, leto pozneje pa z zetom Joevom Draslarjem v Denver. Njegova hči Alice je delala precej let v tajniškem uradu jednote. Poleg žene in Alice zapušča tudi hčer Frances in sina, Walsenburg, Colo. — Dne 11. oktobra je tukaj umrl Martin Komiš, star 59 let, rodom Poljak in v Ameriki iz mladih let. Bil je član SNPJ in ne zapušča sorodnikov. Društvo mu je oskrbelo civilen pogreb. KAMPANJA "POSOJILA ZMAGE" JE ODPRTA širom dežele se je danes odprla kamj)anja za osmo vojno posojilo, ki se imenuje "posojilo zmage." To je zadnja taka kampanja, v kateri se apelira na narod širom dežele, da investira svoje prihranke v obveznice, s katerimi se bo delno krilo stroške demobilizacije in pomožne akcije za fante in može, ki so se vrnili z bojišč širom zemeljske oble. Vlada je določllA 11 milijard dolarjev kot kvoto za vso deželo. Od prebivalcev države Ohio se pričaku^je, da bodo kupili bonde v znesku 539 milijonov dolarjev, na Cleveland in okolico pa odpade 173 milijonov dolarjev. Na vse državljane se apelira, da posežejo v žep in izrazijo svojo hvaležnost nad dobljeno zmago s tem, da kupijo toliko Ixmdov, kolikor sploh morejo. Trumanova odredba glede Avstrije WASHINGTON, 27. oktobra. — Državni department je danes obelodanil odredbo, katero je predsednik Truman že 27. junija poslal gen. Marku Clarku, poveljniku ameriških okupacijskih sil v Avstriji, glede izkoreninjenja nacizma in faSlzma v Avstriji. Odredba, obsegajoča 10,000 besed, je naročala gen. Clarku, da se vse Nemce, ki so prišli v Avstrijo pred ali po aneksiji dežele k nemškemu rajhu, odstrani z vseh pozicij, bodisi javnih ali privatnih, ter da se jih izže-ne iz Avstrije. Dalje je Truman gen. Clarku naročil, da istotako iztrebi vse fašistične vplive, ki so se vgnez-dili v Avstriji pred letom 1933, ko je Mussolini financiral privatno armado "zelenih srajc", katere je vodil princ Rudiger Stahremberg. Slednje gibanje je imelo pristaše med avstrijskimi kmeti, zlasti v okolici Salzburga in Gradca. Princ Stahremberg se sedaj nahaja nekje v Južni Ameriki. OBISK V CLEVEIj^NDU Iz Fairporta, Ohio, se je nahajal na kratkem obisku v Clevelandu Mr. Lovrenc Baje. Obiskal je sorodnike in prijatelje. Upamo, da se je dobro zabaval ! V BOLNIŠNICI V St. Luke's bolnišnici se nahaja Frank Stefančič, sin družine Stefančič, 21101 Goller Ave. Podvreči se je moral operaciji. Prvotno je bilo poročano, da se nahaja v St. Alexis bolnišnici, kar pa ni pravilno. Upamo, da se mu ljubo zdravje čim preje vrne! Amerika bo zahtevala samovlado za vse narode, igavlia Truman Kratke vesti 15 LETNA DEKLICA ZGORELA NA DOMU YORK, Pa., 27. oktobra. —| Ko je 15-letna Etta Smith v kle- f tu na domu svojih staršev skušala spraviti v pogon električni generator, je eksplodiral gaso-lin. Plameni so trenotno objeli deklico, ki je zgorela kot živa baklja. POLITIČNA NEMIRNOST ZAJELA BRAZILIJO RIO DE JANEIRO, 27. oktobra. — Policija je danes prepovedala vse politične shode v sredini mesta, ko so časopisi v zvezi z volitvami, ki se imajo vršiti 2. decembra, rabili besede "revolucija". Sedanji predsednik Getulio Vargas sicer ni kandidat, toda njegovi pristaši vztrajajo, da se ne sme umakniti iz političnega življenja. Politične sile, ki so nasprotne Vargasu, ki je doslej vladal kot diktator, so ogorčene radi dekreta, s katerim je bilo odrejeno, da se državne volitve vršijo skupno s predsedniškimi volitvami. Komunisti, ki zahtevajo, da se volitve odložijo in da se pozneje nadomestijo z volitvami ustavodajne zbornice, so shod, ki se je imel vršiti nocoj, preložili na torek in naznanili, da se bo shod vršil v rezidenčnem okrožju mesta. Zedinjene države ne bodo priznale od tujih držav vsiljenih vlad; atomska bomba bo rabljena v službi miru NEW YORK, 27. oktobra — Predsednik Truman je danes tukaj obdržaval govor, v katerem je podal 12 točk, o katerih je rekel, da tvorijo temelj ameriške zunanje politike. KONCERT GLASBENE MATICE v nedeljo, 4. nov. v Slov. nar. domu, ob 7.30 zvečer Vstopnice se dobijo pri Mrs. Makovec v SND in pri pevcih. Vstopnina $1.00 General Motors Co. predlaga kompromis Iz Detroita se poroča, da je General Motors Co. poslala CIO uniji avtomobilskih delavcev predlog, da ^e pridruži kompa-niji v apelu na kongres, da se obstoječi zakon, ki regulira delovne ure in mezde, spremeni v toliko, da bi se obstoječi delovni teden 40 ur nadomestil s 45-umim delovnim tednom, nakar bi kompanija zvišala mezde za 6 procentov. Kompanija pravi, da naj bi bila taka kompromisna uredba veljavna samo tekom "prehodne dobe", in trdi dalje, da bi delavci s sprejemom predloga 45 ur dela zaslužili ravno toliko kot zaslužijo sedaj za enako število ur, ko se jim mora plačati čas in pol za delo nad 40 ur. Na podlagi tega predloga bi se plačalo čas in pol samo za delovni čas preko 45 na teden. Unija, ki je že pripravila svoje argumente za 30-procentno mezdno zvišanje in završila stavokvno glasovanje v svrho predložitve vladnemu delavskemu odboru, ni glede kompromisnega predloga podala še ni-kake izjave. Bistvo njegovega govora je bilo, da Zedinjene države ne bodo priznale nobene vlade, ki je vsiljena kakemu narodu od kake zunanje sile, obenem pa je predsednik dal svetu zagotovilo, da posedanje atomske bombe ne ogroža nobenega naroda, kajti Zedinjene države bi jo rabile edino, ako bi postalo jasno, da je ogrožen mir sveta. Upa na sporazum proti rabi atomslie bombe "Posedanje te nove uničevalne sile smatramo za sveto zaup-ništvo," je rekel Truman v govoru, ki ga je obdržaval na proslavi Mornaričnega dneva. "V očigled naše ljubezni za mir, mi- sleči ljudje širom sveta vedo, da to zaupništvo ne bo kršeno, temveč da bo zvesto izpolnjeno. "Najvišja nada ameriškega ljudstva je resnično ta, da se bo svetovno sodelovanje za mir kmalu tako izpopolnilo, da se bodo atomske metode uničenja definitivno in za vedno prepovedale potom mednarodnega sporazuma." Truman je svoj govor porabil za naznanilo svetu, da nameravajo Zedinjene države tudi v miru ostati največja mornarična sila na svetu, katera bo skupno z močno armado in zračno silo rabljena za posešenje in zaščito zunanje politike, ki bo temeljila na pravičnosti. Besedilo Trumanovili 12 točk ameriške zunanje politike Dete najdeno Nočni čuvaj Bradley poslopja na 1224 Lakeside Ave., je v soboto zvečer v aliju poleg poslopja našel dete ženskega spola, ki je bilo zavito v dvojno odejo in dobro oblečeno. Policija je za deklico, ki je stara okrog tri mesece, našla zavetje v mestni bolnišnici. Tu sledi 12 točk, katere je predsednik Truman proglasil za temelj ameriške zunanje politike: "1. Mi ne zahtevamo nobenih novih ozemelj ali posebnih koristi. Mi nimamo nobenih napadalnih načrtov proti nobenemu narodu, velikemu ali malemu. Mi nimamo nobenih načrtov, ki bi ovirali katerikoli narod, ki želi živeti v miru. "2. Mi verujemo, da morajo vsi narodi, katerim so bile vzete pravice suverenosti in samovlade, iste pravice prej ali slej dobiti nazaj. "3. Mi ne bomo odobrili nobenih teritčrijalnih sprememb v nobenem prijateljskem delu sveta, ako iste ne soglašajo s svobodno izraženimi željami prizadetega ljudstva. "4. Mi verujemo, da bi se moralo vsem narodom, ki so pripravljeni za samovlado, dovoliti, da svobodno izberejo obliko vlade, kakršno sami želijo, brez vmešavanja od kateregakoli tujega izvora. To velja za Evropo in Azijo, tako za Afriko kot za zapadno hemisfero. "5. Z združeno in kooperativno akcijo naših vojnih zaveznikov bomo pomagali poraženim sovražnim državam ustanoviti miroljubne demokratične vlade, katere si bodo same svobodno izbrale in skušali bomo ustvariti svet, kjer nacizem, fašizem in vojaška agresivnost ne bodo mogli obstojati. "6. Mi ne bomo priznali nobene vlade, ki bi bila vsiljena kateremukoli narodu od kake tuje sile. V nekaterih slučajih utegne biti nemogoče preprečiti vsilje-nje take vlade, toda Zedinjene države ne bodo priznale nobene take vlade. "7. Mi verujemo, da bi morali vsi narodi uživati svobodo morja in enake plovbene pravice na njenih rekah in vodah ter na rekah in vodah, ki teko skozi več kot eno deželo. "8. Mi verujemo, da bi morale vse države, ki so sprejete v druž- bo narodov, pod enakimi pogoji pravice, da vodijo trgovino in da imajo dostop do surovin kjerkoli na svetu. "9. Mi verujemo, da morajo narodi Z a p a d n e hemisfere (namreč narodi Severne, Centralne m Južne Amerike) brez vmešavanja izven Zapadne hemisfere delati skupaj kot dobri sosedje za reševanje svojih skupnih problemov. "10. Mi verujemo, da je polno gospodarsko sodelovanje med vsemi narodi, velikimi in malimi, predpogoj za izboljšanje življenskih razmer širom sveta, in pa za uveljavljen je svobode pred strahom in pomanjkanjem. "1. Mi bomo še nadalje pospeševali svobodo 'izražanja in svobodo verskega prepričanja širom svobodoljubnih delov sveta. "12. Mi smo prepričani, da je za ohranitev miru med narodi potrebna Organizacija združenih narodov, sestoječa iz vseh miroljubnih narodov sveta, ki so pripravljeni vzajemno rabiti silo za začiiguranje miru." Draga klepelavost Podadmiral Chester Lock-wood je v soboto v Clevelandu izjavil, da je klepavost civilistov, ki so se po obisku na pa-cifični obali bahali, da japonske podmorske bombe niso dovolj močne, povzročila izgubo najmanj 10 ameriških podmornic. Japonci so namreč potom tajnih agentov to zvedeli in pozneje povečali učinkovitost takih bomb. Posadka vsake podmornice šteje 70 mož in 9 častnikov, terej 790 mož je izgubilo življenje vsled lahkomiselnosti ljudi, ki niso znali kontrolirati I svojih jezikov. KLUB LJUBLJANA Jutri zvečer se vrši seja kluba Ljubljana v navadnih prostorih. Člane se prosi, da se gotovo udeležijo polnoštevilno. 5TRAH 2 ENAKOPRAVNOST 29. oktobra,^ ENAKOPRAVNOST Owned and Published by t — lUMOmCAH JUGOSLAV PBINTINO AND FimLISHINO CO. 92S1 BT. OIiAlR AVENtTE — HENDERSON 6311-13 Euued Every Day Except Bundayi and Holiday BTJBSORIPTION RATE3u<^CENE NAROČNINI) Bjr Carrier In Cleveland and by Mall Out of Town: (Po raznoSalcu ▼ Cleveland In po pošti Izven mesta): Por One Year — (Za celo leto) ______-----48.60 Por HrU ^ ear — (Za pol l#ta)_____».50 Por S Month# — (Za ■ meaece)______________________8.00 By Mall in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Clevelandu, Kanadi In Mebikl): For One Year — (Za celo leto)__ Por Half Year — (Za pol leta) for 9 Month! — (Za • meeec«) .......................... .•7 .so _ 4.00 Kor Kuropa, iSoutb Amerlc* ftnd Other Forelgc Countrlea: (Za Evropo, Jutno Ameriko In druge Inosemik* drteva): yor One Year — (Za celo leto)-------W OO for Hall Year — (Za pol leta)------------------------4^0 entered m Second Class Matter April 26th, 1D18 at the Po#t Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. SPOMENIK WENDELLU WILLKIEJU PISMA IZ STAREGA KRAJA Hčer piše staršem iz Trbovelj Euclid, Ohio. — Spodaj pod- ti v mojih mislih je bilo samo pisana sva prejela pismo od hčere Fani, dne 5. oktobra, iz Trbovelj. Njen najstarejši sin je bil ubit pri partizanih, druga dva sta bila prisiljena iti z nemško vojsko, ako ne bi šla, bi bila vsa družina postreljena. Drugi sin je bil ranjen in ujet od Amerikancev in pripeljan v bolnišnico v Texas, kjer se je pozdravil in sedaj dela. O njem niso njegovi starši (naša hči in zet) ničesar vedeli, dokler jima nismo mi pisali. Duh pok. Wendella Willkieja, ki je neomajeno verjel v enakopravnost človeka ter v njegovo možnost in voljo do skupnega dela za dosego "Skupnega sveta", (One World), je vlilo žarek upanja milijonom, ter je danes živa sila v ameriškem življenju. Priča temu, je stavba, ki je bila pred kratkim posvečena spominu tega velikega Američana. V srcu Manhattana, na 20 West 40th 'Street, v New Yorku, stoji stavba, ki se sedaj imenuje "One World Center" ter služi v domovanje organizacijam, katere propagirajo iste ideje, za katere je pok. Wendell Willkie žrtvoval mnogo svoje energije in svojega talenta. Omenjena stavba je bila formalno posvečena spominu Willkieja dne 8. oktobra, ob priliki obletnice njegove pre-rane smrti. Svečanosti posvetitve in otvoritve stavbe so se vršile na prostem, na balkonu drugega nadstropja stavbe. Pod z zastavami okrašenem balkonom in daleč dol po ulici je bilo zbranih kakih dva tisoč ljudi, a preko širokega radio omrežja je poslušalo govornike in besede posvetitve nadalj-no milijonsko število ljudi. Znana gledališka igralka, Helen Hayes, je v dramatični recitaciji podala najsvetlejše točke iz življenja Mr. Willkieja. Prečitane so bile brzojavke predsednika Trumana, gov. Deweya iz New Yorka, dalje britanskega poslanika, kot tudi poslanika Kine in Francije. Sumner Welles, bivši državni podtajnik, je držal posvetil-ni govor. Govoreč s balkona, odkoder se je videlo množice, ki so poslušale spodaj s solncem obsijani ulici, je govornik dejal: "Zbrali smo se tukaj, da posvetimo to stavbo spominu Wendella Willkieja. Mi smo tukaj, da posvetimo to stavbo polni službi onih idealov človeške enakopravnosti in človeškega tovarištva ter človeške svobode, katerim se je posve-. til v življenju on sam." Mr. Wells je opisal Willkieja kot moža, ki je tekom kratke dobe postal "vidna sila v prizadevanju za človeško izboljšanje in simbol splošnega upanja, ne le v naši lastni deželi, pač pa po vsem svetu svobodnih in demokratičnih ljudi. Z.nesebičnim zagovarjanjem in spodbujanjem k mednarodnemu tovarištvu ter resničnejši in pravičnejši ameriški demokraciji, je Mr. Willkie postal nedeljiv del idealov, katerim mora ameriško ljudstvo slediti, ako naj naša dežela izpolni svoje določeno poslanstvo usode. Mr. Willkie, je nadaljeval govornik, je odbil vlogo politikaša. V času, ko so osebni interesi mnogim narekovali molk, je Willkie govoril ljudstvu resnico, kot jo je videl in spoznaval sam. On je imel vero v ameriško ljudstvo in v voljo tega ljudstva, da podredi vse druge interese stremljenju ohranitve naših svobodnih ustanov na temelju, katerih je bila zgrajena naša dežela. Verujoč v ljudstvo, je tudi šel naravnost do ljudstva samega, ko je strnil svoje dalekovidne ideje v knjigi "One World." "Mr. Willkie je uvidel že dolgo prej nego njegovi sodržavljani, da ne glede na to, kako popolna zna biti naša vojaška zmaga, bo vendar nemogoče doseči cilj, za katere ga so zavezniki žrtvovali vse, ako se po dobljeni zmagi ljudstva ne združijo v skupnem prizadevanju za ustvaritev boljšega sveta. On je vedel, da leži upanje zd boljši svet le v tem, da se ljudstva odpovedo pamtiveškemu nagibu okoriščanja na račun svojih stradajočih sosedov, vsiljevanju svoje volje slabejšim in šibkejšim bratom. Dokler ljudstva • ne pokažejo volje do tega, dotlej ni upanja, da bomo zares imeli mir na zemlji. In kakor je neustrašeno zagovarjal in se boril za boljši svet, tako je tudi neustrašeno postavljal zahteve za pravičnejšo in resničnejšo ameriško demokracijo. Bičal je ameriški sistem, ki diskriminira proti kateriko-lim ameriškim državljanom zaradi njihovega izvora, vere ali barve. Kot Abraham Lincoln, je dejal, tudi on: 'Zavr-žimo vse to in združimo se v eno ljudstvo, en narod, ki bo mogel enkrat z zanosom izjaviti, da so vsi ljudje rojeni enakovredni.' " Predsednik Truman je v svoji brzojavki dejal, "da je bil Willkie mož, ki je imel globok upogled v svet, ki je bil raztrgan na kose od najkrvavnejše in najstrašnejše vojne od vseh. In Willkiejeva natura ni dopustila, da bi prizanašal s besedami, kjer so bili prizadeti principi." Poslanica governerja Weweyja ni vključevala le priznanja Willkieju kot možu, pač pa tudi ciljem in stremljenju, kateremu se je posvetilo Willkiejevo spominsko stavbo. "Po mojem mnenju," je zapisal Dewey, "ne bi mogli iz- Koliko so morali naši svojci prestati tekom vojne v domovini, je nemogoče popisati njim, ki so bili žrtve. Vsega jim zdaj primanjkuje in na nas v Ameriki se obračajo in od nas se nadejajo, da jim priskočimo v pomoč v hudih časih, toda kako jim pomagati? S tistimi zaboji s 11 funti ne bo nič. Kaj pa hočemo notri dati, ko so nagi in bosi ter lačni. Zima je tu. Kaj pravite, morda bi poslali kakšno prošnjo v Washington in na Mr. Frank Lauscheta, našega ohijskega governerja, da bi posredoval in pomagal, saj je naš rojak? Treba bi poslali velike zaboje, kot po zadnji vojni, ko je šel pokojni Mr. Mrvar s parnikom in lepo razdelil, da so vsi pošteno do-Dili. To ne želimo samo mi, na tisoče drugih tudi napeto pričakujejo kedaj, da bodo mogli kaj več pomagati svojim revežem. Jugoslavija je bila najbolj jrizadeta. Vsi bi se morali obrniti na osebe, ki se nahajajo na višjih mestih in pritisniti nanje ter jih prisiliti, da bi kaj ukrenili, da se nudi izdatnejšo pomoč ljudstvu male državice Jugoslavije, ki je tako hrabro zavrnila sovražnika iz svoje zemlje in tudi pomagala rešiti toliko življenj ameriških in zavezniških vojakov. — Frank in Mary Tekavec, 21700 Tracy Ave. Pismo, ki sta ga Mr. in Mrs. Tekavec prejela od hčere, se glasi: "Trbovlje, 28. avgusta 1945 "Preljuba moja mama in ata! "Po. dolgih letih žalosti in trpljenja, sem zopet prejela Vaše to, da bom v tej vojski zgubila vse moje drage, in da potem jaz ne bi živela več, to se samo ob sebi razume. "Seveda, danes Vam še ne morem vse popisati, ker gotovo še pošta redno ne gre, Vam bom že drugič vse popisala. Pa saj upam, da tudi iz časopisov izveste veliko groznih stvari, ki so se tukaj godile. Hočem Vam samo malo opisati. "Torej leta 1942 smo po nesreči pogoreli. Zgorelo nam je vse; ostal je edino goli zid. Ž velikim trudom smo si sezidali drugo hišico, seveda s pomočjo vseh mojih sinov. Potem leta 1943 smo zgubili Slavkota. Bil je preveč zaveden Slovenec, in ni zdržal pod nemškim okupatorjem, odšel je k partizanom se boriti, in padel je prav kmalu, zadet v prsa od švabske krogle. Pokopan je na pokopališču na Velikem Cirniku, to je Šen-truperska fara, torej v moijem rojstnem kraju. Počiva v vrsti tovarišev partizanov, ki so dali življenje za našo svobodo. "Leta 1944 smo zgubili pa še druga dva in ostala sva 13 mesecev popolnoma sama. Sedaj pa ne morem natančno popisovati moje žalosti, samo to vam povem, da sem dobila sjve lase, in pred enim letom sem oslepela, da brez očal nič ne vidim. Sedaj sem stara 49 let in ljudje se čudijo, da že nič ne vidim. Seveda meni se ne zdi čudno, saj veste, ljuba mama, da celo moje življenje je bilo ena ogromna solza z milijoni solz. "Ne da se popisati koliko sem jaz že za Vami prejokala, in potem, ko sem uvidela, da me kruta usoda preganja, sem se posvetila pa samo vzgoji svojih sinov. In .ravno, ko smo začeli lepo živeti, ko so si kolikor toliko že sami služili vsakdanji kruhek, je prihrumela fašistična zver in je nas razpodila na vse vetrove. Samo moji energiji in močni naravi se imam zahvaliti, da sem še na svetu. Bila sem prepričana, da bom zgubila vse moje sinove, hvalabogu, eden jo je primahal pred enim tednom, to je naš najmlajši Božidar. Za Vladata, za katerega že leto dni nismo vedeli, ste pa brega otroka zavlekli tako daleč v svet! Za gotovo sem mislila, da se bo vsaj on odtegnil vojaški suknji, ki je bil tako droben. 20 let je bil star pa je tehtal komaj 48 kil, a prokleta vojska je tudi njega potegnila za seboj. "Torej, ljuba mama in ata, za Franka še za enkrat nič ne vem. Počakajte če je živ, kar upam, da je in vam bo že pisal. Tukaj je še na tisoče ljudi, ki se nič ne ve zanje. Tudi na Hrvaškem so bile hude reči. "Sedaj pa končam in Vas, ljuba mamica in dobrega ata, prav lepo pozdravimo jaz vaša hčerka "Fani, Lojze in Božidar". ljubljeno pismo. Ni ga peresa, | Vi o njem pisali. Pa koliko jaz ki bi popisal mojo srečo, ko sem | jokam za njim. Vam ne morem zopet ugledala Vašo pisavo, kaj-1 popisati. Da so tega mojega do- kazati večje časti spominu tega velikega Američana kot ste mu jo izkazali s tem, da ste v tem spominskem poslopju nastanili organizacije, kot je Narodna asociacija za napredek in podvig črncev; Liga za pobijanje mržnje; Odbor newyorskih državljanov za boljše stanovanjske razmere; Common Council for American Unity (Skupni svet za ameriško edinost); Asociacija za javno vzgojo; Organizacija za pomoč študentom iz vseh dežel in Freedom House. Vse te organizacije izražajo v svojem delovanju in stremljenju ideje in prizadevanja pokojnega Wendell Willkieja." Reverend dr. John Sutherland Bonnell, pastor prezbi-terijanske cerkve na Peti aveniji, je opravil blagoslovni obred. Nastopili so še drugi govorniki, med temi Walter White, tajnik Narodne asociacije za podvig črncev, ter dr. Harry D. Gideonse, predsednik organizacije Freedom House, katera je priredila spominsko svečanost tega pomembnega dne. Nepričakovan gost pri posvetitvi je bil poročnik Philip Willkie, sin pok. Wendell Willkieja, ki je dobil poseben dopust, da je mogel prisostvovati svečanosti. V kratkem nagovoru navzočim je mlad} Willkie dejal, da čuti, da vrše organizacije, ki bodo domovale v poslopju, posvečenem spominu njegovega očeta, delo kakršnega bi bil vodil in vršil njegov oče, ako bi še živel. • Spominska stavba ima devet nadstropij in je bila enkrat privaten klub, a zdaj jo je kupila organizacija, ki je zbirala prispevke za spomenik pok. Wendell Willkieju. Poslopje je bilo kupljeno v aprilu letos in prenova prostorov se je pričela meseca julija. Na steni spominskega:hfiahia v prvem nadstropju obsvetljujejo dan in noč žarnice besede, katere lahko čitajo mimoidoči iz ulice, in katere se glase: "Nad vsak dvom moramo dvigniti in vzpostaviti enakopravnost človeka." Te pomenljive besede je izgovoril Wendell Willkie ob priliki njegovega govora na Duke univerzi, v januarju 1943. Urednikova pošta Vrnimo John J. Prince v mestno zbornico Zadnji dve leti odkar je John J. Prince zastopnik 32. varde v mestni zbornici, piše o njemu vplivno ameriško časopisje zelo pohvalne in laskave članke. Pohvali ga radi gentlemanskega nastopa, poznanja administrativnih poslov, razuma in razsodnosti, ki jo poseduje. Vplivno ameriško časopisje, nekatero naklonjeno demokratski in drugo republikanski stranki, urgi-ra volilce 32. varde: "John J. Prince mora biti vrnjen v mestno zbornico, mesto in varda ga potrebuje." Če se le za trenutek v mislih pomudimo in posežemo par let nazaj, bomo ugotovili, kaj je časopisje pred mestnimi volitvami pisalo o zastopstvu 32. varde. Dan za dnem smo čitali: Interesi 32. varde in mesta zahtevajo, da je izvoljen v mestno zbornico mož značaja, mož bistrega razuma, mož s hrbtenico in mož gladke in olikane besede, ki bo mesto nizkih fraz nastopil v mestni zbornici gentle-mansko in razsodno. Volilci, vi-devši v John J. Princu vse te zmožnosti, so ga z ogromno večino izvolili v zastopstvo, kjer je res v kredit nam, ki smo ga izvolili in spoštovanje 32. varde odlično zastopal. Razumeti moramo, da radi vojnih razmer ni bilo njegovo} stališče v mestni zbornici lahko. Federalna vlada je zahtevala! omejitve povsod. Ukazala je' braniti z elektriko, ukazala omejiti do možne najnižje .točke transportacijo in zahtevala slednjega, da gre delati v vojno industrijo. Za mestno delo so morali najeti one, katere je vojna industrija odklonila in največkrat starčke okrog ali nad 70 let starosti. Pod takimi pogoji je potreba pomisliti, da je trpela javna postrežba in vse ono, kar se je v normalnem oziru v! ci priti nazaj do svojega, ako, nočemo, da se naš jezik prera-no izgubi, moramo hočeš ali nočeš—ponovno napeti vse nam razpolagajoče moči, da ponovno oživimo naše kulturno življenje,: ker brez naših prosvetnih organizacij nam ne bo več mogo- j če toliko indirektnega sodelovanja pri akcijah v pomoč borbeni Jugoslaviji, je nujno potrebno, da se oprimemo dela za po-življenje naših dramskih in pevskih organizacij. Pevski zbor Jadran v Collinwoodu obstoja že petindvajset let. Dolgo je to življenje ene naše pevske organizacije in prihodnji mesec na dan 25. novembra bo zbor proslavil svoj petindvajseti jubilej z koncertno prireditvijo. Na programu so pevske točke in pa dramski prizor v prozi žive slike — "Večer v partizanskem taborišču". Ta prizor vam bo predstavil v dramski prozi življenje vaših bratov in sester v partizanih—tako, kakoršno mi vidimo v dramski fantaziji. Grupa partizanov v taborišču, v šumi se greje ob ognju, kuhajo si svojo borno večerjo in to je le krompir v oblicah, mesec obseva temni gozd, mlada partizan-ka tiho poje ljubko ji slovensko pesem in veter odnaša brenča-jočo melodijo zbora preko gore in doline v sosednjo taborišče. Mlad partizan jih spremlja na harmoniko, nedaleč v bližini ognja sedi osamljeno dekle, boso z puško v naročju. Piše pi-amo materi (recitira Miss D. Kapel): PRIMANJKUJE Mil* V KOSIH? Potrebuje se maščobe za delavo mila . . . kot tud' rjuhe, srajce in mnogo gih predmetov, ki jih že' Porabljenih maščob se r trebuje! ODDAJTE VAŠE POB*®" LJENE MAŠČOBE' t) I 4 % %i -T Boref njem počiva mlad junan- za svobodo in demokraciji ^ j'ega rodu je v boju vse z ^ val, za boljše življenje J"e vije. Nič ne sliši plakanj^^^^^ ^ ne vidi solz svoje .p z pesmijo na ustnicah, katere ji tečejo po ye-' ,'f la ustnicah, čer je že" (poje Miss o till®^ Unetič) in zopet vse je ~ temnem gozdu, le tu b jekne puškin strel v Partizanske straže prežijo^^^ * sedi z bistrim očesoin v jj * daljavo, iz nočne straže fant in dekle-partizana deblu košatega javora f ta, mladost in življenja ^ njih, toda srce jima teži g ^ ta vojne, ljubita se in ji' čo ljubezni i z d a s t a ^ ^ , "Slabo sveč& je brlela duet Miss F. Unetič * Prime). Ta del progra*^j,, t "Odšla sem z doma, ter se izgubila v noč. V blesku zvezd žarela so nebesa; Od tebe odšla sem, tiho— brez slovesa. Obraz tvoj gledam—mati— v daljo zroč. In vidim te nocoj vsak dan v solzah, Glas čujem pritajeni tvoj, molitev; "O Bog, dodeli srečno ji vrnitev — Tipiš, — bojiš se zame te je strah, Ne skrbi, mama, huda vem je tvoja bolečina! Vendar ne kloni, opusti . misli črne, V trpljenju nisi sama, ne edina. Čuj, kO' pomlad v deželi cvet razgrne Ko prosta bosta rod in domovina čuje prvi del koncerta * dran in v drugem delu zbor, moški in ženski ni, lepe narodne pesn"' t> vas vabi in prosi, j^pet-koncert, kateri bo podan o indvajsetem jubileju zb" dran. Pisma iz stare domovin® Listu Enakopravnost i nemu uredniku moraino pripoznanje za nesebicn° priobčevanjem pisem, ka ^ ^ bivamo ameriški Slovenj' njih časih od svojcev 1) slavije. Značilno pa |o5l^ ta pisma govorijo o K ^ y H; krutosti slovenskih ''' logardistov". Sosedi Domovini" ta pisma ^ vo niso ljuba, ker ona ^ ja narodne izdajalce ^ ^ nacizma in fašizma . f 'ž ne dobiva nikakih dir® sem od slovenskega # .gjif ^ tu in tam kaki namigjJ^^ rodnih ubežnikov, skriv^^^^j šču belogardistov pci ^ . pi^l v Rimu, ali pa morda ,„v5^ Koliko razlike med of je jasno videti ko brat P ^ ^ tu, sestra sestri in žen^' I ei očetu o grozodejstvi ; . ^ ^ Takrat, o mati, hčerka tvoja gg povzročili belogar®'® 'l pram svojemu lastne^^^^ ^ Jii iu. O resnici teh P' ® ^ ' 1)6 se povrnem. Po tej recitaciji se sliši melodijo narodne pesmi, katero I "Ameriška Domovina' prinašajo vetrovi preko potoka; j tajiti, saj nisali so jih igra jo mlad partizan kot večer- j bratje in le njim veruj' no voščilo svoji ljubi. Vidi se ob j pošten Slovenec, obronku gozda sveži grob, v' (Nadaljevanje na " mirnem času lahko nudilo. Ve-; mo pa to, da kljub velikim ome jitvam in težkočam, je znal John ! J. Prince najti izhod in je pri-' pomogel do postrežbe več kot kdo drugi mestni zastopnik v svoji vardi. Tudi naše geslo naj bo: "Vrnimo John J. Princa v mestno zbornico". Burke for Mayor, Prince for Council Camp. Committee 32. Ward Razno iz Collinwooda (Vincent Coff) j Naša kultura; j Opažati je, da je naše kultur- j no življenje med ameriškimi: Slovenci še vedno v nekakem zastoju, čemur pač moramo vzeti, v poštev, da' smo preživeli par let .v vojnih ^qasih. Pri vseh naših Slovenskih narodnih domovih ni več dosti dramskih predstav, operet in oper, drugič pa smo tudi zainteresirani v situacijo naše stare domovine, naša rojstne vasi, naših rodnih bratov, sester in starišev. Toda, ako hočemo mi ameriški Sloven- ___" v#'— sklad, s katerim .se . jg rotam pomagalo. Nik^^ = re. Zima je pred durmi. Izčrpano ljudstvo v Evropi in dr-ugod pq svetu, ki je pravkar izšlo iz dol- j smel izgovarjati, go-trajne vojne, v kateri je bi- * ^ t.a lo mnogim vse, kar so premogli, uničeno, s strahom pričakuje kaj bo moglo prestati v tej zimi. Še je čas, da darujete v kajti tukaj m manjkanja kot ga rodi v domovini. Vsa^ ši dar bo pomagal! bra, 1945 ENAKOPRAVNOST ^^^opniki primorske duhovščine pri predsedniku Dri ^^PtGmbra so se % g Pi^edsedniku PNOO, zastopniki slo-hrvatskih duhovni yiCE IZ JUGOSLAVIJE BTKAB fl ^ke * --------V4W4XXWVXXX 4(1 j, koprske škofije, ' ♦časy'^° izrečejo svojo be-Vn za primor- >kiio v ° hrvatsko Ijud-tisoč let v su- s" 80 rimska pb- duhovščina v ,^®lici, "dan na dan, Vso zahrbtnostjo' Ve, po katerih so feaii Ko so nasil- 'dajg tisoč domači-so se fašisti * pregMya- '«» Sdnii 8^ Cel .' vseh uradov, fO(j ° cerkve. Da bi fc, ^°®Podarsko upro-naše go- f °kr°S 3M leti ^ Vnlu ^ti po-' V ^ in hrvatske ,■1 Istočasno so se If i t^ aliati vr;;li »a naac ' slovenski? " 5g J^^jig, časopisov ^^_^_^kizma in mo arma. Pozabila 1945 so borci iijf ^ 32 ^ ^°renjo Merso v jv'S' živil, čim je t\o^ \ te' ^^■šisti zastra-(f J ^^htevali, da se b, JO "- 0 litvenikov. Razpustili so vsa prosvetna društva in prepovedali slovensko in hrvatsko pesem. Končno so prepovedali slovenske nagrobne napise." Nato opisuje spomenica trpljenje duhovnikov v raznih italijanskih ječah in nemških taboriščih. Toda njihovo upanje, ki so ga stavili na Sovjetsko zvezo, Anglijo, Francijo in Ameriko, jim je ohranilo pogum Slovanov, tako, da niso uklonili v najtežjih časih zgodovine primorskih Slovanov, tako, da niso klonili ne pred tujim nasiljem, ne pred domačo reakcijo. Na kraju pravijo duhovniki v spomenici: "Ponavljamo svojo gorečo željo, da bi bilo slovensko Primor-je končnoveljavno priključeno k Jugoslaviji, ki bo mati ne le slovanskih narodov, temveč tudi tukajšnjih Italijanov. Kot duhovniki želimo, da bi Jugoslavija dala vsemu svetu vzgled, kako je treba žalitve in krivice odpustiti in kako je treba bratsko i^vnati z narodno manjšino, vzgled, kakršnega smo zaman iskali v katoliški Italiji." "Ljudska pravica," 6. sept. / Na od- '^'ka rojaka ^fPhln ^ ®škota Ozjaka, #' se fa- f ^^ana je bila na- Sine*^? bcne- tfot"" Hva) '. Prebivalstvo je gV*f J A za podar- il/ pokrajina nekaj '2a J,' jo je UNRRA kJ"*! Hliv To ži- K , Vaoa,^ . m. lelili '•'°- zi-' ^°Slarji, Za- ^.|;1> j^, n Tribuša. dobile živino so ! "■ L k ^ ygoslaviji, ker of^Jsovu'^^^ Čas, ko se ' varno zavetje v Celovec. Gotovo so k temu vzroki in nečista vest napram svojemu narodu. Ameriški Slovenci, ali ni oni Slovenec, ki je izdal svojega brata, sestro in sorodnike fašistom in nacistom narodni izdajalec, in ali je taka podla duša vredna, da se ji pomaga ali ni to pravica, da hudodelec dobi zasluženo kazen za zločine, ki jih je napravil napram svojemu narodu, kateri je bil v boju za svoj narod in domovino na strani pravice po človeški in božji postavi. In kdor ima čisto vest, temu ni bilo potrebe iskati zavetja pri sovražnikovih sil. Italija in Nemčija sta bile sovražnice napram demokratičnemu svetu in slovenski belogardisti so bili v objemu Italije in Nemčije, torej ponovno vprašanje na "Ameriško Domovino", zakaj so slovenski kvizlingi bežali v Italijo, v Rim in v Celovec? Mr. Theodore Andrica od Cleveland Press-a v Jugoslaviji; Prav z zanimanjem čitamo v Cleveland Press-u poročila, katera pošilja Mr. Theodore Andrica, prvo iz Trsta in sedaj že iz Belgrada. Iz poročil, katere je poslal Andrica iz Trsta, je povprečni Amerikanec dobil prav jasno sliko slovenskega vprašanja mesta Trst in Slovenskega Primorja. Z temi dopisi je Mr. Andrica naredil ogromno dobrega in koristnega dela za naše Slovensko Primorje in nič več kakor prav bi bilo, da bi sleherna slovenska organizacija in društvo poslalo svoje pri-poznanje listu "The Cleveland Press" ter podalo zahvalo o dobrem delu, katero je bilo s tem podano ameriški javnosti. Društveni odbori, prosim vas vzemite to sugestijo v nazna-nje. Slično delo je do sedaj že storilo društvo "Kras" od SDZ in tajnik te organizacije, Mr. Loifis Jerkič je imel zadnji teden v Pressu prav imenitno poročilo. Kaj pravite vi k temu? Mnogo posameznikov je tudi sprejelo osebna pisma od svojih sorodnikov potom truda Mr. Andrica. Tudi te se opozarja, da bi bilo prav lepo od njih, da o tem obvestijo The Cleveland Press in dajo listu zahvalo ker so poslali svojega poročevalca v Jugoslavijo odnosno med Slovence. Vincent Coff. Če imate $5,000 do $6,000 za investirati, vam ni treba več iti na šiht. Naj-sibo farmer, premogar ali rudo-kopec, vsak ima priliko. Ni treba, da zna kakšno rokodelstvo. Tu je za delati en teden, včasih še toliko ne na mesec, in vaš dohodek bo mesečno $360, kar znaša na leto $4,320. Pišite na BOX 211, c/o Enakopravnost. Išče se žensko za splošna hišna opravila. Zgla-site se po šesti uri zvečer na 1218 Norwood Rd. Rad bi zvedel kje sedaj biva moj brat Frank Zlosel, ki se je od leta 1926 nahajal v Argentini. Doma je iz Male Bukovce pri Ilirski Bistrici, Ako sam to čita, ali če kdo slučajno ve za njegov naslov, je prošen, da sporoči na spodnji naslov. . .--'Leo Zlosel, 1162 E. 61 St. SKEBE & ULLE PLUMBING AND HEATING CO. 15601 WATERLOO ROAD KENMORE 7248 Nanovo položimo vodne cevi in sčislimo odvodne kanale. Dajte vase naprave za gretje na paro in vročo vodo sedaj pregledati! — Mi prodajamo plumberski in grelni materij al ter istega tudi inštaliramo. Nočni klici: MIKE SKEBE—KE 4614 - AL ULLE—IV 1788 Denar v stari kraj Po dolgem času so se zveze s našim slarim krajem zopet obnovile in se sedaj že lahko pošlje denar v Jugoslavijo, Trst, Gorico in Italijo. Božič ni več daleč, potreba in pomanjkanje pa je danes v starem kraju večje kot kdaj poprej. Zelo dobro in koristno delo boste storili, ako pomagate svojim sedaj in takoj, ko so vaše pomoči najbolj potrebni. Denarna naročila se sprejemajo v dolarjih, izplačajo pa se v Jugoslaviji v dinarjih, v Trstu, Gorici in v Italiji v lirah. Naročila se lahko pošljejo po navadni ali zračni pošli ali po kabelnu. Potom kabelna je sedaj, ko je pomoč zelo nujna in navadna pošta še precej počasna, najbolj priporočljivo pošiljati. Vsaka pošiljate v je jamčena. Poslati se more denar le osebaih, za katere veste, da so živi in katerih naslovi so vam znani. Ker ima Kollander mnogoletne izkušnje pri pošiljanju denarja, kakor tudi v vseh drugih zadevah, ki se tičejo starega kraja, boste pač pravilno storili, ako se vedno obrnete na: AUGUST KOLLANDER V SLOV. NARODNEM DOMU, 6419 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio Kollander tudi sprejema naročila za pakete v staro domovino, vam preskrbi zaboje za take pošiljat ve ter pomaga pri oddaji zavitkov na tukajšnji pošti. Kakor hitro se bo odprlo potovanje v staro domovino, bp Kollander med prvimi, ki bo prodajal paro-brodne listke, tudi bo potoval v staro domovino, kadar bodo razmere dopustile, ter tamkaj obiskal mnogo vaših sorodnikov, kot je to delal pred vojno. Postrežba pri Kollander ju je vedno točna in zanesljiva. Obrnite se torej nanj v vseh zadevah, tikaj očih se starega kraja. V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE SOPROGE IN MATERE ki jo je Bog poklical k sebi dne 27. oktobra 1944. Pi-edraga ljubljena .soproga in ljubeča mati! Leto eno je že minilo, kar v grobu Ti počivaš, Naše misli in spomini so za Tebe neminljivi, Želje naše so v družini, da b' se s tabo veselili, v solzah tuga nas obdaja, ko na te spomin prihaja, Da odšla iz naše srede, preselila k Stvarniku, Dvigamo goreče prošnje, naj ti Bog plačilo da. Žalujoči ostali JOHN ADAMIČ, sporog; SINOVA in HČERE, ZET JE in SINAHA, BRAT in SESTRE VNUKI in VNUKINJE ter MNOGI SORODNIKI Cleveland, O. 27. okt. 1945 Za delav« Išče se ZIDARJE IN Dobra Kdor se zanima, oglasi n8 960 E. 185 St delajte t MODERNEMU THE TELEPH®^^ potrebuj® ž E N s K E. '; delavke Downtown » Stalno delo-^;%\ Polni aU , 6 večerov v ^ 5:10 do l;#«' Zglasite^^i Ernployme«' « 700 Prospect od 8. zj. do 5. i'r THE OHIO^ TELEPHOI#'' Mali 0# Dvojic«, z otrokom želi — stanovanje s 5 ^.li kličite Mr. ChaS-4800. V naj®"" '%« pregled. Delo 3 ^ 3666 E. 93 ® ' FarmersJ^^^y Vogal SUP«^ pii% Kokoši, race. Kokoši, race. Prodajamo "pj.jrfd®^ pravljan) metov ;giJ« L Imamo elek TAYLOB 4301 WarnerJ|^...Xy