delavcev v vzgoji, s, urazevanju in znanosti Kenije, m\\, a«1'1!.? lana, 15. aprila 1985 — letnik XXXVII eavec Med drugim preberite • VREDNOTENJE UČITELJEVEGA DELA V CELODNEVNI OSNOVNI ŠOLI, str. 2 • KOLIKO IZOBRAŽEVALNIH SKUPNOSTI ZA USMERJENO IZOBRAŽEVANJE? str. 3 • RAČUNALNIŠTVO V IZOBRAŽEVANJU, str. 4 • DESET LET CELODNEVNE OSNOVNE ŠOLE S PRILAGOJENIM PROGRAMOM, str. 4 • VISOKOŠOLSKI VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI PROGRAMI, str. 5 Marijana Muljevlč (YU): Temna razpoka, olje, platno, 1982 Večina fotografij, ki jih tokrat objavljamo, je iz kataloga Mednarodne likovne zbirke Junij 1985 DESET LET CELODNEVNE OSNOVNE ŠOLE Ocena prehojene poti Srečanje ob desetletnici uvajanja celodnevne osnovne šole — potekalo je 28. marca 1985 v Kranju in se je nadaljevalo z obiskom gorenjskih . celodnevnih osn?Yn’h šol — je bilo priložnost za širšo oceno njihovega dosedanjega razvoja, za pogovor o današnjih težavah in razmišljanje o prihodnosti celodnevne osnovne šole. O tem sta veliko povedala v strokovnih prispevkih na posvetovanju Milan Adamič z Zavoda SRS za šolstvo in Helena Novak s Pedagoškega inštituta, ki že več let spremljata delo celodnevnih osnovnih šol, k širšim ocenam in novim spoznanjem pa so pripomogli tudi pogovori na posameznih celodnevnih osnovnih šolah. Gibanje za ustanavljanje in razvijanje celodnevne osnovne šole, nastalo na pobudo CK ZKS, je dalo prve sadove že v šolskem letu 1974-75, ko je prvih šest osnovnih šol prešlo na celodnevno obliko dela. Število celodnevnih osnovnih šol se je nato POStopmjjjfESfcuno večalo, tako da imamo v šolskem letu 1984-85 organizirano celodnevno delo v 80 osrednjih in samostojnih osnovnih šolah (večinoma v vseh razredih), v 62 podružničnih šolah in v 9 osnovnih šolah za učence z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. V 151 šolah je v celodnevnem bivanju več kot 33.000 učencev, to je 14,7 odstotka osnovnošolcev. Med novostmi, ki jih je prinesla celodnevna osnovna šola, je programsko razširjena dejavnost, ki pomeni bolj celostno zasnovan program življenja in dela, in temu je prilagojen celodnevni delovni razpored šole. »Celodnevna osnovna šola daje učiteljem in sodelavcem širše in bogatejše možnosti za pedagoško delo, razširja pa tudi možnosti za ustvarjalnost in delovno sodelovanje. Z razširjeno dejavnostjo omogoča vsem učencem, da so uspešni na različnih področjih dela in učenja,« pravi Milan Adamič. Različne dejavnosti se po njem v taki šoli funkcionalno prepletajo, povezujejo, dopolnjujejo in združujejo, vnašajo več neposrednega sodelovanja med učitelji in učenci, s tem pa tudi bolj razgiban slog dela in bolj pristne medsebojne odnose. Tako zasnovano pedagoško delo ima nekatere vidne vzgojne prednosti. Raziskava na 25 celodnevnih osnovnih šolah, ki jo navaja Helena Novak, je pred leti pokazala, da na nobeni izmed njih ni bilo posebnih vzgojnih in vedenjskih problemov; odnosi med učitelji in učenci so bili bolj' demokratični, učni uspehi slabših učencev so se izboljšali. Pokazalo se je tudi to, da je šola s 500 do 600 učenci najprimernejša za prožno organizirano celodnevno obliko dela. Šole veli- kanke zahtevajo trdnejšo organiziranost, ki zavira bolj prožne oblike vzgojno-izobraževalneea dela. Nadaljevanje na 2. strani ANDREJ MARINC Vzgoja — dolgoročna naložba ___________________________________________ Minilo je deset let, odkar smo v Socialistični republiki Sloveniji začeli organizirano uresničevati zamisel o celodnevni osnovni šoli. Čast in priznanje dosežkom in učinkom napredne in revolucionarna zamisli! Težko in še prezgodaj je, da bi lahko izmerili vse njene razsežnosti. Posvetovanje pa je vendarle priložnost, da kritično in samokritično osvetlimo smotre, družbene učinke in nova spoznanja, ki jih zahtevata življenje in delo v celodnevni osnovni šoli in jih ponujajo prva, sicer preredka znanstvena in teoretična dela. Uvajanje celodnevne osnovne šole je pomenilo od vsega začetka preraščanje ožje šolske reforme. Desetletno uresničevanje celodnevne osnovne šole kaže, da smo bili uspešni zlasti tam, kjer se je celodnevna osnovna šola oblikovala kot dosežek skupnih prizadevanj delavcev šole, staršev, združenega dela in vseh organiziranih družbenih sil v okolju. Pri tem so opravili pomembno nalogo in jo še zmeraj opravljajo koordinacijski odbori za uvajanje celodnevne osnovne šole pri Socialistični zvezi delovnega ljudstva. Celodnevna osnovna šola pomeni pomemben korak v preobrazbi vzgoje in izobraževanja na Slovenskem — ne le zaradi pomembnih vzgojnih in izobraževalnih dosežkov, ki so jih te šole dosegle v preteklih desetih letih, temveč tudi zato, ker so najboljše celodnevne osnovne šole postale tisto pozitivno jedro, po katerem se nova spoznanja v vzgoji in izobraževanju prenašajo v vsako slovensko šolo. Le-ta se postopno uveljavljajo kot izhodišče za delo vseh osnovnih šol; uveljavili smo jih tudi v zakonskih in programskih dokumentih osnovne šole, ki dajejo podlago za uspešnejše razvijanje otrokovih sposobnosti in interesov ter za izenačevanje njegovih možnosti za šolanje, delovnih navad, ustvarjalnega odnosa do znanja kot podlage za nadaljnje izobraževanje in uspešno vključevanje v življenje in delo. Vse to pa pomeni, da je celodnevna osnovna šola dolgoročna in uspešna naložba v vzgojo in znanje naše mladine, in s tem zagotovilo za nadaljnji uspešni družbeni razvoj. Čeprav vzgojni in izobraževalni smotri, ki jih dosegamo s celodnevno osnovno šolo, niso kakovostno izenačeni, je treba poudariti izjemen napredek, ki smo ga dosegli. Pred vami, pedagoškimi delavci, starši in družbenim okoljem — pri tem mislim na vse organizirane subjektivne sile in zvezo komunistov še posebej —je težavna naloga: doseženo raven moramo kakovostno utrditi. Odločno moramo poudariti, da bomo, kljub gospodarskim težavam, še nadalje ustanavljali celodnevne osnovne šole, prizadevali pa si bomo tudi uveljavljati njihove sestavine v programih dela in življenja drugih osnovnih šol. Ta proces pa bo potekal bolj postopno in z več izvirnimi rešitvami. Vrnitev k starim vsebinam in oblikam bi pomenila usodno napako. Res je, da je celotna celodnevna šola dražja, vendar brez nje ne bo kakovostnega napredka; zanj si bomo prizadevali daljše obdobje in zanj smo se opredelili tudi z dolgoročnim načrtom gospodarske stabilizacije. Čeprav nas pestijo denarne težave —in vaše osebno delo pogosto ni ustrezno gmotno ovrednoteno —neprezrimo, da nismo sami. Z nami so starši in delovni kolektivi, ki so, kljub začetnim nasprotovanjem, spoznali številne prednosti celodnevne osnovne šole. Iz uvodne besede na posvetovanju ob 10-letnici celodnevne osnovne šole dogodki novosti Podpora glasilu Mestni odbor sindikata v Ljubljani o Prosvetnem delavcu Prosvetnemu delavcu je treba zagotoviti zadostno gmotno podlago, da bo tudi v prihodnje redno izhajal ter po vsebini in obsegu zadovoljeval potrebe prosvetnih delavcev po vsestranski obveščenosti o dogajanju na tem področju. Nobena rešitev, ki bi okrnila glasilo ali ogrozila njegov obstoj in redno izhajanje, ni sprejemljiva. Več bo treba storiti za širjenje Prosvetnega delavca med učitelji in vzgojitelji, pa tudi za to, da se bo v glasilu bolje zrcalila dejavnost Sindikata delavcev v vzgoji, izobraževanju in znanosti. Taka stališča in sklepi so se izoblikovali na seji, 1. 4. 1985, ko je Mestni odbor sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti v Ljubljani razpravljal o gmotnem stanju in srednjeročnem razvoju glasila. Delavci te dejavnosti potrebujejo svoje glasilo — dd njega imajo tudi pravico, saj je obveščenost o dogajanju v vzgoji in izobraževanju, o delu prosvetnih organov ter prizadevanjih delavcev te dejavnosti eden od pogojev za njihovo uspešno delo. Nenehne podražitve papirja in tiskarskih storitev zahtevajo povečano pomoč ustanoviteljev — sindikata in izobraževalnih skupnosti, da bo glasilo po ceni dostopno prosvetnim delavcem. Skrb zbuja podatek, da upokojeni prosvetni delavci odpovedujejo glasilo, ker so to tako rekoč prisiljeni storiti zaradi nizkih pokojnin. Na kritično gmotno sta- nje upokojenih prosvetnih delavcev bo treba vztrajno opozarjati ustrezne republiške organe in terjati izboljšave; prav pa bi bilo, da bi šolski kolektivi poravnali del naročnine tudi svojim upokojenim učiteljem in vzgojiteljem. Na seji smo slišali tudi nov, zanimiv predlog: za sofinanciranje Prosvetnega delavca in poravnavo razlike med ekonomsko in še dostopno naročnino naj bi sindikati prispevali določen odstotek članarine, ki jo plačujejo prosvetni delavci. Tako bi se del prosvetnega dinarja, ki ga plačujejo kot članarino, vračal prosvetnim delavcem. S pogostejšim dopisovanjem pa naj bi se v glasilu bolj kot doslej zrcalila tudi dejavnost sindikata delavcev v. vzgoji, izobraževanju in znanosti — od osnovnih organizacij do občinskih in republiških organov. J. V. Ocena prehojene poti Nadaljevanje s 1. strani Skrb za razvoj in uspešnost vsakega učenca sega v celodnevni osnovni šoli daleč prek učne uspešnosti, saj vključuje tudi otrokovo zdravo telesno in duševno rast in širše možnosti za njegovo interesno dejavnost v svobodnem in usmerjenem prostem času. Tako organizirana dejavnost daje več možnosti za samoupravni razvoj učencev in njihovo usposabljanje za samoupravljanje. Priznanje zasluži napredek celodnevnih osnovnih šol pri uveljavljanju delovne vzgoje in povezovanju izobraževanja in dela. Celodnevne osnovne šole so se znale povezati z organizacijami združenega dela v okolju in z njihovo pomočjo razvile proizvodno dejavnost učencev — od vrtnarstva in cvetličarstva, poljedelstva in sadjarstva do vzreje malih živali in drobne proizvodnje v delavnicah. Gibanje za uvajanje celodnevne osnovne šole je vseskozi spremljala tudi družbena spodbuda, usmerjena k tesnejšemu sodelovanju med šolo in okoljem — krajevno skupnostjo, starši in drugimi družbenimi dejavniki. Načelo, da morajo za zdravo rast in vsestranski razvoj mladega rodu skrbeti ne samo šola, marveč tudi celotna družba in vsi družbeni dejavniki na območju posamezne šole, se pri večini celodnevnih osnovnih šol uspešno uresničuje. Ti in drugi dosežki celodnevne osnovne šole so zadosten razlog, da jo utrjujemo in razvijamo tudi v prihodnje. Družbeno neodgovorno bi bilo, če bi začeli omejevati ali ukinjati celodnevne osnovne šole, pravi Helena Novak. S tem ne bi škodovali samo tem šolam, marveč tudi napredku in reformi celotnega osnovnega šolstva, ki jima celodnevne osnovne šole utirajo pot. Povezovanje uspehov v deset- letnem razvoju celodnevne osnovne šole pa ni moglo mimo nekaterih neuspehov in težav. Nad jubilejnim letom je senca zdajšnjih gospodarskih razmer, ki bi utegnile, vsaj ponekod, ogrožati tudi pridobitve celodnevnih osnovnih šol. Nespodbudno je, da ponekod iščejo izhod iz gmotnih zadreg s slabšim nagrajevanjem učiteljevega dela. Prav nič pohvalna ni ocena, da nismo znali razviti ustreznega vrednotenja dela v celodnevni osnovni šoli, ki bi upoštevalo obseg, kakovost in uspešnost dela. Strokovne službe pa bi bile deležne ob desetletnici večjega priznanja, če bi bile izoblikovale jasnejšo podobo o tem, kako uveljaviti prvine in dosežke ce- lodnevne osnovne šole v vsaki osnovni šoli, kako odpreti njihovo dolgoročno perspektivo in kako preoblikovati podaljšano bivanje učencev v skladu z izkušnjami celodnevnih osnovnih šol, saj je v podaljšano bivanje vključenih skoraj toliko učencev kot v celodnevne osnovne šole. Ali pa imajo morda te zadrege globlje korenine in širša ozadja, ki jih še nismo preučili? Desetletnica celodnevne osnovne šole je priložnost za pohvalo vsem, ki so veliko naredili za njihov razvoj tako v posameznih šolah kot v koordinacijskih odborih za celodnevno osnovno šolo pri občinskih konferencah in Republiški konferenci SZDL inv strokovnih službah. Desetletnica celodnevne osnovne šole je tudi spodbuda za razmišljanje o tem, kako kljub težkim gospodarskim razmeram razvijati in posodabljati ne le celodnevne osnovne šole,, marveč celotno osnovno šolstvo. Enotna, samoupravna socialistična osnovna šola, ki bo dala vsakemu otroku čim boljše možnosti za vsestranski osebnostni razvoj, je cilj, Tei smo ga zapisali v vse temeljne listine o vzgoji in izobraževanju. JOŽE VALENTINČIČ ‘If N. Vrednotenje učiteljevega dela v celodnevni osnovni šoli Odgovor na odprto pismo Koordinacijski odbor za uvajanje celodnevne osnovne šole pri Predsedstvu Republiške konference SZDL Slovenije je na seji, dne 18. marca 1985 razpravljal o odprtem pismu o razvrednotenju dela učiteljev, ki so ga učiteljice COŠ Ivana Nemca-Vojka Radenci naslovile na koordinacijski odbor in je bilo objavljeno tudi v Prosvetnem delavcu februarju 1985. Koordinacijski odbor za uvajanje celodnevne osnovne šole pri Predsedstvu RK SZDL Slovenije je pri opredeljevanju do vrednotenja dela celodnevne osnovne šole v svobodni menjavi dela izhajal iz spoznanja, da je COŠ dolgoročna opredelitev razvoja osnovne šole v naši socialistični samoupravni družbi. Celodnevna osnovna šola lahko z raznovrstnimi in bogatimi oblikami dela najuspešneje uresničuje vzgojno-izobraževalne smotre sodobne šole. Zato tudi novi program življenja in dela osnovne šole uvaja mnoge sestavine COŠ kot obvezno sestavino življenja in dela vsake osnovne šole v SR Sloveniji. Ob tem pa je koordinacijski odbor ugotovil, da je v zaostrenih gospodarskih razmerah, ko so zmanjšane materialne možnosti družbe, vzgojno-izobraževalno delo prenizko vrednoteno; to se kaže v čedalje slabšem družbenogospodarskem položaju učiteljev. Zato se koordinacijski odbor zavzema za take rešitve pri uresničevanju svobodne menjave dela, ki bodo omogočile ustrezno vrednotenje kakovostnega izvajanja vzgojno-izobraževalnega procesa in podružbljanja vzgoje in izobraževanja, ob tem pa zlasti celodnevne osnovne šole. V obsežni razpravi in na podlagi stališča Izobraževalne skupnosti Slovenije ter strokovnih mnenj Zavoda SR Slovenije za šolstvo, Republiškega komiteja za vzgojo, izobraževanje ter telesno kulturno in Pedagoškega inštituta je koordinacijski odbor v zvezi z odprtim pismom sprejel naslednja — uvajanje številnih novosti, ki v bistvu pomenijo inventiv,,J itna dejavnost na tem področju; * le — razvitost odnosov med šolo in okoljem, ki se kažejo zlasti' ^ nastajanju letnega načrta dela in njegovem skupnem izvajan]11'^ — obseg in kakovost posrednega vzgojno-izobraževalnfir i g; dela, kjer se organsko prepletajo pouk, interesne dejavnosti i S( samostojno učenje ter druga dela, ki terjajo od učitelja prisotni teVj| v šoli. logj Pri zagotavljanju materialnih pogojev šole bi bilo treba upoš^' stre vati, da zahteva bogatejši program tudi več materialnih sredstri ^ Poseben dodatek celodnevnim osnovnim šolam je bil pr j :iili uvajanjem novih družbeno-gospodarskih odnosov v svobod", menjavi dela upravičljiv in potrebna spodbuda, zato je bil uvedv ^ v večini celodnevnih osnovnih šol. S sprejemom Zakona o >J0 bodni menjavi dela na področjp vzgoje in izobraževanja pa so določneje uredili družbeno-gospodarski odnosi na podroC |rcj vzgoje in izobraževanja; s tem je bila podana podlaga, da ud^ lHi ženci v svobodni menjavi dela po programu vrednotijo dose* hje dela izvajalcev in njihov prispevek k razvoju družbe kot celot* ^ Koordinacijski odbor za uvajanje celodnevne osnovne šol* 'avl \ s It Kn STALIŠČA: 1. Delo v vseh osnovnih šolah, ki razvijajo vsebino celodnevne osnovne šole ne glede na to, ali so že prešle na celodnevno organizacijo življenja in dela, je čedalje bogatejše in zahtevnejše in terja od delavcev v teh šolah veliko napora, iskanja ustvarjalnega dela in odgovornosti. Zato je treba pri vrednotenju njihovega dela v programu storitev upoštevati zlasti tele elemente: — organizacijo dela glede na zahtevo, da šola omogoča pomoč vsem učencem ob pouku in tudi stalno usmerjanje pri učenju; — odgovornost učiteljev za vzgojno-izobraževalne dosežke, zlasti za uvajanje učencev v samostojno učenje in razvijanje delovnih navad; meni, da vrednotenje dela COŠ v obliki posebnih dodatkov nivl potrebno, pač pa je treba v merilih izobraževalnih skupnosti za^ »Ijš, loviti tako vrednotenje, ki bo ustrezalo resničnim dosežkorn 1 kakovosti dela COŠ in njihovemu družbenemu pomenu. Uveljaviti se morajo torej tista merila, ki omogočajo vredno1*, nje programa dela osnovne šole glede na dosežke dela; to naj* omogočalo diferencirano nagrajevanje delavcev v vseh osnovfl' šolah, COŠ in v osnovnih šolah s prilagojenim programom. D od' tek torej po svoji vsebini in glede na dosežke dela in delovne f' zmere obstaja, vendar to ne more biti pavšalni z odstotkom dol0' čeni dodatek, ki ne upošteva dogovorjenih osnov in meril. Zakon o osnovni šoli uveljavlja zasnova celodnevne osnovi* % šole tako, da mora vsaka osnovna šola postopno preraščati v CO' Tak način uresničevanja svobodne menjave dela omogoča tB™ ' ii» ji it s “iiii: r2'?»\e il 'da Ofijtli šolam, ki niso celodnevne, vendar se približujejo celodnevni -1, ganizaciji življenja in dela, da dobivajo učitelji tudi v teh šol°’ ičiMi »dodatek«, ki je rezultat obsega, kakovosti in delovnih razrOU 3. Vrednotenje dela posameznega učitelja je v pristojnosti d* ^ lavcev posamezne šole in jo morajo urejati s samoupravnii11("e splošnimi akti v skladu s samoupravnim sporazumom o razpo** janju in delitvi dohodka in delitvi osebnih dohodkov. Koordin-cijski odbor se zavzema, da se pri tem v celoti uresničuje načel1 nagrajevanja po dosežkih dela. Ljubljana, 26. marec 1985 M ^ 5Va Izobraževanje odraslih ima prihodnost "ne “tre Podružnica andragoškega društva tudi v Ljubljani 'niz »ne Andragoško društvo Slovenije, ki povezuje andragoge in druge andragoške delavce ter vse, ki se zanimajo za izobraževanje in vzgojo odraslih, vključuje čedalje širši krog ljudi z različnih področij družbenega življenja. Da bi omogočilo članstvu več možnosti za društveno in andragoško dejavnost, ustanavlja v zadnjem času podružnice v večjih središčih. Doslej ustanovljenim podružnicam Andragoškega društva Slovenije v Mariboru, Kranju. Kopru in Novem mestu se je pridružila 4. 4. 1985 še na novo ustanovljena podružnica v Ljubljar Ustanovni sestanek, ki je bil drugačen, kot smo ga vajeni v društvih, je potekal v dvorani Kulturnega doma Španskih borcev v Ljubljani. Kulturni del programa, ki so ga društvu poklonili kulturni delavci, je obogatil strokovni del. V njem so Tilka Blaha, nestorica slovenskih andragogov, dr. Ana Krajnc in dr. Milan Jurina povzeli nekaj svojih spoznanj in pogledov na izobraževanje odraslih v preteklosti, danes in v prihodnje. Izobraževanje odraslih dokazuje svojo življenjsko moč in prilagodljivost človekovim potrebam s prožno izbiro vsebin, oblik in metod dela. Sodobnemu izobraževanju odraslih so tuje togost, ozkost in utesnjenost, pa tudi enostransko obravnavanje človekovih potreb po izobraževanju (T. Blaha). 'liži 'Ion e 'oiz’ Izobraževanje odraslih doživlja občasna nihanja. To so obdobja, ko moramo prevetriti andragoško dejavnost, odstraniti iz nje preživelo in odpreti vrata novejšim vsebinam in tokovom. Čedalje bolj se zavedamo, kako pomembno vlogo imajo izobrazba, znanje in razvite ustvarjalne zmožnosti. Neznanje in ustvarjalna nemoč odpirata vrata sodobnemu neokolonializmu. Družba prihodnosti je lahko le družba izobraženih množic, družba, ki bo nenehno razvijala človekovo osebnost. Izobraževanje odraslih napoveduje tako družbo z geslom: Vsi smo učenci in učitelji; vsakdo lahko kaj nauči drugega; vsak naj koga uči! (A. Krajnc) v laja to Ptc to znanje približati človekB' #v narediti, da bo to znanje * ■ ■ rabno in da bo rabilo člo'1* vemu napredku in ustvarjali" delu. Načrtnost se mora izf! na vseh ravneh in v vseh otf. zacijah, upoštevati pa mori potrebe povprečnih, kot ^ nadpovprečnih in podpoV its| nih odraslih (M. Jurina). Izobraževanje odraslih torej pred seboj prihodno5* njej nešteto nalog in še ne I ^ sem opredeljeno poslansb0^ potrebe po nenehnem iz° ^ ževanju čedalje bolj razve) ^ Današnja kriza na tem pod" je le prehodno obdobje, pred ponovnim vzponom- Ob kopičenju znanstvenih spoznanj se moramo načrtno lotevati zahtevne naloge, kako vse Na ustanovnem sestanj udeleženci zbrali tričl" k odbor, ki bo vodil delo podri ce. Za predsednico odbora]* imenovana mag. Marinka^ raj. J. V. Julius Puchalski (Pl): Brez naslova, kombinirana tehnika VODSTVA ŠOL, VZGOJNO-VARSTVENIH IN DRUGIH ORGANIZACIJ, VODSTVA OSNOVNIH ORGANIZACIJ SINDIKATA Veliko je vzgojno-varstvenih organizacij, osnovnih in srif njih šol ter drugih vzgojno-izobraževalnih organizacij, kjeflj J9 večina naročena na Prosvetnega delavca. V tem se zrcali shr \ odgovornih za obveščenost in nenehno izobraževanje peda|° “'k ških delavcev, pa tudi visoka zavest in razgledanost pedagoš'tl, kolektivov. Posnemajmo jih! Naš.list lahko naročite po telefonu: (061) 315-585 i ,. 'V tlje kve 'h 'lov % A i, 2» Jah % ‘tez k" ^ IT Dv( !8oj 'les tej, '“sn it Z 2 —''“že an “(tla V 'or ter; 'tav Hžb “It0( 'De #1Bil S < No, NOVO REORGANIZACIJO koliko izobraževalnih skupnosti Ja usmerjeno izobraževanje? k Poročevalcu Izobraževalne j Pnosti Slovenije, št. 1 z dne l(L| ruarja letos, so bila objav-■ a Izhodišča za preoblikova- li Posebnih izobraževalnih c; EtPn(»ti. Izhodišča zrcalijo že f pilotna, včasih bolj tiha, dru-jn ^ Siasnejša razmišljanja o tem, ist^danje število pisov ne po l 'ju> še manj pa po vsebini in e- J1’ ki bi jo lahko opravljali, ne Poh temeljn*m družbenogo-eJ k?arskim smotrom, zaradi ka-\f J1 so bile skupnosti ustanov-J^Ce je bilo pred leti glasno kašljanje o inflaciji pisov (ali st J^onih skupnosti na drugih ■jii .očjih) zavrnjeno kot idejno „>0 in samoupravni druž-ik Ureditvi nasprotno pojmo-tt.pe> so objavljena izhodišča # tj re*eno za zakonito raz-e; ™janje o teh vprašanjih, in predvsem za iskanje 'JJSe p0tj za urejan je družbe-spodarskih odnosov v ,e '“0J> in izobraževanju. i jj|i0 razmišljamo o reorganiza-J1 3Številu posebnih izobraže-skupnosti, moramo te >!ene presojati predvsem z jj. a> ali organiziranost poseb-. izobraževalnih skupnosti 'j uresničevanje svo- -, ,.ne menjave dela. Le-ta na uMočju vzgoje in izobraževa-°,1,tne more in ne more zaživeti, is 'em ne mislim na krizo siste-iet ^ temveč na krizo uresničeva-f l svobodne menjave dela; iil . »e posledice so iz dneva v dan irfnejše. učbeniku za srednje šole :113 Kristana Samoupravlja-p Ljubljana 1982, je na strani opredeljena svobodna me-,Va dela takole: »Ker je delo dejavnosti (družbenih de-^osti namreč, op. pisca) prav 0 družbeno pomembno in fobno, se zagotavlja pridobi-> dohodka s svobodno mejo dela z delavci v materialni Jzvodnji. Te družbene de- so sestavni del procesa taosti ^bene reprodukcije. S svojim ir j0'1’ prispevajo k ustvarjanju s . 5 vrednosti v materialni iy( 11Zvodnji. Z izobraževanjem |0' Javljajo večje znanje delav-tti ’ v materialni proizvodnji, z tl i^njem znanstvenih odkritij I a°vih tehnoloških postopkov t F^zvodnjo povečujejo pro-vf . lvnost dela, z zdravstvenim ,, tvom zagotavljajo normalne ovne sposobnosti delavcev v st ’er'alni proizvodnji itd. e I ^amen načela svobodne me-v0 Vk ie’ se delavcem v . iaf>en’ dejavnosti zagotovi ej družbenogospodarski podri kot ga imajo delavci v ma- P j'n> proizvodnji. To izhaja iz Jvnega načela, da samo delo . JZultati dela določajo člove-i , materialni in družbeni polo-'i J Taka so torej načela. Vse-lrf ,0r sprejemljiva. Mi pohodno menjavo dela v 1* in izobraževanju ureja predvsem Zakon o svo-menjavi dela na področju 'l^in izobraževanja. Zakon S°J_ Uničujemo žal le formalno, 'drjjZadeva organiziranost izo-,’Jvalnih skupnosti, o uresniči; ^ju vsebine zakona kot J/a8e za urejanje družbeno-JuJarskih odnosov v vzgoji ! obraževauju pa ne moremo j. hti. Delavcem vzgojno-)tJazevalne skupnosti ne za- enakopravnega jdjj uogospodarskega polo-krLmZ dru8'm' delavci, takega, ki $ C1 113 nnf^^ao' grrfevJJ* temeljiti na podlagi pri-^-'3; ne moremo določati Pri večanju narodnega jl. Moritev, resničnih mate-[m . stroškov, obračunavati ^Pisane amortizacije, sred-d 2a razširjeno reprodukcijo ampak razmere, v katerih posebne izobraževalne skupnosti ne morejo ničesar storiti. V pre-nekaterem pišu so se uporabniki in izvajalci že dogovorili, naj se rešijo nekatera vprašanja tudi z višjo prispevno stopnjo. Toda tega ne dovoljuje omejitev. Piši so se dogovarjali o nekaterih posebnih normativih in merilih, vendar za to ni denarja; ta je bil porazdeljen za financiranje po osnovnih standardih in normativih. Kar zadeva dogovarjanje med uporabniki in izvajalci, posebne izobraževalne skupnosti nimajo možnosti, da bi polno zaživele. Zadeve so bolj ali manj določene že vnaprej — s takimi ali drugačnimi načrti, z omejitvami in indeksi. Delegati jih lahko samo samoupravno sprejmejo. Takšno stanje ne more razviti delegatske zavzetosti in se kaže v pasivnosti delegatov uporabnikov in v brezuspešnem prizadevanju izvajalcev. Gotovo pa so posebne izobraževalne skupnosti opravile svojo vlogo vsaj na dveh področjih: pri načrtovanju kadrov in v delu strokovnih svetov. Teh dveh področij tudi v prihodnje ne bo mogoče bolj omejiti. Drugačna organiziranost — kaj pa vsebina? Zdajšnja organiziranost pisov ne ustreza razmeram. Predvidena je reorganizacija. Koliko posebnih izobraževalnih skupnosti! Devetnajst, sedem, šest, pet? Ali bodo slabosti 19 pisov z ustanovitvijo sedmih ali petih odpravljene? V stališčih ni nobene prepričljive utemeljitve, da bi odpravili zdajšnje pomanjkljivosti, če bi imeli manj pisov. Čemu torej reorganizacija? Morda je spet le sama sebi namen? Bomo ob formalnih vprašanjih reorganizacije pozabili temeljne vsebinske probleme? Ti so tolikšni, da jih reorganizacija ne more zasenčiti. Stališča dopuščajo, da ob reorganizaciji, razmišljamo tudi o drugačni preobrazbi izobraževalnih skupnosti. Če sedanje, ne manjše število pisov, ne more rešiti temeljnih slabosti, ali so posebne izobraževalne skupnosti — take, kakršne imamo zdaj in z zdajšnjimi pristojnostmi — sploh potrebne? Ali ne bi vloge, ki jo opravlja zdaj 19 posebnih izobraževalnih skupnosti, lahko opravljala ena sama — namreč Izobraževalna skupnost Slovenije. Če lahko to počno v nekaterih republikah in pokrajinah, bi lahko tudi v Sloveniji. Vseh Slovencev je približno za manjše velemesto. Kako čudno bi se nam zdelo, če bi v takem velemestu vodili politiko vzgoje in izobraževanja po 80 ali več tirih (tohko imamo v Sloveniji občinskih izobraževalnih skupnosti in pisov) — v Sloveniji se nam zdi to povsem normalno. Danes imamo več razlogov za eno samo izobraževalno skupnost za usmerjeno izobraževanje, kot pa za devetnajst ali nekoliko manj. Utemeljitev, da moramo imeti več pisov zaradi ustavnih in zakonskih določil, je kaj neprepričljiva, ker imamo veliko podobnih določil, pa jih ne izpolnjujemo. Odločanje uporabnikov o temeljnih vprašanjih je omejeno tako v eni kot v devetnajstih skupnostih. Vemo, da se temeljne odločitve dokončno sprejemajo v Izobraževalni skupnosti Slovenije in ne v piših. Tega ne navajam kot očitek,* temveč kot dejstvo, ki potrjuje, da bi z eno skupnostjo za usmerjeno izobraževanje vsekakor Si! lahko shajali. Ik'.1'"! So naredile za svobodno Pisovska posebnost so n %^Vo ^eIa posebne izobraže- zlične prispevne stopnje. Že It skupnosti doslej? Prav čas, odkar obstajajo posebi ’ Krive niso institucije, izobraževalne skupnosti, velil delovnih organizacij sploh ni bilo vključenih v nobeno od njih. Danes pa se lahko delovna organizacija vključi v tisto pis, ki ima nižjo prispevno stopnjo; pomembno je namreč le to, da daje prispevek v en pis. Dogajalo se je celo, da niti šole niso bile vključene v posebno izobraževalno skupnost za pedagoško usmeritev, in sicer samo zato, ker je imel ta pis sorazmerno najvišjo prispevno stopnjo. Bogati in revni Da lahko posebne izobraževalne skupnosti opravljajo svojo vlogo, je treba sredstva med posameznimi skupnostmi prehvati. Imamo tako imenovane donosne in nedonosne piše. Kako preprosto bi bilo, če bi imeli v Sloveniji eno samo prispevno stopnjo! Potem ne bi več govorili o bogatih in revnih piših in poslušali očitkov, kdo živi drugega, zmanjšali bi stroške finančnega poslovanja itd. Sedanje posebne izobraževalne skupnosti v Sloveniji temeljijo na panožnem načelu, vendar lahko ugotovimo, da posamezni piši zelo različno zagotavljajo kadre za svoja področja. Najčistejši naj bi bil pis za tekstilno stroko, ki po podatkih iz izhodišč zagotavlja 82,64 odstotka svojih kadrovskih potreb. Druga skrajnost je pis za kulturo, ki zagotavlja komaj 18,2 odstotka svojih potreb. Kar deset posebnih izobraževalnih skupnosti je takšnih, ki ne zagotavljajo same niti 60 odstotkov kadrovskih potreb. Nesporno je, da je združeno delo vedno bolj interdisciplinarno in ga je zato že skoraj nesmiselno deliti v formalne panoge: te obstajajo namreč le še po imenu končnega izdelka oziroma storitve, nič več pa po tem, kdo je bil udeležen v tem procesu. Če moramo k stotim strokovnjakom, ki prihajajo iz kulturoloških šol, dodati še 449 strokovnjakov, ki prihajajo iz drugih šol, da lahko kulturna dejavnost teče, vidimo, kako majhen del zaposlenih daje ime vsej dejavnosti. Danes skoraj ni mogoče govoriti, da smo oblikovali posebne izobraževalne skupnosti po panožnem ali personalnem načelu. Združujemo panoge tako ali drugače, spravimo to v sedem ali pet izobraževalnih skupnosti — omenjena interdisciplinarnost bo ostala. Denar med skupnostmi se bo moral prelivati in solidarnost bo morala ostati. Temu bi se izognili le, če bi imeli eno samo izobraževalno skupnost. Naj končno omenim še to, da je delovanje več posebnih izobraževalnih skupnosti drago. Povečan administrativni in strokovni aparat, razvejena delegatska mreža, priprava vseh gradiv za delo delegatskega sistema, potrojeno in še povečkrateno komuniciranje šol s tremi in več posebnimi , izobraževalnimi skupnostmi, zamujanje dela zaradi delovanja delavcev v delegatskem sistemu — vse to močno posega v že tako omejena sredstva za usmerjeno izobraževanje. In če upoštevamo še td, da je marsikaj tega nemalokrat zgolj formalne narave, potem je takšno poslovanje še dražje in dvomljivejše. V eni izobraževalni skupnosti bi prenekatera vprašanja lahko urejali mnogo bolj smotrno, logično, ceneje in čisto nič manj samoupravno, kot v več ali manj posebnih izobraževalnih skupnostih. Nekatere oblike dosedanjega delovanja posebnih izobraževalnih skupnosti pa bi morale ostati kot oblika dela tudi v morebitni enotni izobraževalni skupnosti. Med takšne oblike dela bi morali šteti vsekakor delo strokovnih svetov posebnih izobraževalnih skupnosti, načrtovanje kadrovskih potreb in določanje vpisa, predlaganje določene specifike za posamezna področja itd. Teh vprašanj ni mogoče dovolj pretehtano obravnavati na enem samem kraju, zato bi bilo prav, da bi jih obravnavali tudi v prihodnje po sorodnih področjih. Tak način dela ne bi zahteval novih napornih in dolgotrajnih reorganizacij; ne bi bilo treba oblikovati nekih novih organov, izginil pa bi tudi strah, kako bi preoblikovanje pisov vplivalo na nove kombinacije usmeritev in vzgojno-izobraževalnih programov. Oživljanje zamisli iz zaprašenih aktov Zamisli iz Izhodišč navajajo in oživljajo v zdaj že zaprašenih aktih nakazano, vendar v življenju ne uveljavljeno samoupravno organiziranost: Izobraževalno skupnost Slovenije — posebne izobraževalne skupnosti — temeljne izobraževalne skupnosti in enote posebnih izobraževalnih skupnosti. Takšna samoupravna organiziranost v praksi ni zaživela zaradi različnih vzrokov. Po dozdajšnji podmeni, naj bi enota posebne izobraževalne Svobodna menjava dela v visokem šolstvu Kritična ocena jugoslovanskih univerz Na Pedagoški fakulteti v Osijeku je bila 1. in 15. marca t. 1. okrogla miza o svobodni menjavi dela v visokem izobraževanju. Pripravila sta jo Skupnost jugoslovanskih univerz in Univerza v Osijeku, sodelovalo pa je okoli .sto predstavnikov univerz, druž-beno-političnih in drugih organizacij. Razprava ob okrogli mizi je kritično razčlenila gospodarske razmere v visokem izobraževanju pa tudi samo zamisel svobodne menjave dela. Značilna je bila na primer ugotovitev dr. D. Šečkoviča s titograjske univerze, da je Mara predvidel svobodno menjavo dela šele v komunizmu. Nič čudnega, če je v naši javnosti veliko nezaupanja v to zamisel, saj je prave svobodne menjave dela pri nas zelo malo, zlasti v izobraževanju in znanosti, pa tudi nesporazumov ne manjka. Na tem področju se Ustava in Zakon o združenem delu najmanj uresničujeta: država se ne odpoveduje odločanju; eno so načela, drugo pa njihova uporaba v praksi. Ratko Petrič (YU): Govornik, poliester, 1981 skupnosti počela to, kar delajo zdaj sveti šol. Kljub temu pa še vedno razmišljamo, kaj bi našli, da bi samoupravno organiziranost kar se da zapletli in še povečali neučinkovito in drago administracijo. V Izhodiščih razmišljamo in naštevamo, kaj vse bodo temeljne izobraževalne skupnosti ter enote posebnih izobraževalnih skupnosti počele in urejale. Lahko se zgodi, da bi v nove samoupravne akte vse to lepo zapisali, čeprav že zdaj vemo, da tega ne bomo mogli storiti. Posamezne stvari so v izhodiščih 'tako idealizirane, kot da nas ne bi življenjska praksa že leta in leta neizprosno postavljala na trda tla. Izhodišča navajajo, kaj bi dobrega prinesla reorganizacija pisov. Ne vem, ali vidi to vsak — toda sam menim da bi se dobre zamisli najlaže uresničile prav v enotni izobraževalni skupnosti — v tej pa naj bi — zato, da bi temeljiteje delali in lažje odločali — uveljavljali razne oblike dela. Reorganizacija posebnih izobraževalnih skupnosti mora imeti jasen cilj: v novem sistemu mora zaživeti samoupravna organiziranost tako, da bodo lahko uporabniki in izvajalci na enakopravni podlagi uresničili načelo svobodne menjave dela. Če tega ne bo, potem je vse razmišljanje o novi organiziranosti brez pomena, namenjeno samo sebi. Tega pa si prav gotovo ne želimo. VALENTIN PIVK S tem je soglašal tudi dr. M. Trklja iz Novega Sada. S svobodno menjavo dela poimenujemo pridobivanje dohodka, njegovo delitev in še marsikaj, samo ne prave menjave dela in uresničevanja dogovorjenih programov po načelu enakovrednosti. Različna so bila mnenja o ceni izobraževanja: nekateri jo pojmujejo kot nujen pripomoček za svobodno menjavo dela, drugi pa kot značilno obliko tržnih odnosov. Po oceni dr. M. Petroviča iz Kragujevca smo naredili usodno napako s tem, ko smo pri vrednotenju izobraževanja in znanosti uporabili merila, ki veljajo v materialni proizvodnji. »Proizvod« visokega izobraževanja je znanje, vendar tega ne moremo meriti s količinami, ne da bi zašli v enostranske tržne odnose. Kolikšen delež ima izobraževanje v narodnem dohodku? Dr. M. Ratkovič iz Beograda je navedla, da se je delež družbenega proizvoda, namenjen izobraževanju, v Jugoslaviji znižal od 4,71 v letu 1979 na 3,77 v letu 1983, delež narodnega dohodka pa od 5,21 na 4,25. Zaradi omejitve denarja in širitve izobraževanja so se zadeve morale zaostriti. S tako omejenimi sredstvi bo pač treba zmanjšati obseg izobraževanja, zmanjšala pa se bo tudi njegova kakovost. Ker to za družbo ni sprejemljivo, bi morali iskati izhod iz krize v povečanju družbenega proizvoda. Precej razprav je bilo namenjenih samoupravnim interesnim skupnostim, ki so po repu- blikah in pokrajinah različno organizirane. Ponekod prevladuje panožno načelo, drugje območno. V Bosni in Hercegovini imajo eno samo skupnost za visoko izobraževanje, vendar razprav-Ijalci iz te republike menijo, da ne moremo govoriti o pravi svobodni menjavi dela. V Črni gori je vse usmerjeno izobraževanje združeno v eni izobraževalni skupnosti — to ustreza velikosti te republike. Pogosto je slišati mnenje, da gre pri vsem tem bolj za obvezno kot za svobodno menjavo dela: država (republika) določa prispevne stopnje, uporabniki tarnajo, da so le-te previsoke, izvjalci pa, da so prenizke. Bridke izkušnje ima akademija umetnosti v Beogradu. O njih je poročal dr. V. Slijepčevič. Odkar so se vključili v samoupravno ■, interesno skupnost za izobraževanje, gre akademija rakovo pot. Odtrgana je od samoupravnih intresnih skupnosti za kulturo in kulturnih ustanov. Merila samoupravne interesne skupnosti za izobraževanje ne upoštevajo zahtev individualnega dela s 1300 študenti. Zaradi zmanjšanih sredstev mora akademija prevaliti del stroškov na študente. Tako se na žalost dogaja, da se na to akademijo lahko vpisujejo le premožnejši — po možnosti doma iz Beograda. Dr. M. Ratkovič iz Osijeka vidi izhod iz današnjega stanja v enotnih samoupravnih interesnih skupnostih za izobraževanje, znanost in zaposlovanje; večina drugih razpravljalcev- pa se je zavzemala bolj za enotne samoupravne interesne skupnosti za znanost in visoko ali usmerjeno izobraževanje, s pogojem, da bi v njih res zaživela svobodna menjava dela. Dr. M. Radovič meni, da je ločeno financiranje znanosti in izobraževanja povzročilo odmiranje znanosti na univerzah, čeprav imajo te okrog 80 odstotkov vseh znanstvenih zmogljivosti. Sklepna stališča pogovora za okroglo mizo, ki jih bo potrdila še Skupnost jugoslovanskih univerz, poudarjajo, da sta enakopraven položaj izobraževanja v združenem delu in pravilno vrednotenje delovnih sadov po načelu enakopravnosti pogoj za uresničenje svobodne menjave dela. Dogovoriti se moramo p obsegu in vsebini izobraževanja, spoštovati merila in standarde ter upoštevati resnične stroške. Neposredno menjavo dela naj bi pri izobraževanju in znanosti v delovnih organizacijah vključevali v materialne stroške, med sredstva za obnavljanje (reprodukcijo), ne pa v dohodek. Denar, ki se združuje v samoupravnih interesnih skupnostih, naj bi se zbiral iz dohodka temeljnih organizacij in ne iz osebnih dohodkov itd. Višjo kakovost dela bi morali doseči tako pri visokošolskih učiteljih kot pri študentih. Le-ti naj bi šli skozi sito sprejemnih izpitov, za izobraževanje pa naj bi tudi sami prispevali, kadar se študij zavleče, prek predpisane dobe. Za veliko težav, ki jih imamo na tem področju, je krivo to, da se jih ne lotevamo s poglobljeno analizo, dokler nas posledice ne prizadenejo, je poudaril na koncu dr. M. Čišič, predsednik Skupnosti jugoslovanskih univerz. Zaradi metodološke površnosti danes ne mislimo, kaj in kako bo jutri. Zato se nam dogaja, kot je nekdo dodal, da pojemo žito že takrat, ko je še trava. ANTE BEŽEN Deset let celodnevne osnovne šole s prilagojenim programom Celodnevno delo daje boljše možnosti Osnovna šola Pohorskega odreda v Slovenskih Konjicah — šola s prilagojenim programom, vključena v Vzgojno-izobraže-valni zavod Slovenske Konjice — sodi med osnovne šole, ki so že pred desetimi leti začele uvajati celodnevno delo. Celodnevne organizacije so se lotili s spoznanjem, da bo tako delo omogočilo bolj celostno obravnavo razvojno prizadetih otrok in jim dalo boljše možnosti za usposabljanje za življenje in delo. Iz podrobnega poročila o preteklem desetletju, ki nam ga je poslala Milena ŠEGEL z navedene šole, povzemamo nekaj najzanimivejših podatkov. Odkar imajo celodnevno osnovno šolo, zelo uspešno sodelujejo z delovnimi organizacijami, ki s posluhom sprejemajo učence šole na delovno prakso in jih kasneje tudi zaposlujejo. Tako zmore šola na koncu izobraževanja. vključiti učence v redno ali njim prilagojeno delo. Precej proizvodnega dela opravljajo v šolskih delavnicah, še več pa v delovnih organizacijah. Učencem pomagajo mentorji: eden od njih vodi čebelarski krožek, drugi uči učence peči kruh in pecivo. Dobri so stiki med .šolo in družbeno-političnimi organiza-, cijami ter skupnostmi. Niso redke prireditve, razstave in proslave, pri katerih sodelujejo tudi znani kulturni delavci. Ob takih priložnostih razgrne šola svoje delo širši javnosti. Pohvalna je zlasti medsebojna Se niste naročeni na Prosvetnega delavca? Pokličite nas na telefon (061) 315-585 pa boste redno prejemali glasilo prosvetnih delavcev! 8. MEDNARODNA RAZSTAVA UČIL IN ŠOLSKE OPREME UČILA ’85 Računalništvo v izobraževanju povezanost osnovne šole s posebnim programom z drugimi šolami, ki sestavljajo vzgojno-izobraževalnlzavod. Skupaj organizirajo tekmovanja, skupaj odhajajo v letno in zimsko šolo v naravi, skupaj obiskujejo nekatere prireditve in predstave, drug za drugega pa pripravljajo tudi manjše prireditve in srečanja. Zadnja tri leta ima šola tudi šolsko zadrugo s 50 ari obdelovalne zemlje; odstopila jim jo je kmetijska zadruga. Učenci so pridelali kar za 250 000 dinarjev. Učenci osnovne šole Pohorskega odreda so se izkazali tudi v športni dejavnosti in v.šolskem športnem društvu. Doslej so prejeli že zlato, dve srebrni in bronasto plaketo. Za delo v šolski hranilnici so dobili več priznanj, na občinskem tekmovanju šolskih ekip prve pomoči pa so zasedli drugo mesto. Odkar je šola postala celodnevna, so v njej in okoli nje pridni učenci in učitelji marsikaj zboljšali. Preuredili so šolsko okolico in posadili okrasno grmičevje, zgradili ribnik in klet zemljanko za šolsko kuhinjo, postavili klopi in okrasne skulpture, si uredili učilnico na prostem in še kaj. Za prizadevno in uspešno vzgojno-izobraževalno delo je osnovna šola Pohorskega odreda dobila občinsko priznanje, srebrni znak ZSS in zvezno priznanje Društva defektologov Jugoslavije. Ne Gospodarskem razstavišču v Ljubljani so 8. aprila odprli — tokrat že osmič v 15 letih — mednarodno razstavo učil in šolske opreme. Kot vse bienalne razstave je tudi letošnjo pripravil Zavod SRS za šolstvo s sodelovanjem Gospodarskega razstavišča v Ljubljani. Letošnja razstava je namenjena predvsem računalništvu v izobraževanju in pomeni hkrati prispevek k prizadevanjem, da bi se nova tehnologija uveljavila tudi v- vzgoji in izobraževanju. Številne udeležence odprtja razstave, med njimi so bili tudi najvišji predstavniki kulturnega in političnega življenja naše republike, je v imenu organizatorjev pozdravil mag. Janez Sušnik, direktor Zavoda SRS za šolstvo. Potem ko je poudaril pomen računalništva v zdajšnjem vzgoj-no-izobraževalnem procesu,, ko se šola preusmerja in posodablja z uvajanjem novih odnosov, pa tudi pomen oblik in metod dela za samostojno delo učencev, je predstavil računalniško opremo in druge novosti na razstavi in še posebej opozoril na posvetovanje o uporabi računalnikov. Razstavo je odprl dr. Boris Ferlec, podpredsednik Izvršnega sveta Skupščine SRS. V svojem Marjan S merke (YU): Laserogram, foto-laserogram, 1980 nagovoru je med drugim povedal, da ima naša republika pri uvajanju računalništva v izobraževanje vodilno vlogo v Jugoslaviji, zato prevzema še dodatne odgovornosti pri uveljavljanju usklajene zasnove računalništva za vso državo. Poudaril je tudi, da bo treba vsem pedagoškim delavcem zbuditi zanimanje za -računalništvo in poskrbeti, da bodo vse šole — tako v revnejših kot v bogatejših okoljih —- enakomerno opremljene z računalniki. Razumljivo pa je, da je računalnik le pomožno učiteljevo pomagalo, ne pa njegov nadomestek. Šolam je priporočal, naj se ubranijo neuporabne programske opreme, ki se ponuja, še posebno zdaj, ko začenjamo uvajati vanje računalništvo. Odprtje razstave je še popestril prisrčen kulturni spored. Pripravili so ga učenci Osnovne šole L Celjske čete iz Celja in osnovnih šol Dr. Vita Kraigherja in Marjana Novaka Očka iz Ljubljane; v njem so se zvrstile pesmi, glasba in narodni ples. Na razstavi, ki je bila odprta do 12. aprila, so si obiskovalci (na okrog 6000 kvadratnih metrih razstavnega prostora) lahko ogledali izdelke 57 domačih in 7 tujih razstavljalcev (iz Avstrije, DR Nemčije, ZR Nemčije, Italije, Belgije, Združenih držav Amerike in Japonske). Predstavljeni so bili štev'1 računalniki različnih velikosti' zmogljivosti: osebni računali'11’- mikroračunalniki, monokron)3.1 ^ ' ski in barvni slikovni zasloni1 ■ 'J ni terminali, izdelani doma in tujem. Prav tako tudi ni n'3I,j kalo učil in opreme, avdiovizU3 nih sredstev, poučnih in šolsk filmov, učnih pripomočkov, n£ in učbenikov za vsa podrofl izobraževanja; razstavljeni pa bili tudi izdelki zunajšolske ^ javnosti. V nekaterih računal31 ških učilnicah so prikazov31!: kako se uporablja računalnik P, pouku, obiskovalci so spozna'*® računalniško opremo ter op^ in pripomočke za šolsko tele*3" vzgojo in za šport in rekreacij0' Na razstavi so našli svoj k0’! ček tudi predšolski otroci, Za3) so poskrbeli razstavljavci did3’ tičnih igrač, ki so pripravili igr®’ nico, vsak dan pa so si otr3; lahko ogledovali tudi lutko'1' predstave in igrice. Ob razstavi so potekale 3tc vilne spremljajoče priredit'^ strokovna posvetovanja in njih prikazi, predavanja, p< vori za okroglo mizo, semin prikazi na razstavnih prostorih predstavitve učnih komple*0’r,,v, Vsak, ki se zanima za novost ^ vzgoji in izobraževanju, je zag1 »Icij tovo našel kaj zanimivega tli Hi zase. 'OS KO i1'1 O* «rtn ^"ile 1.2 l-i te Ptav: TEA DOMINKO DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE UČITELJEV ZA POUK RAČUNALNIŠTVA IN INFORMATIKE Dovolj znanja za samostojno delo Z mednarodne razstave Učila ’85 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani Sredi marca je končala prva skupina 150-urni program izobraževanja za učitelje, ki bodo poučevali računalništvo v osnovni šoli v okviru fakultativnega predmeta informatika in računalništvo ali interesnih dejavnosti. Za seminar, ki ga je razpisal Zavod SR Slovenije za šolstvo, je bilo veliko zanimanje. Osnovne šole so prijavile več kot 400 kandidatov. Prijavljeni so bili razvrščeni v tri skupine in vsaka skupina na dve podskupini: v Ijansko, na Vtozda Matematika in mehanika in v mariborsko na pedagoški akademiji Maribor. Za pouk računalništva se je v prvi skupini usposobilo 140 učiteljev. Za naslednji dve skupini bosta seminarja organizirana do konca letošnjega leta. Program izobraževanja so pripravili učitelji računalništva na Vtozda Matematika in mehanika ter sprejeli uporabniki in izvajalci Posebne izobraževalne skupnosti za pedagoško usmeritev. Denar za seminarje je zagotovila Izobraževalna skupnost Slovenije. Pri izvedbi seminarjev je sodelovalo nad 20 učiteljev in asistentov Vtozda Matematika, in mehanika v Ljubljani, Srednje šole za računalništvo v Ljubljani in Univerze v Mariboru. Obsežen program izpopolnjevanja je prirejen znanju, ki ga imajo predmetni učitelji matematike, tehnične vzgoje ali kemije, udeleženci spoznajo bistvo in pomen informatike in kibernetike, zgodovino razvoja računalništva in se usposobijo za uporabo računalniške opreme. Seznanijo se s programskimi jeziki pascal, basic in z zbirnim jezikom, s temeljnimi programskimi nalogami ter prijemi in se usposobijo za reševanje preprostejših problemov z računalnikom. Posebna poglavja so namenjena uporabi računalnika v vžgojno-izobraževalnem delu: uporabi programskih paketov, sestavlja^ nju preprostejših programov in metodiki pouka računalništva. Polovica časa je namenjena predavanjem, druga polovica pa praktičnem delu z večjimi in srednjimi računalniki in z mikroračunalniki. V Ljubljani je na voljo strojna oprema Vtozda Matematika in mehanika, instituta Jožef Stefan in srednje šole za računalništvo, to so računalniki: DEC, ID 80, Partner, Spec-trum in Commodore 64, v Mariboru pa: Wax, Spectrum in Commodore. Izobraževanje je potekalo ob petkih in sobotah od decembra do marca. Četrtina udeležencev seminarja je bilo takih, ki so se z računalništvom ukvarjali že med rednim študijem ali pa so se sami izobraževali ob domačem ali šolskem računalniku, drugi so morali ledino orati. Večina je redno obiskovala predavanja, izdelala seminarske vaje iz programiranja, opravila vaje na računalnikih in prejela spričevalo o usposobljenosti za pouk računalništva in informatike. V organizacijo in izvedbo prvega množičnega izobraževanja učiteljev za računalništvo je bilo vloženo dosti priprav in ustvarjalnega dela. Vsa predavanja so spremljala številna ponazorila na računalniškem prikazovalniku, na tabli in z grafoskopskimi prosojnicami. Prihajajoče obdobje informatike bo od učitelja zanesljivo zahtevalo, da bo znal pri vzgojno-izobraževalnem delu uporabljati sodobno orodje-računal-nik. Ta seminar je začetek načrtnega dopolnilnega izobraževanja, zato prav gotovo ni odveč nekaj mnenj in predlogov, ki so jih izrazili učitelji, sami oblikovalci učnega procesa, da bi pripomogli k prizadevanjem organizator jev za čim večjo uspešnost seminarjev. Seminar je udeležence precej obremenil. Poleg nalog, ki so jih morali opraviti v šoli, so tri mesece, vsak petek in soboto, 16 ur sledili predavanjem ali sedeli za računalnikom, poleg tega pa še doma brskali po strokovni literaturi in sestavljali seminarske naloge. Tisti, ki so na seminar prihajali iz oddaljenih krajev, so porabili mnogo časa še na potovanju. Nekateri menijo, da bi bilo seminar bolje raztegniti na pol leta — vsak teden po en dan. Za boljšo izrabo «obstoječe zmogljivosti bi lahko organizirali po dve vzporedni skupini, ki bi prihajali na seminar enkrat na teden, izmenično v petek oziroma soboto. Dobra namera, da bi se na seminarju naučili uporabljati več različnih računalnikov, se v tej fazi izobraževanja ni izkazala. Načelo postopnosti velja tudi tu. Dovolj bi bilo, če bi uporabljali dva računalnika, taka, ki sta na šolah najpogostejša, srednje in večje pa prihranili za naslednje priložnosti. Le-to pa seveda' ne pomeni, da udeležencev ni treba seznaniti na informativni ravni z večjimi sistemi, z načini delovanja, z organizacijo računalniške mreže in organizacijo podatkovnih baz. Zožitev strojne opreme bi omogočila organizacijo več izobraževalnih mest, bližje uporabnikom kot je to v povprečju sedaj. To bi zmanjšalo skupne P s stroške in pospešilo širjenje čunalniškega izobraževanja. Ij. Računalništva se je najlažji naučiti z računalnikom. Razvij3’ je treba sposobnosti za sam0!, stojno uporabo informacij, zatl^ bi bilo koristno, če bi bila pri vs3 c kem računalniku na volf osnovna navodila za rabo rac° • nalnika. Dobrodošle bi bile p3 merne vaje, ki bi uporabniku P® korakih odkrile zmožnosti rač0 nalnika in mu pomagale pri sl mostojnem programiranju. Udeleženci menijo, da je v5ž bina seminarja primerna. Nat£ . stopnji zadoščata programi'3 i jezika basic in pascal, trebiš zbirni jezik pa bi lahko opusti'1 Pač pa bi bilo koristno razširi -programiranje na primere P° slovne in procesne rabe — taj*1, znanje marsikje od učitelja ra00 nalništva pričakujejo — in uspc šobiti seminariste za uporabo ^ sketne enote in pisalnika. Seminar je dal dovolj znaUJ1 za samostojen začetek dela učenci in računalniško samoiri braževanje. Število šol, ki uvf | jajo računalništvo v dejavnosti® pouk hitro narašča. Zato bi rali čimprej organizirati razvoj1! ( in svetovalni center, najbolje t Zavodu SRS za šolstvo, ki ^ skrbel za razvoj računalništva^ j izobraževanju, pripravljal, zbit* | in v posebni izdaji objavljal gr? '7’a I t 1 11 divo za računalništvo v vzgoji izobraževanju, usmerjal in orga\‘ niziral računalniško izobraže'3* nje učiteljev, zlasti pa povezo0? in uveljavljal že kar številne o01’ telje in učence, ki kažejo ustv3* jalne sposobnosti pri obliko'3" nju programske opreme Predmetne komisije, ki P Zavodu SRS za šolstvo oblik11 jejo učne načrte, bi morale P? skrbeti za vpletanje računalu3 tva v vsebine in metode vzgoje ‘ izobraževanja. Zgledov je v : SUHI Pri dopolnilnem izobraževanju iz računalništva strokovni literaturi dovo1)' očitno pa tudi domače pameti3 manjka. , V šoli je treba uveljaviti fak3 tativni predmet informatika z (? čunalništavom. Okvirni uc1* načrt je treba dopolniti s P3 drobnim učnim načrtom. Dok?6 ni učbenika, moramo iz obilf priročnikov, ki so na tržiš00 izbrati primerne priročnike :• učence in učitelje in pripraV! metodiko pouka računalništva' MARJAN IOMŠIČ ktA f.^BNl IZOBRAŽEVALNI i« J^NOSTl: ^edagoško : 1 J^ritev . ■ ' ;Is^r^L0VN0 Predlogi za delegatsko razpravo I objave PRILOGA Visokošolski pjl ' vzgoj no- izobraževal n i progran it 2 .— ni S 4 Primerjalna književnost in literarna teorija, VIS ^OD v' l.j ^ Sestavljala programa: redni profesor dr. Janko Kos, docent dr. Evald . t n’ asistent mag. Janez Vrečko, člani Oddelka za primerjalno književnost K erarno teorijo Filozofske fakultete in člani nekaterih drugih oddelkov. <1 ' |'^ Lik diplomanta 0* ^ ^arni komparativist je znanstveni, kulturni in pedagoški delavec, ki |i', . ‘ja naloge s področja znanstvenega raziskovanja literature, literarnega «0 iP.1?)3 v založbah, pri časopisih, revijah in na RTV; poroča o literarni pro-J o,?)1 kot časnikar ali objavlja o nji publicistične sestavke ali se ukvarja z njo “‘bliotekar. ^LoŠNI PpDATKI O PROGRAMU Šifra programa Posebna izobraževalna skupnost za družboslovno usmeritev Usmeritev: družboslovna |j in vrsta programa: Primerjalna književnost in literarna teorija, 11A ^n,e,r*: Program nima smeri; izvaja se enopredmetno ali dvopredmetno 2.5 11A f ^Povezanost z drugimi programi v usmeritvi vzhodni program: Družboslovno-jezikovna dejavnost 1^2 evnejši program: Primerjalna književnost in literarna teorija - P r°dni programi: jezikovni programi Žj i 1 s !((J, Strokovni naslov, značilna dela in naloge, stopnja zahtevnosti dela ).0|covni naslov: diplomirani komparativist jj. ^acilna dela in naloge 11 '' Enopredmetna skupina: Znanstvenoraziskovalno delo bteramo ali kulturno novinarstvo nfedniško delo (založba, časopisje, RTV) bibliotekarska dela bterarna publicistika knjigarstvo ^ študijski skupini A in B *.iirfnanStV?n-0raZ'SkOVa*no ^e'° v Povezav* z drugimi študijskimi skupina-■I s slavistiko, z romanistiko, germanistiko, s klasično filologijo, z umet-t! zgodovino, z muzikologijo, s.filozofijo, sociologijo kulture, z zgodovi-i ’ lamaturgijo, novinarstvom); bibliotekarska dela (z enakimi povezavami); (i v. lterarno ali kulturno novinarstvo (z enakimi povezavami); (*iipinUar^d"iško del° (v povezavi z drugimi jezikovno-literarnimi študijskimi dramaturška dela (v povezavi s študijem dramaturgije na AGRFT); jjterarna publicistika; S* ^njigarstvo. °Pnja zahtevnosti dela: Vil/l -MAG, I 'š Trajanje študija: 4 leta - if Ojni 0 4 ~ ■ _I--- ilt i 71®"1 enopredmetne skupine lahko postane učitelj predmeta slovenski J n književnost po končanem programu izpopolnjevanja. if f°UOJI ZA VKLJUČEVANJE 1* 'd 1 ).je ., P^ej° se lahko kandidati, ki so uspešno končali štiriletni družboslov-jijj ^ovni. pedagoški ali splošno kulturni program. 2 WiZ P^esk,lsl! znan.ifl se lahko vpišejo tudi kandidati, ki so pred uvedbo ji s1[q g11®*’3 izobraževanja končali gimnazijo, pedagoško gimnazijo ali vzgoji- ^ č{_. ^andidati, ki so končali manj kot štiriletno srednjo šolo, se lahko vpiše-2 nnvvdenega diferencialnega izpita opravijo dodatni splošni izpit, j 'kazit- Sega pisni in ustni del' Pri Pisni n3'0®*s splošno temo mora kandidat ' 'Sled’da zna- Pravi,no in logično izražati svoje misli in da je njegova splošna C SnjpT051 Primerna. Pri ustnem delu mora kandidat dokazati, da obvlada r (tri kl. ga pridobijo učenci v ustreznem srednješolskem štiriletnem pro-ln je potrebno za vključitev v visokošolski program. f,tLDMETNIK in učni načrti predmetov a VP'S v 3. letnik mora študent opraviti naslednje obveznosti: prosemi-ji^ 3 naloga, seminarska naloga in izpit iz predmeta zgodovina svetovne pri enopredmetni skupini izpit tudi iz predmeta slovenska knji-£ Mv -T" ^P'1 iz predmeta jugoslovanska književnost. Poseben pogoj za pre-VVt •'k SO ustrezna dokazila o znanju tujih jezikov: študent enopred-[. Wupine mora p°leg nemškega jezika, ki ga obiskuje kot poseben pred-^ šn - 11 znanie še enega tuiega iezika (angleščine, francoščine, italijanš-\v(nSCme’ ruščine); študent skupine A mora pokazati znanje dveh tujih Vri '"emški, drugi je ede^ od naštetih), študent skupine B pa znanje dveh s. "štetih jezikov. ^ a vPis v 4. letnik mora študent opraviti naslednje obveznosti: Eno-1 V k!”? skupina: diplomsko delo,- pisni in ustni diplomski izpit iz primer-!'il||yZevnosti ali iz literarne teorije. »,Ca A: seminarska naloga in komisijski izpit iz predmeta primerjalna Sa n°St aIi dve serninarski nalogi in komisijski izpit iz predmeta literarna ''beS3 seminarska naloga, pisni in ustni diplomski izpit iz predmeta V^ta književnost ali dve seminarski nalogi, ustni in pisni diplomski izpit 4 enopredmetna Letnik PREDMET 1. 2. 3. 4. Sk P V S Sk P V V Sk P V S Sk P V S Uvod v primerjalno književnost 60 2 — 2 ' Uvod v literarno teorijo 120 2 — 2 — — — — — — — . — Zgodovina svetovne književnosti 180 4 — 2 300 8 -r ,2 — — ' — Primerjalna književnost 240 4 — 4 2401 4 — 4 Literarna teorija — — — — 180 4 — 2 240 4 — 4 240' 4 — 4 Metodologija literarne vede — — — — — — — — 240 4 — 4 240 4 — 4 Literarni prevod — -r- — — — — — — — — 60 1 — I Slovenski jezik 60 2 Slovenska književnost 60 2 — — 60 2 Jugoslovanske književnosti 60 2 — — 30 2 Nemški jezik 120 — 4 — 120 — 4 * — — — _ — 660 690 720 540 Strokovni predmeti skupaj: 2610 1 Po izbiri en predmet A ____________________________________Letnik________________________ PREDMET 1. 2. 3. 4. Sk P V S Sk P V S Sk P V S Sk P V S Uvod v primerjalno književnost 60 2 — 2 Uvod v literarno teorijo 120 2 — 2 Zgodovina svetovne književnosti 180 4 — 2 180 4 — 2 Primerjalna književnost — — — — 120 2 — 2 120' 2 — 2 Literarna teorija — — 180 4 — 2 120 2 — 2 120' 2 — 2 Metodologija literarne vede — — — — 120 ? - 2 180 2 — 4 Literarni prevod 60 1 — 1 360 360 360 360 Strokovni predmeti skupaj: 1440 1 Po izbiri en predmet. B Letnik PREDMET 1. 2. 3. 4. Sk P V S Sk P V S Sk P V S Sk P V S Uvod v primerjalno književnost 60 2 — 2 Uvod v literarno teorijo 120 2 — 2 Zgodovina svetovne književnosti Primerjalna književnost 180 4 — 2 180 4 — 2 120 2 — 2 60' — — 2 Literarna teorija — . — 180 4 — 2 120 2 — 2 60' — — 2 Metodologija literarne vede — — — — 120 2 — 2 60 — — 2 Literarni prevod 60' — — 2 360 360 360 180 Strokovni predmeti skupaj: 1260 1 Po izbiri dva predmeta. SKUPNI SPLOŠNI PREDMETI SPLOŠNI PREDMETI 1. 2. 3. Semester. 4. 5. 6. 7. 8. P P P P P P P P TM — sociologija — • 2 . TM — filozofija — — — — — 2 — TM — politična ekonomija — — — — — •' 2 2 TM — politologija — — — — — — — — SLO in DS —SFRJ 2 2 2 2 — — Telesna vzgoja — — 2 2 2 2 2 2 4.2 Navodila za izvajanje predmetnika V 4. letniku imajo študentje enopredmetne skupine dva izbirna predmeta (primerjalna književnost, literarna teorija), študentje skupine A prav tako dva predmeta (primerjalna književnost in literarna teorija), študentje skupine B pa tri (primerjalna književnost, literarna teorija, literarni prevod). Študij ob delu zajiteva enak obseg znanja, omogoča pa različne oblike: obiskovanje rednih predavanj in seminarjev pa tudi posebne konzultacije. Prisotnost pri predavanjih in seminarjih ni obvezna. 4.3 Učni načrti predmetov 5 OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV, USMERJANJE, ZAKLJUČEK ŠTUDIJA 5.1 Pogoj za napredovanje iz letnika v letnik — Za vpis v 2. letnik mora študent opraviti naslednje obveznosti: prosemi-narska naloga in izpit iz predmeta uvod v primerjalno književnost, proseminar-ska naloga in izpit iz predmeta uvod v literarno teorijo; pri enopredmetni skupini tudi izpit iz predmeta slovenski jezik. 5.2 Pogoji za ponavljanje posameznega letnika de.nt lakko ponavlja letnik, če izpolni pogoje, ki so določeni Filozofske fakultete. s Statutom 5.3 Svetovanje in usmerjanje med študijem Slušatelj dobi temeljne informacije o študiju ob vpisu, med študijem pa na svetu letnika, pri mentorju, predmetnih učiteljih, asistentih in pri predstojniku. Posebno pomembne so informacije o izbiri ožjega predmetnega področja in o možnostih in interesih glede prakse (ob upoštevanju poprejšnjega šolanja in izkušenj). 5.4 Pogoji za zaključek študija Enopredmetna in skupina A: študent konča izobraževanje, ko opravi vse obveznosti po programu, izdela diplomsko delo, opravi pisni in ustni diplomski izpit iz primerjalne književnosti aji iz literarne teorije. Skupina B: Študent konča izobraževanje, ko opravi vse obveznosti po programu, izdela diplomsko delo iz primerjalne književnosti ali literarnega prevoda. 6 POGOJI ZA IZVAJANJE PROGRAMA 6.1 Kadrovski pogoji Za izvajanje programa so potrebni 4 učitelji. 3 asistenti, honorarni predavatelj in lektor nemškega jezika. 6.2 Materialni pogoji Za predavanje in seminarje potrebujemo veliko predavalnico, seminarsko sobo, večji prostor za knjižnico, delovna kabineta, magnetofon, graloskop. episkop in računalnik. 6.3 Usmeritev znanstvenoraziskovalne, umetniške ali strokovne Program se izvaja v povezavi z znanstvenoraziskovalnim delom na Pj^il primerjalne književnosti in literarne teorije, kot ga načrtujejo srednjef dolgoročni načrti fakultete. Ju Primerjalna književnost in literarna teorija, MAG P : 1 SPLOŠNI PODATKI O PROGRAMU 1.1 Šifra programa 1.2 Posebna izobraževalna skupnost za družboslovno usmeritev 1.3 Ime in vrsta programa: Primerjalna književnost in literarna teorija — MAG, Vil/2 1.4 Povezanost z drugimi programi: predhodni program: Primerjalna književnost in literarna teorija — VIS. VII/1 1.5 Strokovni naslov: magister primerjalne,'književnostim literarne teorije 1.6 Trajanje študija: 2 leti v • irAii: } >. ■ UVOD -X/ Vzgojno-izobraževalni program za pridobitev visoke izobrazbe iz pedagogike je pripravljen v skladu s programskimi zasnovami. V programski zasnovi je predvideno, da se visokošolski študij pedagogike izvaja v obliki enopredmetnega in dvopredmetnega študija. Ta program je pripravljen za dvoprčdmetni študij, in sicer tako, da je pedagogiko mogoče študirati kot predmet A v povezav i s katerim koli drugim študijskim področjem na Filozofski fakulteti. Pri tem ugotavljamo, da so najustreznejše študijske pov e-zave tiste, ktpmogpčajo večjo komplementarnost znanj, zlasti z v idika usposobitve diplomantov za strokovno delo na področju vzgoje in izobraževanja. Zato so najbolj smotrne povezave študija pedagogike z vsemi pedagoškimi smermi v okviru programov na področju filozofije, jezikov .sociologije, zgodovine, geografije, muzikologije in podobno. Pri sestvi programa za študij pedagogike so sodelovali vsi učitelji oddelka, v ožji komisiji pa so bili naslednji: asistent Brumen Bojan, redna profesorica dr. Ana Krajnc, višji predavatelj Zdenko Medveš, redni profesor dr. llija Mrmak, asistent mag. Metod Resman, redni profesor dr Janez Sagadin in izredni profesor dr. Vinko Skalar. 1 LIK DIPLOMANTA Študij pedagdgj||:"usposablja diplomante za opravljanje strokovnega in znanstvenorazfskčjvalnega dela v vzgoji in izobraževanju in še posebno za reševanje tistjh'problemov in vprašanj, ki spadajo v pedagoško raziskovanje. Program obsega dve smeri: pedagog in domski vzgojitelj. 1.1 Lik diplomiranega pedagoga Smer omogoča diplomantom, da si pridobe znanje za ob\ ladovanje pedagoške problematike na.vseh področjih vzgojno-izobraževalnega dela — torej v vzgojno-ižobraževalnih in drugih organizacijah in skupnostih. Študij tudi omogoča, da, se s, skupinami izbirnih predmetov poglobi in razširi znanje na posameznih področjih dela, kot so npr.: predšolsko, osnovnošolsko in srednješolsko, domsko in andragoško. Študentje naj bi se za skupino izbirnih predmetov odločali v 3. letniku, po obsegu pa je težišče izbirnih predmetov šele v 4. letniku; to naj študentom omogoči tudi povezovanje in poglabljanje znanja na posameznem področju s pripravo diplomskega dela. Členitev smeri na skupine izbirnih predmetov, v skladu z navedenimi izhodišči, ne sme omejevati delovne usposobljenosti diplomanta na kaferern'koli'izmed navedenih delovnih področij, saj omogoča le poglobitev in delnb.specializacijo, predvsem pa konkretizacijo in uporabo temeljnih znanj ha določenem področju. Če razčlenimo lik diplomanta vidimo, da se diplomant med študijem usposobi za opravljanje naslednjih vrst dela: — Pridobi si znanje za vodenje in organiziranje vzgojno-izobraževalhega dela v vseh organizacijah in skupnostih, ki opravljajo vzgojno-izobraževaino delo kot svojo temeljno dejavnost (VVO, osnovne in srednje šole, organizacije za izobraževanje odraslih, domovi za učence in študente), ter za v odenje, načrtovanje in organiziranje vzgojno-izobraževalne dejavnosti v drugih delovnih organizacijah, skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah, skupnostih in društvih. — Usposobi se za opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela v v zgojno-izo-braževalnih in drugih organizacijah (npr. dejavnosti v osnovnih in srednjih šolah). V ta sklop sodi tudi izvajanje mentorsko-vzgojnega dela, animator-skega dela na področju kulture ipd. — Usposobi se za svetovalno delo v vzgojno-izobraževalnih in drugih organizacijah, zalsti za šolsko svetovanje, svetovanje staršem, usmerjanje učencev v nadaljnje izobraževanje in delavcev v izobraževanju ob delu ali iz dela, v izpopolnjevanje in usposabljanje, za svetovanje v vzgojnih svetovalnicah, centrih za socialno delo, centrih za delo z vedenjsko in osebnostno motenimi otroki in mladostniki ter za vzgojno-kolektivno delo z odraslimi. — Diplomant se priprav lja za poučev anje posameznih predmetov v osnov ni in srednji šoli (skupina pedagoških predmetov v srednjem izobraževanju, druž-beno-moralna vzgoja, izvajanje interesnih in drugih dejavnosti v osnovni in srednji šoli. v podaljšanem bivanju). — Študij pripravlja za znanstveno-raziskovalno, analitično-strokov no delo na področju vzgoje in izobraževanja, in sicer v raziskovalnih organizacijah, razvojnih centrih,-strokovnih službah samoupravnih organizacij in skupnosti, v strokovnih organizacijah, upravnih in drugih službah. Pri dvopredmetnem'študiju se diplomant pedagogike usposobi tudi za poučevanje ustreznih predmetov v osnovni in srednji šoli in v organizacijah za izobraževanje odraslih, za vodenje ustreznih dejavnosti v šolah in domovih za učence ter za razvijanje specialnih didaktik in metodik. Na podlagi podiplomskega izobraževanja se diplomanti pedagogike lahko usposobijo za znanstvenoraziskovalno delo. S programi za izpopolnjevanje pa se diplomanti pedagogike A in sociologije B, lahko usposobijo Uidi za poučevanje samoupravljanja s temelji marksizma. 1.2 Lik diplomiranega domskega vzgojitelja — Smer usposablja za mladinskega vzgojitelja, za nosilca in izvajalca pedagoškega procesa v organizacijah, kjer ima vzgoja prednost pred izobraževanjem, kot npr. v domovih za učence, v domovih za posebno kategorijo motenih in prizadetih, v vzgojnih in kazenskih zavodih, pa tudi v počitniških in zdravstvenih kolonijah, v pionirskih in mladinskih delovnih brigadah, v mladinskih klubih, v podaljšanem bivanju in v celodnevnem varstvu ipd. —- Smer ne usposablja za vzgojno delo le v vzgojnih organizacijah, v katerih je nastanjena neprizadeta mladina, temveč tudi v ustanovah, v katerih živi razvojno motena in prizadeta mladina. Zasnovana je na domnevi, da prevzgoje ni mogoče ločevati od vzgoje in da je vzgojni proces sestavni del prevzgoje. — Program je usmerjen v usposabljanje za prakso, za izvajalce in nosilce vzgojnega procesa, vendar pa je vpet tudi v teorijo in daje študentom podlago za nadaljnji ustrezni študij tudi na tretji stopnji. — Študij je dvopredmeten in zasnovan interdisciplinarno. Obsega temeljno pedagoško, psihološko in metodološko znanje, pa tudi posebno znanje, ki presega klasični okvir pedagoške znanosti. Študent se usposablja za vzgojno delo v ožjempomenu besede v vzgojnih organizacijah pa tudi v organizacijah, ki imajo poleg drugih funkcij tudi vzgojno funkcijo. Predmet B usposablja za eno od vsebinsskih področij vzgojnega delovanja. Zato je študij domskega vzgojitelja mogoče povezovati z vsemi drugimi pedagoškimi študijskimi smermi na filozofski fakulteti, pa tudi zunaj nje. To bo vzgojitelju omogočalo strokovno delovanje pri dejavnostih v prostem času, mentrostvu in učenju. — Program temelji na predpostavki, da je vzgoja stroka, ki ima svoj pred- met in metode, predmet, ki se nanaša na področje posebnega družbenega pomena. ‘ t Ob upoštevanju navedenih predpostavk želimo oblikovati lik vzgojitelja — diplomanta takole: 2 PREDMETNIK 2.1 Predmeti: — primerjalna kn jiževnost — literarna teorija — metodologi ja literarne vede — literarni prevod 2.2 Obseg ur: 420 (predavanja ali seminarji ali konzultacije) letnik: 1. (300). 2:"(T20) Pedagogika — m — Diplomirani vzgojitelj je usposobljen za vzgojno delo z mladino, vključeno \ osnov no šolan je in srednje usmerjeno izobražev anje, pa tudi s študentsko mladino. V stiku / mladimi prevzema, vedenje, animiranje, organiziranje vzgojne dejavnosti, mentorstva, svetovanja, pomoči in usmerjanja. — Pozna možnosti, prednosti in pomanjkljivosti institucionalne vzgoje, ekološko-psihološke zakonitosti, skupinsko dinamične, socialno psihološke in sociološke zakonitosti institucionalnega živ Ijenja in zna ob upoštevanju !e-teh usmerjati vzgojne posege tako, da uresničuje cilje in smotre samoupravne socialistične pedagogike. — Ima posluh za posebnosti institucionalnega življenja, za medosebne odnose in skupinsko dinamične procese, je naklonjen mladim ne glede na njihove individualne posebnosti, Usmerjen je tako, da sprejema učenca kot enakovrednega partnerja, da razume vzgojno delov anje .kot odprt sistem, da je pri 4 PREDMETNIK 1 SKUPNI DEL ZA OBE SMERI 2.3 Vsebina: Poleg glavnega predmeta, iz katerega kandidat odda magistrsko dek1-. sega študi j tudi druge predmete, ki se določijo posebej glede"na temo skega dela. 3 ŠTUDENTOVE OBVEZNOSTI V prvem in drugem letniku izpiti iz predpisanih predmetov; zagovor sirskega dela po 2. letniku. ' ’ tem ustvarjalen in da išče v celostnih vzgojnih situacijah vedno nove 'i L sposobljen je za delo s posameznikom, z malo in veliko skupino. — Ima posluh za posebnosti institucionalnega življenja, za medosepr'£( ^ noše in skupinsko dinamične procese, je naklonjen mladim ne glede na nr ' indiv irllialnp nnKPhnnKti I kmpripn jp talrr* Jo riAorsoo l-/Af individualne posebnosti. Usmerjen je tako, da sprejema učenca kot el, »i : v zgojno delovanje kot odprt sistem, da H)( vredrigga partnerja,, da razume _ tem ustvarjalen imda išče v celostnih vzgojnih situacijah vedno nove ta1 Usposobljen je za delo s posameznikom, z malo in veliko skupino. — Usposobljen je za prakso, vendar za prakso, ki jo lahko razume inf . njuje s teoretičnim znanjem in s poznav anjem "zakonitosti. Z ustvarja1* delom \ praksi lahko prispeva tudi k teoriji vzgoje. , — Usposobljen je za raziskovalno delo in za poglobljeno teoretično nav o na področju vzgoje. Ime predmeta Filozofija Politična ekonomija Politologija SLO — DS Sociologija in ekonomika vzgoje in izobraževanja Komparativna pedagogika in zgodovina šolstva Obča in komparativna andragogika Teorija vzgoje Didaktika I Pedagoška metodologija I Pedagoška nietodologija II Uvod v pedagoško statistiko Razvojna psihologija Pedagoška psihologija Psihologija osebnosti s psihodinamiko Pedagoška sociologija Teorija domske vzgoje Motnje vedenja in osebnosti Teorija in metodika svetovalnega dela Skupaj ______j. i (30) 1 (30) 2 (60) 2 (60) 2 (60) 2 (60) 4(120) 2 (60) 2 (60) 18(540) Število ur v letniku 2. 3. 0.5 (15) — l (30) 1,5 (45) — 2 (60) — 2 (60) 2 (60) 2 (60) 2 (60) 2 (60) — — 2 (60) — 2 (60) 11 (330) _________8 (240) 4. 1 (30) 2 (60) 3 (90) 2 (60) 8 (240) :i> s -■i s i h |! - H - M. K II SMER A: PEDAGOG 1. Skupni del v smeri pedagog Predmet ___________ Komparativna pedagogika in zgodovina šolstva Obča in komparativna andragogika Didaktika 1 Pedagoška psihologija Predšolska pedagogika z elementi družinske vzgoje Pedagoška sociologija Industrijska pedagogika in andragogika ! Andragoška didaktika S Šolsko svetovalno'delo I a'« Vzgoja za prosti čas» _________ Skupaj____________________________________ 2. Letnik 3. 2 (60) 2 (60) 3 (90) — 2 (60) — — 2 (60) — 2 (60) — 2 (60) — 2 (60) 7 (210) K) (300) 2. Skupine izbirnih predmetov v smeri pedagog Ime skupine: domska _________ Letnik Predmet____________________________________ L 2. 3. Didaktika domske vzgoje _ _ _ Obravnava otrok in mladostnikov z MVO — — 1 (30) Delo s skupinami in skupinska dinamika — — __ Socialna psihologija — — __ Skupaj ur v izbirnem delu — — i (joj Ime skupine: šolska Letnik Predmet 3, 4. Didaktika II 1 (30) 3 (90) Šolsko svetovalno delo II — 2 (60) Pedagoška psihologija II —_______________1 (30) Skupaj ur v izbirnem delu__________________________________________1 (30)_______________________6 (180) Ime skupine: predšolska _________________ Letnik Predmet____________________________________________________________________—____________4. Družinska pedagogika — 2 (60) 1 (30) 2 (60) —_________ 2 (60) Skupaj ur v izbirnem delu _____________________________________________J (30) ________6 (180) Institucionalna predšolska vzgoja m predšolska didaktika Psihologija predšolskega otroka Ime skupine: andragoška Predmet Industrijska pedagogika in andragogika Andragoška didaktika II Komparativna andragogika Psihologija dela___________ Skupaj ur v izbirnem delu 3. 1 (30) I (30) Letnik 4. 3 (90) 2 (60) 1 (30) — » 6(180) PRAKSA V smeri »pedagog«: 2. letnik — 10 dni, 3. letnik — 15 dni, 4. letnik — 20 dni. . b-.'- - > i t:\ • S. S. 4. 1 (30) 2 (60) 2 (60) i (30) 6 (180) 4. 2 (60) 2 (60) 1 (30) 1 (30) 6(180) Skui'' ^ . t - ! V Vi Skiti1 ost -n !b( i J fr Otti S‘JI; \'l b: ^ ha i !la ski Sk? 'dil 1 'Snti J' 'tte -----' h/ Vi ^“va !%; K*, “Pta j.h JŽ Sf>L°^Nl PODATKI O PROGRAMU !,] p fra programa . Ut . 0sebna izobraževalna skupnost za družboslovno usmeritev in Posebna j j evalna skupnost za pedagoško usmeritev L) vJsn,er'tev: družboslovna in pedagoška liHe tne programa: Pedagogika J.s ^meri: smer A: pedagog, smer B: domski vzgojitelj i j | Sta programa: program za pridobitev visoke izobrazbe ,'ne predhodnih programov: družboslovni, jezikovni in pedagoški L -ena zahtevnejših programov: PrA. Pedagogika — specializacija t>o So^s*ca pedagogika — specializacija Ant S^a Pe^ag0g>l dni a Konrad, izredni profesor dr. Janez Musek, docent dr. Marija Pet j| »garPr° . r dr- Ivan To,ieie. asistent dr. Peter Umek in docent dr. Dr; SO Si ■sor i je bii v javni razpravi, pri sestavi predloga so bile upoštevane p J Idč',c, ^ osnutku. Predlog programa je bil obravnavan in sprejet na si 0 ii2 (,a za psihologijo dne 22. januarja ... 1985. i(f 1 s o ‘ Pstnologijo dne I p'r .Sestavine programa Z ie izde,an po navodilih CRU. str. 5. Temeljni podatki o proaran ' 1 s ,PIsani metodoliaiji sledijo v uvodu. kik diplomanta ~ ; ssam0mirani Psiholog je delavec z visokošolsko izobrazbo, ki ga ušposabl 'Ostoino (fin if» I f' m o I i »v iLv K l„X 1.__ ... 1. lociih '‘izMrjtinje len spoznanj, njmovo uporabo na različnih p z 'wsn'h I ->Vegil delovnnja in medosebnih odnosov ter sodelovanje z di j kg, pm°logi in z delavci drugih strok in profilov. Sodeluje na vseh področ ’ ilj sfBe dejavnosti in rešuje psihološke probleme v okviru družbenopolit zW|Upnosti' druz-henogospodarskih in kultumoustvarjalnih dejavno: 1 *lih n‘■i?iC delovnih nalo-c ,emelji na dognanjih psiholoških znanosti, na r i ^Psihološke strokovne etike, na osebnostni zrelosti diplomanta in i psihnin0 k naPredku 'n humanizaciji posameznika, skupin in družbe. j| krt °g preučliie vedcnje človeka in njegove duševne procese ter predla ' rajeP' ' zvezi s psihološkimi problemi na rauličnih področjih ( vzgoja in izi tir:,socialno skrbstvo, delo, proizvodnja in gospodarstvo, ljudsl z a m družbena samozaščita, šport, sodstvo itd.). Načrtuje in izvaja op j J)|jv‘la zato, da bi ugotavljal duševne in psihofizične lastnosti, razčlenju 4 'tporaKr "ih dejavnikov na vedenje človeka in njegovo doživljanje. Razvi ' ill2r ..9a Postopke za ugotavljanje sposobnosti, stališč in drugih osebno * SL^Hosti. interepretira dobljene podatke in s svojimi ukrepi pripomore * htidii nemu vključevanju ljudi v njihovo socialno in delovno okolje. Pri sv i Wllu se lahko usmeri na posebna področja spihologije. ki mu omogoča ! DjJanj.e strokovnega dela. 1 Sšfj0m'ran' psiholog pridobi med visokošolskim študijem temeljno znan > \0 'ne s področja psiholoških znanosti in nekaterih s psihologijo povezan tej '• To znanje je podlaga za nadaljnje izobraževanje in izpopolnjevanje pak0 Podiplomskega študija, strokovnega izpopolnjevanja in specializacij ljeno znanje nlu omogoča uspešno opravljanje posebno zahtevn 8 Psthološkega strokovnega dela. Psihologija — vis Z. SPLOŠNI PODATKI O PROGRAMU 2.1 Šifra programa . Tusebna izobraževalna skupnost za družboslovno usmeritev in Posebna izobraževalna skupnost za pedagoško usmeritev 2.3 Usmeritev: družboslovna, pedagoška 2.4 Ime in vrsta programa VIP: Psihologija Program za pridobitev visoke izobrazbe — VIS 2.5 Smeri: Program nima smeri 2.6 Povezanost z drugimi programi v usmeritvi Ime predhodnega progfafna: Družboslovno-jezikovna dejavnost. Učitelj Imena zahtevnejših programov: — Psihologija, program za pridobitev magisterija — Psihologija za področje vzgoje in izobraževan ja. specializaci ja Psihologija dela, specializacija * — Klinična psihologija, specializacija (se še usklajuje) 2.7 Strokovni naslov: diplomirani psiholog (VU/I) 2.8 Trajanje študija: štiri leta 2.9 Drugi podatki in opombe 3. POGOJ! ZA VKLJUČITEV V IZTOBRAŽEVANJE V prvi letnik se lahko vpišejo kandidati, ki so končali naslednje štiriletne programe oziroma smeri v srednjem izobraževanju: Družboslovno-jezikovna dejavnost. Učitelj ali Zdravstveni tehnik. Kandidati, ki so končali drug štiriletni program oziroma smer v srednjem izobraževanju, se lahko vpišejo, če vsebujejo njihovi programi 70 ur psihologi-je. .’ 15 ur matematike in 420 ur tujega jezika. V nasprotnem primeru opravljajo iz teh predmetov diferencialni sprejemni izpit. Kandidati, ki so končali manj kot štiriletno srednjo šolo, se lahko vpišejo, če poleg navedenega diferencialnega izpita opravijo dodatni splošni izpit. Ta , izpit obsega pisni in ustni del. Pri pisni nalogi s splošno temo mora kandidat dokazati. da zna pravilno in logično izražati svoje misli in da je njegova splošna razgledanost primerna. Pri ustnem delu mora kandidat dokazati, da obvlada znanje, ki ga pridobijo učenci v ustreznem srednješolskem štiriletnem programu m je potrebno za vključitev v visokošolski program. V prvi letnik se lahko brez dilerencialnega sprejemnega izpita vpišejo tudi kandidati, ki so pred uvedbo usmerjenega izobraževanja končali gimnazijo splošne smeri, pedagoške smeri, vzgojiteljsko šolo ali srednjo tehniško šolo. 4 PREDMETNIK IN UČNI NAČRTI 4.1 PREGLEDNICA PREDMETOV Zap. št. Predmet_________________ I.letnik 1. Uvod v psihologijo in 2. psihološko metodologijo 3. Motivacija in emocije 4. Zaznavni procesi 5. Višji spoznavni procesi 6. Razvojna psihologija 7. Statistika za psihologe 8. Matematika za psihologe 9. Obča fiziologija 10. Ekologija za psihologe Tl. SLO T2. Sociologija *13. Politična ekonomija ' Obseg ; n: ur Pred. Vaje Sem. 60 60 . . ''rviltt!?/, i 75 45 30 — 75 45 30 — 90 60 30 120 60 60 — 150 90 60 60 30 30 90 75 15 — 60 30 30 60 60 30 30 30 30 — — Skupaj: 900 615 285 4.2 Navodila za izvajanje predmetov Na oddelku za psihologijo se vaje izvajajo v naslednjih oblicah: 1. Teoretične vaje (TV) —- demonstracija, simulacija ali teoretični uvod k drugim oblikam vaj — se izvajajo s celim letnikom ali v večjih skupinah (15 do 20 študentov). 2. Eksperimentalne vaje (EV) — aktivno sodelovanje študentov v eksperimentalnem postopku — se izvajajo v večjih skupinah (10 do 15) ali manjših skupinah (5 do 10) študentov.; 3. Laboratorijske vaje (LV) — delo s poskusno osebo v laboratoriju in uporaba zahtevnejše raziskovalne opreme — se izvajajo v manjših skupinah (3 do 6). vTerens^e vaie H E) se izvajajo v delovnih organizacijah in klinično-psi-holoških ustanovah s klientom, pod mentorjevim vodstvom; značilno je indivi-diutlno delo študenta z bolnikom. Študij psihologije se zaradi narave predmeta preučevanja (človek) in posebne metodologije bistveno razlikuje od študija drugih strok na Filozofski fakulteti. Zato je treba pri izvedbi vaj upoštevati tele posebnosti: 1. Učitelj in sodelavec morata praviloma skupaj m sočasno izvajati predpisani program, ker je delo zahtevno pa tudi zaradi empiričnega prijema. 2. Terenske vaje pri aplikativnih predmetih se morajo izvajati v majhnih skupinah (3 do 6 študentov) na eni strani zaradi upoštevanja tehničnih, varnostnih, higienskih in drugih zakonsko določenih normativov, na drugi strani pa zato, da čim manj.motimo izvajanje delovnega, učno-vzgojnega ali terapevtskega procesa v ustanovi, kjer potekajo vaje. Pri nekaterih teoretičnih predmetih je prav tako nujno. da se izvajajo laboratorijske vaje v majhnih,skupinah (2 do 3 študenti) zaradi prostorskotehnič-nih razmer (delo z unikatnimi aparaturami, delo v posebnih eksperimentalnih pogojih). Seminarsko delo izvajata učitelj in sodelavec skupaj in sočasno. Za študij ob delu in iz dela ni posebnega programa. Tem študentom pa je glede na dane možnosti prilagojen redni'program. 4.3 Učni načrti predmetov 5 OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV. USMERJANJE. ZAKLJUČEK ŠTU- Obiskovanje vaj in seminarjev je obvezno, prav tako je obvezna tudi praksa, ki obsega 320 ur. Obveznosti pri vajah, seminarjih in delovni praksi so določene s posebnim pravilnikom oddelka. Pogoji za napredovanje: v 2. letnik kolokviji pri predmetih 2. 3,4. 5. 6, 7. 8 in 9; izpiti pri predmetih 1, 2, 3. 4, 5, 7, 8. 9 in 10. • v 3. letnik kolokviji pri predmetih 5, 14. 15 in 16; izpiti pri predmetih 5. 6, 10, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19 in 21; izpit pri enem izmed družboslovnih predmetov 11, 12 ali 20. v 4. letnik kolokviji pri predmetih 16. 22. 23 in 24; izpiti pri predmetih 2^ 2^' *zP'ta preostalih dveh družboslovnih predmetov 11.12 Študent se lahko prijavi k diplomskemu izpitu, če opravi vse kolokvije in izpite, ki so v predmetniku in seminarsko nalogo v prosto izbranem seminarju v 2., 3. ali 4. letniku. Oddati mora tudi dnevnik o opravljeni delovni praksi. Napisati in oddati mora diplomsko delo. ki mora biti pozitivno ocenjeno. Diplomsko delo oceni mentor. Študent predstavi in zagovarja diplomsko delo v enem izmed seminarjev. Študij na visokošolski stopnji se konča z uspešno opra\ Ijenim diplomskim izpitom pred komisijo, ki josestavljajo učitelji oddelka. Komisija posta\ Ija \ pra-sanja, ki so povezana z diplomsko nalogo in tudi ugotavlja kandidatovo splošno razgledanost v stroki. Na diplomskem izpitu se zahteva sintetično zna-n)e. študent lahko v posebnih primerih napreduje iz letnika v letnik tudi. če ne izpolni vseh predpisanih pogojev. O tem odloča ustrezna fakultetna komisija po poprejšnjem povstu z oddelkom in v skladu s statutom fakultete in pravilnikom komisije. Študent lahko napreduje v višji letnik brez posebne prošnje, če ne opravi enega izpitnega pogoja. Ta pogoj pa mora nujno oprasiti \ naslednjem študijskem letu. Istega pogoja m mogoče odložiti dvakrat. lo pravno pa ne velja za kolokvije in izpit iz statistike, ki je že po prosramu odložen za eno leto. 6 POGOJI ZA IZVAJANJE PROGRAMA 6.1 Kadrovski pogoji Kadrovski in materialni pogoji so povzeti po osnutku srednjeročnega plana Oddelka za psihologijo za obdobje 1986-1990. Za izvajanje programa potrebujemo; 17 visokošolskih učiteljev (sedan ji program 15). 15 visokošolskih sodelavcev (sedanji program 8). 2 laboranta, bibliotekarja, dokumentalista in pisarniškega referenta. 6.2 Materialni pogoji Zdajšnja didaktična in tehnična oprema Oddelka za psihologijo je-za izvajanje študijskega programa nezadostna in zastarela. Za normalno izvajanje programa nujno potrebujemo: didaktično opremo: 2 grafoskopa, 2 diaprojektorja, 1 mikročitalec, 2 VHP videokameri in 2 videomonitorja; računalniško opremo: 2 mikroračunalnika do 64 kB (npr. Commodore-64) 1 mikroračunalnik do 512 kB in per. do 2 MB (npr. IMB-PC) in močnejši, interaktivno orientiran sistem s priključki do 16 terminalov (npr. mikro-VAX); drugo opremo: 3 električni pisalni stroji (z vmesnikom RF-232). električni ciklograf. 4 pohištvene omare in 1 varnostno omaro za teste (kovinske).; prostore: čitalnica oziroma študijski prostor za študente (lahko v okviru fakultete), delovni kabinet in laboratorij za 15 študentov. 2. letnik 5. Razvojna psihologija 13. Zgodovina in smeri psihologije 14. Psihologija osebnosti 15. Socialna psihologija 16. Psihometrija 17. Psihopatologija 150 45 120 150 120 60 90 45 90 60 60 45 30 60 60 15 21. Socialna patologija 18. Nevrologija za psihologe 19. Fiziologija dela *10. SLO *20. Politologija 60 60 60 45 30 60 45 45 45 30 15 15 Skupaj: 900 615 255 3.letnik 5. Razvojna psihologija 60 14. Psihologija osebnosti (in obča psihologija) 90 — — 15. Socialna psihologija 60 60 — 16. Psihometrija 120 (»0 60 22. Psihologija dela 180 60 60 23. Klinična psihologija 180 60 60 24. Pedagoška psihologija 180 60 60 25. Filozofija 30 30 — Skupaj: 900 330 240 4.letnik 15. Socialna psihologija - 120 60 16. Psihometrija 45 15 — 22. Psihologija dela 180 60 60 23. Klinična psihologija 180 60 60 24. Pedagoška psihologija 180 60 60 »25. Filozofija 15 15 — 26. do 53. Izbirni predmeti v paketu 180 180 Skupaj: 900 390 240 £ap. št. 4.letnik - - izbirni predmeti 26. 27. 28. 29. 30. 31. Sklop A: Klinična psihologija Teorija nevroz Diagnostični in svetovalni psihološki pogovor Skupinsko terapevtsko delo Izbrani klinično diagnostični postopki 32. 33. 34. 35. Sklop B: Pedagoška psihologija Teoretične in praktične dileme razvojne psihologije Delo s skupinami v šoli Šolsko in poklicno usmerjanje 36. 37. 38. 39. 40. 41. 42. Sklop C: Psihologija dela Inženirska psihologija Industrijska socialna psihologija Psihologija potrošnikov Organizacija dela Psihologija športa Psihologija v prometu 43. 44. 45. 46. 47. 48. 49. Sklop Č: Psihologija človeka v hiofizičnem in družbenem okolju Psihologija kulture Komunikacijska psihologija Ekološka psihologija Psihologija v družbeni samozaščiti in SLO Modeli znanstvene analize osebnosti 50. 51. »52. »53. Sklop D: Skupni pedagoški predmeti (Če študent vpiše vse predmete iz sklopa, si pridobi pedagoško znanje, ki mu daje pravico do poučevanja psihologije po programih srednjega usmerjenega izobraževanja.) Osnove pedagogike in didaktike Specialna metodika psihologije Andragogika Organizacija interesnih dejavnosti učencev______________________________________________ * Skupni predmeti Opomba: Študenti psihologije morajo opraviti tudi obvezno prakso, praviloma v obsegu 320 ur. Prakso lahko opravljajo v 3,- in 4. letniku. Študentje, ki vpisujejo sklop D. opravljajo prakso po posebnem programu, ki ga je sprejel strokovni svet Posebne izobraževalne skupnosti za pedagoško usmeritev. de Hi til ta 2 Psihologija — mag 1 UVOD . Podiplomski študij za pridobitev magisterija iz psihologije poglablja in razširja teoretično znanje iz obče psihologije, psihologije osebnosti, razvojne psihologije, socialne psiholog>je, psihologije dela, pedagoške psihologije, klinične psihologije in psihometrijc, ki usposabljajo kandidata za raziskovalno delo na področju psiholoških znanosti. Program so sestavili: docent dr. Klas Brenk, izredni profesor dr. Edvard Konrad, izredni profesor dr. Janez Musek, docent dr. Marija Petrič, redni profesor dr. Ivan Toličič, asistent dr. Peter Umek in docent dr. Drago Žagar. 1. 1 Lik diplomanta Magister psihologije je strokovnjak z izrazitimi raziskovalnimi sposob- -nostmi na področju psiholoških znanosti. V magistrskem študiju razvija in dokazuje svoje raziskovalne sposobnosti ter razširi in poglobi metodološko in špecialno strokovno-teoretično znanje; to ga usmerja v specializirana dela. naloge in raziskave, pomembne za razvoj stroke. 2 SPLOŠNI PODATKI O PROGRAMU 2. 1 Šifra programa 2. 2 Posebna izobraževalna skupnost za družboslovno usmeritev 2. 3 Usmeritev:'družboslovna 2. 4 Ime in vrsta programa: VIP Psihologija — MAG 2. 5 Povezanost z drugimi programi v usmeritvi Ime prehodnega programa: VIP Psihologija — VIS Stopnja zahtevnosti del: VILI 2. 6 Strokovni naslov: magister psihologije, VI1/2 2. 7 Trajanje študija: 2 leti 3 POGOJI ZA VKLJUČITEV V IZOBRAŽEVANJE V program za pridobitev magisterija se lahko vpiše, kdor uspešno konča program visokošolskega študija psihologije, ima najmanj eno leto delovnih izkušenj v stroki oziroma v raziskovanju na področju psihologije in uspešno opravi sprejemni izpit. Pri sprejemnem izpitu mora kandidat pokazati pasivno znanje dveh tujih jezikov (angleščine, nemščine, francoščine, ruščine) ter dokazati, da spremlja problematiko strok'e. Opomba: Diplomanti drugih visokošolskih programov se lahko vpišejo v magistrski podiplomski študij psihologije po posebnem prilagojenem programu in dobijo posebne nazive magistra, glede na program, v katerega so vpisani. 4 PREDMETNIK IN UČNI NAČRTI PREDMETOV Predmetnik in učni načrt se glede na individualno naravo študija oblikujejo za vsakega kandidata posebej. Kandidatu se določi tudi mentor. Predmetnik, učni načrt in mentorja potrdi fakultetni svet, študij poteka v obliki predavanj, seminarjev in vaj, predvsem pa ob individualnih konzultacijah. Predmetnik za pridobitev magisterija vsebuje teoretične in metodološko psihološke predmete, ki so pomembni za uvajanje in usposabljanje za znanstvenoraziskovalno delo: 1. Temeljni predmeti: Glede na individualno naravo študija se temeljni predmeti oblikujejo za vsakega kandidata posebej, v povezavi s področjem magistrskega dela. Vsota ur v štirih semestrih: 180. 2. Skupni dopolnilni predmeti, ki so sestavni del vseh individualnihI gramov: uporaba računalnika v psihološki metodologiji: 45 ur vaj, uvod v matematično logiko: 30 ur predavanj, — novejša pojmovanja v psihologiji: 45 ur predavanj. 3. Konzultacije o izdelavi magistrskega dela: 120 ur. Skupna obreffl61’1 V znaša 420 ur v štirih semestrih. Četrti semester je predviden za izdelavo i"1 2 1 sirskega dela. 5 OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV. USMERJANJE, ZAKLJUČEK Dl J A Študent mora opraviti vse obveznosti, ki izhajajo iz sprejetega predrt^1* in učnih načrtov. Izdelati mora tudi magistrsko nalogo, s katero dokaže11 dološko usposobljenost za samostojno raziskovalno delo. Kandidat konč‘)! dij z uspešnim zagovorom magistrske naloge pred najmanj tričlansko kon11* 6 POGOJI ZA IZVAJANJE PROGRAMA Program izvajajo habilitirani učitelji. Nove nastavitve za zdaj niso pre^'| ^ ne. Oddelek za psihologijo ima knjižnico in v okviru filozofske fakultet s stop do računalniškega sistema UEK. , ni. Opomba: V prihodnosti bo za uspešno izvajanje magistrskega študij«11 ^ posodobiti in dopolniti laboratorijsko opremo. Psihologija za področje vzgoje in izobraževanja sk IZS de 1. UVOD 1. 1 Namen predloga Namen programa je omogočiti udeležencem izobraževanja poglobljeno psihološko znanje, ki je potrebno za samostojno visoko kvalificirano psihološko delo v vzgojno-izobraževalni praksi. Predlog je sestavil Oddelek za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Pri izdelavi predloga so sestavljale! upoštevali potrebe, ki se kažejo v praksi in zahtevajo reševanje številnih posebnih psiholoških problemov; za to pa diplomanti VIP psihologija niso dovolj usposobljeni. Na potrebo po specialističnem študiju nas že več let opozarjajo šolski psihologi sami, ki so nam po sekciji šolskih psihologov DPS sporočili veliko koristnih predlogov. Želijo si, da bi se lahko čimprej vključili v izobraževanje po tem programu, saj bi bilo lahko potem njihovo delo uspešnejše. Program so sestavili: docent dr. Ludvik Horvat, redni profesor dr. Ivan Toličič, asistent mag. Ljubica Marjanovič Umek, izredni profesor dr. Leon Zorman in docent dr. Drago Žagar. 1.2 Lik specialista Diplomirani psiholog — specialist za vzgojo in izobraževanje je delavec, ki je usposobljen za samostojno opravljanje visoko kvalificiranih psiholoških del s področja predšolske vzgoje ter s področja vzgoje in izobraževanja na vseh stopnjah šolanja od osnovne šole do univerze. Poleg tega je usposobljen za specialistično delo v vseh drugih delovnih organizacijah, ki se ukvarjajo s problematiko vzgoje in izobraževanja, in to v mentalno-higienskih. centrih, svetovalnih centrih, vzgojnih domovih, upravnih organih in drugod. Na teh področjih lahko rešuje zlasti tele naloge: sodeluje pri načrtovanju vzgojnega dela; predlaga in ustvarja ustrezne možnosti za zdrav osebnostni razvoj otrok; predlaga in vrednoti sodobne vzgojne in učne metode dela; spre- jema m spremlja šolske novince; pomaga otrokom z razvojnimi in razni111.1 . mmi težavami; sodeluje pri šolskem in poklicnem usmerjanju; svetuje sW[5 n vzgojiteijem, učiteljem in drugemu vzgojnemu osebju; opravlja opera!1'; , analitično delo. kot je spremljanje učnega uspeha v šoli, učinkovitost.11': 1 metod m oblik dela z učenci in podobno. Pri svojem delu ima opravka tutl|?‘. metod m oblik dela z. učenci in podobno. Pri svojem delu ima opravka tud'1 tualnim1 družbenimi problemi, vzgoje in izobraževanja; to zahteva, da P ctalizirant tudi ustrezno družbenopolitično angažiran. 2 SPLOŠNI PODATKI O PROGRAMU 2.1 Šifra (programa ( • ^ J>ose^na izobraževalna skupnost za družboslovno usmeritev in P°*e izobraževala skupnost za pedagoško usmeritev 4.3 Usmeritev: družboslovna, pedagoška ?■“* Ime in vrsta programa: Psihologija za področje vzgoje in izobraževanja Vrsta: IZS j Smeri: nima Povezanost z drugimi programi v usmeritvi ,?e Predhodnega programa: VIP Psihologija rsta: VIS topnja zahtevnosti: VII/1 ževa ' ^*ro*iovn' nasl°v: diplomirani psiholog — specialist za vzgojo in izobra- ^•8 Trajanje študija: dve leti 3 P0GOJI ZA VKLJUČITEV V IZOBRAŽEVANJE Priložena diploma iz psihologije kot samostojne predmetne skupine (VIP sta.0*ogija) ali psihologija kot predmet A, opravljen strokovni izpit, dveletni na psihološkem delovnem mestu na področju vzgoje in izobraževanja. 4.2 Navodila za izvajanje predmetov ^ -1 izvajanju programa je poudarek na individualnem študiju in praktičnem Ugrabljanju kandidatov pod mentorjevim vodstvom v ustrezni delovni orga- . po vpisu se za vsakega udeleženca izobraževanja imenuje glavni mentor, ki “sla podroben vsebinski in časovni program specializacije; pri tem se upošte-1° interesi njegove delovne organizacije in osebna nagnjenja. 4.3 Učni načrti predmetov OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV, USMERJANJE, ZAKLJUČEK ŠTU-Pogoji za napredovanje v višji letnik • Vspešno opravljene praktične vaje, izdelani seminarski referati, opravljeni Piti iz vseh predmetov 1. letnika in uspešno opravljena praksa v delovni orga-Užaciji. ^•2 Pogoji za zaključek študija , Kandidat mora po programu pozitivno opraviti izpite ali s seminarskimi in [/“Simi dejavnostmi dokazati, da obvlada snov iz predmetov 1. in 2. letnika. ■ 'eg tega mora izdelati specialistično nalogo in jo v predpisanem roku oddati Pitni komisiji. Študij izpopolnjevanja konča z uspešnim zagovorom speciali-Ucne naloge. 4 PREDMETNIK IN UČNI NAČRTI 4.1 Preglednica predmetov PREDMET Letnik 1. 2. Skupaj ur Metodologija raziskovanja 10 — 10 Psihosocialni razvoj in učenje 40 30 70 Delo s skupinami 20 40 60 Ustvarjalnost 25 30 55 Šolska psihodiagnostika in svetovanje 35 35 70 Mentalna higiena v vzgoji 20 20 40 Poglavja iz pedagogike 30 — 30 Individualne konzultacije 100 100 200 Praktično strokovno delo v ustreznih delovnih organizacijah 200 280 480 Skupaj 480 535 1015 6 POGOJI ZA IZVAJANJE PROGRAMA 6.1 Kadrovski pogoji Program lahko izvajajo habilitirani univerzitetni učitelji v sodelovanju s priznanimi strokovnjaki s področja specializacije. Za izvajanje programa je predvideno 8 visokošolskih učiteljev in sodelavcev ter dovolj mentorjev iz prakse. Izvajanje programa specializacije ne obsega polne delovne obveznosti učiteljev. 6.2 Materialni pogoji Delovna organizacija, ki bo izvajala program specializacije, mora imeti predavalnico, opremljeno z ustreznimi avdiovizualnimi sredstvi za pouk. Poleg tega mora imeti dostop do večjega računalniškega sistema za obdelavo podatkov in računalniško voden psihološki laboratorij za uporabo v samem vzgoj-no-izobraževalnem procesu. Za izvajanje praktičnega dela programa bo treba skleniti samoupravne sporazume z vzgojno-varstvenimi organizacijami, šolami in z drugimi organizacijami, ki se ukvarjajo s problematiko vzgoje in izobraževanja in imajo ustrezne mentorje. , 6.3 Usmeritev Specialistične naloge so lahko uvrščene v načrte raziskovalne in strokovne dejavnosti organizacije, ki izvaja programa izpopolnjevanja. ihf ^VOD pT Namen predloga program specialističnega študija omogoča diplomiranim psihologom, da si .dobijo potrebno specialistično znanje za samostojno in visoko kvalificirano v, ° na področju psihologije dela. To znanje jim tudi omogoča, da se ustrezno 'jučujcjo v skupinsko delo specialistov sorodnih strokovnih profilov. Osnu-r-;| 50 sestavili sodelavci katedre za psihologijo dela na Oddelku za psihologijo lo2ofske fakultete v Ljubljani. p Sodišče za izdelavo osnutka so bile potrebe prakse, ki zahteva reševanje in V^učevanjB številnih posebnih psiholoških problemov," za katere diplomanti ^. Psihologija niso dovolj usposobljeni. Na potrebo po specializaciji nas že teC . opozarjajo psihologi, ki delajo v delovnih organizacijah. Utemeljenost [Saštudija je podkrepljena tudi z raziskavo, ki je bila izvedena v sekciji za psi-O‘°gijo dela in poklicno usmerjanje pri Društvu psihologov SRS. Specialisti za psihologijo dela v delovnih organizacijah bi omogočili ustanav-p ”!6 prvih prepotrebnih mentorskih centrov. V teh bi se izpopolnjevali in I vajali diplomirani psihologi pripravniki, slušatelji VIP Psihologija v 3. in 4. •niku pa bi imeli v teh centrih obvezno strokovno prakso in vaje. Program so sestavili: redni profesor dr. Levin šebak, izredni profesor dr. “dvard Konrad, asistent mag. Argio Sabadin in asistent mag. Miro Kline. 1- 2 Lik specialista Pecialist za psihologijo dela je po končanem dveletnem specialističnem štu-Ju usposobljen za poglobljeno samostojno delo na določenem področju psi-•ogije dela v gospodarstvu. Deluje na naslednjih področjih: psihološko-j/^nostično, prognostično in svetovalno delo; ugotavljanje zahtevnosti in se-JUenosti nalog, ergonomsko prilagajanje delovnega okolja delavcu, razvitje in uvajanje sistemov materialne in nematerialne motivacije za delo.preu-vanje socialnopsiholoških pojavov v ozdih, oblikovanje predlogov sistem-j | rešitev za samoupravne in poslovne funkcije, izobraževanje in mentorsko f*0, raziskovalno, razvojno in svetovalno delo ter vodenje ustanov in poslov-'a funkcij š psihološko dejavnostjo; tako se vključuje v aktualno problema-Ko ozdov. Delo specialista v ozdu je operativno, konzultantsko, vzgojno in ariskovalno. 1 sPLOŠNI PODATKI O PROGRAMU ^•1 Šifra programa ‘•2 Posebna izobraževalna skupnost za družboslovno usmeritev ••3 Usmeritev: družboslovna ‘•4 Ime in vrsta programa 'ffle programa: Psihologija dela vrsta: IZS 2.5 Smeri: nima ‘•6 Povezanost z drugimi programi v usmeritvi Ime predhodnega programa: VIP Psihologija Vrsta: VIS Stopnja zahtevnosti: VII/1 Strokovni naslov: diplomirani psiholog-specialist za psihologijo dela 2- 8 Trajanje študija: dve leti $1 Psihologija dela — izs 3. POGOJI ZA VKLJUČITEV V IZOBRAŽEVANJE 3-3 Delovne izkušnje: dveletne pri psihološkem delu v delovnih organizaci- jah. 3.1 Predhodni program: VIP Psihologija 3’4 Posebne nadarjenosti: se ne preverjajo. 3.2 Preskusa znanja ni. 4 PREDMETNIK IN UČNI NAČRTI 4.1 Preglednica predmetov PREDMET Letnik 1. 2. Skupno št. ur Skupni strokovni predmeti Metodologija raziskovalnega dela ; ..K J 30 30 60 Analiza dela 25 25 50 Motivacijski problemi 30 20 50 Izbirni strokovni predmeti skupaj v obsegu . /Ll 100 100 200 Kadrovska psihologija Poklicno usmerjanje Inženirska psihologija Ekonomska psihologija Industrijska socialna psihologija Vrednotenje dela Izbirne in interdisciplinarne povezave skupaj Fiziologija dela Ekologija dela Organizacija dela Delovno pravo ^ Ekonomika OZD 50 50 100 Praktično strokovno delo v ustreznih delovnih organizacijah 200 « • 250 450 Skupaj 435 475 910 4.2 Navodila za izvajanje predmetov Pri izvajanju programa je poudarek na individualnem študiju in praktičnem usposabljanju kandidatov v delovnih organizacijah pod mentorjevim vodstvom. 4.3 Učni načrti predmetov 5 OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV, USMERJANJE, ZAKLJUČEK ŠTUDIJA 5.1 Pogoji za napredovanje v višji letnik Opravljene obveznosti (vaje, seminarji, izpiti), ki so predvidene v podrobnem programu. 5.2 Pogoji za ponavljanje letnika Ponavljanje ni mogoče. 5.3 Navodila za svetovanje in usmerjanje med študijem 5.4 Pogoji za zaključek študija Kandidat mora opraviti vse obveznosti, ki so določene v podrobnem vsebin- skem in časovnem programu izvajanja specializacije, ter izdelati specialistično nalogo. Specialistični študij konča z uspešnim zagovorom specialistične naloge. 6 POGOJI ZA IZVAJANJE PROGRAMA 6.1 Kadrovski pogoji Program lahko izvajajo habilitirani univerzitetni učitelji v slodelovanju s priznanimi strokovnjaki iz prakse. Izvajanje programa specializacije ne obsega polne delovne obveznosti učiteljev. 6.2 Materialni pogoji Za izvedbo teoretičnega dela programa specializacije potrebujemo sodobno opremljeno predavalnico z ustreznimi avdiovizualnimi sredstvi, možnost za uporabo računalnika in ustrezne programske opreme in aparature, ki so potrebne za poskuse. Praktični del programa specializacije poteka v delovnih organizacijah in v specializiranih centrih, kot npr. v centrih za medicino dela idr. 6.3 Usmeritev Specialistične naloge so lahko uvrščene v načrte raziskovalne in strokovne dejavnosti organizacije, ki izvaja program izpopolnjevanja. * ČVOD p 2 Namen predloga p. ,ro8ram specialističnega študija omogoča diplomiranim psihologom, da si st pbijo potrebno specialistično znanje za visoko kvalificirano in samostojno okovno delo na področju klinične psihologije, odilo pri izdelavi predloga so bile resnične potrebe naše družbe; le-te za- Rokovno delo i bodilo pri izd m ^ _ ________________________ s^Vaji° za preučevanje in praktično reševanje kliničnopsiholoških problemov ni//aa iStlčno usposobljene strokovnjake. Diplomanti VIP Psiholigija namreč lij J® 'u ne morejo biti usposobljeni za samostojno in uspešno opravljanje vi- 0 kvalificiranih nalog tudi na širšem področju klinične psihologije, rogram specialističnega študija je usklajen z javno sprejeto zasnovo stroke. Rogram so sestavili: redni profesor dr. Borut Šali, redni profesor dr. Oto Pe- /;ic> dr. Peter Umek in dr. Maks Tušak. sit, P°mba:'VIP KIinična psihologija — IZS se usklajuje v Izobraževalni kupnosti Slovenije. 2-2 Lik specialista ^ Pecialist za klinično psihologijo opravlja samostojno in visoko kvalificirano Prav na Področiih vzgojnega, socialnega in zdravstvenega varstva, šolstva in 0me°SOdia' Posamezn*kom in manjšim skupinam ljudi pomaga odpravljati, sice eVatl-!n PrePrečevat' psihološko ali psihosocialno pomembne težave, ki ^ogrožajo njihovo vsestransko in popolno uresničitev, delovno in socialno Pestrost ter splošno blaginjo. Specialist klinični psiholog je zaposlen pravi- 1 v nemedicinski ustanovi (vzgojni posvetovalnici, centru za svetovanje, strani06111 centru' posebnem vzgojnem zavodu ipd.), kjer skuša pomagati Para kam (načeloma nebolnikom j, ki imajo težave psihološke ali psihosocialne Pjajp ^na priraer v območju medosebnih odnosov, motivacije, učenja, vede- hte' H Pri tem uporablja tako imenovano klinično metodo dela, ki jo pojmu- H sodobnem strokovnem svetu kot usmerjenost, in tako pomaga posa-W i°m ali manišim skupinam ljudi s psihološko pomembnimi težavami, tazip 1St klinični psiholog izvaja ob ustreznih psihodiagnostičnih postopkih (fet,..6 oblike psihološke pomoči, med njimi zlasti svetovanje in klinično vo-v J': (suidance). Specialist klinični psiholog mora biti zelo primeren in odgo-»bra!1 i’a dosl6dno izpolnjevanje etičnih poklicnih norm. ker so stranke, ki jih avnava, v izredno občutljivem položaju. Klinični psiholog — izs 2 SPLOŠNI PODATKI O PROGRAMU 2.1 Šifra programa 2.2 Posebna izobraževalna skupnost za družboslovno usmeritev 2.3 Usmeritev: družboslovna 2.4 Ime in vrsta programa Ime programa: Klinična psihologija Vrsta: IZS 2.5 Smeri: nima 2.6 Povezanost z drugimi programi v usmeritvi 4 PREDMETNIK IN UČNI NAČRTI 4.1 Preglednica predmetov Ime predhodnega programa: VIP Psihologija Vrsta: VIS Stopnja zahtevnosti: VII-1 2.7 Strokovni naslov: diplomirani psiholog-specialist za klinično psihologijo (VII-2) _ 2.8 Trajanje študija: tri leta (6 semestrov). 3 POGOJI ZA VKUUČTTEV V IZOBRAŽEVANJE 3.1 Predhodni program: VIP Psihologija. 3.2 Preskusa znanja ni. 3.3 Delovne izkušnje: Dveletne strokovne izkušnje na področju klinične psihologije ali psihološkega svetovanja. 3.4 Posebne nadarjenosti: se ne preverjajo. PREDMET 1. Letnik 2. 3. Skupno št. ur Skupni strokovni predmeti Psihopatologija s socialno patologijo Psihodiagnostika 90 30 90 — 90 120 Osnove psihološke pomoči — 60 120 180 Poglavja iz psihologije osebnosti 30 30 Organizacija kliničnopsihološkega dela 15 15 Izbirni strokovni predmeti skupaj 30 30 45 105 Socialna psihologija družine Psihologija starostništva Psihologija disocialnosti Komunalna psihologija Dinamika socialnih skupin Psihologija telesno prizadetih Praktično strokovno delo in konzultacije v izbranih mentorskih ustanovah 360 360 360 1080 Skupaj 540 540 540 1620 4.2 Navodila za izvajanje predmetov Pri izvajanju programa specializacije je poudarek na praktičnem usposabljanju kandidatov v pristojnih delovnih organizacijah pod strokovnim vodstvom mentorjev. Po vpisu se za vsakega specializanta izdela potreben vsebinski in časovni načrt specializacije; pri tem se upoštevajo kandidatova osebna nagnjenja in interesi njegove delovne organizacije. Za izdelavo načrta specializacije poskrbi kandidatov glavni mentor. Specializant opravi praktični program specialističnega študija praviloma več izbranih strokovnih ustanovah. Ce je le mogoče, naj opravi del tega pro : je le mogoče, naj opravi del tega pro grama v delovni organizaciji, kjer je stalno zaposlen. Kandidat vodi ves čas usposabljanja dnevnik specializacije.. Vodenje dnev nika nadzoruje specializantov glavni mentor. 4.3 Učni načrti predmetov opravljene praktične delovne naloge v mentorskih ustanovah), ki so predvidene v podrobnem programu. 5.2 Pogoji za ponavljanje letnika Ponavljanje ni mogoče. 5.3 Pogoji za zaključek študija Kandidat mora izpolniti vse študijske obveznosti, ki so predvidene v podrobnem programu specializacije. Opraviti mora izpite za vse vpisane predmete in izdelati specialistično nalogo. Specialistična naloga obsega praviloma enega ali več kliničnih primerov, obdelanih na ustrezni strokovni ravni. Kandidat konča specialistični študij z uspešnim zagovorom specialistične naloge pred tričlansko izpitno komisijo. nriz^ki učitelj za dinamiko socialnih skupin in učitelj za psihologijo telesno p11 tih- ti Air Izvajanje programa specializacije ne obsega polne delovne obveznost .f1; ljev- ■ ■ sJi* 1 Mentorsko delo v izbranih delovnih organizacijah lahko °Prav*iai(j ,1iifl ] =>■" — diplomirani psihologi oziroma specialisti za k1 priznani strokovnjaki psihologijo. ''sni h1 i, 6 POGOJI ZA IZVAJANJE PROGRAMA 5 OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV, USMERJANJE, ZAKLJUČEK ŠTUDIJA 5.1 Pogoji za napredovanje v višji letnik Izpolnjene vse obveznosti (udeležba na predavanjih, seminarjih in vajah. 6.1 Kadrovski pogoji Program lahko izvajajo habilitirani univerzitetni učitelji v sodelovanju s priznanimi strokovnjaki s področja specializacije.'Predvideni izvajalci programa (tj. njegovega teoretičnega dela in dela individualnih konzultacij): 4 učitelji za klinično psihologijo, učitelj za psihopatologijo, učitelj za psihologijo osebnosti, učitelj za psihologijo starostništva, učitelj za socialno psihologijo družine, učitelj za psihologijo disocialnosti, učitelj za komunalno psihologijo. Filozofija — VIS FILOZOFIJA nepedagoška FILOZOFIJA A pedagoška FILOZOFIJA B pedagoška UVOD Namen predloga, sestavljale! Predlog predstavlja študij filozofije z dvema smerema (nepedagoška, pedagoška v dveh oblikah povezav — A in B — z drugim predmetom) za pridobitev visokošolske izobrazbe in podiplomski magistrski program. Predlog smo pripravili na podlagi smernic za oblikovanje VIP v usmerjenem izobraževanju. Priporočil za pripravo vzgojno-izobraževalnih programov v visokem šolstvu, na podlagi dosedanjih izkušenj članov oddelka v vzgojno-izo-braževalnem procesu in pri znanstvenoraziskovalnem delu in dosežkov študija filozofije na Filozofski fakulteti, glede na potrebe po visoko izobraženih filozofskih strokovnjakih v naši družbi in na podlagi poglavitnih dokumentov in zakonskih predpisov, ki se nanašajo na visoko šolstvo, ter statutov Filozofske fakultete in Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Predlog je sestavila komisija, v kateri so bili: redni profesor dr. Božidar Debenjak, redni profesor dr. Vojan Rus, izredni profesor dr. Valentin Kalan, docent dr. Andrej Ule, sodelovali pa so tudi drugi učitelji Oddelka za filozofijo. Komisija je pri sestavi predloga upoštevala pobudo Slovenskega filozofskega društva in študentov filozofije. Vse sestavine programa so prikazane lo&no po smereh in načinu izvajanja. 1 FILOZOFIJA-NEPEDAGOŠKA 1.1 Lik diplomanta Diplomirani filozof je strokovni in kulturni delavec, ki je z visokošolskim študijem filozofije kot samostojnega programa usposobljen za opravljanje naslednjih del in nalog: 1) Sodeluje pri strokovnem in raziskovalnem delu s področja filozofije oziroma filozofskih znanosti (delo v različnih znanstvenih inštitutih, družbenopolitičnih organizacijah in skupnostih, marksističnih centrih, pri raziskovalnih nalogah š področja filozofije ter pri interdisciplinarnih raziskavah in projektih). Pri tem lahko deluje tudi kot samostojen raziskovalec, analitik, projektni svetovalec itn. 2) Delo v različnih kulturnih ustanovah, npr. v knjižnicah, založbah, uredništvih revij in časopisov, na televiziji, radiu in pri drugih množičnih občilih, kjer lahko sodeluje kot strokovni svetovalec ali usmerjevalec idejnih in teoret- skih projektov, posebno s področja splošne metodologije marksizma, družboslovnih in humanističnihved, tudi naravoslovnih ved, in pri oblikovanju kulturne politike v teh ustanovah. 3) Prevaja filozofsko in splošno teoretsko literaturo. 4) Animira idejno delo in študij filozofske in marksistične literature. 5) Lahko samostojno predava o posameznih temah s področja filozofije in vodi krajše filozofske oziroma marksistične izobraževalne tečaje v zunajšolskem izobraževanju (npr. v delavskih univerzah). 6) Če opravi zahtevane dodatne izpite iz pedagoških predmetov, lahko poučuje filozofijo v srednjem usmerjenem izobraževanju, družbeno-moralno v.zgo]° v osnovnih šolah in zgodovino znanosti v srednjem usmerjenem izobraževanju. Če opravi še ustrezne dodatne izpite iz predmetnika sociologije (pod B), lahko poučuje tudi samoupravljanje s temelji marksizma. Ta dela in naloge zahtevajo od diplomanta, da se stalno strokovno izpopol-njuje in osebnostno oblikuje, saj zahtevajo visoko stopnjo samokritičnosti in kritičnosti v presoji o vrednosti in pomenu preučevanega »teoretskega gradiva« . Diplomant mora biti tudi sposoben izločiti bistvene teoretske in filozofske sklope iz določenih teoretskih vsebin in diskurzov in pri tem ohraniti tako svojo moralno kot tudi miselno integriteto in koherentnost. Diplomant je splošno razgledana osebnost, vendar se mora znati poglobiti v snov, ne pa je le površno prebirati. Zato lahko uspešno sodeluje kot strokovnjak na področju filozofije, a tudi kot transdisciplinarni in interdisciplinarni raziskovalec. S svojo miselno kulturo lahko v svojem okolju pomembno pripomore k uresničevanju socialističnih družbenih odnosov in vrednot. 1.2 Splošni podatki o smeri 1-2.1 Posebna izobraževalna skupnost za družboslovno usmeritev in Posebna izobraževalna skupnost za pedagoško usmeritev 1.2.2 Usmeritev: družboslovna 1.2.3 Ime in vrsta programa: Filozofija VIS Smer: Filozofija — nepedagoška (enopredmetna) Stopnja zahtevnosti dela: Vli/1 1.2.4 Povezanost z drugimi programi v usmeritvi Ime predhodnega programa: Družboslovno-jezikovna dejavnost, Učitelj Vrsta: SR Ime zahtevnejšega programa: Filozofija Vrsta: MAG Stopnja zahtevnosti dela: VU/2 1.2.5 Strokovni naslov, značilna dela in naloge, stopnja zahtevnosti dela Strokovni naslov: diplomirani filozof Stopnja zahtevnosti dela: VI1/1 Značilna dela in naloge: strokovni sodelavec pri znanstvenoraziskovalnih projektih in ana^ 11 strokovna pomoč pri zbiranju in urejanju filozofske in družboslovfl6 — strokovna pomoč pri zbiranju in urejanju filozofske in družboslovfl® rature — strokovni sodelavec v uredništvih založb, časopisov in revij za filoz0 in teoretsko družboslovna področja — strokovni prevajalec filozofske literature — strokovni sodelavec pri izvajanju marksističnega izobraževanja — idejni animator in mentor filozofskih in marksističnih krožkov — predavatelj pri zunajšolskem idejnem izobraževanju F > strokovni in znanstveni sodelavec pri marksističnih centrih. j ( Če opravi diferencialne pedagoške izpite, lahko opravlja predavat®™ , ffiliskn Hp.lo V crpHnipm ncmfvriAn^rm ior-. j., Z* — '-c upravi uuerenciaine peaagosKe izpite, lahko opravlja predava^, in učiteljsko delo v srednjem usmerjenem izobraževanju (filozofija). ■ še diferencialne izpite iz sociologije (pod B), labko poučuje tudi samouP'1 Ijanje s temelji marksizma ali družbeno-moralno vzgojo v osnovni šoli' 1.2.6 Trajanje študija: štiri leta. 1.3 Pogoji za vključevanje 1.3.1 Brez preskusa znanja se lahko vpišejo kandidati, ki so uspešno k0"' štiriletno izobraževanje po programih družboslovno-jezikovna dejav|1 Splošno-kulturni program ali program pedagoške usmeritve. «ku V program se lahko brez preskusa znanja vpišejo tudi kandidati, ki s0 uvedbo srednjega usmerjenega izobraževanja končali gimnazijo, pedal!1* gimnazijo ali vzgojiteljsko šolo. Opomba: Če bo filozofija tudi v drugih srednjih programih, se bodo vpisali brez izpita tudi kandidati, ki so uspešno končali te programe. 1 1 'j n:----:___i____-i-. _ i • v , r ° 1.3.2 Kandidati, ki so sicer končali štiriletno srednjo šolo, ne pa ustrv»' programa ali smeri, morajo opraviti diferencialni sprejemni izpit, ki okvirno znanje iz osnov logike, pregleda antične filozofije, osnov marksiz1' •< obče zgodovine pri predmetih: filozofija in logika ter zgodovina v obsegi1? n grama Družboslovno-jezikovna dejavnost. Kandidat mora pokazati sp0*1 jk nost za teoretično razmišljanje in za filozofske razsežnosti problematik? 0 1.3.3 Preskus znanja morajo opravljati vsi kandidati, ki niso končali letnega srednjega izobraževanja. * Kandidati oprav Ijajo izpit iz tistih navedenih predmetov, ki jih niso i1111 srednjem izobraževanju ali pa so jih imeli premalo. Kandidat mora pokazati primerno temeljno znanje, ustrezno prej na'*! nemu programu v srednjem usmerjenem izobraževanju. Izpit je lahko pi^ j, ustni. Obseg in vsebina preskusa znanja ustreza programu Družboslovne") kovna dejavnost. ^ 1.4 PREDMETNIK IN UČNI NAČRTI PREDMETOV 1.4.1 Predmetniki programa Filozofija — nepedagoška PREDMET Ure po posameznih letnikih (P — predavanja, V — vaje, S — seminar —^ o Zgodovina znanosti Zgodovina filozofije na Slovenskem Nemški jezik Uvod v filozofsko sistematiko Obča dialektika Gnoseologija Obča teorija človeka Obča etika Estetika Seminar iz filozofske sistematike Uvod v marksizem in zgodovina marksizma Marksologija Zgodovina marksizma (posebno sodobna) Nemška klasična filozofija Zgodovina filozofije (antika) Zgodovina filozofije (srednji vek-renesansa) Metodološki problemi zgodovine filozofije Novoveška filozofija Postheglovska nemarksistična filozofija Problemi in kontroverze sodobne filozofije jezika Filozofija Orienta Neopozitivizem Uvod v logiko Uvod v metodologijo znanosti Teorija in filozofija znan. Filozofska problematika sodobnih znanosti Kultura filozofskega izražanja Skupni predmeti na FF 120 (60, 60, —) 45 (30,15, —) 60 (30, 30, —) 60 (30,30, —) 60 (30, -60 (30, - -, 30) -, 30) 60 (30, —, 30) 75 (15,60, —) 120 (60, 60, —) 60 (40, 20, —) 60 (40, —, 20) 60 (40, —, 20) 45(—,—,45) ■ 60 (30, -30(15,-60 (-,-60 (—, -120 (60, -60 (—, - 30) 15) -,60) -.60) -, 60) 60) 60 (—, —, 60) 60 (-,—,60) 60 (20, —, 60) 180 (120, ^ 60<30Ur„' 120 (60, »H 45 (30, U k) 255 <75A' 90 (45A«, 180 (40, 180(60,"’ 180(100, 105 (—.S| 120 (90, 30, —) 60(30,—,30) 90 (45, —, 45) 90 (45, —, 45) 120 (60, 60, —) 60 (30, —, 30) 90 (60, -30 (15,- -, 30) -> 15) 60 (30, —, 30) 60 (30, —, 30) 60 <-,-120(60,- -, 60) -, 60) 60 (30, —, 30) 120 (60, 60, —) 120 (60, —, 60) 90 (45, —, 45) 90 (60, —, 30) 60 (30, —, 30) 120 (60, —, 60) 60 (30, —, 30) 60 (30, 30, —) 120(120,-,-) 60 (30, —, 30) 60 (45, —, 15) 105 (105,—,—) 120 (60, o* 90 (45, 150 (90: 180 (9%1 120 (90,1' 120 (60,o* 60 (30, 180 (60, -240(120,-90 (45, 90 (60, 60 (30, 120 (60, o*1 120 (60, 120(60, Skupaj 885 885 870 900 Telesna vzgoja — 60 60 60 Delovna praksa — 40 80 40 M 6.2 Materialni pogoji Specialistični študij klinične psihologije organizira Filozofska fako?1® Ljubljani pod neposrednim vodstvom Oddelka za psihologijo in njegove ► dre za klinično psihologijo. Teoretični del študija poteka v okviru fak11 j praktični del usposabljanja pa je organiziran na podlagi ustreznega spora21" K|j| o sodelovanju v izbranih organizacijah združenega dela (vzgojnih Posve*t°|l \ nicah, centru za svetovanje, soVialnih centrih, posebnih vzgojnih zaV0| Vvod drugih delovnih organizacijah, ki se ukvarjajo s svetovalno klinično psiho?1" dejavnostjo). Za mentorsko ustanovo je lahko izbrana samo tista delov#8 ganizacija, ki se praktično ukvarja s svetovalno kliničnopsihološko dejav* ^ jo, ima organizirane ustrezne strokovne službe, psihološko usposoblj®* ^ mentorja in primerno psihološko kazuistiko. feti '0(1 U te »d % Jtg. Nh ti PfOf V !val, llVi Pta m VJr čil 'la Me ftai "n Opomba: Pod skupnimi predmeti veljajo za to smer le: politična ekonomija (v 1. letniku), politologija in sociologija (v 2. letniku). Delovna praksa: Štiri tedne v zadnjih treh letnikih. Delo v knjižnicah, znanstvenih ustanovah, sodelovanje pri raziskovalnih temah oddelka, v uredništvih itn.; pri tem mora biti zagotovljen mentor v delovni organizaciji in mentor-znanstveni delavec Oddelka za filozofijo. - pedal!1 "tii N ‘tifs 1.5 Obveznosti študentov 1.5.1 Pogoji za napredovanje iz letnika v letnik in zaključek študija Splošni pogoj za frekvenco po vsakem semestru je poleg obiskovanja predavanj in aktivne udeležbe pri seminarskem delu opravljanje kolokvijev in izpitov, določenih v tem programu. Splošni pogoji: V 1. in 2. letniku mora študent izdelati po izbiri po eno krajšo seminarsko nalogo (iz zgodovine filozofije od antike do renesanse, iz zgodovine marksizma in marksologije, filozofske sistematike, logike in metodologije znanosti). V 3. letniku mora izdelati dve seminarski nalogi (po izbiri). V 4. letniku izbere temo diplomske naloge. Pogoji za prehod v višji letnik: V 1. letniku je pogoj semestralni kolokvij iz logike, uvoda v filozofsko sistematiko in iz marksologije z zgodovino marksizma. Uspešno opravljeni kolokvij je pogoj za frekvenco iz teh predmetov. Pogoj za vpis v 2. letnik: vsi trije kolokviji in vsi izpiti iz prvega letnika (tudi nemščine). V 2. letniku so kolokviji iz antropologije, etike in estetike. Pogoji za vpis v 3. letnik: vsi kolokviji in izpiti iz 2. letnika (razen politologije in sociologije), opravljen seminar. g'- Pogoji za vpis v 4. letnik: vsi izpiti iz 3. letnika in opravljeni seminarski nalo- 1.5.2 Pogoji za ponavljanje posameznega letnika Redni študent praviloma ponavlja letnik samo enkrat; pri tem ni mišljen ie prvi letnik. Letnik lahko ponavlja le, če ima opravljenih vsaj 50 % obveznosti jz prejšnjega letnika (razen če jih ni opravil zaradi opfavičehrh zdravsugnih težav). , 1-5.3 Svetovanje in usmerjanje med študijem Učitelji oddelka pomagajo študentom pri morebitnem spreminjanju usmeritve študija in pri usmeritvi v poklic. Svetovanja in usmerjanja so potrebni zlasti tisti študenti, ki iz kakršnihkoli razlogov zaidejo v študijske ali osebne stiske. Te naloge so posebej naložene mentorjem svetov letnikov. 1.5.4 Pogoji za zaključek štludija Študent konča študij, ko opravi vse obveznosti, predpisane s programom in pred komisijo uspešno zagovarja pozitivno (^cenjeno diplomsko delo. Diplomsko delo oceni mentor. 1.6 Pogoji za izvajanje programa 1.6.1 Kadrovski pogoji Ta smer zahteva najmanj 12 učiteljev s polno delovno obveznostjo ali pa vsaj 10 univerzitetnih učiteljev in 5 asistentov ter 2 strokovna sodelavca v knjižnici oddelka za filozofijo. Sedanje število delavcev (6 Učiteljev, 3 asistenti, 1 delavec v knjižnici) ne zadošča za izvajanje programa. 1.6.2 Materialni pogoji Za izvajanje programa potrebujemo: 2 predavalnici, 3 kabinete, 2 prostora za knjižnico oziroma administrativno delo. Knjižnica mora biti opremljena vsaj z najnujnejšo domačo in tujo literaturo. Poleg tega potrebujemo še: grafoskop, diaprojektor, dostop do interne televizije in možnošt avdiovizualnega snemanja (magnetoskop, videoteko itd.). Študentom in učiteljem naj bo dostopen fotokopirni stroj, imeli pa naj bi tudi možnost za uporabo terminala. 1.6.3. Usmeritve znanstvenoraziskovalne, umetniške ali strokovne dejavnosti pri teh nalogah si bomo prizadevali pritegniti tudi naše študente, Pose*,'!'?()j -------------------------- , —r'' nepedagoška. Seveda pa to niso edine i# ii^to \ delu (npr. organizacija raziskovalnoštudijskih skupin študentov pod vo učiteljev, delo v knjižnici, pomoč pri organizaciji seminarjev idr.). Af 4.1 2 FILOZOFIJA — pedagoška VIS A 'V(li 7 Vis"1 jkci 2.1 Lik diplomanta Profesor filozofije je pedagoški, strokovni in kulturni delavec, ki je z šolskim študijem filozofije A usposobljen za opravljanje naslednjih 1 nalog: tAta41 11 Poučuje filozofijo na vseh stopnjah srednjega izobraževanja in P,1f i /-\ T-- V 1U 1 U \ / Ui *"» O/-»» 1 i T, 1 -J- Z"* f-1 1 tt Al J ie\ )bia družbeno-moralna vzgoja v osnovnih šolah. V kombinaciji filozofija A,. logija B je edini poleg diplomantov iz FSPN usposobljen za poučevanja "ji , ■ i v srednješolskem izobražejj jjjjt meta samoupravljanje s temelji marksizma v srednješolskem izobrazi 2) Sodeluje v različnih kulturnih ustanovah (tako kot pod točko 2) fi‘ — samostojna usmeritev. 3) Ustrezno svoji drugi visokošolski izobrazbi, tj. v kombinaciji s pr , ij tom B (B diplomo) lahko strokovno sodeluje pri teoretskih znanstve#^^ >š JN, ziskav in elaboratov, pri katerih sodeluje). ^ Tudi ta dela in naloge zahtevajo, da se diplomant stalno strokov no njuje in da osebnostno raste. Sposoben mora biti poda:: filozofsko snov učencem osnovne in srednje šole in jih znati spodbuj s Pn oddelku in znanstvenem inštitutu Filozofske fakultete poteka več fiiozof-sk:h raziskovalrrihnaiogr varrie je vključenih več delnih nalog. K sodelovanju kkti Ittj *mu študiju ali h kritični obravnavi predmeta. Diplomant je splošno raz-ofi1 Itij3 Osebnost, vendar sposoben za sintetično poglobljeno razčlenitev pro-,tsilip e' ? svoi° miselno kulturo lahko v svojem okolju veliko pripomore k j# b ^Vaniu socialističnih družbenih odnosov in vrednot. fp ; j Splošni podatki o smeri J.'1 Posebna izobraževalna skupnost za družboslovno usmeritev in Po-'^braževalna skupnost za pedagoško usmeritev Usmeritev: družboslovna, pedagoška j' ^ Ime in vrsta programa: Filozofija — VIS-er: Filozofija — pedagoška, A (dvopredmetna), VIS 2.2.4 Povezanost z drugimi programi v usmeritvi Ime predhodnega programa: Družboslovno-jezi kovna dejavnost, Učitelj Vrsta: SR Ime zahtevnejšega programa: Filozofija. Vrsta: MAG Stopnja zahtevnosti dela: VI1/2 2.2.5 Strokovni naslov, značilna dela in naloge, stopnja zahtevnosti dela Strokovni naslov: profesor filozofije in... Stopnja zahtevnosti dela: VI1/1 s Značilna dela in naloge: — učitelj filozofije v srednjem izobraževanju — učitelj predmeta družbeno-moralna vzgoja v osnovni šoli — učitelj predmeta samoupravljanje s temelji marksizma (če ima kombinacijo s sociologijo) — strokovni sodelavec pri marksističnih centrih — strokovni sodelavec v založbah in uredništvih — strokovni sodelavecpri teoretskih znanstvenoraziskovalnih projektih, ki se ujemajo s smerjo njegovega študija (A, B). 2.2.6 Trajanje študija: štiri leta. 2.3 Pogoji za vključevanje (filozofija A) (Glej: 1.3.1, 1.3.2 in 1.3.3!) ,|ti ^SlKjmetnik in učni načrti filozofija — A pedagoška — s ; ^met — ijjli ---------------------------------------Letnik: Vfilozofsko sistematiko ja‘ba dialektika /»" teologija $ lorija človeka J'«kaka [St^v tnarksologijo in zgodovino marksizma tri''"3 marksizma (posebno sodobnega) .klasična filozofija |(l ®v'na filozofije (antika, srednji vek, renesansa) (Jt l,|loški problemi zgodovine filozofije tsl»teška filozofija I ''čglovska nemarksistična filozofija ^Pozitivizem .ali! v.jteka problematika sodobnih znanosti ;e> logiko j,“ ^metodologijo znanosti r0$ pouka filozofije________________ z izbirnimi predmeti Ure po posameznih letnikih (P — predavanja, V — vaje, S — seminarji) 1. 2. 3. 4. Skupaj 30(30, —,—) — — — 30 (30, —, —) 30 (30, 0, —) 60(15,45,—) 60 (30, —, 30) 30 (—, —, 30) 180(75,45,60) — — 30 (30, 0, —) — 30 (30,-,-) — 60 (30, —, 30) 60 (30, 0, 30) — 120 (60, —, 60) — — 60 (30, —, 30) 30 (30, —, —) 90 (60, —, 30) — — 60 (30, —, 30) — 60 (30, 0, 30) 90 (60, 30, —) — — — 90 (60, 30, —) — 60 (30, —, 30) — — 60 (30, —, 30) — — 60 (30, —, 30) 60 (30, —, 30) 120 (60, —, 60) — 60 (30, —, 30) — 30 (15, —, 15) 90 (45, —, 45) 120 (90, 30, —) — — — 120 (90, 30, —) — — — 30 (—, —, 30) 30 (—, —, 30) 60 (30, —, 30) — — — 60 (30, —, 30) — — 120 (60, —, 60) 60 (30, —, 30) 180 (90, —, 90) — — , 45 (30, —, 15) 45 (30,—,15) — — — 45 (30, —, 15) 45 (30,—,15) 90 (60, 30, —) — — — 90 (60, 30, —) — 90(30,—,60) — — 90 (30, —, 60) — — — 90 (60, 30, —) 90 (60, 30, —) 420 330 450 420 1620 !l,'rni Predmeti v 4. letniku jjtepina: :ljs °stheglovska nemarksistična filozofija ,nhčna filozofija ^Opina tbča dialektika Estetika lupina P V S 30 — — 30 — — — — 30 30 — — Sku- paj 30 30 30 30 Nemška klasična filozofija Zgodovina marksizma 4. Skupina Teorija in filozofija znanosti 15 15 15 15 30 30 v Poleg tega je še 180 ur telesne vzgoje (3 x 60 ur v 2v, 3. ih 4. letniku) in štiritedenska pedagoška praksa (2 tedna v 3. in 2 in tedna v 4. letniku) v srednjih šolah. ^EbMET ‘sIS-_____________ ^MoŠni predmeti: SLO h ‘lična ekonomija ^ feitp,edn"": 11 .^“gogika ter Imunizacija interesnih dejavnosti učencev ,o> V' liilO, Pni in splošni predmeti Letnik 2. 60 30 60 30 30 30 30 30 60 ^AJ: a izražanja Skupaj ____ur 105 30 30 30 90 30 30 60 45 45 180 180 495 Pne sestavine programov pedagoške smeri Medmet Letnik 1. V 2. V 3. V 4. V Skupaj S ur ,|t(tegoško-psihološki predmeti > ®bvezni ^l^ologija za učitelje ^ogogika A 8 J^agogika M (j, |)j “Onizacija dejavnosti učencev ), f-teo/cvalna tehnologija 4>loški seminar I jfJ0(l(ilogija preučevanja vzgojno-izobraževalnega ^tera ustnega in pisnega izražanja Obalna didaktika A in B predmeta Ujog/iška praksa: 4 tedni ______________________ 45 15 — — — 30 — — — — — — 90 — — — 15 — 15 — — — — — — 30 ______ 15 _ 15 _ — — 30 — — — — — — 30 10 20 — — — 60 _________ 15 30 — 45 15 30 — — — — — — — — — — 45 ______ __ 30 — — 30 _____ ____ 15 30 — 45 15 30 /— — — — — — — — — — 45 (prikazana v predmetnikovih strokovnih predm.) Ppomba: Nk študent pedagoške smeri vpiše predmet kultura ustnega in pisnega izražanja ali enega od izbirnih pedagoško-psiholoških predmetov, tedent, ki želi poglobiti svoje znanje in usposobljenost za vzgojno-izobraževalno delo, vpiše več izbirnih predmetov. ’ pe. i sl. a;i8°ška praksa je oblika organiziranega in načrtovanega študijskega ■i jV | 1 omogoča študentom, da podrobneje spoznajo celotno vzgojno-izobra-’ iu no na šoli, da povežejo teoretična spoznanja in praktične izkušnje in 1 p edejo v poučevanje in druge vidike pedagoškega dela. 'etn i traia naimanj štiri tedne, praviloma 2 tedna v tretjem in 2 tedna v četen letniku> tc8a ^ tedna na osnovni in 2 tedna na srednji šoli (razen pri -r fčmet>h, ki se poučujejo le na srednji šoli). I®' itj!1' Prakse je, da se študent čimbolj vsestransko seznani z raznimi vidiki živ-^ liti- ln cie'ovanJa šole ter njenega povezovanja z okoljem, da ob opazovanju, 31 ||,jC.ni pnalizi in lastnem aktivnem sodelovanju poveže spoznanja iz celotnega 4 'n pridobi osnovno usposobljenost za vzgojno-izobraževalno delo. j Prakso se študent udeležuje pouka in ga delno sam izvaja (npr. prev- jj.6 Poučevanje enega predmeta v enem razredu), tako da opravi vsaj 8 ho-' ie . J m 2 nastopa pri predmetih A in B, pomaga učitelju mentorju pri posa-j,..1 Jazah pouka, dela s skupinami slabših ali boljših učencev ali s posamez-iv 'fuunci, npr. v okviru dodatnega ali dopolnilnega pouka ali podaljšanega ’ lovT ^ocleluje v krožkih in drugih dejavnostih (npr. v kulturnih, naravo-Oitf dnevih), spremlja in spoznava potek roditeljskih sestankov, oddelčnih k at0etei?c> razrednih in mladinskih ur ipd. Praksa naj bo čim bolj inovativna, p aaj poteka predvsem na šolah, ki uveljavljajo sodobne oblike dela. C° 0Prav'iai° študentje v skupinah po 4 do 6. Vsako skupino vodi učitelj 7 7 0r' Program za prakso izdeluje učitelji specialne didaktike v sodelovanju in po dogovoru z učitelji mentorji na šolah. Pri načrtovanju in ovrednotenju prakse sodelujejo tudi visokošolski učitelji pedagoško-psiholoških predmetov, ki dajejo študentom razne opazovalne in druge naloge ter dosežke seminarsko ovrednotijo. Na šolah se v delo s študenti vključujejo tudi drugi učitelji in šolski svetovalni delavci. Na praksi pišejo študentje dnevnik in na koncu napišejo o njej poročilo. Uspešnost opravljene prakse se vpisuje v indeks in je pogoj za opravljanje diplomskega izpita. Praksa se po obsegu in vsebini lahko nekoliko razlikuje za tiste študente, ki so že dalj časa poučevali na šoli, ki so jo imeli že v prejšnjem šolanju (na srednji stopnji ali na PA) ali so delali z mladino, npr. v gibanju Znanost mladini. 2.5 Obveznosti študentov 2.5.1 Pogoji za napredovanje iz letnika v letnik in za zaključek študija. Splošni pogoj za frekvenco po vsakem semestru je obisk predavanj in sodelovanje pri seminarskem delu ter opravljanje kolokvijev in izpitov, določenih v tem programu. V 1. ali 2. letniku mora študent izdelati po izbiri eno proseminarsko nalogo iz zgodovine filozofije, marksologije in zgodovine marksizma, filozofske sistematike ter logike in metodologije znanosti. V 3. letniku mora študent izdelati eno seminarsko nalogo (po izbiri). V 4. letniku izbere temo diplomske naloge iz izbirne predmetne skupine. 1. letnik Kolokvij: logika, uvod v filozofsko sistematiko, marksologija z zgodovino marksizma (po 1. semestru kot pogoj za frekvenco iz navedenih predmetov). Izpit: logika, zgodovina filozofije od antike do renesanse (tudi renesansa), marksologija z zgodovino marksizma (marksologija 1). Pogoj za vpis v 2. letnik: vsi trije kolokviji in vsi trije izpiti. 2. letnik Izpiti: uvod v filozofsko problematiko, novoveška filozofija, metodologija znanosti, nemška klasična filozofija, marksologija z zgodovino marksizma (marksologija 11). Pogoji za vpis v 3. letnik: opravljena proseminarska naloga iz 1. ali 2. letnika, najmanj štirje izpiti iz 2. letnika in obveznosti iz drugega predmeta študijske povezave. 3. letnik Kolokviji: antropologija, etika; izpiti: antropologija, estetika, etika; seminarska naloga po izbiri. Pogoji za vpis v 4. letnik: seminarska naloga iz 3. letnika, preostali izpiti iz 2. letnika in en izpit po izbiri iz 3. letnika in oba kolokvija iz 3. letnika. 4. letnik Izpiti: postheglovska nemarksistična filozofija, obča dialektika, marksologija in zgodovina marksizma, gnoseologija, neopozitivizem, filozofski problemi znanosti, metodika pouka z obveznim nastopom (v 8. semestru) in hkrati iz izbirnih predmetov v 4. letniku. Opraviti mora tudi pedagoško prakso v 3. letniku. 2.5.2 Pogoji za ponavljanje posameznega letnika (glej 1.5.2). 2.5.3 Svetovanje in usmerjanje med študijem (glej. 1.5.3). • 2.5.4 Pogoji za sklep študija Pogoj za sklep študija so opravljeni vsi izpiti, pedagoška praksa in uspešen zagovor diplomske naloge. 2.6. Pogoji za izvajanje programa 2.6.1 Kadrovski pogoji Ta smer zahteva najmanj 6 univerzitetnih učiteljev in 3 asistente. Potrebna sta tudi dva strokovna sodelavca v knjižnici za opravljanje knjižničnih in administrativnih del. 2.6.2 Materialni pogoji (enako kot 1.6.2) 2.6.3 Usmeritev znanstvenoraziskovalne, umetniške ali strokovne dejavnosti (enako kot 1.6.3). 3 FILOZOFIJA — pedagoška B VIS 3.1 Lik diplomanta Profesor filozofije (pod B) je predvsem pedagoški in kulturni delavec, ki je z visokošolskim študijem filozofije B uposobljenza opravljanje naslednjih del in nalog: — Poučuje filozofijo na vseh stopnjah srednjega izobraževanja in predmet družbeno-moralna vzgoja na osnovnih šolah. — Sodeluje v različnih kulturnih ustanovah (enako kot pod točko 2. o liku diplomanta za program filozofija A). .. Ue opravi izpite, ki mu manjkajo do konca študija filozofije A in sociologije B (oziroma ustrezni dopolnilni tečaj iz STM), lahko poučuje tudi predmet samoupravljanje s temelji marksizma. Osebnostne značilnosti diplomanta: enako kot pri filozofiji A. 3.2 Splošni podatki o smeri 3.2.1 Posebna izobraževalna skupnost za družboslovno usmeritev in Šo-sebna izobraževalna skupnost za pedagoško usmeritev 3.2.2 Usmeritev: Družboslovno-jezikovna. Učitelj 3.2.3 Ime in vrsta programa: Filozofija — VIS Smer: Filozofija pedagoška Vrsta B dvopredmetna VIS 3.2.4 Ime predhodnega programa: Družboslovno-jezikovna dejavnost, Učitelj Vrsta: SR Ime zahtevnejšega programa: Filozofija — Vrsta: MAG Stopnja zahtevnosti dela: VI1/2 3.2.6 Strokovni naslov, značilna dela in naloge, stopnja zahtevnosti dela Strokovni naslov: profesor filozofije Stopnja zahtevnosti dela: VII/1 Značilna dela in naloge: — učitelj filozofije v srednjem izobraževanju — učitelj družbeno-moralne vzgoje v osnovni šoli — strokovni sodelavec v založbah in uredništvih — učitelj samoupravljanja s temelji marksizma (ob pogoju, da opravi izpite in diplomo iz filozofije A ter izpite in diplomo iz sociologije B). 3.2.7 Trajanje študija: štiri leta. 3.3 Pogoji za vključevanje (glej 1.3.1, 1.3.2 in 1.3.3.) 4 i^pfinictnik >n učni načrti predmetov ^ Predmetnik programa in učni načrti filozofije — pedagoška B Jedmet
    'ka pouka filozofije - L 1. 2. Ure po posameznih letnikih 3. 4. Skupaj ur 30 (30,-,-) — 30 (30,—,—) 30 (30,—,—) 60 (15, 45, —) — — 90 (45, 45, —) — 60 (30, —, 30) — — 60 (30, —, 30) — — 60 (30, —, 30) — 60 (30, —, 30) — — 60 (30, —, 30) 60 (45,—, 15) 120(75,—,45) — — 60 (30, —, 30) — 60 (30, —, 30) 90 (60, 30, —) — — — 90 (60,30, —) — 60 (30, —, 30) — — 60 (30, —, 30) - 60 (30, —, 30) — — 60 (30, —, 30) 120 (90, 30, —) — — — 120 (90, 30, —) — 60 (30, —, 30) — — 60 (30, —, 30) — / — — 45 (30,—,15) 45 (30, —, 15) 90 (60, —, 30) — — — 90 (60, —, 30) — 90 (30, —, 60) — — 90 (30, —, 60) — — — 90 (60, 30, —) 90 (60, 30, —) — — — 45 (30,—, 15) 45 (30, —, 15) 360 390 180 240 1170 3.5 Obveznosti študentov 3.4.1 Pogoji za napredovanje iz letnika v letnik in za zaključek študija. V 1. in 2. letniku imajo študenti enake obveznosti kot študenti pod A. V 3. letniku opravljajo kolokvij iz zgodovine marksizma in izpit iz etike, ki sta tudi pogoja za vpis v 4. letnik. V 4. letniku opravljajo poseben izpit izpostheglovske filozofije, estetike in filozofske problematike sodobnih znanosti ter iz didak- tike pouka filozofije z nastopom. Diplomsko delo morajo zagovarjati V 4. letniku. 3.5.2 Glej 1.5.2. 3.5.3 Glej 1.5.3. 3.5.4 Pogoj za zaključek študija: opravljeni vsi izpiti in uspešen zagovor diplomske naloge. 3.6. Pogoji za izvajanje programa 3.6.1 Kadrovski pogoji: Glej 2.6.1. N 3.6.2 Materialni pogoji: Glej 1.6.2 3.6.3 Usmeritev znanstvenoraziskovalne, umetniške ali strokovne nosti: Glej 1.6.3. Filozofija MAG 1 LIK DIPLOMANTA Magister filozofije je strokovni in znanstveni delavec, sposoben samostojnega raziskovanja in je lahko nosilec znanstvenih projektov s področja filozofskih znanosti. Poleg tega lahko opravljaše vsa druga dela, ti ga označujejo kot kulturnega in idejnega animatorja, svetovalca ali mentorja. Dejaven je predvsem v znanstvenoraziskovalnih ustanovah ali na tistih mestih v kulturnih ustanovah, ki zahtevajo samostojno znanstvenoraziskovalno delo. Lahko deluje tudi v pedagoškem procesu v visokem šolstvu kot asistent, strokovni sodelavec. Zanj še bolj veljajo značilnosti, ki smo jih navedli za lik diplomanta Filozofija — nepedagoška. 2 SPLOŠNI PODATKI O PROGRAMU 2.1 Posebna izobraževalna skupnost za družboslovno usmeritev 2.2 Usmeritev: družboslovna 2.3 Ime programa: Filozofija' Vrsta programa: MAG VI1/2 2.4 Študijska področja: — marksologija in zgodovina marksizma — etika in antropologija — estetika — nemška klasična .filozofija — postheglovska neniarksistična filozofija — zgodovina filozofije — obča dialektika — logika — teorija in zgodovina znanosti 2.5 Povezanost z drugimi programi v usmeritvi Ime predhodnega programa: Filozofija — nepedagoška. Vrsta: VIS Stopnja zahtevnosti dela: VII/1 2.6 Strokovni naslov: magister filozofije Značilna dela in naloge: visokošolski asistent, znanstveni sodelav.ee Stopnja zahtevnosti dela: VI1/2 2.7 Trajanje študija: dve leti 3 POGOJI ZA VKLJUČITEV V program za pridobitev magisterija se lahko vpiše tisti, ki ima diplomo visoke strokovne izobrazbe — filozofija nepedagoška oziroma filozofija pedagoška A in opravljene diferencialne izpite, ki manjkajo do diplome iz programa filozofije nepedagoška ter ustrezna dvoletna delovna praksa (v znanstvenoraziskovalnih ustanovah, šolah, na področju kulture itn). Ob ustreznih dogovorjenih diferencialnih izpitih se prav tako lahko vključijo tudi diplomanti drugih strok (naravoslovnih ali družboslovnih). Ti kandidati morajo pokazati pri izpitih dovolj široko in poglobljeno znanje iz filozofije — še posebno na področju svojega nameravanega študija — in smisel za samostojno teoretsko razmišljanje. Vsi kandidati, ki se želijo vpisati v študij za pridobitev magisterija iz filozofije, pa morajo pokazati znanje dveh svetovnih jezikov. 4 PREDMETNIK in učni načrti predmetov Ker je študij filozofije zelo raznolik, ni mogoče predpisati skupine skupnih predmetov za vse smeri študija. Zato imamo le en skupni predmet: uvod v me- todologijo filozofskega znanstvenega dela. Drugi predmeti se določijo v dogovoru s kandidatom in s člani oddelka, ki poučujejo v podiplomskem študiju. Predmetnik: Skupni predmet ure/teden Metodologija znanstvenega dela 2 uri predavanj v 1. letniku (1 semester) Usmeritveni filozofski predmeti Vsaj trije predmeti, po 2 do 4 ure konzultacij na teden Dodatni usmeritveni predmet Predmet, ki se lahko določi zaradi posebne narave magistrskega dela oziroma smeri študija. Za smer zgodovina filozofije je to latinščina ali grščina, za smer logika pa osnove matematike, kot se poučuje na FNT-matematika. Za druge smeri se dodatni predmeti določijo posebej, če je to potrebno zaradi narave magistrskega dela. Vsanredavanja (iz skupnega predmeta in iz dodatnih predmetov) so v 1. letniku. Študij drugih predmetov poteka ob tedenskih konzultacijah z učitelji, ki so po programu določeni za te predmete. Kandidat mora opraviti iz predavanj izpit, iz konzultacij pa seminarsko delo. Seminarsko delo je povezano z magistrskim delom. 5 ŠTUDIJSKE OBVEZNOSTI Kandidat mora izpolniti do konca študija tele obveznosti: opraviti vse izpite, ki jih doldča program, seminarje pri vseh usmeritvenih filozofskih predmetih in izdelati magistrsko nalogo. V njej mora dokazati svojo sposobnot za samostojno znanstvenoraziskovalno delo. Študij se konča z ustnim izpitom pred najmanj tričlansko komisijo in z javnim zagovorom magistrskega dela. 6 ŠTUDIJ OB DELU Pogoji za vključitev so enaki kot za redni študij. Izvajanje: Oddelek organizira v popoldanskem času strnjene tečaje predavanj iz poglavitnih predmetov v vsakem letniku (obča dialektika, antropologija z etiko, estetika, marksologija jn zgodovina marksizma, nemška klasična filozofija, zgodovina filozofije, postheglovska nemarksistična filozofija, uvod v logiko in uvod v metodologijo). Ti tečaji so lahko organizirajo tudi kot seminarji ali kot konzultacije, pri katerih se študenti dodatno seznanjajo s snovjo in z literaturo iz danega predmeta. Preskuse iz drugih predmetov opravlja študent le kot izpite na podlagi študija predpisane literature. Druge študijske obveznosti študentov ob deju so enake kot za redne študente. OBRAZLOŽITEV NOVOSTI V PROGRAMIH TER MATERIALNI IN KADROVSKI POGOJI 1. Obrazložitev novega programa študija — filozofija kot nepedagoški štu- dij. Ze več let opažamo, da š.tudij filozofije A in B ne more zadovoljiti bistvenega namena študija filozofije — celostno strokovno usposobiti študentov za področje filozofije. Manjkajo nam ure za predavanja, vaje inseminarje pa tudi novi, najnujnejši predmeti in kadri. Tako npr. nismo mogli ustrezno zapolniti vrzeli v sodobni teoriji znanosti, filozofiji logike, jeziku, zgodovini znanosti, na področjih, ki so nujna sodobnemu filozofu, da lahko spremlja in razume spre- membe v znanosti in revolucionarno vlogo znanosti v sodobnih zgodovinski družbenih dogajanjih. Ure in kadri nam manjkajo tudi za širše področje sizma in nemške klasične filozofije. Tudi za področje sodobne estetike je P( malo ustreznih kadrov — saj se le-ti pripravljajo šele zdaj. Že več let smože uvrstiti v program predavanja iz filozofij Orienta. Vsega tega nismo mogl's | riti zaradi ovir, ki jih je postavljal že normativ predmetnikov in študijskih u(! predmet A. (Stanje se še slabša z okrepitvijo predmeta B na račun A.) Nujno je, da se filozofski študij okrepi in postane študij filozofije saInoS, jen. I Drugi pomembni razlog za to odločitev je tudi ta, da veliko organizacij (r^ skovalnih, znanstvenih, političnih, kulturnih) zaposluje filozofe; od njih P®^ kujejo samostojno strokovno delo, torej več strokovne izobrazbe kot je jet, trebno zgolj za uspešno poučevanje filozofije. Tudi sami si že več let priz3 š varno ustanoviti Inštitut za filozofijo, saj ga zdaj v Sloveniji še nimamo.Tt( P pomembni razlog je v tem, da so družbi po našem mnenju potrebni taki filoZ, ' ski strokovnjaki, ki lahko ustvarjalno posežejo na različna področja vedenja * kulturnega dogajanja, torej da pripomorejo k »transdisciplinarnosti« in ^ ^ nemu družbenemu ozaveščanju. To izhaja tudi iz različnih temeljnih akt°'J opredelitev naše družbene skupnosti, med drugim tudi iz dokumentov ^s imenovane Kraigherjeve komisije, ki obravnavajo program dolgoročni M spodarske stabilizacije in iz zadnjih kongresnih dokumentov ZKJ. Sod°"l strokovnjaki namreč ne morejo biti le ozko usmerjeni specialisti, »tehn^f temveč naj bi bili široko razgledani in družbeno ozaveščeni ljudje. Zato p0® bujemo v naši družbi tudi filozofske strokovnjake, ki bi pomagali povezo'’ različna področja vedenja in razvijati družbeno odgovorno zavest v zna*1 2 j Očitno je, da tega dela ne moremo prepustiti posebnim vedam in strokovjj' kom, ker je na tem področju potrebno znanstvenoraziskovalno in na^I delo. Tako bi lahko vsaj nekoliko zmanjšali razlike, ki nas ločijo od razvfl t sveta. V tem svetu vse bolj postaja pravilo, da pri znanstvenoraziskovahh'1 i drugih razvojnih projektih sodelujejo strokovnjaki zelo različnih profilov,151 j drugimi tudi filozofi. , j Četrti razlog je, da je filozofija zelo zahteven študij. Po intenzivnosti1 lahko primerjamo z matematiko, po obsežnosti literature, ki jo je treba preS, dirati, pa z literarno teorijo. Zato je nujno, da omogočimo samostojen štu Tuji jezik in druge skupne splošne predmete vpiše študent pri predmetu A. 5 OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV V prvem (ali drugem) letniku napravi študent referat iz obče sociologije in v prvem referat iz uvoda v sociologijo kulture. Pri predmetih: sociologija literature, sociologija likovne umetnosti, sociologija religije, samoupravno organiziranje kulture in sociologija kulturnih institucij, sociologija kulture vsakdanjega življenja, aktualna vprašanja teorije kulture — lahko študent namesto ustnega izpita (ki obsega^nov predavanj in obvezne literature) napiše seminarsko nalogo (na podlagi poznavanja snovi iz predavanj in študijske literature ter dodatne specialne literature, ki jo določita skupaj študent in nosilec predmeta). Študenti filozofije vpišejo namesto predmeta zgodovina marksizma, študenti zgodovine pa namesto predmeta socialna zgodovina 19. in 20. stoletja predmet zgodovina politične misli ali razvoj socioloških teorij in razvoj jugoslovanske sociologije. Študenti etnologi je vpišejo namesto predmeta specialna etnologija predmet razvoj socioloških teorij in razvoj jugoslovanske sociologije. V 3. letniku študenti izbirajo medsociologijo literature, sociologijo likPJ^ umetnosti in sociologijo glasbe. V 5. in 6. semestru (tretjem letniku) vp*s{' tudi izbirni predmet. Tega po pravilu izberejo iz rednega programa oddal* na Filozofski fakulteti in ga tam tudi poslušajo. Predmet določita sporazu111 študent in predavatelj, pri katerem namerava študent predmet poslušati,0 *e, pa se posvetujeta tudi s predstojnikom Oddelka za sociologijo. Vsi štud3* razen študentov filozofije, lahko namesto izbirnega predmeta vpisujejo*| zgodovino znanosti. Pri enem izmed navedenih predmetov opravijo stud** referat. Študent ne opravlja izpita pri predmetu, kjer napiše diplomsko (predmet mora biti s področja sociologije kulture ali sociologije religij"', vpis v 2. letnik mora študent opraviti izpite iz obče sociologije, politično3 nomije in uvoda v sociologijo kulture. Za vpis v 3. letnik mora opraviti izp*, socialne zgodovine 19, in 20. stoletja (ali ustreznega predmeta, ki ga p05 j namesto tega) in vsaj tri izpite iz predmetov, ki jih posluša v 2. letniku. ZaT v 4. letnik mora imeti študent opravljene vse izpite iz 2. in 3. letnika. . Slušatelj mora pri seminarski in pri diplomski nalogi pokazati, da lahko11™ rablja strokovno literaturo vsaj v enem tujem jeziku. po IstjJ’0}za VP'S v 4. letnik je tudi opravljena štirinajstdnevna delovna praksa v tVaa,?Vl s področja kulture, izobraževanja, množičnega obveščanja, založniš-t«,1 v dtugih delovnih organizacijah, samoupravnih interesnih skupnostih in ja*' tije, eno-političnih skupnostih na področju kulturnih dejavnosti in organiza-tlirp • Urnega življenja, kulturne animacije, strokovnih služb s področja kul-V praksi mora študent pridobiti ustrezne izkušnje, zlasti pa postati Wtt en’ *conkretni problematiki povezuje svoje znanje iz sociologije re z znanjem pod predmetom A. Študent konča študij, ko opravi vse ob-°sti, dobi pozitivno oceno iz diplomske naloge in to uspešno zagovarja. pr KuPne in pedagoško-msihološke predmete opravlja študent po določilih u Srama predmeta A. Študent, ki ne izpolni pogojev za vpis v višji letnik, t* k 'etn*k ponavlja v primerih in s pogoji, ki jih določata zakon in statut Filo- 6 POGOJI ZA IZVAJANJE PROGRAMA 6.1 Kadrovski pogoji Pedagoško-znanstveni delavci morajo izpolnjevati pogoje, ki so določeni v točki 6.1 programa VIP Sociologija — S5 pedagoška smer (dvopredmetni študij B). 6.2 Materialni pogoji Bistven materialni pogoj za izvajanje te smeri je njena neposredna organizacijska, prostorska in epistemološka ter intelektualna povezanost s programi, s katerimi sestavlja dvopredmetni študij v isti visokošolski organizaciji (fakulteti). Izvajanje programa zahteva, da imajo sodelavci in študenti na voljo študijsko in strokovno knjižnico z domačo in tujo literaturo, tj. s knjigami in periodiko. Pedagoško-znanstveni delavci (te smeri in pedagoške smeri) potrebujejo za normalno opravljanje svojih delovnih obveznosti vsaj tri kabinete, prostor za knjižnico, prostor za administrativna dela, eno veliko in eno srednje veliko predavalnico in eno seminarsko sobo. 6.3 Usmeritev v znanstvenoraziskovalne in strokovne dejavnosti Izvajanje programa se povezuje s takim znanstvenoraziskovalnim delom v sociologiji in v umetnostnih ter literarnih teoretičnih in zgodovinskih vedah, ki je usmerjeno k sodelovanju in interakciji dela v sociologiji in splošnega ter specialnega dela v umetnostnih, literarnih, jezikoslovnih, pa tudi zgodovinskih, filozofskih in etnoloških vedah. V ospredju so temeljni in specialni teoretični problemi sociologije kulture, epistemološki problemi družboslovnega raziskovanja, zlasti na področju ideologije (družbene vrhnje stavbe), ter teoretična in praktična vprašanja povezave s specialnimi vedami na področju kulture in umetnosti. Izvajanje programa se opira na dejavnost pedagoške stroke. Ustrezne možnosti za izvajanje smeri ima zato Filozofska fakulteta, ki občasno sodeluje z umetnostnimi visokimi šolami (akademijami) in z znanstvenoraziskovalnimi ustanovami (inštituti) s področja sociologije (Inštitut za sociologijo), družboslovnega raziskovapja in umetnostnih ter literarnih in jezikoslovnih ved (inštituti pri .SAZU; raziskovalni inštitut Filozofske fakultete). . , Sociologija VIS (pedagoška smer — dvopredmetni študij B) .'UVr J J'1 Na 4Cl08preds V'1 prC(j®sz80*j interdisciplinarno — dvopredmetno kot študij B in je namenjena :;.j p^^amen predloga, sestavljale! ing predstavlja eno od smeri programa študija sociologije — smer, ki se izf izobrazbi pedagoških delavcev. Tovrstni študij poteka na filozofski ja* t|tj l * *i že od vsega začetka univerzitetnega študija sociologije na Slovenskem iti fij 1960. Predlog je oblikovan v skladu s programsko zasnovo, sprejeto na družboslovno usmeritev in PIS za pedagoško usmeritev. Upoštevane tfHliD 'j6 'z'cušn.ie in dogovor o razmerju med študijem A in študijem B ter f' djS'-nim' predmeti na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Predlog je sestavila ko-0*1,'Ja za sociologijo na Filozofski fakulteti (izredni profesor dr. it' t, arn‘> izredni profesor dr. M. Kerševan, docent dr. R. Rizman), sodelovali ,t!f ,s° tudi drugi člani oddelka. . - ‘uui urugi ciam ^ Uk diplomanta oiNaV°?-redrnetn' študij je v dosedanji praksi uveljavljena in preverjena smo-»Pe?,0 »a interdisciplinarnega študija. Študij sociologije se v tem primeru po-:tli po Je s študijem ene od temeljnih družboslovnih strok, ki imajo že od nekdaj it i^Bcnega izobraževanja. .Povezava s pedagogiko in filozofijo daje dobro ,kl jU?®0 za sodelovanje pri predmetu družbeno-moralna vzgoja v osnovni šoli. oš pej e na kadrovske potrebe se lahko diplomanti, ki imajo študij tega pred-tJ leVaa P°vezan z zgodovino, geografijo in s pedagogiko, ž dopolnilnim izobražujem usposobijo tudi za poučevanje samoupravljanja s temelji marksi- prav so diplomanti te smeri usmerjeni predvsem v pedagoško delo, lahko Žšno opravljajo tudi raziskovalno, svetovalno in drugo strokovno delo, ki ijojŽ? žhanje iz več strok (npr. svetovalno delo na šoli, delo andragoga pri šol yj “razevanju odraslih, geografa v turističnih in urbanističnih službah, zgodo-,)»fdozofa v marksističnih centrih, raziskovalnih inštitutih in v družbe-jtf le^dičnem izobraževanju). Tako delo lahko opravljajo predvsem po svoji al j). Jn’ stroki, sociološko znanje pa jim olajšuje delo z ljudmi in interdiscipli-^ W° S0liel0vanje z drugimi strokovnjaki (zlasti s socilogi, ki so za to posebej P°Sobljeni) bodisi v delovni skupini ali v raznih ustanovah. J'Si,lošni podatki o smeri Posebna izobraževalna skupnost za pedagoško usmeritev in Posebna $ razevalna skupnost za družboslovno usmeritev Usmeritev: družboslovna in pedagoška Program: Sociologija. Vrsta: VIS lovj ^l,,er S 5: pedagoška (dvopredmetni študij B v povezavi s filozofijo, zgo- Na: SR ®'er: družboslovna Družboslovna-jezikovna dejavnost, Učitelj ^>)Pnja zahtevnosti: V 4stj. program: mag. socilogije; specialistični študiji (stopnja zahtev- I 2Pro8ram: dvopredmetni študij družbeno-moralne vzgoje (V1I/1) 2n - ^*rokovn' naslov: profesor ... in socilogije lt0 a8ilna dela in naloge: poučevanje filozofije (zgodovine, geografije, peda-'n S0Cl°l08*je’ poučevanje STM (profesor filozofije in sociologije), ) °^.ovja v srednjih programih (profesor zgodovine in sociologije, profesor 4 Noi -e 'n S0C’°l08'je). družbeno-moralne vzgoje (profesor pedagogike in 8'je); raziskovalno, svetovalno in drugo strokovno delo, ki je razvidno * (;Plsa diplomantovega lika. j aPnja zahtevnosti: Vll/1 q Trajanje študija: štiri leta (usklajeno s študijem predmeta A Otjj Možnost, da profesor zgodovine in sociologije, geografije in socio- ioC’-Pen ideoloških ustanov, praktik itn. S podiplomskim študijem, ki * 'iprjj0^311 interdisciplinarno, si razširi in poglobi temeljno teoretično znanje, ■ Nih ■' Posebn° strokovno znanje iz sociologije kulture in ustreznih umet- n ln splošnih kulturnih ved ter si razširi metodološko izobraženost z Ji itoj^ *ovnega in specialnega področja. S tem znanjem je sposoben samo-Ni]0 0Prav'ja'i specializirana dela, naloge in raziskave, ki zadevajo temeljne ij* strok (sociologije kulture in ustrezne umetnostne, literarne ali ideo- * V8°nje in zgodovine). Sposoben je tudi samostojnega organizacijskega, litnji^N8’ publicističnega in podobnega dela v kulturnih, upravnih in poli-'■iah Ustanovah v raznih strokovnih službah in zlasti v raziskovalnih organiza- Sociologija kulture — int-mag 2 SPLOŠNI PODATKI O PROGRAMU 2.1 Šifra programa 2.2 Posebna izobraževalna skupnost za družboslovno usmeritev 2.3 Usmeritev: družboslovna 2.4 Ime in vrsta programa Ime: Sociologija kulture INT Vrsta: MAG 2.5 Povezanost z drugimi programi Predhodni program: visokošolski program,, sestavljen iz dveh skupin: A — umetnostna ali jezikoslovna smer na filozofski fakulteti ali filozofijat ali .etnologija B — sociologija kulture na filozofski fakulteti 2.6 Strokovni naslovi, značilna dela in naloge, stopnja zahtevnosti dela Strokovni naslov: magister sociologije kulture Stopnja zahtevnosti dela: VII/2 Značilna dela in naloge: visokošolski asistent, znanstveni sodelavec, strokovni delavec z magisterijem 2.7 Trajanje študija: dve leti 3 POGOJI ZA VKLJUČITEV V program za pridobitev magisterija se lahko vpiše, kdor uspešno konča program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe iz študijske skupine A- umetnostna ali jezikovna skupina ali filozofija ali etnologija na Filozofski fakulteti, B-sociologija kulture ali sociologija-pedagoška smer na Filozofski fakulteti. Imeti mora najmanj leto dni delovnih ali enakovrednih izkušenj. Hkrati mora uspešno opraviti sprejemni izpit. Pri sprejemnem izpitu mora kandidat dokazati znanje dveh modernih tujih jezikov in sposobnost, da zna v teh dveh jezikih uporabljati strokovno literaturo; dokazati mora, da spremlja problematiko stroke, zlasti na področju, ki ga želi obravnavati v magistrskem delu. Kandidat mora biti sposoben razložiti in utemeljiti svoj načrt za magistrsko delo; pri tem se sklicuje na pomembne teorije in dognanja iz klasične in iz sodobne literature s področja sociologije in s specifičnega umetnostnega, kulturnega ali podobnega področja, na katero namerava v magistrskem delu poseči. Kandidat, ki nima ustrezne poprejšnje izobrazbe, ima pa diplomo visokošolskega programa sociologije, mora poleg tega dokazati znanje z umetnostnega ali kulturnega ali sorodnega področja, na katerem namerava delati magistrsko delo. Standard za obseg in kakovost tega znanja določijo ob kandidatovem sodelovanju člani izpitne komisije ob smiselni uporabi ustreznega visokošolskega programa, s tega področja (kandidat mora biti z obsegom izpitne snovi seznanjen vnaprej v ustreznem predizpitnem roku). Kandidat, ki nima ustrezne poprejšnje izobrazbe, ima pa diplomo umetnostne ali jezikovne ali filozofske ali etnološke študijske skupine na Filozofski fakulteti, mora poleg tega dokazati znanje iz sociologije (v obsegu in kakovosti, ki ju kakor v prejšnjem odstavku določijo ob sodelovanju kandidata člani izpitne komisije s smiselno uporabo visokošolskega programa za dvopred-metni študij B sociologije kulture); to znanje se preverja z diferencialnimi izpiti. 4 PREDMETNIK Predmetnik se skupaj z učnimi načrti glede na individualno in interdisciplinarno naravo študija oblikuje za vsakega slušatelja posebej. Hkrati se določi tudi mentor. Vse troje potrdi fakultetni svet. Standardni predmetnik obsega pet predmetov; slušatelj posluša vsaj enega od teh zunaj oddelka za sociologijo. Če narava študija ali njegova interdisciplinarna narava zahtevata, je lahko predmetov tudi več; v tem primeru imajo prednost predmeti, ki jih slušatelj obdeluje zunaj oddelka za sociologijo. Po potrebi se določi tudi komentor. Predmetnik je sestavljen po obrazcu, ki obsega tri rubrike: osnovne predmete (standardno: dva), posebne predmete (standardno: dva) in dopolnilni predmet (standardno: eden). Četudi se predmetnik določa za vsakega kandidata posebej glede na naravo njegovega predloženega načrta za redakcijo magistrskega dela, pa notranja logika znanstvenega področja vendarle narekuje konvergenco, zaradi katere lahko za informacijo prikažemo tale temeljni obrazec: Predmeti Letnik 1. 2. OSNOVNI PREDMETI Teorija družbene strukture in družbenih razredov 60 — Zgodovinsko-materialistična teorija kulture 30 30 Teorija ideologije 30 30 Epistemologija družbenih ved 60 — Sociologija umetnosti 30 30 Metodologija sociologije ideoloških formacij 60 — POSEBNI PREDMETI Sociologija religioznih in z religijo povezanih praks 60 — Sociologija recepcije 60 — Teorija in / ali zgodovina umetnosti doktrin in estetik 30 30 Teorija kulturnih institucij 30 30 DOPOLNILNI PREDMET (se določi glede na posebnosti slušateljevega projekta) 60 ali: 30 30 Študij poteka s sodelovanjem pri seminarjih in ob konzultacijah, ki50 ,, čelno individualne; pri konzultacijah daje učitelj napotke glede literatu1^, glede strokovnih vprašanj, slušatelj pa obvešča učitelja o poteku svojega š^. ja, o problemih in o napredovanju pri redakciji magistrskega dela. Vsaj sfljj na mesec imajo vsi slušatelji programa (ali pa vsi, ki študirajo v istem l6® ^ skupen seminar, ki ga vodi eden izmed mentorjev, in na katerem slušatelj1 P. ročajo o dognanjih, problemih ipd., ki so širše narave in zanimajo tudi cM študente. Vsak slušatelj opravi med študijem vsaj en tak referat splošne S ŠTUDIJSKE OBVEZNOSTI Študent mora opraviti vse obveznosti, ki izhajajo iz sprejetega predmet11^ in učnih načrtov. Izdela magistrsko nalogo in z njo dokaže sposobnost za san>“ stojno teoretično in raziskovalno delo. V nalogi samostojno obravnava zn*1' stveni problem. V1 6 POGOJI ZA IZVAJANJE PROGRAMA Izvajanje programa je neposredno povezano s takim znanstvenorazisko' nim delom v sociologiji, posebno socilogoji kulture in v umetnostnih terl>j rarnih teoretičnih in zgodovinskih vedah, ki je usmerjeno k njihovemu sode” vanju in interakciji. Zato ima svojo podlago predvsem v znanstvenorazi5^ valnem delu strok, ki so združene na Filozofski fakulteti in njenem znan5*'* nem inštitutu. Zgodovina — vis 1 UVOD 1.1 Predlog V1P za zgodovino so sestavili naslednji člani in zunanji sodelavci Oddelka za zgodovino filozofske fakultete in Pedagoške fakultete Maribor: redni profesorji dr. Tone Ferenc, dr. Jože Koropec, dr. Vasilij Melik, dr. Miroslav Stiplovšek, dr. Ignacij Voje ^docenti dr. Matjaž Klemenčič, dr. Dušan Nečak, dr. Peter Vodopivec, dr. Jože Žontar; višji predavatelji Božo Otorepec, mag. Rist i Stojanovič, Ljubica Sirligoj, Štefan Trojar, Ema Umek; asistenti mag. Rajko Bratož, Janez Peršič, Vaško Simoniti; zunanja sodelavca dr. Darja Mihelič, dr. Branko Reisp; lektorji Martin Benedik, Niko Hudelja-in Stanislava Krapež. 1.2 Sestavine predloga programa so splošni podatki o njem, pogoji za vključevanje vanj, predmetnik, obveznosti študentov, pogoji za izvajanje programa in učni načrti za posamezne predmete. 1.3 Lik diplomanta Študij zgodovine je razvejen v dve smeri in daje dve vrsti diplomantov S l — profesor zgodovine S2 — diplomirani zgodovinar. Profesor zgodovine je pedagoški delavec; njegove naloge so opredeljene s potrebami samoupravne socialistične družbe, z nalogami osnovne šole in srednjega usmerjenega izobraževanja ter z zahtevami zgodovinskih znanosti in pedagoških spoznanj. Njegova temeljna naloga je razvijati učenca v ustvarjalno, samostojno, družbeno odgovorno osebnost. Ta smoter uresničuje tako, da: > — spoznava individualnost vsakega učenca, spodbuja, usmerja njegov razvoj in vpliva na oblikovanje njegovih učnih in poklicnih interesov; — načrtuje, organizira in uresničuje vzgojno-izobraževalne naloge v osnovnih in srednjih šolah; — organizira, usmerja interese učencev in druge dejavnosti in oblikuje ter utrjuje njihove učne in delovne navade; s svojim delom in ravnanjem prenaša na mladino družbeno-moralne vrednote socialistične samoupravne družbe* usklajuje in povezuje svoje delo s sorodnimi vzgojno-izobraževalnimi področji, muzeji, arhivi, starši, svetovalnimi in zdravstvenimi delavci, društvi, družbeno-političnimi organizacijami in drugimi. Za uresničevanje teh nalog si diplomant med dodiplomskim študijem pridobi temeljno strokovno in praktično znanje, si oblikuje potrebne osebne lastnosti ter se tako oblikuje v učitelja, ki je strokovno in pedagoško usposobljen za uresničevanje smotrov osnovne in srednje šole. S sodelovanjem v organiziranih oblikah študijskega dela profesor zgodovine: — uresničuje vzgojno-izobraževalne naloge predmetnega področja zgodovine v 6., 7. in 8. razredu osnovne šole pa tudi v-srednjem usmerjenem izobraževanju; zagotavlja spoznavanje pomembnih procesov, pojavov in problemov iz narodne in svetovne zgodovine; omogoča učencem, da s poglobljenim preučevanjem in aktivnimi metodami spoznavajo razvoj in vlogo proizvajalnih sil v družbi, zgodovinske zakonitosti in dejavno vlogo množic; Z aktivnimi oblikami in metodami dela ter s primerjavo zgodovinskih in sodobnih družbenih pojavov usposablja učence za orientacijo v sodobnem svetu; — vzgaja učence v duhu narodne zavesti, bratstvu in enotnosti jugoslovanskih narodov ter v duhu socialističnega humanizma in internacionalizma; z aktivnimi oblikami in metodami povezuje krajevno zgodovino s širšimi družbenimi dogajanji; razvija vedoželjnost, potrebe po stalnem izobraževanju in sposobnost samostojnega dela z zgodovinsko informatiko; 4. PREDMETNIK Letnik 1 2 3 4 Predmet Semester Z L Z L Z L Z L Uvod v študij zgodovine 30 15 Stari vek 30 30 75 75 Obča zgodovina od antike do 1918 30 30 60 60 60 60 60 60 Jugoslovanska zgodovina od antike do 1918 30 30 30 30 60 60 60 60 Slovenska zgodovina od antike do 1918 30 30 30 30 60 60 60 60 Sodobna zgodovina 30 45 30 30 180 180 Pomožne zgodovinske vede 45 45 Arhivistika 30 30 60 60 Muzeologija 30 30 Proseminar 30 30 Nemščina 90 90 90 90 Latinščina 90 90 90 90 Metodika 45 45 45 45 Dodatni predmet 30 30 30 30 Obveznih ur na teden Predmet A 180 180 180 180 180 180 285 285 Predmet B 180 180 180 180 195 195 120 120 Samostojna skupina 360 360 360 360 390 390 360 360 Predmet A 360 360 360 570 = 1650 Predmet B 360 360 390 240 = 1350 Samostojna skupina 720 720 780 720 = 2940 obvlada in zna smotrno uporabljati sodobno učno tehnologijo in ra# racionalne m učinkovite metode in oblike vzgojno-izobraževalnega delal , .t.v z aktlvnimi metodami dela pri pouku zgodovine razvija samostojn1’ kritičnost, ustvarjalnost in delovne navade učencev. Predmet samoupravljanja s temelji marksizma poučuje profesor zgodo'1'1 na vseh vrstah šol po veljavnih sklepih Strokovnega sveta SR Sloveni)6: vzgojo m izobraževanje potem, ko uspešno konča program za izpopoln jeva',l Diplomant je usposobljen tudi za poučevanje arhivistike v srednjem us®*1 jenem izobraževanju, če je uspešno opravil izpit iz arhivistike. Diplomiram zgodovinar je s pridobljenim znanjem iz zgodovinskih vedf' sebna s poglobljenim seminarskim delom, z obvladovanjem obeh glavnih j6* kov, virov za slovensko zgodovino, z znanjem pomožnih zgodovinskih ved,* fnvisbke, muzeologije in dodatnega predmeta usposobljen za začetek de>» arhivih, muzejih m knjižnicah. Usposobljen je tudi za začetek dela v ustano' m uredništvih, ki se ukvarjajoz izdajanjem zgodovinske literature, v turistih1 m drugih organizacijah, ki potrebujejo delavce z ustreznim zgodovinskim njem, pa tudi za začetek znanstvenoraziskovalnega dela v raziskovalnih in d1* gih organizacijah, ki se ukvarjajo z raziskovalnim delom na področju zgod«’* ne. Diplomiram zgodovinarki Opravi vse obveznosti izpedagoško-psihološk: predmetov, je usposobljen tudi za poučevanje zgodovine v osnovnem in sm njem usmerjenem izobraževanju. 2 SPLOŠNI PODATKI O PROGRAMU 2.1 Šifra programa 2.2 Posebna izobraževalna skupnost za družboslovno usmeritev in posel izobraževalna skupnost za pedagoško usmeritev 2.3 Usmeritev: družboslovna ^ 2.4 Ime in vrsta programa: Zgodovina, VIS 2.5 Smeri: Sl — zgodovina — pedagoška smer (dvopredmetna) Sž-^zgodovma _ nepedagoška smer (enopredmetna) 2.6 Povezanost z drugimi programi v usmeritvi 2.6.1 Ime predhodnih programov: Družboslovno-jezikovna dejavnost, SR Učitelj, SR 2.6.2 Ime zahtevnejših programov: Zgodovina, MAG, št. 81 Arhivistika, IZP, št. 80 Arhivistika, MAG, št. 82 2.7 Strokovni naslovi: Sl — pedagoška smer: profesor zgodovine (VII/1) smer: diplomirani zgodovinar (VII/1) 2.8 Trajanje študija: 4 leta 3 POGOJI ZA VKLJUČEVANJE 3.1 Vpišejo se lahko kandidati, ki so uspešno končali štiriletni programi aeoske usmeritve ali drn7hrKlnvnn-ipviL-rt\/n^ V1 Kandidati, ki so uspesno končali štirilet dagoske usmeritve ali družboslovno-jezikovne dejavnosti. 3.2 Brez preskusa znanja se lahko vpišejo tudi kandidati, ki so pred i .'’6C tGjskolok)3 'zobrazevanJa k°nčali gimnazijo, pedagoško gimnazijo ali vzg‘ 3.3 Kandidati, ki so sicer končali štiriletno srednjo šolo, vendar ne ustr nega programa ali smeri, morajo opraviti diferencialni sprejemni izpit iz spl' nega znanja zgodovine, geografije in slovenske literarne zgodovine v obst oruzboslovno-jezikovntgu programa. 3.4 Kandidati, ki so končali manj kot štiriletno srednjo šolo, se lahko vpi Tn ifr >° K8 navedenega diferencialnega izpita opravijo dodatni splošni iz| ,al!Zp t. bsega Plsm ustni del. Pri pisni nalogi s splošno temo mora kandi' dokazati, da zna pravilno m logično izražati svoje misli in da je njegova spl«* razgledanost primerna. Pri ustnem delu mora kandidat dokazati, da obvl* znanje, ki ga pridobijo učenci v ustreznem srednješolskem .štiriletnem P< gramu m je potrebno za vključitev v visokošolski program. Letnik 1. 2. 3. 4. A B S A B S A B S A B Predmet Semester Z L Z L L Z L L Z L Z L Z L Z L Z L Z L Z L Z Uvod v študij zgodovine 30 15 30 15 30 15 Stari vek 30 30 30 30 30 30 45 45 45 45 75 75 Obča zgodovina od antike do 1918 30 30 30 30 30 30 60 60 60 60 60 60 30 30 30 30 60 60 30 30 30 — 30 Jugoslovanska zgodovina od antike do 1918 30 30 30 30 30 30 30 30 30 30 30 30 30 30 30 30 60 60 30 30 +60 30 + 30 30 Slovenska zgodovina od antike do 1918 30 30 30 30 30 30 30 30 30 30 30 30 30 30 30 30 60 60 30 30 30 30 Sodobna zgodovina 30 45 30 45 30 45 30 30 30 30 30 30 — — — — — — 90 90 — 90 90 Pomožne zgodovinske vede 45 45 15 15 45 45 Arhivistika 30 30 60 Muzeologija 30 30 Proseminar 30 30 30 30 30 30 Nemščina 90 90 90 90 Latinščina 90 90 90 90 Metodika 45 45 45 45 Dodatni predmet 30 30 30 30 _ Skupaj 180 180 180 180 360 360 180 180 180 180 360 360 180 180 195 195 390 390 285 285 120 120 360 3* i Hi iJs: 2 2 2 2 ) I' ) .s Ped Razlaga kratic: Z = zimski semester L = letni semester A = predmet A B = predmet B S = samostojna skupina (nepedagoška smer) ‘tla ^Edmetnik skupnih pedagoško-psiholoških predmetov ^pne sestavine programov pedagoške smeri________________ Vsak študent pedagoške smeri vpiše predmet kultura ustnega in pisnega izražanja ali enega od izbirnih pedagoško-psiholoških predmetov, študent, ki želi poglobiti svoje znanje in usposobljenost za vzgojno-izobraževalno delo, vpise vec izbirnih predmetov. J^dagoška praksa je oblika organiziranega in načrtovanega študijskega j.3 ki omogoča študentom, da podrobneje spoznajo celotno vzgojno-izobra- Letnik Medmet i. v 2. V 3. V 4. V Skupaj S ur Pedagoško psihološki . Medmeti 'V obvezni sihologija za učitelje 45 15 edagogika sfisr* - = Prganizaciia dejavnosti učencev , izbirni bobraževalna tehnologija 15 30 sihološki seminar ~r *fetodologija preučevanja vzgojno-izobražev. procesa — ^tltura ustnega in pisnega izražanja 15 30 — 7” . 7 pPscialna didaktika predmetov A in B (prikazana v predmetnikih strokovnih predmetov) ^gdaftoska praksa (4 tedni) _____________________________________________________________—— ----— — 15 — 15 — — — — — — — — 15 — 15 — — __ ___ — — 30 10 20 — — — 15 30 30 — — — 15 30 90 30 30 60 45 45 30 45 45 JPomba: alno delo na šoli, povežejo teoretična spoznanja in praktične izkušnje, in se dejo v poučevanje in druge vidike pedagoškega dela. 1^ raksa traja najmanj štiri tedne, dva tedna v tretjem in dva tedna v četrtem "dtu, od tega dva tedna na osnovni šoli in dva tedna na srednji šoli (razen pri L’! rvr\ 11 zm i ip» i 1 na cr#»Hnii čnlA "hetih, ki se poučujejo le na srednji šoli). '-|lj............... |j. . J Prakse je, da se študent čim bolj vsestransko seznani z raznimi vidiki živ-CTa in delovanja šole ter njenega povezovanja z okoljem, da ob opazovanju, j. 'dni analizi in lastnem aktivnem sodelovanju poveže spoznanja iz celotnega jdija in si pridobi osnovno usposobljenost za vzgojno-izobraževalno delo. Med prakso študent prisostvuje pouku in ga delno sam izvaja (npr. prevzame Juvanje enega predmeta v enem razredu, tako da opravi vsaj 8 hospitacij in I® nastopa pri predmetih A in B, pomaga učitelju mentorju pri posameznih ,.aii pouka,.dela s skupinami slabših ali boljših učencev ali s posameznimi „ eHCl r«1I <-vl n ■ I n zs m alt o 1 ič a n o K»is/aniii j/"0', npr. pri dodatnem ali dopolnilnem pouku ali v podaljšanem bivanju, tihi Uje v *cro^*c’b 'n drugih dejavnostih (npr. v kulturnih, naravoslovnih dne-t )>spremlja in spoznava potek roditeljskih sestankov, oddelčnih konferenc, Jtednih in mladinskih ur ipd. Praksa naj bo čim bolj inovativna, zato naj po-p8 Predvsem na šolah, ki uveljavljajo sodobne oblike dela. U^akso opravljajoštudentje v skupinah po 4 do 6. Vsako skupino vodi učitelj b r' z r°gram za prakso izdelajo učitelji specialne didaktike v sodelovanju in po /govoru z učitelji mentorji na šolah. Pri načrtovanju in ovrednotenju prakse J.- w * u z. u v.1 IV. i j i iiiv.iiiv.zi ji na ov_/ia 11. i ii 11CIV_1 v vz > U11JV.1 lil « jz. v. .v jt. 'ujejo tudi visokošolski učitelji pedagoško psiholoških predmetov, ki da-^1° študentom razne opazovalne in druge naloge ter dosežke seminarsko . rednotijo. Na šolah sodelujejo pri delu s študenti tudi.drugi učitelji in šolski dentom razne opazovalne -“Otijo. Našo’-’ ’ ’ ' ' ’0valni delavci. a_praksi pišejo študentje dnevnik in na koncu napišejo o njej poročilo. ,sPešnost opravljene prakse se vpisuje v indeks in je pogoj za opravljanje di-pttskega izpita. jp,raksa se po obsegu in vsebini lahko nekoliko diferencira za tiste študente, ki dalj časa poučevali na šoli, ki so jo imeli že v prejšnjem šolanju (na srednji 0Pnji ali na PA) ali so delali z mladino, npr. v gibanju Znanost mladini. SKUPni PREDMETI FILOZOFSKE FAKULTETE k Letnik Skupaj iSEDMET 1. 2. 3. 4. ur Slo .Mitična ekonomija [Mitologija »ciologija ijojcfija 60 30 30 30 105 30 30 30 45 (do 60) f 2 Navodila za izvajanje predmetnika Študentje samostojne zgodovinske skupine vpisujejo v tretjem letniku 45 ur teda lvanj iz pomožnih zgodovinskih ved, 15 ur predavanj iz antike (pred- metno področje Stari Vzhod), 30 ur predavanj in 30 ur seminarja iz antike (predmetno področje grška in rimska zgodovina), po 30 ur predavanj in po 30 ur seminarjev iz obče, slovenske in jugoslovanske zgodovine do 1918 (obdobje od antike do 1750), 30 ur arhivistike, 30 ur muzeologije in 30 ur dodatni predmet historične usmeritve na enem drugih oddelkov filozofske fakultete (iz umetnostne zgodovine, zgodovine književnosti, zgodovine filozofije, etnologije,- arheologije, sociologije). V četrtem letniku vpisujejo študentje, ki imajo zgodovino pod A, 120 ur predavanj in 120 ur seminarja iz obče, slovenske in jugoslovanske zgodovine do 1918 (obdobje 1750-1918) in iz sodobne zgodovine (obdobje 1918-1941, 1941-1945, po letu 1945), vendar tako, da vpišejo vsak predmet in vsako obdobje vsaj po enkrat. V zimskem semestru četrtega letnika vpisujejo študentje, ki imajo zgodovino pod B, 90 ur predavanj in seminarjev iz obče, slovenske in jugoslovanske zgodovine do 1918 (obdobje 1750-1918) in seminar iz predmeta ali obdobja, kjer pripravljajo diplomsko nalogo. V letnem semestru četrtega letnika vpisujejo ti študentje 90 ur predavanj in seminarjev iz sodobne zgodovine (vsa obdobja) in seminar iz predmeta in obdobja,- iz katerega pripravljajo diplomsko nalogo. V četrtem letniku vpisujejo študentje samostojne nepedagoške skupine po 30 ur predavanj iz obče, slovenske in jugoslovanske zgodovine (obdobje od 1750-1918), 90 ur predavanj iz sodobne zgodovine (vsa obdobja), 90 ur seminarjev po izbiri (vendar tako, da izbirajo med predmeti do 1918 in iz sodobne zgodovine), 30 ur predavanj in 30 seminarja iz arhivistike in 30 ur predavanj iz dodatnega predmeta na enem oddelku filozofske fakultete. Študentje, ki imajo zgodovino pod A in B in se nameravajo usposobiti za poučevanje arhivistike v srednjem usmerjenem izobraževanju, vpisujejo v tretjem letniku 30 ur predavanj in v četrtem letniku 30 ur predavanj in 30 ur seminarja iz arhivistike. Program Pedagoške akademije Maribor je enak dvopredmetnemu programu pedagoške smeri Filozofske fakultete Ljubljana. Manjše razlike so v skladu s smernicami in so natančneje določene v izvedbenem predmetniku. Glede na dopustne razlike v predmetniku za stroko, skupne in pedagoško-psihološke predmete in glede na razmerja v dvopredmetni skupini uveljavlja PA Maribor različnosti, ki izhajajo iz tega. 5 OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV, USMERJANJE IN ZAKLJUČEK ŠTUDIJA 5.1 Pogoji za napredovanje iz letnika v letnik: , Iz prvega v drugi letnik: — izpit iz uvoda v študij zgodovine — kolokvij v seminarju i? uvoda v študij zgodovine — izpit iz slovenske in jugoslovanske zgodovine do 1918 (obdobje od antike do 1750) — študentje samostojne skupine opravijo še kolokvij iz latinščine in nemščine. Iz drugega v tretji letnik: — izpit iz antike — izpit iz obče zgodovine od antike do 1918 — izpit iz slovenske in jugoslovanske zgodovine do 1918 (obdobje 1750-1918) — kolokvij iz proseminarja. Študentje samostojne skupine morajo opraviti še izpit iz nemščine in latinščine. Hkrati lahko študentje vseh usmeritev že po drugem letniku opravljajo izpit iz sodobne zgodovine, ki je pogoj za prehod iz tretjega v četrti letnik. Iz tretjega v četrti letnik: — izpit iz sodobne zgodovine — izpit iz pomožnih zgodovinskih ved — kolokvij iz antike (predmetno področje Stari Vzhod). Študentje samostojne skupine morajo opraviti še kolokvij iz muzeologije in arhivistike. Hkrati lahko vsi študentje že po tretjem letniku opravljajo diplomske izpite iz antike (predmetno področje: grška in rimska zgodovina) in obče, slovenske in jugoslovanske zgodovine od antike do 1918 (obdobje od antike do 1750). Ob koncu četrtega letnika in za pridobitev diplome: — diplomski izpit iz antike (predmetno področje: grška in rimska zgodovina) — diplomski izpit iz obče, slovenske in jugoslovanske zgodovine do 1918 (obdobje 1750-1918) — diplomski izpit iz sodobne zgodovine — diplomsko nalogo. Vsi študentje pedagoške smeri morajo opraviti izpit iz metodike pouka zgodovine in imeti dva nastopa. Študentje samostojne skupine morajo opraviti izpit iz arhivistike in kolokvij iz izbranega dodatnega predmeta. Druge obveznosti: vsi študentje pedagoške smeri morajo opraviti izpit iz metodike pouka zgodovine in imeti dva nastopa. Študentje samostojne skupine morajo opraviti izpit iz arhivistike in kolokvij iz izbranega dodatnega predmeta. Druge obveznosti: vsi študentje morajo v izbranih in vpisanih seminarjih sodelovati z referati, hkrati pa se morajo obvezno udeleževati z letnimi načrti predpisanih terenskih vaj in ekskurzij. 5.2 Pogoji za ponavljanje letnika Študent lahko ponavlja letnik, če je izpolnil pogoje, ki so določeni s statutom visokošolske delovne organizacije. 5.3 Svetovanje in usmerjanje med študijem Usmerjanje in svetovanje med študijem se izvaja pri rednih konzultacijah, ki jih imajo vsi učitelji in asistenti najmanj po štiri ure na teden. 5.4 Pogoji za sklep študija Študent konča študij, ko opravi vse obveznosti po programu in uspešno zagovarja diplomsko delo ali diplomsko nalogo, ki jo je mentor pred tem pozitivno ocenil. Diplomska naloga pod B se po obsegu in znanstveni teži, pa tudi po predvidenem času izdelave razlikuje od diplomskega dela pod A. 6. POGOJI ZA IZVAJANJE PROGRAMA 6.1 Kadrovski pogoji Za izvajanje tega programa je potrebnih 10 pedagoško-znanstvenih delavcev, predavatelj za metodiko pouka zgodovine in 6 asistentov za izvajanje seminarskih in proseminarskih vaj, vaj iz uvoda v študij zgodovine in konzultacij, vsi s polnim delovnim časom, 3 lektorji za izvajanje pouka latinščine in nemščine ter šest zunanjih sodelavcev s skrajšanim delovnim časom. Za izvajanje pedagoškega programa na Pedagoški akademiji Maribor potrebujemo 5 učiteljev in 3 asistente. Vsi morajo izpolnjevati pogoje, določene z Zakonom o usmerjenem izobraževanju. 6.2 Materialni pogoji Za izvajanje programa so potrebne 4 opremljene učilnice. Dodatna oprema bo potrebna za izvajanje programa metodike pouka zgodovine. Pogoj ža uspešno izvajanje programa je redna nabava domače in tuje literature oziroma edicij virov in možnost za razmnoževanje gradiva, potrebnega za seminarske vaje. 6.3 Usmeritev znanstvenoraziskovalnih dejavnosti Sodelavci Oddelka za zgodovino in PA Maribor se vključujejo v Usmerjeni raziskovalni program Zgodovina Slovencev. To znanstveno-raziskovalno delo je tesno povezano z izvajanjem vzgojno-izobraževalnega programa. Pedago-škoznanstveni delavci Oddelka za zgodovino sodelujejo tudi pri izvajanju drugih raziskovalnih projektov s področja zgodovine. Sodelavci oddelka, ki poučujejo arhivistiko, sodelujejo pri izvajanju projektov s področja arhivistike. Namen znanstvenoraziskovalnih dejavnosti je vključevanje raziskovalnih dosežkov v družbeno prakso in pospešeno vključevanje izsledkov raziskovalnega dela v vzgojno-izobraževalni proces. DIPLOMANTA ‘Magister zgodovine je strokovnjak, ki s podiplomskim študijem poglablja in f svoje teoretično in strokovno znanje, se izpopolnjuje v metodi raziskovalca dela in razvoja ter dokazuje svoje raziskovalne sposobnosti. Splošni podatki o programu Ll Šifra programa [2 Posebna izobraževalna skupnost za družboslovno usmeritev Usmeritev: družboslovna l 4 Ime in vrsta programa ntie programa: Zgodovina, vrsta: MAG ■to] er: 1 O^a in narodna zgodovina od zgodnjega srednjega veka do 18. 2 2- Obča in narodna zgodovina od 18. stoletja do najnovejše dobe '•6 Povezanost z drugimi programi v usmeritvi 1116 predhodnega programa: Družboslovna, Vrsta: VIS Zgodovina — mag Ime smeri: zgodovina. Stopnja zahtevnosti dela: VII 2.7 Strokovni naslov, značilnosti dela in naloge, stopnja zahtevnosti dela Strokovni naslov: magister zgodovine Značilnosti dela in naloge: 1. znanstveni sodelavec 2. visokošolski asistent 2.8 Trajanje študija: dve leti 3. POGOJI ZA VKLJUČITEV Kandidati lahko začnejo podiplomski študij, če imajo diplomo visokošolskega študija in opravijo sprejemni izpit. Pri sprejemnem izpitu morajo diplomanti zgodovine za 1. smer pokazati, da pasivno obvladajo dva sodobna tuja jezika (med njima obvezno nemščino) in imajo temeljno znanje enega klasičnega jezika (latinskega ali grškega). Za 2. smer pa morajo vsaj pasivno obvladati dva sodobna jezika (med njima obvezno nemščino). Kandidati, ki nimajo diplome iz zgodovine, morajo poleg predpisanega jezikovnega znanja opraviti predhodni izpit iz zgodovine v obsegu visokošolskega študija. Tisti, ki imajo objavljena kakovostna dela s področja zgodovine, so predhodnega izpita oproščeni. Poleg tega mora vsak kandidat na sprejemnem izpitu dokazati, da spremlja problematiko stroke, posebno za smer, na katero se želi vpisati. 4 PREDMETNIK Ker je študij individualne narave, se predmetnik in učni načrti oblikujejo vsakokrat posebej, glede na smer in na temo magistrskega dela. Obenem se določi kandidatu tudi mentor. Študij poteka v obliki konzultacij, ob katerih se kandidat seznanja z viri in z literaturo, ki se nanaša na izbrano smer in posebej na temo magistrske naloge. 5 ŠTUDIJSKE OBVEZNOSTI Obveznosti, ki jih mora kandidat izpolniti do konca študija, so razvidne iz predmetnika in učnega načrta. S tem je predvidena tudi iždelava magistrske naloge, ki mora dokazati njegovo sposobnost za samostojno raziskovalno delo. Študij se konča z ustnim izpitom in javnim zagovorom magistrskega dela. 1,-IK DIPLOMANTA ki je opravil program Arhivistika — IZP, je diplomant, ki si jepri-arhj c*0^atno strokovno znanje iz arhivistike; to znanje ga usposablja za delo v Splošni podatki o programu Šifra programa: 80 '* Posebna izobraževalna skupnost za družboslovno usmeritev Usmeritev: družboslovna . '4 Ime in vrsta programa ' S116 Pro8rama: št. 80. Arhivistika-lZP peHrner: * ■ Izpopolnjevanje za kandidate, ki so končali VIS Zgodovina — ne-I 2 8°ška smer »iw-2poPolnjevanje za kandidate, ki so končali VIS Pravna dejavnost, Eko-m,Ja ali drugo VIS Arhivistika — izp 2.6 Povezanost z drugimi programi v usmeritvi Ime in vrsta predhodnega programa: št. 79, VIS Zgodovina (VII/1) Ime smeri: Zgodovina — nepedagoška smer Povezanost z drugimi usmeritvami Ime in vrsta predhodnega programa: VIS Pravna dejavnost, Ekonomija ali druga VIS. 2.7 Strokovni naslov, značilnost del in nalog, stopnja zahtevnosti del Smer: 1. Diplomirani zgodovinar — arhivist 2. Diplomirani pravnik — arhivist, diplomirani ekonomist — arhivist ipd. 2.8 Trajanje študija: 1 leto 3 POGOJI ZA VKLJUČITEV Kandidati se lahko vpišejo v program Arhivistika-fZP, če imajo diplomo visokošolskega študija VIS Zgodovina — nepedagoška smer. Vpišejo pa se lahko tudi tisti, ki so končali VIS Pravna dejavnost, Ekonomija ali drugo, vendar morajo prej opraviti preskus iz arhivistike, tujega jezika (nemščine, itali- janščine ali madžarščine) in pomožnih zgodovinskih ved po učnem programu VIS Zgodovina — nepedagoška smer. 4 PREDMETNIK — pravno varstvo arhivskega gradiva razvoj struktur institucij na Slovenskem poslovanje z dokumentarnim gradivom, urejanje in popisovanje arhiv-skega gradiva, izdelava pripomočkov za uporabljanje arhivskega gradiva — arhivsko gradivo in njegovo uporabljanje, oblikovanje zgodovinskih razstav, pedagoška dejavnost v arhivu — objavljanje arhivskega gradiva — pomožne zgodovinske vede — tuji jezik (nemščina, italijanščina, latinščina ali madžarščina). 5 ŠTUDIJSKE OBVEZNOSTI Študij se konča z zagovorom praktičnega dela in izpitom. Arhivistika — mag diplomanta *iti*sv^Ster artlivist'ke ie strokovnjak, ki s podiplomskim študijem poglablja in °Je teoretično in strokovno znanje na r .idročju arhivistike in zgodovine le]a J^Pesabijaza specializirana de la,; - izr bljuje \ metod; raziske-v alnegc. er razvija :n dokazuje svoje razisko-. sposobnost: 2 SPLOŠNI PODATKI O PROGRAMU 2.1 Šifra programa 2-2 Posebna izobra.-evai.ta skupnost za družboslovno usmeritev 2‘.3 Ime in vrsta programe. ime programa: št. 82, Arhivistsika MAG (VII!) Smer: 1. Arhivistika za gradivo do srede 18. stoletja 2. Arhivistika za gradivo od srede 18. stoletja (z možnostjo izbire za glavna področja gradiva alr obdobja) 2.6 Povezanost z drugim: program « v usmeritvi Ime in vrsta predhodnega programa: št. 81, Arhivistika — IZP 2.7 Strokovni nastov. značiiru sela iu naloge, stopnja zahtevnosti deu. Strokovni naslov: magister arhivistike 2.8 Trajanje študija: dve leti 3 POGOJI ZA VKLJUČITEV Kandidati lahko začnejo podiplomski študij, če uspešno opravijo program Arhivistika-lZP in sprejemni izpit. Kandidati, ki so diplomirali, preden se je začel izvajati program Arhivisti-ka-IZP, morajo pred vpisom podiplomskega študija uspešno opraviti izpit iz predmeta arhivistika v obsegu, ki ga predvideva učni načrt VIS Zgodovina — nepedagoška smer, uspešno prakso v arhivski dejavnosti in sprejemni izpit. Uspešno prakso dokazujejo kandidati s poročilom o svojem delu. Vsi kandidati, ki niso diplomirali iz zgodovine, opravijo prej preskus znanja z enega od naslednjih področij: pravna zgodovina, gospodarska zgodovina ali zgodovina negospodarskih dejavnosti (vse za območje Slovenije). Preskusa znanja so lahko oproščeni, če imajo objavljena kakovostna dela iz zgodovine ali arhivistike. Pri sprejemnem izpitu mora kandidat izkazati, da pasivno obvlada dva tuja jezika, za prvo smer latinščino in nemščino ali italijanščino ali madžarščino, za drugo smer pa po izbiri, vendar mora biti eden od izbranih jezikov nemščina, italijanščina ali madžarščina. kandidatu tudi mentor. Študij poteka v obliki konzultacij, ki se na113 izbrano smer in posebej na temo magistrske naloge. 5 ŠTUDIJSKE OBVEZNOSTI 4 PREDMETNIK Ker je študij individualne narave, se predmetnik in učni načrt oblikujeta vsakokrat posebej glede na smer in temo magistrskega dela. Obenem se določi Kandidat mora do konca študija opraviti izpite iz posameznih pred1”6^ tudij se konča z ustnim izpitom in javnim zagovorom so vsebovani v predmetniku in učnem načrtu ter izdelati magistrsko ^ Magistrska naloga mora dokazati kandidatovo sposobnost za samostoj3 skovalno delo. Študij se konča z ustnim izpitom in invnim zaonvorom fl1®' skega dela pred najmanj tričlansko komisijo. 1 UVOD Predlogi vzgojno-izobraževalnih programov predstavljajo enoten program vzgojno-izobraževalnega dela za visokošolski, dopolnilni in magistrski študij geografije v Sloveniji. Osnutek VIP, ki ga je pripravil Oddelek za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani ob sodelovanju kateder za geografijo na pedagoških akademijah v Ljubljani in Maribora, je bil dopolnjen s pripombami iz javne razprave. Predlog je izoblikovan na podlagi dolgotrajnega pretresanja učinkovitosti dosedanjega vzgojno-izobraževalnega programa, upoštevanja zahtev usmerjenega izobraževanja, prakse in stroke. Pripravljale! so imeli pri pripravi VIP izredno težko nalogo zaradi posebnih značilnosti geografske vede. Zaradi svojega predmeta — preučevanja pokrajine — je geografija vezana izrazito na terensko delo ter v velikem obsegu uporablja aktivne oblike dela: vaje (terenske, laboratorijske, eksperimentalne in kabinetne) in seminarje. V takem položaju grozi, da v okviru predmetnika ostane premalo časa za metodološka in teoretična vprašanja. Posebno še, ker mora geografija kot povezovalka naravoslovnih in družboslovnih ved obvla-dati in podajati vsaj osnovna metodološka in teoretična spoznanja z obeh področij znanosti. Ob predloženih predlogih vzgojno-izobraževalnih programov je torej treba upoštevati*omenjeno posebnost stroke. 1.1 Pri oblikovanju predloga so sodelovali vsi pedagoški delavci Oddelka za geografijo Filozofske fakultete. Upoštevali so dosedanje izkušnje visokošolskega študija geografije, ki so jih vsako leto temeljito razčlenili, pripombe in mnenja študentov o študiju, sistematično zbrane zadnjih sedem let, ter mnenja zaposlenih geografov. Pri oblikovanju in pretresu predloga so ustvarjalno sodelovali tudi člani Geografske katedre Pedagoške akademije v Ljubljani in člani Geografskega oddelka Pedagoške akademije v Mariboru. Vodilo pri oblikovanju predloga programa je bilo, da bi z njim dosegli kar največjo učinkovitost. Pri tem je bilo treba v izredno ozek okvir (»širjenje« skupnih predmetov na račun strokovnih) izoblikovati program; ki bi bil sposoben oblikovati strokovno dobro usposobljenega, samostojno mislečega diplomanta, ki bi zmogel opravljati kar najširši razpon del in nalog s področja geografije. Ena od značilnosti predloga je, da je oblikovan kot organski sestavni del celotnega izobraževanja na geografskem področju, od osnovne šole do podiplomskega izobraževanja. Posebnost in prednost geografsKe vede je v povezovanju naravoslovnih in družboslovnih ved in ugotavljanju značilnosti in zakonitosti nujnih medsebojnih povezav v pokrajini. Visokošolski študij absolventa temeljno usposablja za takojšnje delo na štirih temeljnih področjih: poučevanje v osnovni in srednji šoli, regionalno planiranje, varstvo okolja in turizem. Za uspešno opravljanje del in nalog na delovnem mestu je predviden program dopolnilnega izobraževanja ter program podiplomskega (magistrskega) študi- ia- Nepedagoška smer študija geografije se je v zadnjem desetletju močno uveljavila. Družbena praksa potrebuje tovrstne kadre, in to se kaže pri zaposlovanju diplomantov. Vsaj zadnjih 15 let se je približno polovica diplomantov zaposlilo na ustreznih strokovnih mestih zunaj šole. Diplomanti so se zaposlovali na nepedagoških mestih že prej, vendar je bilo to zaposlovanje stihijsko. Ko je bila vpeljana nepedagoška smer, se je bilo mogoče bolj prilagoditi potrebam prakse, posebno na področjih, ki so z geografijo močno povezana: regionalno planiranje, turizem, varstvo okolja. Pred leti so diplomanti morali s praktičnim delom dokazovati potrebnost geografske izobrazbe za posamezna dela in opravila. Družbena praksa je danes že spoznala, da je geografska izobrazba nujna za opravljanje strokovnih del na številnih delovnih mestih. Danes so geografi zaposleni v številnih nepedagoških ustanovah — občinskih, regionalnih in republiških, ki se ukvarjajo z regionalnim planiranjem na zavodih za spomeniško varstvo, v turističnih organizacijah, na Zavodu SRS za statistiko. Posamezniki uspešno delajo na drugih ustanovah: hidrometeorološkem in geodetskem zavodu, v časnikarstvu itd. Kot dosedanji VIP predvideva tudi predlog enopredmetno nepedagoško smer; na njej naj bi se kandidati usposobili predvsem za raziskovanje na področju geografije. Ker pa se tovrstnih kadrov sorazmerno malo potrebuje, bi se smer izvajala le občasno — glede na kadrovske potrebe. Če absolventi ne bi našli zaposlitve v raziskovalnih ustanovah, jih smer usposablja tudi za delo v regionalnem planiranju, pri varstvu okolja in v turizmu. Predlog novega VIP ohranja dosedanje smeri: dvopredmetni pedagoški in nepedagoški ter enopredmetni nepedagoški študij. Predlog VIP se razlikuje od zdajšnjega predvsem v tem, da nima dveh stopenj in da so nekoliko večje razlike med pedagoško in nepedagoško smerjo. Odprava stopenj je omogočila bolj celostno in organsko nizanje predmetov brez (tudi formalnega) ponavljanja vsebin, tako da poteka študij od uvodnih predmetov prek občegeografskih, regionalnogeografskih 'do strkovnopro-blemskih. Pri zdajšnjem VIP se mora študent takoj ob začetku študija odločiti za eno od^dveh smeri, v predlogu novega VIP pa je odločitev preložena na drugi let- Razlike med smerema so se povečale zato, ker se je močno izenačilo število ur med obema strokovnima predmetoma. Zdaj je razmerje med obema tako izenačeno, da ne moremo več govoriti o vsebinskih razlikah med študijem prvega in drugega predmeta. S tem pa se je močno skrčil dosedanji obseg pred- m C' l d r\ . Poleg nekoliko spremenjene razporeditve predmetov in obsega ur je v predlogu novega VIP predvidenih še nekaj manjših sprememb. V obveznem skupnem geografskem delu so nastale tele spremembe: — združili so se predmeti (geografija prebivalstva in geografija naselij, geografija prometa in geografija turizma, hidrogeografija in geografija morij, teorija geografije in diplomski seminar); — regionalna geografija sveta se je razdelila na celine; pri tem je v učnih načrtih predmetov ostala obravnava vzrokov in značilnosti nerazvitosti v svetu; — ukinjeni so regionalnogeografski seminarji, ker se je pokazalo, da skupni seminarji za več predmetov niso uspešni; — vpeljan je nov predmet — teorija geografije (skupaj z diplomskim seminarjem), ki je potreben že dalj časa. Pri pedagoški smeri je predviden nov predmet lokalna geografija, ki naj bi t---o-------— j'- **v,* ujjvaiiia gcugianja, ki naj ul obravnaval problematiko prenosa znanstvenih spoznanj na osnovnošolsko in srednješolsko raven ob zgledu domačega območja. Tako' zasnovani predmet nasfnna Ir n f HiHaVtirni nastopa kot didaktični predmet. Pri-enopredmetni smeri je del, ki je v dvopredmetni smeri namenjen dru-' gemu predmetu, v predloženem predlogu zamenjalo poglabljanje metodoio-gije geografskega dela in preučevanje osnov najpomembnejših pomožnih geografskih ved. Zaradi gospodarnosti izvajanja je dvopredmetni in enopredmetni smeri skupno obsežno jedro geografskih predmetov, tako da se predmeti ne podvajajo po nepotrebnem. Več predmetov iz pomožnih geografskih ved vsekakor močno bogati program, na drugi strani pa zahteva več organizacijskega truda pri njegovem uresničevanju, saj se nekateri predmeti poučujejo na drugih oddelkih Filozofske fakultete, nekateri pa na drugih fakultetah. v Sestavljala: Marjan Bat, dr. Ivan Gams, mag. Anton Gosar, dr. Matjaž Jeršič, dr. Marijan Klemenčič, dr. Vladimir Klemenčič, dr. Franc Lovrenčak, dr. Mirko' Fak, mag. Dušan Plut, dr. Darko Radinja, dr. Igor Vrišer. Sodelovali so: dr. B. Belec, dr. V. Bračič, mag. S. Brinovec, dr. B. Kert M Košak, dr. J. Kunaver, L. Glas, dr. M. Vojvoda. 1.2 Smotri geografije Študenti pri študiju geografije — pridobijo zaokroženo temeljno geografsko znanje, — spoznajo metode geografskega raziskovanja, na znanstveni osnovi usposobijo za poučevanje geografije v osnovni in srednji šoli, 51 pridobijo geografsko izrazje in pojme, spoznajo pojave in procese v rethen medsebojni soodvisnosti ter zakonitosti razvoja pokrajine. * , sgrafskim izobraževanjem študentje: pridobijo geografsko mišljenje. svetu, Geografija — vis snu sel za geografsko celostnem pogled na dogajanja v domači regiji in po sktaHn*P0^n*^tematsko^ kartografijo m se usposobijo za njeno uporabo skladno s smotri osnovne sole, splošne ljudske obrambe in širili h družbenih potreb ter si ustvanjo možnosti za svoje geografsko izpopolnjevanje; - se usposobijo za uporabo geografskih (geoloških) virov in literature ter drUgC obl,ke Pridobivanja geografskega (geološkega) znanja za z/SiSSlta S. P ” “e“ “ PO“k 1 'nsreclnjf Soli ali StestSM “oi” “ni"in 1.3 Lik diplomanta Profesor geografije in... je pedagoški delavec; njegove Haloge so opredeljene s potrebami samoupravne socialistične družbe, z nalogami osnovne in srednje šole ter zahtevami geografskih in pedagoških znanosti. Njegova naloga je, da razvija učenca v ustvarjalno, samostojno, družbeno odgovorno in celostno osebnost. Ta smoter uresničuje tako, da: — spoznava individualnost in posebnosti vsakega učenca, spodbuja razvoj učencev, vpliva na oblikovanje njihovih učnih in poklicnih interesov; — zna organizirati in voditi učence pri samostojnem delu, s svojimi načini dela učencem oblikuje in utrjuje učne in delovne navade; — zna pravilno in učinkovito motivirati učence pri šolskih in drugih dejavnostih; — zna oblikovati kolektiv, v njem razvijati samoupravne in demokratične odnose ter po kolektivu in v njem oblikovati posameznika, strpno in humano reševati kritične vzgojne položaje; — se usposobi za kritično razčlenitev svojega vzgojno-izobraževalnega dela ter na podlagi te razčlenitve in nenehnega samoizobraževanja izboljšuje svoje delo; — usklajuje in povezuje svoje delo z drugimi učitelji, s starši, svetovalnimi in zdravstvenimi delavci, društvi, družbeno-političnimi organizacijami, organizacijami združenega dela in krajevnimi skupnostmi. Za uresničevanje teh nalog si diplomant med dodiplomskim študijem, pridobi temeljno splošno strokovno in praktično znanje, si oblikuje potrebne osebnostne lastnosti ter se tako oblikuje v učitelja, ki s svojo strokovno in pe-dagoško-psihološko usposobljenostjo ter družbeno angažiranostjo zmore uresničevati smotre osnovne in srednje šole. S sodelovanjem v organiziranih oblikah študijskega dela diplomant geografije: — uspešno uresničuje vzgojno-izobraževalne naloge spoznavanja dražbe in geografije v osnovni šoli ter v srednjem usmerjenem izobraževanju; — spozna geografske elemente in njihovo medsebojno učinkovanje ter jih podaja učencem na stopnji osnovne in srednje šole; — spozna osnove znanstvene metodologije ter načine podajanja sodobnih izsledkov učencem in navaja mlajše rodove na samostojno dialektično razumevanje in ugotavljanje ožjega in širšega geografskega okolja; — razvija geografsko mišljenje kot podlago za širše razumevanje naravnih in družbenih procesov in njihovih soodvisnosti; — obvlada teorijo in prakso metodike pouka geografije in je s tem usposobljen za uveljavljanje vseh posebnih metod in oblik geografskega pouka, za organizacijo ekskurzij, terenskega preučevanja na stopnji predmetnega pouka v osnovni in srednji šoli in za vse interesne dejavnosti, ki se navezujejo na ta predmet; — zna geografsko ovrednotiti naravni in družbenogospodarski potencial v regiji; — pozna nujnost skladnejšega razvoja geografskega okolja, posebno glede na varstvo okolja; , — po svoji strokovni usposobljenosti samostojno spoznava geografske zna- čilnosti svojega šolskega okoliša, jih povezuje s širšimi družbenimi dogajanji, ter jih zna tudi prikazati in z njimi seznanjati učence; — obvlada in zna funkcionalno uporabljati različne učne tehnike in spretnosti, zna gospodarno in smotrno uporabljati sodobno učno tehnologijo in s tem pripomore k racionalizaciji in učinkovitosti vzgojno-izobraževalnega dela in samostojno pripravlja didaktično gradivo; — obvlada izdelavo geografskih elaboratov in osnovne metode tematske kartografije. je: Profesor (geografije) in geologije S sodelovanjem v organiziranih oblikah študijskega dela diplomant geologi- — uspešno uresničuje vzgojno-izobraževalne naloge v osnovnem in srednjem usmerjenem izobraževanju na področju geologije; — ima poglobljeno in razširjeno znanje o temeljih geološke stroke; — je sposoben predstaviti geologijo kot temeljno naravoslovno vedo in uporabnost posameznih smeri geologije (preiskava mineralov kamnin, rud in fosilov, seštava tal, zgradba Zemlje, problemi vode) v gospodarske namene; — se usposobi za načrtovanje in izvedbo naravoslovnih dni. Diplomiran geograf in... je delavec na znanstvenoraziskovalnem in praktičnem področju, katerega naloge so opredeljene s potrebami samoupravne socialistične družbe, geografskega znanštvenoraziskovalnega področja, najrazličnejših organizacij s področja družbenoprostorske dejavnosti in z zahtevami geografske znanosti. Njegova temeljna naloga je uporabljati geografsko znanje in metodologijo v praksi. Ta smoter uresničuje tako, da — izpopolnjuje svoje znanje na teoretično-metodološkem področju stroke; — posega v neposredno reševanje prostorskih problemov; —| organizira znanstvenoraziskovalno delo; — spozna zakonitosti znanstvenoraziskovalnega in praktičnega dela; — se usposobi za sodelovanje pri znanstvenoraziskovalnem delu; — se usposobi za praktično delo pri reševanju prostorske problematike; — razvija ustvarjalnost in samoiniciativnost; — razvija ljubezen do domovine te r bratske in enakopravne odnose z jugoslovanskimi narodi in narodnostmi; — razvija dejaven odnos do naprednih osvobodilnih gibanj in teženj po pravičnejših, humanih socialnoekonomskih odnosih v svetu; — povezuje svoje delo z drugimi strokami; — s svojim delom in ravnanjem predstavlja in prenaša družbenomoralne in kulturne vrednote samoupravne socialistične družbe. Za uresničevanje teh nalog st diplomant med dodiplomskim študijem pridobi splošno strokovno in praktično znanje, se usposobi za ustvarjalno sodelovanje pri znanstvenoraziskovalnem in praktičnem delu, si oblikuje potrebne lastnosti, da s strokovnim in zavzetim družbenim delom zmore uresni*1 smotre znanstvenoraziskovalnega in praktičnega dela. S sodelovanjem v organiziranih oblikah študijskega dela diplomant1 — pnciobi temeljno geografsko znanje in spozna metode geoerafskeg1 skovanja m njihovo uporabo v praksi; |> — obvlada temeljne geografske pojme, pojave in procese v njihovi n* bojni soodvisnosti in součinkovanju; — še posebno temeljito spozna metode geografskega preučevanja geo! P skega okolja, regionalnega planiranja in turizma; a) in prakP°Zna tehnik° 8e°gtafskega raziskovalnega dela, potrebno za zriS! P spozna tematsko kartografijo in se usposobi za n jeno uporabo zaZ^ m prakso; K spoznajo vzgojno-tzobraževalno vlogo geografije kot predmeta; ki pripomore k sirjenju obče človeške kulture in humanosti, omogoča spoznavanje odnosov med narodi m avihzacijami ter razumevanje sodobnih, svetovnih družbenogospodarskih procesov in učinke le-teh v pokrajini; — razvijajo dialektični pogled na svet na podlagi dialektičnega in historičnega matenalizma. Razlagajo razvojne procese v geografskem okolju- - geografsko spoznavajo domovino in tako poglabljajo ljubezen do nje ter hraiTrodnostmi5' bratsk‘h cnakoPravnih odnosov med jugoslovanskimi narodi se usposobi za kritično uporabo geografske literature in virov, j — na terenskih vaioh -------i-u: _ _ • , , offl , ------ "‘^mciaiuic in V1IUV, na terenskih vajah sistematično poglobi znanja o elementih g‘l: skega okolja, uporablja metode znanstvenoraziskovalnega dela ter spozlt k zhene tipe slovenskih, jugoslovanskih in drugih pokrajin; , 1 spozna temeljne zakonitosti celotnosti pokrajine in njenega 1 t T spozna Potrebe po skladnejšem razvoju geografskega okolja, p0** glede na varstvo okolja; ~T Podobi znanje o zakonitostih celostnega součinkovanja naravni^1® dovmskih, družbeno-političnih in socialnoekonomskih dejavnikov v f I darsko bolj in v gospodarsko manj razvitih delih sveta; , se usposobi za vodenje terenskih vaj, terenskega dela in drugil’1’ strokovnega dela. Diplomiran geograf poleg tega spozna pomožne geografske predmeti, bolje razume in uporablja v geografskih preučevanjih, posebno pri in'e( plinarnem delu. niiariiein ueiu. Diplomiran geograf je pripravljen za znanstvenoraziskovalno delo i!1'' z diplomiranim geografom in... za opravljanje del in nalog s področja(i nalnega planiranj’a, varstva okolja, turizma in drugih področij, ki se ukv0™ naravnimi in družbenogeografskimi elementi v pokrajini. Na naštetih 1 jih deluje izrazito interdisciplinarno, v povezavi in ob sodelovanju s stik; njaki drugih ved. Izobrazba daje zelo široke možnosti za delo pri različni111 IIT OnTfl V1 lih mTRf-^hn/A r\\ cTrz-vlz-r-vs/nzi 11 (' /-\ r- /~\ 1« .... r* tl VI1 r ■ ujaM ux ugin vcu. jzoorazoa oaje žeto sirotce možnosti za delo pri razliCD"'. in opravilih, posebno zaradi strokovne usposobljenosti za celostno obra'* nje pokrajinske stvarnosti. Izvajanje in usklajevanje raziskovalnega dela s področja regionalnega? ranja, varstva okolja, varovanja naravne in kulturne dediščine, tun/-1-1 cialno-ekonomske problematike; priprava strokovne dokumentacije njena področja; priprava prostorskih in družbeno-gospodarskih sesta'1? j storskih načrtov, usklajevanje dela pri pripravi prostorskih načrtov v oN1 y in republiških organih in ustanovah; izvajanje upravnih zadev v zvezi * ; Ijavo prostorskih načrtov; izvajanje upravnih zadev s področja varstvac* $ strokovno delo na zavodih za varovanje naravne in kulturne dediščin«1 ^ kovna priprava izletov, strokovno vodenje na njih; vodenje delovnih en«* j rističnih organizacijah, ki se ukvarjajo s turističnimi tokovi; izvajanje st3® nih analiz na socialno-ekonomskem področju; priprava gradiva in oblik0' i tematskih kart v kartografskih zavodih; strokovno delo na področju # geografije in hidrogeqgrafije v meteoroloških in hidroloških ustanovsl’. pra\ a strokovnega grSdiva v delovnih organizacijah in ustanovah, ki se11 jajo s preučevanjem prostorskih in socialno-ekonomskih značilnosti de111 in tujih dežel ter s posegi na njihova tržišča; itd. - 2 SPLOŠNI PODATKI O PROGRAMU 2.1 Šifra programa n 2.2 Posebna izobraževalna skupnost za pedagoško usmeritev in P°!i izobraževalna skupnost za družboslovno usmeritev 2.3 Usmeritev: pedagoška/nepedagoška 2.4 Ime programa: Geografija Vrsta programa: VIS 2.5 Smeri: Sl pedagoška smer (dvopredmetna) 52 pedagoška smer (geografija-geologija) 53 nepedagoška smer (enopredmetna in dvopredmetna) 2.6 Povezanost z drugimi programi v usmeritvi Predhodni program: VIP SR Učitelj in VIP SR Družboslovno-jeziko'111 javnost Zahtevnejši program: VIP 1ZP za profesorja geografije Stopnja zahtevnosti: V1I/2 2.7 Strokovni naslovi, značilna dela in naloge, stopnja zahtevnosti ^ S1: profesor geografije in... S2: profesor geografije-geologije S3: diplomiran geograf in... strokovna dela na področju prostorske ^ nalne) problematike; Vil/l asistent, raziskovalec VI1/1 2.8 Trajanje študija po programu: 4 leta 2.9 Drugi podatki in opombe Dvopredmetni študij geografije poteka v povezavi s katerokoli stroko, ki je zastopana na . Filozotski fakulteti ter z geologijo. Študent pedagoške smeri mora pl'3'1 izbrati kot drugi predmet stroko, ki je zastopana v šoli, predvsem zg^. Zaradi potreb po učiteljih geologije v srednji šoli je organizirana študiji vezava geografija-geologija. ^ Študij obeh predmetov traja štiri leta in je načeloma enakovreden. študent lahko končal v predvidenem času in da se da študiju večji osebll‘ m n c/a lohlz-rv v t t- zi»! <-> i - . _ • i i • t- v ... .s it lauivu ivuiiudi v picuviuenem času in aa se da študiju večji os^\ pomen, se lahko v tretjem in četrtem letniku predvidi nekoliko več \yfoni r>»M z-1 _____j i i i . f)f6^ predmet. Manj ur pri drugem predmetu se lahko nadomesti s p splošne znanstvene metodologije s pr\ega predmeta Enopredmetni študij geografije je namenjen študentom, ki se bodo z3| v nepedagoških, posebno raziskovalnih ustanovah. Poleg snovi iz geogr3, je skupna dvopredmetnima smerema, je večji poudarek na raziskovali' todah in tehnikah ter na pomožnih geografskih predmetih. V 4. letniku5* dločajo za DOeloblien štnHi i ali rpoir*ncilr»#»r»o rilo n; .-.voi; 3..... gnugiaiivKiii preumeiin. v 4. šatelji odločajo za poglobljen študij ali regionalnega planiranja ali varst' Ija ali geografije turizma. 3 POGOJI ZA VKLJUČITEV V IZOBRAŽEVANJE Na vse smeri se lahko brez preskusa znanja vpišejo kandidati, ki^ čali tele štiriletne programe: Učitelj, Družboslovno-jezikovna dejavl1 f rQ\/r*clr\\/nz-» a— — - i. •• . . ... -.. ^ Naravoslovno-matematična tehnologija. Na dvopredmetni študij se , skusa znanja lahko vpišejo tudi kandidati, ki so uspešno končali enega1! slednjih štiriletnih programov oziroma smeri: Vzgojitelj, Gostinski teh^' ristični tehnik, Ekonomski tehnik in Komercialni tehnik. .t Na študij pedagoške geologije se brez preskusa znanja vpišejo kaP^ O USDCSnO kotirali nacl^Hr,;^ Čtlr-Oofrm n_k t_____ *lvuu,J H^gusKe geologije se Drez preskusa znanja vpišejo kanu«-““ uspešno končali naslednje štiriletne programe: Naravoslovno-mateu13. tehnologija, Rudarski, Geološki, Geovrtalni tehnik ali Tehnik za bOjff m i r»/*ro I t Iv __ mineralnih surovin. , 3.2 Btez preskusa znanja se lahko vpišejo tudi kandidati, ki so pred11',! asre®rJ®n®8a izobraževanja končali gimnazijo, pedagoško gimnazijo ali' ■ 3.3 Kandidati, ki so sicer končali štiriletno srednjo šolo, vendar n611'j nega programa ali smeri, morajo opraviti diferencialni sprejemni izpi^j g rafije, zgodovine in tujega jezika v obsegu programa za učitelja, no-jezikovne smeri. Namesto zgodovine opravljajo lahko izpit iz obsegu programa naravoslovno-matematična tehnologija. Za študij ske geologije morajo kandidati opraviti izpit iz geologije v obsegu pr°l naravoslovno-matematična tehnologija. jI -'•4 Kandidati, ki so končali samo osemrazredno osnovno šolo ah Jt štiriletno srednjo šolo in so dopolnili starost 18 let, se lahko vpišejo.iel i lenega diferencialnega izpita opravijo dodatni splošni izpit. Ta izpit ob- nost primerna. Pri-ustnem delti mora kandidat dokazati, da obvlada znanje, ki g^pisni in ustni del. Pri pisni nalogi s splošno temo mora kandidat dokazati, ga pridobijo učenci v ustreznem srednješolskem štiriletnem programu in je po- na pravilno in logično izražati svoje misli in da je njegova splošna razgleda- trebno za vpis v visokošolski program. * predmetnik in učni načrt predmetov 41 “* Preglednica predmetov ^Bpni splošni predmeti ' l!| JPEpMET $t-0 “liticna ekonomija es*. •.“llura ustnega in pisnega izražanja Letnik Skupaj ur 60 30 30 30 30 J^elji marksizma — filozofija 15 30 105 30 30 30 45 45 upaj ur 180 285 % 'Pne sestavine programov pedagoške smeri Medmet Letnik ^ ^agoško-psihološki predmeti j) obvezni pS|hologija za učitelje •dagogika Csr Jr8anizacija dejavnosti učencev izbirni i kihraževalna tehnologija 1 Jihološki seminar I olodologija preučevanja vzgojno-i! ‘obraževalnega procesa km ževalnega procesa 'tura ustnega in pisnega'izražanja 2. 3. 4. Skup. P V S P v S P V s P V . S ur 45 15 30 — 90 15 15 — — — — — - 15 — 15 — ' — 30 30 10 20 — • —^ 60 — — — — — — — — — 15 30 — 45 — 45 15 30 — — — ' — — — 30 — — ■ — 30 _ — — — 15 30 — 45 15 30 _ — — — — ‘ — — — 45 'agoška praksa M-- !^|edni) ______________________________________________________ Od Vsak študent pedagoške smeri vpiše predmet kultura ustnega in pisnega izražan ja ali enega od izbirnih pedagoško-pstholoških predmetov. Študent, ki /eh Oglobiti svoje znanje in usposobljenost za vzgojno-izobraževalno delo. vpiše več izbirnih predmetov. . Pedagoška praksa je oblika organiziranega in načrtovanega študijskega koncu pa napišejo o njej poročilo Uspešnost opravljene prakse se vpisuje v in- f,t°Rrafski predmeti % Vezni skupni predmeti Drugi predmeti (dvopredmetna pedagoška smer) j. Jod v geografijo «a,ematična geografija Jtistika za geografe rttiatogeografija Jomorfologi ja *e°grafija prebivalstva / tografija naselij jetnik ,'drogeografija ll?dogeografija / !)0Reografija eografija prebivalstva / g>grafija naselij Jonomska geografija e°grafija turizma / Kografija prometa 'ezni skupni predmeti predmeti 45 30 60 60 75 90 360 105 75 30 105 45 360 3. letnik Geografija turizma / geografi ja prometa Geografija Evrope z ZSSR Geografija Afrike in Azije Geografija Angloamerike in Avstralije Geografija Latinske Amerike Geografija Jugoslavije 4. letnik Geografija Jugoslavije Geografija Slovenije Varstvo geografskega okolja Regionalno planiranje Pokrajinska ekologija Geografija krasa Geografija podeželja Urbana geografija Teorija geografije in diplomski seminar 45 60 90 75 75 45 390 60 90 45 75 30 30 30 >30 30 420 Didaktika pouka geografije Didaktika pouka geografije Lokalna geografi ja 75 30 $ Ijetnik ^0 ur JI Kartografija Obvezni izbirni predmet — Geologija — Meteorologija — Matematika Metodologija fizične geografije Izbrana poglavja iz geografije i»! iiii 1,1 J' letnik 420 ur »p I« 1» sl -a' Metodologija fizične geografije Metodologija družbene geografije Izbrana poglavja iz geografije Izbirni usmeritveni predmet Izbirni usmeritveni seminar Organizacija raziskovalnega dela Sloški predmeti ^DMET u. 'alografija ^eralogija pralna geologija ^ja in stratigrafija l^bologjja jEtonska geologija [ilpElopedija rudarstva p, “rogeologija eobiologija f/plugija kvartarja a uajališča mineralnih surovin SFRJ S finalna geologija PjJ"»entna petrologija š^jttika pouka geologije is" iž? lOS1' r 'J' Dvopredmetna nepedagoška smer Politična ekonomija 90 Matematika 60 Slovenska zgodovina 60 tuji jezik 180 30 1 Politična ekonomija 60 30 Kartografija 30 30 Geologija 30 30 Meteorologija 30 30 Programiranje / računalništvo 60 30 Metodologija fizične geografije 30 30 Izbrana poglavja iz geografije 30 Slovenska zgodovina 60 Tuji jezik 150 30 Metodologija fizične geografije 30 60 Metodologija družbene geografije 60 .45 Izbrana poglavja iz geografije 150 Hidrologija Sociologija lokalnih skupnosti Tuji jezik 60 120 90 Izbirni usmeritveni predmet 90 30 Izbirni usmeritveni seminar 30 30 Organizacija raziskovalnega dela 30 Lokalna geografija 30 Izbrana poglavja iz geografije Slovenije 75 Geologija Slovenije 30 Ekologija in varstvo okolja 90 Tuji jezik 60 1. Letnik 2. 3. 4. Skupaj ur Terenske vaje dni 60 60 75 — — 75 60 — — — 60 2 120 — — — 120 4 60 60 60 60 240 — 120 -'T' ’ — 120 5 — 45 — — 45 — 30 — — 30 — 30 — — 30 1 — — 135 — 135 — — 30 — 30 I — — 75 — 75 2 — — — 90 90 5 — — — 30 30 2 — - ' _ 60 60 — — 45 — 75 120 375 285 345 1320 Vsak študent mora vpisati skupne splošne predmete; tisti, ki vpisujejo pedagoško smer, pa tudi psihološko-pedagoške predmete. Geografski predmeti si sledijo od uvodnih in občegeografskih v prvih dveh letnikih, regionalnogeografskih v 3. letniku do problemsko-teoretičnih v 4. letnikul Pri dvopredmetnih smereh je v prvem in drugem letniku predmetom namenjeno po 360 ur, v tretjem in četrtem letniku pa se glede na prvi ali drugi predmet to število lahko poveča na420urna leto ali zmanjša na 300 ali 240 ur na leto. Število ur geografskih predmetov po letnikih za dvopredmetno smer: 1. letnik 360 2. letnik 360 3. letnik 300 — 420 4. letnik 240 — 420 4.2 Smeri in izbirni predmeti Vsem trem smerem je skupna večina (jedro) geografskih predmetov. Pri dvopredmetnih smereh se študent po skupnem prvem letniku odloči za pedagoško ali nepedagoško smer. Študent, ki se odloči za pedagoško smer, posluša poleg skupnih geografskih predmetov še predmeta: didaktika pouka geografije in lokalna geografija. Obvezna sestavina pedagoške smeri je dvotedenska ■ pedagoška praksa na osnov ni šoli in dvotedenska na srednji šoli. S tem se študent usposobi za poklic učitelja geografije in spoznavanja družbe na osnovnih in srednjih šolah. Študent, ki se odloči za dvopredmetno nepedagoško smer, mora v drugem letniku poleg skupnih geografskih predmetov in kartografije opraviti 30 ur obveznosti iz pomožnih geografskih predmetov. Izbira lahko med predmeti: geologija, meteorologija, matematika. V tretjem letniku študent vpiše predmete: izbrana poglav ja iz geografije, metodologija fizične in metodologija družbene geografije. V četrtem letniku študent ob skupnih geografskih predmetih izbira med predmeti, ki omogočajo poglabljanje in prenos v regionalno planiranje, geografijo turizma in varstvo geografskega okolja. Obv ezne usmeritv ene predmete poučujejo učitelji matičnega ozda, učitelji z drugih fakultet (na primer urbanistično planiranje na FAGG) ali pa strokovnjaki iz prakse. S širjenjem strokovnega področja s pomožnimi geografskimi vedami, s poglabljanjem metodologije stroke in konkretnejšega spoznavanja problematike in uporabnosti v praksi posameznih geografskih področij se študent usposobi za opravljanje del in nalog pri regionalnem planiranju ali varstvu geografskega okolja ali turizmu in na drugih področjih, ki se ukvarjajo s preobrazbo pokrajine ali njenih sestavnih delov. Delovna praksa za nepedagoško smer traja štiri tedne; dvotedenska delovna praksa se opravlja ob koncu drugega letnika v delovnih organizacijah, ki se ukvarjajo s prostorskimi problemi, ob koncu tretjega letnika pa opravljajo slušatelji dvotedensko delovno prakso praviloma v organizacijah, ki se ukvarjajo s problemi ene od usmeritev (regionalno planiranje, turizem, varstvo okolja). Enopredmetna nepedagoška smer pomeni strokovno poglobitev dvopred-metne nepedagoške smeri s tem, da se poveča obseg metodološko-teoretičnih predmetov in predvsem pomožnih geografskih predmetov. Študent mora med študijem izdelati dve seminarski nalogi in diplomsko delo ter jih predstaviti v ustreznem seminarju. Diplomsko delo v nepedagoški smeri je praviloma iz usmeritvenega predmeta. Ena naloga mora biti izdelana pri fi-zičnogeografskih, druga pri družbenogeografskih in tretja pri regionalnogeo-gratskih predmetih. Študent mora obiskovati predavanja in seminarje ter opravljati poleg eksperimentalnih in laboratorijskih vaj tudi terenske vaje kot eno temeljnih oblik vzgojno-izobraževalnega procesa. V posameznih letnikih oprat i študent pri predmetih, ki jih predvidevajo učni načrti, naslednje število terenskih dni: Sl S2 S3 geografija /geologija 1. letnik 10 dni 6 dni 10 dni 15 dni 2. letnik 10 dni 6 dni 15 dni 15 dni 3. letnik 15 dni 3 dni 15 dni 20 dni 4. letnik 15 dni 7 dni 15 dni 20 dni Zaradi posebnosti geografije in s tem posebnosti študija se ure terenskih vaj ne štejejo v običajno obremenitev študentov; to znese za geografijo v dvopredmetnih smereh povprečno 60 ur na leto in 25 ur za geologijo. To je le nadaljevanje že uveljavljene prakse. Pri dvopredmetnih smereh se študij geografije kot drugega predmeta loči od študija geografije kot prvega predmeta po nekaj manjšem obsegu števila ur v 3-in 4. letniku. Pri geografiji kot drugem predmetu sev 4. letniku ohranita predmeta: geografija Slovenije in geografija Jugoslavije. V 3. letniku študent poleg obveznih predmetov iz obče geografije izbira med regionalnogeografskimi predmeti do skupnega števila 300 ur v letniku, v četrtem letniku pa ima poleg obveznih predmetov — geografija Jugoslavije, geografija Slovenije in diplomskega seminarja še druge predmete, ki jih izbere do skupnega števila 240 ur. Predmeti, ki niso v geografskem jedru (specifični za pedagoško in nepedagoško smer) ostanejo v nespremenjenem obsegu. Študent mora izdelati eno seminarsko in diplomsko nalogo. Prav tako mora opraviti vse obveznosti, ki so predpisane za študente geografije kot prvega predmeta, tako tudi terenske vaje pri ustreznih predmetih in delovno prakso. .................. Študent ob delu se mora udeležiti posebnih predavanj in vaj, ki jih zanje organizira oddelek. Udeležiti se mora vseh terenskih vaj in opraviti celotno de-lovno prakso. Navodila za izvajanje predmetnika Temeljno število ur je pri vseh smereh v mejah dogovorjenega obsega, zaradi posebnosti študija geografije, ki zahteva velikoterenskih vaj, je temeljno število ur preseženo. Del terenskih vaj se bo izvajal zunaj rednega vzgojno-izobraževalnega procesa in delovne obveznosti učiteljev in študentov. Program Pedagoške akademije Maribor je enak dvopredmetnemu programu pedagoške smeri Filozofske fakultete Ljubljana. Manjše razlike so v skladu s smernicami in so natančneje določene v izvedbenem predmetniku. Glede na dopustne razlike v predmetniku za stroko, skupne in pedagoško-psihološke predmete in glede na razmerja v dvopredmetni skupini uveljavlja Pedagoška akademija Maribor različnosti, ki izhajajo iz tega. 4.3 Učni načrti 5 OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV, USMERJANJE, ZAKLJUČEK ŠTUDIJA 5.1 Pogoj za napredovanje iz letnika v letnik Študentove obveznosti pri posameznih predmetih so podrobno opredeljene z učnimi načrti predmetov. Znanje se preverja praviloma z izpitom. Za prehod v višji letnik je treba opraviti obveznosti pri vseh predmetih, ki se končajo v predhodnem letniku. Poleg tega je za vpis v tretji in četrti letnik treba izdelati in v seminarju predstaviti po eno seminarsko nalogo. Slušatelji morajo za vpis v tretji oziroma četrti letnik opraviti delovno oziroma pedagoško prakso. Slušatelji geografije kot drugega predmeta morajo opraviti in v seminarju predstaviti seminarsko nalogo kot pogoj za vpis v četrti letnik. 5.2 Pogoji za ponavljanje posameznega letnika Pogoji za ponavljanje letnika so opredeljeni s statutom visokošolske organizacije. Študent, ki ponavlja letnik, mora obiskovati predavanja in opravljati obveznosti pri predmetu, ki jih ni uspešno izpolnil. Slušatelj dobi bistvene informacije o študiju ob vpisu, med študijem pa na svetu letnika, pri mentorju, predmetnih učiteljih, asistentih in pri predstojniku. Posebno pomembne so informacije o izbiri ožjega predmetnega področja in o možnostih in interesih glede prakse (ob upoštevanju poprejšnjega šolanja in izkušenj). Študent konča študij, ko je opravil vse obveznosti, predpisane s programom, in v seminarju uspešno zagovarjal diplomsko delo, ki so ga mentorji pozitivno ocenili oziroma diplomsko nalogo ter opravil diplomski izpit iz geografije Slovenije in Teorije geografije. 6 POGOJI ZA IZVAJANJE PROGRAMA 6.1 Kadrovski pogoji Kadrovske-potrebe so opredeljene z učnimi načrti predmetov. Kadrovski pogoji za izvajanje programa Obvezni skupni geografski predmeti Dvopredmetna pedagoška smer nepedagoška smer Enopredmetna nepedagoška smer Skupaj Učitelj 7 3 i 2 11 Sodelavec 4 1 i 1 7 Strokovno-tehnični sodelavec0 8 1 i — 10 Zunanji sodelavci (učitelji) — — 90—165 ur 780 ur00 ° dva strokovna sodelavca, laborant, dva bibliotekarja, knjižni manipulant, kartograf, vodja kartografske zbirke, fotografski tehnik, pisarniški referent. 00 Študenti bi opravljali obveznosti na nekaterih oddelkih Filozofske fakultete in na drugih fakultetah. Vodja kartografske zbirke mora imeti visoko izobrazbo, strokovni sodelavci višjo ali visoko izobrazbo za delo v fizičnogeografskem laboratoriju in za družbeno geografijo ter za laboranta za regionalno geografijo pa je potrebna srednja izobrazba. Zunanji sodelavci bodo opravili približno 150 ur za izvedbo predvsem pomožnih geografskih predmetov: geologija, meteorologija, matematika ter sodelovanje pri predmetih varstvo geografskega okolja in geografija turizma. Za prehodno obdobje predvidevamo pomoč zunanjega sodelavca pri predmetu statistika za geografe ter specialna didaktika pouka geografije. Predmet urbanistično planiranje poslušajo slušatelji nepedagoške smeri na FAGG. 6.2 Materialni pogoj Materialni pogoji za izvajanje vzgojno-izobraževalnega programa so nakazani v učnih načrtih predmetov. Potrebne so štiri predavalnice, ustrezno opremljen metodični kabinet z učnimi pripomočki (naprave za različne načine vizualnega predstavljanja slikovnega gradiva, reliefne in druge ponazoritve geografskih pojavov itd.), laboratorij za fizičnogeografske analize z ustrezno opremo in kemikalijami, praktikum za vaje, fotolaboratorij, risalnica z risalnimi pripomočki in priborom (aparati za izdelavo, razmnoževanje, povečevanje in pomanjševanje kart, aparati za fotointerpretacijo posnetkov iz zraka itd.), knjižnica s čitalnico za študente, kartografska zbirka z zbirkami stenskih 1.1 Namen osnutka, sestavijaki Program dopolnilnega izobraževanja za učitelje geografije je nastal na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete ob sodelovanju članov pedagoškega kolegija. Potrebo po takšnem programu so izrazili učitelji geografije . sami (na zborovanjih geografov in drugih srečanjih), nanjo so opozorili delavci Zavoda SRS za šolstvo, zavedali pa so se te potrebe tudi dejavci Oddelka za geografijo. Program, ki ga absolvirajo diplomanti na Oddelku za geografijo, jih sicer usposablja za samostojno opravljanje del in nalog učitelja geografije na osnovni in srednjih šoli pa tudi za nadaljnje samoizobraževanje, vendar je to vedno zahtevnejše, posebno še s hitrim razvojem znanosti. V zadnjem času se je tudi program študija na Oddelku za geografijo spreminjal. Tudi VIP, ki se bo začel izvajati v študijskem letu 1985/86, se bo razlikoval od dosedanjih. Predvsem je s stališča dopolnega izobraževanja treba opozoriti na ukinjanje stopenjskega študija, oziroma na štiriletni študij za učitelje na osnovni in srednji stopnji ter na spremenjen predmetnik. Te spremembe postavljajo diplomante v neenak položaj in otežujejo enotno izvajanje vzgoj-no-izobraževalnih programov v okviru republike. Program dopolnilnega izobraževanja naj bi rešil ta problem, širil učiteljem geografije znanje, jjih seznanjal z novostmi iz stroke in jim olajšal delo pri vključevanju le-teh v šolske programe. program dopolnilnega izobraževanja, za profesorje geografije je sestavni del VIP-a Geografija, VIS. Geografija ---------------- IZP-za profesorja 2 SPLOŠNI PODATKI O PROGRAMU 2. 1 Šifra programa 2. 2 Posebna izobraževalna skupnost za pedagoško usmeritev 2. 3. Usmeritev: pedagoška 2. 4. Ime in vrsta programa: Program dopolnilnega izobraževanja za profesorja geografije v osnovni in srednji šoli; Vll/2 Program se izvaja vsako šolsko leto v obsegu 30 ur in treh dni terenskega dela. Način izvedbe programa se prilagaja potrebam učiteljev geografije. Program se deli na dve smeri: za profesorje v osnovnih šolah in za profesorje v srednjih šolah, obe v enakem obsegu 30 ur in treh dni terenskega dela. 2. 5 Drugi podatki in opombe: Program je prilagojen profesorjem v osnovnih in posebej profesorjem v srednjih šolah (za prva predavanja predvsem iz regionalne geografije in didaktike pouka geografije, za druge predavanja predvsem iz splošne geografije in glede na usmeritev tudi iz regionalne geografije ter didaktike pouka geografi- je). V seminar je vključeno tudi spoznavanje metod terenskega dela in vodenje ekskurzij. Ker so udeleženci seminarja razpršeni po Sloveniji, se seminar izvaja v več regionalnih centrih, če bi se zanj prijavilo več kot 15 učiteljev. v Obrazložitev osnutka 1. Pri oblikovanju osnutka so aktivno sodelovali vsi pedagoški delavci Oddelka za geografijo Filozofske fakultete, ki so upoštevali izkušnje dosedanjega magistrskega študija, potrebe prakse in zahteve stroke. 2. Osnutek programa daje možnost študija desetih smeri. Njihova vsebina se sicer v nekaterih primerih ponavlja, saj bi bile formalno dovolj štii i osnovne smeri (fizična geografija, družbena geografija, regionalna geografija in metodika pouka geografije). Z več smermi so se sestavljale! želeli približati potrebam prakse ter nameniti več pozornosti področjem, ki sov slovenski geografiji dosegla visoko znanstveno raven in odziv v praksi. Osnutek programa je tako organsko nadaljevanje visokošolskega programa, kjer so v sklepnem delu študija že poudarjena najpomembenjša področja, ki jih potrebuje praksa (metodika pouka geografije, regionalne planiranje, varstvo geografskega okolja, geografija turizma). 3. Tako kot je že uveljavljeno, tudi osnutek predvideva močno prilagoditev praktičnega dela (magistrske naloge) potrebam prakse. V teoretičnem delu naj bi se študent seznanil z najnovejšimi teoretičnimi in metodološkimi dosežki v geografiji ter oblvadal zahtevnejšo metodologijo in tehnologijo dela iz smeri, ki si jo je izbral. Ker je bilo malo kandidatov , je potekal študij doslej po individualnih programih. Tako bo verjetno še nekaj let. Kljub temu se je pokazalo, da je izredno koristno organiziranje skupnih seminarjev za vse študente magistrskega študija, zato naj bi ta oblika ostala tudi v prihodnje. d- Glede na razvoj magistrskega študija v zadnjih letih bo kmalu treba zaposliti vsaj enega asistenta. Re ševanje kadrovskih in materialnih pogojev za magistrski študij je neposredno povezano s pogoji za izvajanje v isokošolskega študija (ustrezna kadrovska zasedba, prostori, opremljenost, predvsem knjižnice, kartografske zbirke, laboratoriji, risalnice, računalniški terminal itd.). Sestavljale!: Marjan Bat, dr. Ivan Gams, mag. Anton Gosar, dr. Matjaž Jeršič, dr. Marijan Klemenčič, dr. Vladimir Klemenčič, dr. Franc Lovrenčak, dr. Mirko Pak, mag. Dušan Plut, dr. Darko Radinja, dr. Igor Vrišer. 1 LIK MAGISTRA Magister geografskih znanosti je strokovnjak, ki je usposobljen za samostojno znanstvenoraziskovalno delo v geografiji. Pri podiplomskem študiju poglobi in razširi metodološko znanje in se poglobljeno seznani s teorijo in tehniko raziskovalnega dela v geografiji. Usposablja se za reševanje konkretnih znanstvenih problemov. 2 SPLOŠNI PODATKI O PROGRAMU 2. 1 Šifra programa 2.2 Posebna izobraževalna skupnost za družboslovno usmeritev in Posebna izobraževalna skupnost za pedagoško usemritev 2. 3 Usmeritev: nepedagoška pedagoška 2. 4 Ime programa: Geografija Vrsta programa: MAG Geografija — mag 2. 5 Smeri 1. fizična geografija 2. socialna geografija 3. regionalna geografija 4. geografski problemi držav in pokrajin v razvoju 5. geografski problemi verstva okolja 6- geogratske osnove regionalnega planiranja 7. geografija turizma 8. hidrogeografija 9. geografija krasa 10. metodika in didaktika pouka geografije. 2. 6 Povezanost z drugimi programi v usmeritvi Ime predhodnega programa: geografija VIS, Vll/2 2. 7 Strokovni naslov, značilna deta, stopnja zahtevnosti dela Strokovni naslov: magister geografije Stopnja zahtevnosti dela: V11/2 Značilna dela in naloge: visokošolski asistent, znanstveni sodelavec 2. 8 Trajanje študija: 2 leti 3. POGOJI ZA VKLJUČITEV V podiplomski študij geografije se lahko vpiše, kdor ima diplomo visokošolskega študija iz geografije. Obv ladati mora pasiv no dva sodobna tuja jezika in uspešno oprav iti sprejemni izpit. Kdor nima visokošolske diplome iz geografi-je, temveč iz druge stroke, mora pri sprejemnem izpitu poleg preskusa znanja iz jezikov oprav iti še ustrezen preskus znanja iz geografije. Pri sprejemnem izpitu mora kandidat pokazati, da je spremljal razv oj geografske vede do takšne stopnje, da to omogoča podiplomski študij in da pozna najpomembnejša dogajanja, dostopna v domači literaturi, s področja tiste študijske smeri, za katero se prijavlja. 4 PREDMETNIK Seznam predmetov Število ur na teden SKUPNI PREDMETI (za vse smeri) Izbrane kvantitativne metode v geografiji 0,5 Izbrana poglavja iz teorije in metodologije geografije 2 Metodologija znanstvenega dela 0.5 PREDMETI ZA POSAMEZNE SMER! Usmeritveni geografski predmet (eden ali dva) 3 Predmet pomožne geografske v ede 1 Mentorstvo 2 Število terenskih dni na leto 2 3 5 in priročnih kart raznih vrst in opremo za njihovo shranjevanje, kabineti -nalniškim terminalom, kabinet za razmnoževanje gradiv a in pripravo nS' ^ 'J1 ske vaje, pisarna za sprotno poslovanje in hranjenje dokumentov, kah'11 * * « k pedagoške delavce, oprema za terensko delo, materialne možnosti & ' m ...............vaj, delovne UH,, nakup strokovne literature in kart ter za izvedbo terenskih ’ dagoške prakse. 6.3 Vzgojno-izobraževalni program izhaja in se opira na raziskoval | usmerjenost učiteljev in sodelavcev, ki z raziskovalnim programom zaS^Jij jejo cilje stroke in potrebe prakse. Pri tem se na pedagoškem področju po% jejo z raziskovalnimi in strokovnimi ustanovami, ki se ukvarjajo s pedag0* problematiko, ter z osnovnimi in srednjimi šolami. Znanstvenorazisk°va. program zajema tudi strokovno sodelovanje z znanstvenimi in stroko^! ustanovami iste vede in sorodnih ved v Sloveniji, drugod v Jugoslaviji intu) Posebna skrb je namenjena strokovnemu sodelovanju z ustreznimi strn^ nimi ustanovami v zamejstvu. Učitelji in sodelavci preverjajo znanstveno delo v praksi na različne na^ D 1 kot člani ali vodje strokovnih teles pri družbeno-političnih skupnosti K5 * * * . ................................ i na'1, ganizacijah; kot člani ali vodje delovnih teles za izpeljavo praktičnih na , tako na področju regionalnega planiranja, varstva okolja kot na drugi^č dročjih, ki so povezana z geografijo; z občasnimi strokovnimi nasveti; sp0* gom v javno razpravo o strokovnih in širših družbenih vprašanjih itd. Študenti neposredno sodelujejo v praksi s seminarskim delom in z del0' prakso. 3 POGOJI ZA IZVAJANJE PROGRAMA 3. 1 Kadrovski pogoji Program izvajajo visokošolski učitelji z asistenti, ki izvajajo tudi VIP^'’ grafija — VIS. 3. 2 Materiafaii pogoji Za izpeljavo programa mora biti na voljo učilnica za najmanj 15 udefc^ cev, opremljena s projekcijskimi sredstvi — z diaprojektorjem, grafoskopa episkopom in s stenskimi kartami. Za izvedbo ekskurzije je treba najeti bus, potrebna pa sta tudi terenska oprema in kartografski material. it 4 PREDMETNIK 4. 1 Preglednica predmetov: » Fizična geografija Družbena geografija Regionalna geografija Metodika in didaktika pouka geografije Ekskurzija oziroma terensko delo (metode terenskega dela) Pri predmetih bodo podane: novosti v stroki, ki lahko pripomorejo h kakovostnejšemu pouku; — novosti s področja metodike in didaktike geografije; metode terenskega dela, prirejene za delo z učenci. Predavanja in vaje so v prvih dveh semestrih, izjemoma tudi v tretjem i11* . trtem. Drugi letnik je namenjen seminarskemu delu in pripravi magistrski Za vsakega kandidata se glede na prijavljeno študijsko smer sestavi študij1 0 program. Sestavljajo ga predmeti, ki so skupni ža vse kandidate, ter predu' ki se nanašajo na prijavljeno študijsko smer. S pic o skupino predmetov sčf , dajajo teorija, metodologija in tehnologija raziskovalnega dela v geografiK drugo skupino predmetov se kandidat teoretično in metodološko poglabV, P izbrano strokovno področje. Uspešno opravljeno magistrsko delo.dok'!* kandidatovo usposobljenost za raziskovalno delo. 5 ŠTUDIJSKE OBVEZNOSTI Študent podiplomskega študija mora pred zagovorom magistrske na'® uspešno opraviti študijske obveznosti pri vseh predmetih (izpit, pisne nal0(' Izdelati mora magistrsko nalogo, ki jo javno zagovarja in s tem konča št11. Študij poteka s predavanji, z vajami, s seminarjem, terenskimi vajajj konzultacijami. Če se za študij posamezne smeri prijavi manj kot pet kan®1 tov, se usmeritveni predmeti izvajajo s konzultacijami. 6 POGOJI ZA IZVAJANJE PROGRAMA 6. I Kadrovski pogoji Studijski program izv ajajo univerzitetni učitelji, ki izpolnjujejo pogoj®’" ločene z Zakonom o usmerjenem izobraževanju. Pri izvajanju študijsk,; programa sodelujejo univerzitetni učitelji sorodnih strok, glede na sm®r dija in problematike magistrske naloge, pa tudi strokovnjaki iz praks®’ 6. 2 Materialni pogoji Pri študiju smeri, kjer je prijavljenih več kot pet kandidatov , je potr®? preda\ ulnica ali seminarska soba. Nujno je potrebna strokovna literatura^1,; večinoma v tujem jeziku, geografske karte, posnetki iz zraka, računal®1^ terminal. Pri smereh, ki obravnavajo naravno geografsko problematiko, je potr®** tizičnogeogratski laboratorij s pripravami, inštrumenti ter kemikalijami dojoške, vodne in druge analize. Za terensko delo sta potrebna oprema in®( Samoupravljanje s temelji marksizma — vts VIP samoupravljanje s temelji marksizma (STM) je interdisciplinarne narave. Zasnov an je na VIP Sociologija in VIP Politične znanosti, vsebuje posebne predmete, kot so sociologija morale, sociologija vzgoje in izobraževanja, eda-gogika in andragogika z didaktike, psihologija pouka in učenja in metodika STM. VIP je zasnovana tako, da dobi prihodnji učitelj STM temeljno in široko interdisciplinarno družboslovno znanje in posebno sociološko, politološko ter pedagoško-psihološko'in metodološko znanje. Program vsebuje temeljne družboslovne predmete (filozofski temelji z zgodovino marksizma, politična ekonomija, novejša svetovna in jugoslovanska zgodivina, socialna in politična antropologija), splošne sociološke in politološke predmete (obča sociologija, obča politologija, zgodovina politične misli, sodobni socializem), posebne sociološke in politološke predmete (posebne sociologije, politični sistem SFRJ, mednarodni odnosi, družbenopolitične organizacije SFRJ), ter metodološke, pedagoške, psihološke in didaktične predme-te. Splošni predmeti‘omogoča jo študentu temeljit vpogled v razvojne in strukturne zakonitosti družbenega dogajanja, posebni strokovni politološki in sociološki predmeti pa dajejo študentom znanje z določenih področij kulture, politične in družbene prakse tako z vidika razsežnosti jugoslovanske družbe kot tudi glede na širši, mednarodni in sv etovni okvir (družine, kultura, znanost. religija idr.). Ker SMTkot taksam po sebi ni samostojno znanstveno področje in še manj panoga, imajo izbirni predmeti v tretjem in četrtem letniku dvojno vlogo: omogočajo študentu, da usklajuje VIP s svojimi posebnimi interesi glede na prihodnje poklicno delovanje (tudi zunaj pedagoškega področja) in opredelijo, katero je prevladujoče znanstveno področje v diplomantovi izobrazbi. Interdisciplinarni VIP STM ne predvideva podiplomskega študija za pridobitev magisterija in doktorata, ker spadata tadva na področje temeljnih socioloških m politoloških ved v okviru VIP Sociologija in VIP Politološke znanosti. Diplomanti VIP STM se lahko vpišejo v te podiplomske programe, lahko pa tudi v podiplomske programe VIP Ekonomija, VIP Filozofija in VIP Komunikologija, če opravijo ustrezne diferencialne izpite. Bistvene spremembe VIP glede na dosedanji program Novi program se od starega razlikuje po tem, da so v njem razširjeni filozofski in pedagoški predmeti (filozofski temelji z zgodovino marksizma, dialektika in logika družboslovnega raziskovanja, metodika STM, psihologija pouka in učenja), sociologija morale ter osnove informatike in informacijskih sistemov. Mnogi učitelji STM so pri uresničevanju nekaterih tem iz sedanjega učnega načrta za STM ugotavljali, da je bila njihova filozofska izobrazba pomanjkljiva. Dosedanja pedagoška praksa poučevanja STM kaže tudi velike didaktične in metodične slabosti, ki naj bi jih novi program pomagal odstraniti. Vnj®11’. V. , , r'. A . ■ 1 >-» s* ^ »te« s« a J-1 OT* V Z 1 s * v ‘ 1 . . s-» *' 1 bi zavzela \ ečjo vlogo metodika STM, več naj bi bilo praktičnih nastopov spitacij študento\ v razredu ter strnjene študijske prakse na šolah srednJ^j usmerjenega izobraževanja. Vključitev splošno izobraževalnega pr®1^ temelji naravoslovja in tehnologije v program bo pomagala učitelju STMjj sničevati interdisciplinarne povezave, ki so bile dosedaj šibke že znotraj »tsi boslovnih predmetov. Kar zadeva naravoslovno-tehnološko problematik®”, jih do zdaj ni bilo. Dialektika in logika družboslovnega razsikovanja bo Pf|v mogla k usposobljenosti učitelja STM, da bo pedagoško-didaktično Pr'n'et( posredoval in gojil kulturo dialektičnega mišljenja pri učencih. Obs®S sJi reij cialne metodike in sociologije morale je razširjen zato, ker lahko Pr°^j[|l ^ti STM poučujejo tudi družbeno-moralno vzgojo in ker je predvidena visok® j tj ska izobrazba učiteljev tega predmeta. Oba predmeta, eden v osnovni drugi v sredniem usmerjenem izobraževaniu. se nnvnično novezuieta ^ ^ drugi v srednjem usmerjenem izobraževanju, se navpično povezujeta vsebini kot v učno-vzgojnih smotrih. f;: V p, 1. UVOD 1.1 Namen osnutka in njegovi sesiavljalci -ji Študij usposablja študente za učitelje z visoko izobrazbo za pou®e' predmetnega področja samoupravljanja s temelji marksizma (STM)> uS S S So^' za*ltevam P° visoki izobrazbi učiteljev predmeta družbeno-moralna ' *)Ja' Diplomanti pedagoške smeri STM so usposobljeni tudi za poučevanje jogije v srednjem usmerjenem izobraževanju in organizatorje družbo-|uega izobraževanja. Interdisciplinarna narava VIP, ki daje diplomantu in posebno sociološko, politološko in pedagoško znanje, razširja po-niožnosti za poklicno delovanje. Diplomant je usposobljen za delo in .S6 tudi v družbenopolitičnih organizacijah združenega dela in drugod. (t|j6' °biikovanju osnutka VIP so sodelovali člani katedre STM, širši krog uči-FSPN, zunanji sodelavci in srednješolski učitelji STM. Upoštevane so analize anketnih odgovorov, dobljenih na raznih seminarjih za učite- ^dloge: VIP STM naj bi v javni strokovni razpravi obravnavala zlasti: ^ Sekcija za vzgojo in izobraževanje MC CK ZKS ^ komisija za predmetno področje STM pri Zavodu SRS za šolstvo ^ Komisija za izobraževanje Slovenskega sociološkega društva r. Slovensko politološko društvo, p Lik diplomanta j,totesor sociologije in političnih ved je poklic VI1/1 stopnje zahtevnosti. 'tebne so komunikativne in retorične sposobnosti za pedagoško delo, U s°bnost za logično in teoretično mišljenje, za argumentirano dokazovanje ku'Otno demokratično vodenje pogovora. Diplomant mera biti sposoben iJat' pri učencih želja po novem in ustvarjalnem delovanju, oblikovati in J 'ati pripadnost k samoupravni, demokratični socialistični skupnosti jugo-^»skih narodov in narodnosti in oblikovati zavzete in kritične prihodnje , °upravljalce. Imeti moramo primerne etične lastnosti, ki so nepogrešljive ^gojno-izobraževalno delo, in biti družbeno samoupravno angažirana , da bo lahko s svojim zgledom in delovanjem pripomogel k uresničena družbenih vzgojno-izobraževalnih smotrov. Odklikovati ga mora idejna pA ki sta ji tuja sektaštvo in dogmatičnost, odlikovati ga mora pripadnost . Cistični in marksistični misli in še posebno k jugoslovanski marksistični 11 'n praksi. SbLOŠn; podatki o programu ,'1 Šifra programa E* Posebna izobraževalna skupnost: PIS za pedagoško usmeritev, P1S za .poslovno usmeritev Usmeritev: pedagoška, družboslovna l'1* ime in vrsta programa . interdisciplinarni VIP Attibupravljanje s temelji marksizma (STM) Smeri: nima A Povezanost z drugimi programi: Sociologija, Politologija, Filozofija iV Strokovni naslov: profesor sociologije in političnih ved jtepnja zahtevnosti dela: VI1/1 z ^''sčitna dela in naloge: j'' izvajanje učne ure v skladu s pedagoško-didaktičnimi načeli, opredelje-0112 družbenimi smotri in dosež.enimi strokovno-znanstvenimi spoznanji; Vodenje krožkov (marksistični, OZN idr.); , — zbiranje in obdelava gradiva za aktualizacijo učnih vsebin, — sodelovanje pri načrtovanju in izvajanju delovne prakse, v katero je vključena tudi samoupravljavska praksa učencev; —- sodelovanje pri načrtovanju in izvajanju kulturnih in družbenih dejavnosti; — sodelovanje pri družbeno-političnem izobraževanju; — povezovanje STM s samoupravno prakso v šoli, krajevni skupnosti, širšem družbenem okolju in njeno vključevanje v vzgojno-izobraževalni proces; — iskanje novih metodičnih, pedagoških oblik in novosti; — sodelovanje z drugimi učitelji, šolskimi pedagogi, psihologi in strokovnimi svetovalci pri strokovni analizi vzgojno-izobraževalnih procesov, — sodelovanje z učitelji drugih strokovnih področij, da bi bila korelacija učnih vsebin in reševanje pedagoških problemov čimbolj uspešna; — spremljanje razvoja temeljnih strok, na katerih temelji interdisciplinarni VIP STM. 2.8 Trajanje študija: osem semestrov 3 POGOJI ZA VKLJUČEVANJE 3.1 Brez preskusa znanja se lahko vpišejo kandidati, ki so uspešno končali štiriletni vzgojno-izobraževalni program oz. smer: Družboslovno-jezikovna dejavnost, Splošno-kulturni, program Učitelj, Upravni tehnik. Ekonomski tehnik, Naravoslovno-matematična tehnologija, Računalniški ali Programerski tehnik, splošno srednjo vojaško šolo ali srednjo šolo organov za notranje zadeve ter kandidati, ki so pred uvedbo usmerjenega izobraževanja uspešno končali izobraževanje v naslednjih štiriletnih srednjih šolah: gimnazija, pedagoška gimnazija, vojaška gimnazija, ekonomska srednja šola upravno-admini-strativna šola in šolski center za strokovno izobraževanje delavcev v organih za notranje zadeve. 3.2 Kandidati, ki so uspešno končali druge štiriletne srednje programe ali šole morajo opraviti preskus znanja, in sicer: a) vzgojitelji predšolskih otrok in komercialni tehniki iz zgodovine za 3. in 4. letnik programa Družboslovno-jezikovna dejavnost in Sociologije po tem programu; . . b) kandidati, ki so končali druge štiriletne srednje šole iz: zgodovine; filozofije in logike, sociologije in drugega tujega jezika po programu Družboslovno-jezikovna dejavnost. 3.3 Kandidati, ki niso končali štiriletne srednje šole, morajo poleg preskusa znanja iz predmetov, navedenih v točki 3.3., opraviti še preskus znanja iz slovenščine oz. maternega jezika. 4 PREDMETNIK 4.1 Preglednica predmetov V tem delu VIP STM je naveden predmetnik, ki vsebuje seznam predmetov, obseg ur posameznega predmeta in njegovo uvrstitev v letnik. Obremenitve študentov so podane po letnikih, in ne po semestrih. Prav tako so podane skupne ure za predavanja, vaje in druge oblike organiziranega vzgojno-izo-braževalnega dela. Jtedrnet K^zofski temelji marksizma petična ekonomija jMitični sistem SFRJ j-vejša svetovna in jugoslovanska zgodovina t sociologija z NtUna psihologija _____________ - ^fllektika in logika družboslovnemu raziskovanja !lovenski knjižni jezik in stilistika0 “Ji jezik ‘?«odoiogija 1 ^onomski sistem SFRJ ' ' P!)ča. politologija 'Jcialna in politična antropologija t “Oča komunikologija 1 “snove informatike in informacijskih sistemov P L<-> in DS v SFRJ f ./užheno-politične organizacije ■ ume,ji naravoslovja in tehnologije •j jitiinarodni odnosi 1 socioloških teorij “etologija dela “ciologija lokalnih skupnosti IPdohni socializem Rodovina politične misli psihologija za učitelje Metodika STM edagogika ^ndragogika z “•daktika ;'-,orija in praksa samoupravljanja ^etologija družine ““etologija kulture "etologija znanosti in znanja Letnik 1. 90+60 60+30 60+45 90+60 30 + 15 60+30 30+30 45 + 15 60+0 60+30 60+30 30+30 60+30 15 + 15 45 + 15+30(S)00 ?°eioIogija vzgoje in izobraževanja p°ciologija religije "ciologija morale Capine izbirnih predmetov skupaj i &el(y esna vzgoja vna praksa ' * ' j •' :■ / č\! 900 60 45 + 15 60+30 60+45 60+30 45+30 30+30 105+0 60+30 30 + 15 45 + 15 60+30 45 + 15 45 + 15 45 + F5 75 + 45 60+30 45+115 15 + 15 15 + 15 30 + 10+20(S) 60+30 60+30 60+30 60+30 60+30 60+30 60+30 90 60+45 885 855 895 60 105 105 S — seminar Š Ndrne skupine predmetov: * ( ^ letnik: skupina filozofskih predmetov: Sodobni filozofski tokovi (45 + 15 ur) Sodobna marksistična misel (15 + 15 ur) L letnik: skupina socioioških predmetov: Obča sociologija (45 ur) Sociologija dela (45 + 15 ur) skupina politoloških predmetov: Sodobni politični sistemi (60+45 ur) Opomba: l Ta predmet izpolnjuje smotre splošnega predmeta kultura pisnega in ustnega izražanja, ki je bil predviden za vsako pedagoško smer. ^ Vsebin a" posebnega predmeta organizacija interesnih dejavnosti je na teoretski ravni vsebovana v predmetu metodika STM. na praktični ravni pa v izvajanju pedagoške prakse študentov. 1'^ Navodila za izvajanje predmetnika Razdelitev ur na predavanja in vaje ter razporeditev po semestrih bo dolo- tei,; fre, kmetov. Ja z vsakoletnim študijskim programom, ki bo vključeval tudi vse določbe o ..'Rusih znanja in druge obveznosti študentov, ki izhajajo iz učnih načrtov Predmetnik vključuje tudi dogovorjena in s smernicami določena skupna znanja programskih jeder iz temeljev marksizma (filozofija, sociologija, politologija, politična ekonomija), temelji naravoslovja in tehnologija, SLO in DS, telesna vzgoja in sklep pedagoških znanj. Obvezna sestavina predmetnika je tudi delovna praksa. Le-ta bo izvajana nepretrgoma v treh delih z načrtovanimi, nadzorovanimi in strnjenimi oblikami dela v ustreznih delovnih, pa tudi vzgojno-izobraževalnih organizacijah. Pri tako zasnovani delovni praksi naj bi se študent: — seznanil s samoupravno organiziranostjo delovnih, pa tudi vzgojno-izobraževalnih organizacij, v katerih bo opravljal prakso; — seznanil s pedagoško dokumentacijo in učnimi pripomočki vzgojno-izobraževalnih organizacij, v katerih bd opravljal prakso; — usposobil za samostojno ravnanje z učnimi pripomočki; — postopoma usposobil za mentorsko delo pri vodenju in samoupravnem organiziranju različne dejavnosti ob pouku (tistih, ki jih organizirajo učenci sami in tistih, ki jih organizirajo skupaj z učiteljem); — postopoma usposobil za organiziranje in izvajanje samoupravljalske prakse; — postopoma usposobil za razčlenjevanje in obvladovanje vse bolj zapletenih vzgojno-izobraževalnih situacij in pojavov; — postopoma usposobil za povezovanje splošnih pedagoško-psiholoških znanj s specialnimi, metodičnimi znanji; ; — usposobil za kritično primerjanje teoretično pridobljenih spoznanj s praktičnimi spoznanji; — metodično usposobil za posredovanje na teoretični ravni pridobljenih spoznanj v praktično vzgojno-izobraževalno delo; — metodično usposobil za izvajanje simuliranih in končno tudi pravih učnih nastopov. Študij ob delu: Študij traja največ tri semestre vsako študijsko leto (največ 6 let). Vsebina študija se prilagaja glede na doseženoznanje izdela, poklicno usposobljenost in življenjske izkušnje študentov ob delu. Pedagoška izvedba upošteva delovne obveznosti kandidatov in andragoška načela. Študenti ob delu so lahko opioščeni delovne prakse in metodičnega predmeta. Pn seminarski in diplomski nalogi se upošteva področje njihovega dela. 5 OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV, USMERJANJE, ZAKLJUČEK ŠTUDIJA : .VOU 5.1 Pogoji za napredovanje iz letnika v letnik Študent lahko napreduje v višji letnik, če opravi vse obveznosti v nižjem letniku, določene po predmetniku. Poleg preskusov znanja pri posameznih predmetih mora študent v L., 2. in 3. letniku opraviti še poeno seminarsko nalogo, ustni nastop, v 2. in 4. letniku paše delovno prakso, od tega eno v ozdu, s katerim ima fakulteta sklenjen poseben samoupravni sporazum o pogojih in izvajanju prakse in eno na srednji šoli usmerjenega izobraževanja. Študentlahko izjemoma napreduje v višji letnik tudi pod pogOji, predpisanimi z zakonom in letnim študijskim programom, kadar zaradi bolezni, materinstva ali težkih socialnih razmer ni mogel opraviti obveznosti;1 Študent lahko napreduje hitreje, kot to določa program, na podlagi posebne prošnje — pogoji se določajo individualno. 5.2 Pogoji za ponavljanje letnika Študent lahko praviloma ponavlja letnik samo enkrat med študijem. Razlogi. ki mu omogočajo ponavljanje, so: bolezen, materinstvo, težke socialne razmere. Ponavljalec lahko sodeluje pri delu pouka v višjem letniku, ko opravi vse obveznosti letnika, ki ga ponavlja. Študenti, ki niso izpolnili pogojev za prehod v višji letnik, lahko sodelujejo in opra\ Ijajo obveznosti pri tistih predmetih iz programa nižjega letnika, pri katerih niso opravili obveznosti. -------- Absolventski staž se lahko podaljša, če študent zaradi bolezni, materinstva, težkih socialnih razmer ali drugih utemeljenih razlogov ni mogel opraviti diplomske naloge. 5.3 Svetovanje in usmerjanje med študijem Fakulteta sodeluje pri usmerjanju pred vpisom in z obiski v srednjih šolah.. Spremljanje uspeha študentov med letom in njegovo razčlenjevanje daje profesorjem podlago za mentorsko delo. Dosežki sodelovanja študentov pri raziskovalnem programu fakultete lahko bistveno pripomorejo k svetovanju pri nadaljnjem usmerjanju študentov in seznanjanju s pokličnimi možnostmi. Fakulteta pomaga diplomantom in tistim študentom, ki niso dokončali študija, pri njihovem vključevanju v delo ali drugo izobraževanje. Fakulteta sodeluje z učitelji STM in sociologije na srednjih šolah. 5.4 Pogoji za sklep študija Študent mora opraviti obvezhdšfi iž všeh pfedmetov, določene v učnih načrtih predmetov, tri seminarske naloge, tri ustne nastope, dve delovni praksi, v 2. in 4. letniku pa še delovno prakso, pd tega enov OZD, s katero ima fakulteta sklenjen poseben samoupravni sporazum o pogojih in izvajanju prakse in eno na srednji šoli usmerjenega izobraževanja in uspešno zagovarjati diplomsko nalogo pred komisijo učiteljev, da lahko uspešno konča študij in dobi diplomo. 6 POGOJI ZA IZVAJANJE PROGRAMA 6.1 Kadrovski pogoji Diplomski študij izvajajo pedagoško-znanstveni delavci (učitelji in delavci, ki izpolnjujejo pogoje Zakona o usmerjenem izobraževanju in pedagoškem delu programa sodelujejo učitelji Centra za pedagoško usposabljanje na Filozofski fakulteti in PZE za pedagogiko. Katedra za STM si že dalj časa prizadeva, da bi \ rednem delovnem razmerju s polnim delovnim časom zaposlili habilitiranega učitelja za pedagogiko in andragogiko z didaktike- Predvidena je tudi nastavitev asistenta pri sociologiji vzgoje in izobraževanja in habilitiranega učitelja za metodiko STM in sociologijo morale. Učitelji in asistenti pridobivajo osebni dohodek s pedagoškim, raziskovalnim in svetovalnim delom iz programa raziskovalnega inštituta, ki ga financirajo Raziskov alna skupnost Slov enije in posebne raziskovalne skupnosti ali pa se dohodek pridobiv a iz neposredne menjave dela. Razen pri nekaterih specifičnih predmetih (pedagogika, sociologija morale, sociologija vzgoje in izobraževanja) sodelujejo pri uresničevanju interdisciplinarnega VIP STM kadri iz VIP Sociologija in VIP Politične znanosti in FSPN. .... . 6.2 Materialni pogoji Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo ima ustrezne prostore za predavanja in vaje pri dodiplomskem študiju STM. Treba bo izpolniti učno-tehnična sredstv a in sodobno učno tehnologijo, da bi se posodobil vzgojno-izobraževalni proces STM in da bi se prihodnji učitelji za to nalogo ustrezno usposobili. Tehnična sredstva, ki so potrebna za VIP Novinarstvo, bi lahko uporabljali za izobraževalni laboratorij študentov SIM. Glede tega bo VIP STM uskladil svoje potrebe z VIP za novinarstvo in VIP za obramboslovni študij, da bi s skupnimi prizadevanji razvijali tehnološko bazo izobraževalnega procesa na FSPN — knjižnica FSPN ima v eliko klasične in sodobne sociološke, politološke in marksistične literature, ki je nepogrešljiv a pri študiju STM. Priprav Ija se tudi samoupravni sporazum s tistimi centri srednjega usmerjenega izobraževanja, kjer so prihodnji učitelji STM že doslej opravljali študijsko prakso (nastope in hospitacije). 6.3 Znanstvenoraziskovalna in strokovna dejavnost VIP STM se navezuje na raziskovalno in strokovno delo, ki ga opravljajo učitelji in sodelavci pri individualnih habilitacijskih programih in stalni rasti svoje znanstvene in strokovne ravni. Raziskovanje VIP STM temelji na razsi-kovalnih dosežkih socioloških, političnih, pedagoških in drugih pomembnih družboslovnih ved. Učitelji pedagoške smeri STM so že doslej sodelovali pri pisanju učnega gradiv a za STM, zdaj pa raziskujejo položaj, družbeno vlogo in uresničevanje vzgojno-izobraževalnih smotrov predmetnega področja STM v srednjem usmerjenem izobraževanju. pa'ljaici programa: «čj,r??rarri za izobraževanje učiteljev družbeno-moralne vzgoje so sestavljali p ij. ^ i' Katedre za družbeno-moralno vzgojo Pedagoške akademije v Maribo-i|j| ^ag. Zvone Canjko, mag. Marija Švajncer, višja predavateljica Majda Ja-J- delo pa je vodil mag. Milan Divjak. Komisija se je posvetovala z drugimi u elji akademije ter z ustreznimi visokošolskimi organizacijami in ustanova- DIPLOMANTA 'Uk j^ufil učitelja družbeno-moralne vzgoje se lahko oblikuje le v povezavi z ^ Sm ustreznim predmetom, ki se poučuje v osnovni šoli. Pdoaga za izobra-na visoki šoli je splošna izobrazba sredn je šole. izobrazba, ki jo dajejo i?f . Po predmeti visoke šole in stroke, ki se povezujejo z DMV. še posebno pa ■* e i' na študiju marksistične filozofije, etike in sociologije. Pri študiju DMV Družbeno-moralna vzgoja — študent poglobljeno spoznava našo družbeno, gospodarsko in pravno ureditev, teorijo in prakso samoupravljanja, mednarodne odnose, temelje naše zunanje politike, razvoj družbene misli ter delavska in napredna gibanja v svetu. Pomembna so spoznanja iz nekaterih specialnih sociologij. kot so sociologija družine. religije, mladine in izobraževanja. Poleg tega se študent podrobneje seznani s pedagoškimi in psihološkimi predmeti in zhisti z metodiko DMV. Vse te vsebine se logično in organsko vežejo s študijem drugih strok in njihovih metodik. Pri zgodovini si učitelj DMV pridobi temeljit vpogled v razvoj svetovne in naše preteklosti, pri slovenskem jeziku spoznava slovensko, južnoslovanske in svetovne književnosti, pri geografiji razvoj prebivalstva, gospodarske, politične in druge probleme naše dežele in sveta. Učitelji so usposobljeni, da lahko poučujejo družbeno-moralno vzgojo pri zgodovini, pri spoznavanju družbe, slovenskem jeziku in pri geografiji že v 5. in 6. razredu. Tako pripravljajo podlago za pouk DMV v 7. in 8. razredu, ko se pojavi DMV kot poseben predmet. Pri vseh teh predmetih lahko učitelj DMV VIS pripravlja temelje za delo pri DMV, saj učenci globlje spoznavajo življenje naše družbe in pojave v svetu. Učitelj DMV pomaga učencem, da odkrivajo in razumevajo pojave, norme in vprašanja, ki so življenjskega pomena zanje in za našo skupnost. S tem postavlja temelje za uspešno in ustvarjalno življenje in za kakovostno delo pri STM v srednji šoli. Učitelj DMV opravlja več vzgojnih nalog, ki jih ne ločujemo od izobraževalnih. Pri obeh predmetih in posebno pri DMV razvija, spodbuja in oblikuje moralna spoznanja, stališča in vrednotenje, učence pa vodi k moralnemu odločanju in ravnanju. To doseže le. če dojame smisel, vrednost in pomen učne snovi pri DMV in drugem predmetu in če najde poti do učencev. Poznati mora njihove sposobnosti, potrebe, zanimanje rn njihov svet vrednot. Učitelj DMV ima razmeroma malo ur tega predmeta, zato mora poiskati več možnosti za stike in sodelovanje z učenci tudi zunaj pouka. Zanimati se mora zlasti za kulturno, socialno in politično življenje v šoli in zunaj nje. sodelovati mora pri delu pionirske in mladinske organizacije itd. Posebno zavzet mora biti za uspešno delo kluba OZN. Pouk DMV je treba povezovati z delom razredne skupnosti. Zelo pomembno je, dd je učitelj DMV usposobljen za spremljanje, preučevanje in spreminjanje svoje prakse ter za razčlenitev pojavov v okolju. K temu spodbuja tudi učence,.obenem pa upošteva njihove zmožnosti, interese, potrebe in nagnjenja. Tako jih spodbuja k samoizobraževanju, postavlja temelje njihovi ustvarjalnosti-in uspešnemu študiju na srednji šoli. Učitelj DMV se tudi sam strokovno, pedagoško in idejno spopolnjuje, širi in poglablja svoje splošno in pedagoško znanje in kulturo. . - 2 SPLOŠNI PODAKTI O PROGRAMU 2.9 Trajanje študija; štiri leta 3 POGOJI ZA VKLJUČEVANJE V PROGRAM 2.1 Šifra programa 2.2 Posebna izobraževalna skupnost za pedagoško usmeritev 2.3 Usmeritev: pedagoška 2.4 Ime in vrsta programa Ime programa: Družbeno-moralna vzgaja — dvopredmetna Vrsta: VIS 2.5 Povezanost z drugimi programi v usmeritvi Ime predhodnega programa: Učitelj, Družboslovno-jezikovna smer Vrsta: SR 2.7 Strokovni naslov, dela in naloge, stopnja zahtevnosti dela’ Stopnja: VII/1 Značilna dela in naloge: dela in naloge učitelja DMV 2.8 Povezave: dvopredmetna povezava z zgodovino, slovenskim jezikom ali geografijo 4 PREDMETNIK IN UČNI NAČRT 3.1 V program se lahko vpišejo kandidati, ki so uspešno končali enega od naslednjih programov: Učitelj, družboslovno-jezikovna smer, Vzgojitelj predšolskih otrok, Splošni kulturni, Naravoslovno-mafematična tehnologija oziroma gimnazija splošne ali pedagoške smeri. 3.2 Kandidati, ki niso končali ustreznih prednodnih programov, morajo opraviti preskus znanja, s katerim dokažejo, da obvladajo temeljno znanje iz zgodovine, geografije, slovenskega jezika in književnosti, samoupravljanja s temelji marksizma in umetnostne vzgoje po programu Učitelj — družboslovno-jezikovna smer. _ .3.3 V študij ob delu se lahko vpišejo kandidati oh enakih pogojih kot redni študenti. Diplomanti pedagoške akademije lahko študirajo DMV kot tretji predmet brez vseh omejitev in pogojev. 3.4 V tretji letnik DMV se lahko vpišejo diplomanti katedre za DMV, opraviti pa morajo izpit iz sociologije morale in mednarodnih' odnosov, v višjih letnikih pa se jim priznajo izpiti iz sociologije vzgoje in izobraževanja, iz teorije in prakse samoupravljanja ter metodike, če imajo vsaj eno leto pedagoške prakse pri družbeno-moralni vzgoji. 3.5 Za vpis v redni študij ni predvidena delovna praksa. Zaželeno pa je, da učenci, ki se odločajo ža študij DMV, že v srednji šoli sodelujejo pri vodenju otroških skupin, tabornikov. krožkovOZN; pionirske in mladinske organizacije, pri vodenju športnih, kulturnih in drugih dejavnosti otrok. 4.3 Navodila za izvajanje predmetnika Učitelj ifTštudent se morata zavedati, kakšne naloge ima učitelj družbi' moralne vzgoje. Ta naj bi ime! dovolj poglobljeno izpbrazbo in razvito pe , l||( ško uklturo. Učitel ji ha katedri za DMV skrbijo za povezanost med str0^|. upoštevajo splošno izobrazbo srednje šole ter spoznanja družboslovnih, Pl | goških, psiholoških in drugih predmetov visoke šole. Pri študiju DMV j® H sebno pomembna metodika, saj pomeni sintezo celotnega izobraževanji*'? vezavo vseh strok in most med teorijo in prakso. Zato upoštevamo pri metodike znanje sre'*”^ v;u1iei*llf n niosi meu leonjo m praaso. z,aio upoštevamo pn . , ednje šole in skupnih predmetov visoke šole ter življe*1!. izkušnje študentov. Študentom omogočimo, da aktivno sodelujejo pri riJ, lej seminarjih in drugih dejavnostih, da se uveljavljajo in so ustvarjalni. Š!'Jl L rv^.Ue.4^:^ -----1-—‘1 :--------- -J-1---- J-1 • -- * • -J /ji™ ^ pokažejo ustvarjalnost zlasti pri raziskovalnem delu, pri pouku in pri ob'*. ^ vanju seminarskih in diplomskih nalog. Uvajamo jih v raziskovalno del0’'.1 pomagamo, da si razvijejo interese in zmožnosti za strokovno delo in za čcf1 1 4.1 Predmetnik skupnih in splošnih in pedagoško-psiholoških predmetov V4U j* laz-vijuju micicac lil Z-UIUZJIUMI bUUKUVIlU UCIU lil ^ učenci, želje po znanju! radovednost ter navade intelektualnega dela. Rg 5? jamo motive za delo z učenci v šoli in zunaj nje, čut odgovornosti do otrok i11' “til družbe in poklicno etiko. .1*6 Študentom omogočimo, da pridejo čimprej v stik s prakso, da se srečujd jj< otroki in mladimi. Že v prvih letnikihštudija jih spodbujamo, da sodelujejf > i)jc, mentorji krožkov na osnovnih in srednjih šolah, da se udeležujejo polet1’1! oJ zimskih počitniških akcij in prevzemajo skrb za otroke. Ob študiju pedagog r razvojne psihologije in sociologije mladine jim omogočimo, da spoznaj ■ praktične probleme otrok in mladine, pri študiju metodike in drugih str”* ji jih hitro in učinkovito uvajamo v delo v razredu. Skrbno načrtujemo in vo^l’ strnjeno pedagoško prakso na osnovnih in srednjih šolah in tudi v vžge)* Jlo ustanovah. Itei Ob predavanjih, vajah, seminarjih, nastopih in hospitacijah ter ob dri’ !d]jj priložnostih študente spodbujamo k samostojnemu in h kritičnemu raznti^j ‘d nju in k preučevanju družbenega, političnega in kulturnega življenja. Sp°jJ '(£„ 1 D m JI M tlllll "C f ‘.4 1 m IVI II CM m 1 ~7 I"\ T“M M Zl 1 7 M Tl ,11 ir, r, I <'.,r, a ■ , l*, r, M a a Ir ' r —a M /M n |r I G PREDMET 1. Število ur v letniku 2. 3. 4. Skupno št. ur Filozofija 60 60 Sociologija in politologija — — 60 — 60 Politična ekonomija — — — 30 30 SLO in DS 60 45 105 Nravoslovje — 45 — 45 Tuj jezik — — 45 _ ‘ 45 Pedagogika — 60 — 60 Didaktika ■ 60 - 60 Psihologija — 60 30 90 Interesne dejavnosti — — _ 45 45 Interdiscipl. seminar — — . 30 — 30 Izobraževalna tehnologija — — 45 — 45 Metodologija 60 — — — 60 Skupaj 120 270 270 75 735 Predmeti: sociologija in politologija, politična ekonomija ter interesne dejavnosti so uvrščeni v del predmetnika za specialne predmete. 4.2 Predmeti ožjega strokovnega študija DMV Število ur v letniku Skupno PREDMET 1. 2. 3. 4. št. ur Etika 90 90 Politična ekonomija 60 / — — 60 Ustavno-pravna ureditev SFRJ 60 — — — 60 Problematika prostega časa 60 * — — 60 Zgodovina politične misli — 60 — — 60 Ekonomika SFRJ 60 60 Sociologija družine 60 60 Sociologija morale — 90 90 Mednarodni odnosi — 60 — — 60 Delavska gibanja in sodobni socializem — — 60 — 60 Sociologija religije — — 60 — 60 Sociologija vzgoje in izobraževanja — — 60 — 60 Metodika DMV — 80 80 160 Teorija in praksa samoupravljanja — — 90 — 90 Sociologija mladine — — 60 — 60 Slovenska zgodovina — — — 60 60 Sociologija kulture — — — 60 60 Izbirni predmeti: socialna psihologija — — — 60 60 socialno-pedagoški pojavi — — — 60 60 Skupaj 270 330 320 290 1210 Pedagoška praksa 2 tedna 2 tedna nju ni r, pi tuucvcuiju ui uz.L»ciicy;a, puiuiuncga m Kuiiurnega življenja, { jamo jih tudi k stalnerpu samoizobraževanju in pisanju prispevkov za objJ' ^ Študente vključujemo v raziskovalno delo na visoki šoli in zunaj nje. Oif’1! | čimo jim, da samostojno pripravljajo seminarske in diplomske naloge-. 5 OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV, USMERJANJE, SKLEP. ŠTUDIJA 5.1 Pogoji za napredovanje iz letnika v letnik: , |l — v drugi letnik napredujejo študenti, ki opravijo izpite iz etike, pol’11"^ ekonomije in problematike prostega časa; lil — v tretji letnik napredujejo študenti, ki opravijo izpite iz zgodovine dj bene misli, sociologije morale, mednarodnih odnosov ter ustavno-poli'1' ureditve SFRJ; , — v četrti letnik napredujejo študenti, ki opravijo izpit iz predmetov: do ,, sko gibanje in sodobni socializem, sociologija religije, ekonomika SFRJ ciologija družine. Študenti izdelajo predvidene seminarske naloge, ki so opredeljene v ^ :v načrtih. rili 5.2 Študenti smejo ponavljati letnik, če opravijo najmanj polovico šri( lo skih obveznosti, predvidenih za vpis v višji letnik. lj| 5.3 Med študijske obveznosti spada tudi pedagoška praksa. Naloge ii’( fc prakse so, da študent povezuje teorijo in prakso, da se seznani z vrsto deja^ sti na šoli in spoznava ustroj in organiziranost šole. Praksa traja: dva tedn3 osnovni šoli in dva tedna na srednji. Med Irakso se mora študent sezna”11 j; smernicami za delo osnovne šole, spoznati mora program šole, samoup’3' ^ akte, pedagoško dokumentacijo, samoupravo učencev ter dejavnosti v ,■ IziV, J^MmJ JmV* i M ----- t- — t 'i _____ .* ^ kih, organizacijah in drugod. Študent mora hospitirati 3 ure in opravri uspešne nastope. Spoznati mora delo z manj uspešnimi učenci, probIenieT0‘ I-----------”1-- r---------- ***v'*'* - ...ostojnega učenja, podaljšanega bivanja ter se udeleževati strokovnih U1 ž moupravnih sej in dejavnosti na šoli. O praksi napiše poročilo, ki ga oceni* li telj metodike. Uspešno opravljena praksa je pogoj za opravljanje diplom5^1:0 izpita. Ji 5.4 Študent konča študij, ko opravi vse obveznosti po programu in usp** (j zagovarja pozitivno ocenjeno diplomsko delo iz družbenomoralne vzgoje' je ni opravil pri drugi od vpisanih strok. Študent opravi diplomsko nalc? ustrezno raziskavo na širšem strokovnem ali pa na pedagoškem, psihološ^ ali metodičnem področju. 6 POGOJI ZA IZVAJANJE PROGRAMA 6.1 Program izvajajo habilitirani učitelji po Zakonu o usmerjenem 'n0\ ževanju za določeno področje. Za izvajanje pedagoške prakse bodo potre zunanji sodelavci. 6.2 Za izvajanje vzgojno-izobraževalnega dela potrebujemo tri ustri opremljene učilnice. Potrebna je tudi primerna literatura za posamezna ^ kovna in znanstvena področja, zlasti za vprašanje metodike. ll( dosežek bosne in Hercegovine 'Soc novih šol ;! ib največjimi dosežki v ! ^en'h dejavnostih Bosne in Sovine v zadnjem deset-ie uresničenje načrta ti-šol. V manj kot dese-je '"-od leta 1974 do 1983 j. i:0$na in Hercegovina do-157 sodobnih šol s 4230 S uCatui in 326 telovadnicami, ilj^bno površino okoli 1,160 fci^dratnih metrov. Kaj ta-' j 1 verjetno težko našli v no-z8odovini kake družbene l0st>, ki se ji je posrečilo v 51c.!,' času dvigniti iz nič kaj . šolske dediščine na [Podobne šole. Bosna in 'j. Sovina v začetku sedemde-•|a et kljub napredku še ni v osnovni šoli vseh šoloob-oitok. Šele zdaj so ustvar-Potrebne prostorske mož-Za uresničenje ustavne za-; Po osemletni osnovnošol-ji v'eznosti. Šele zdaj se bodo 4C| lahko šolali v približno /ih razmerah v vsej republi- Poredno s prenovo osnov-Šolstva se povečuje tudi P j''Ost in zboljšuje kakovost 'Soškega dela po zaslugi uči-1 samoupravnih interesnih ^ a°sti in drugih. Naj nave-. samo podatek, da se je v ^ kot desetih letih število po-ru v v osnovn> šoli zmanj-0(1 H na 1,2 odstotka. at s°či kvadratnih metrov so-i fle8a šolskega prostora omo-11 1° tudi širitev dejavnosti, ki e j!1 juje in bogati pouk. V fl|i ? . šolah so zgrajeni poleg k, ,lcše dodatni prostori, ki jih ^ |° Uporabljajo za delo kul-i tehničnih, športnih in e- r društev, družbeno-poli-i? ” in drugih organizacij, •k 0vua šola postaja vzgojno-Jaževalno in kulturno sre-• krajevne skupnosti. ednost gradbenih in obrtniki za prenovo osnovnega šolstva znaša 6 430 milijonov dinarjev. Celotna vrednost vsega opravljenega dela, s pripravo, komunalnimi priključki, opremo itd. pa je znašala po ocenah- iz leta 1983 15 3'39 milijonov dinarjev. Tako zahteven načrt je bilo mogoče uresničiti v tako kratkem času le ob podpori delovnih ljudi ih občanov, družbe-no-političnih in samoupravnih skupnosti. Največ denarja so namreč prispevali občani s samoprispevkom (35 odstotkov), sledijo pa: republika (27 %), samoupravne interesne skupnosti za osnovno izobraževanje (18 %), občine in drugi. V nekaterih občinah je znašal delež republike do 70 odstotkov, v drugih so napravili vse brez republiške pomoči. Tako so dobili sodobne šolske stavbe tudi manjši kraji in vasi v goratih predelih, kjer bi sicer še dolgo ostali brez njih. Načrt tisoč šol je sprva predvidel novo gradnjo ali dograditev 1016 osnovnih šol. Kasneje so ta načrt zmanjšali in ga delno preoblikovali v korist osemrazrednih osnovnih šol zaradi manjšega števila rojstev in manjšega preseljevanja v večja središča, pa tudi zaradi posodabljanja cestnega omrežja. Zato so skrčili število manjših šol, zlasti v krajih, tam, kjer je bilo premalo šoloobveznih otrok. Z uresničenjem »načrta tisoč šol« razvoj osnovnega šolstva še ni končan. Pred osnovno šolo so nove naloge. Dosedanji razvoj je zahteval, da smo omogočili vsakemu otroku vključitev v šolo, pravi Zoran Bajbutovič, direktor Zavoda za gradnjo šol; v prihodnjih letih pa bo treba nameniti vso skrb kakovostnemu napredku vzgojno-izobraževalnega dela. vzgoji, družbeni in kulturni vlogi šole. BOŠKO ŠAJATOVIČ it '»la in družbeno bije j. je zbirka prispevkov z ^Pubiiškega posvetovanja, pripravili zavodi za ra-n Rajanj a in izobraževanja Jeya, Tuzle in Šabca skupaj ^tvom učiteljev iz Ljubovi-oSvet je bil lanskega oktobra ^°viji, sodelovalo pa je 470 gričev. Gotovo je tema n družbeno oKolje zmeraj i. lva, posebno z vidika po-janja vzgajanja in izobra- tja. ^ je treba podružbiti, da bo ^ stavina združenega dela. anje šole v združeno delo, zaeno okolje in usklajevalcema vzgajanja z družbe-Potrebami gotovo pomeni eJni vzvod preobrazbe. Šola laa0re °Srad'ti od resnično-Pko pa izredno uspešno l nanjo ter spreminja sebe “'je- Take naloge pa lahko 1(.)a le, če je sposobna spod-yse dejavnike v okolju, da 'edno in odgovorno vsak Pa možnostih uresničujejo ' °'izobraževalne smotre in ! jPe. Ne gre le za povezovale in okolja, temveč za Ivanje šole in družbenega j, ’to pomeni tudi bistveno akovost odnosov, ki se ra- a °o podružbljanju vzgoje, v Uresničevanje vzgojnih p: izredno pomembne ji^ke dejavnosti in tiste j. dela, pri katerih se nepo-. srečujejo različni subjek-pj e,nbni za vzgojni proces. ! Je mogoče le tedaj, če je (j. Pha in se podružblja v ra-)|jc Pestrih oblikah dela z tiul' Pri tem je izredno p be ?n prosti čas kot možne raznovrstnih deja\ ti,.1 'ahko dopolnjujejo del ekov razvoj do najširši zmogljivosti posameznika in okolja. Kakšna je vloga proizvodnega dela v šoli? To je tehtno vprašanje, saj marsikje ne opazijo ločnice med proizvodnim delom, ki razvija učenčeve vsestranske sposobnosti in delovno kulturo, in med tistim proizvodnim delom, lahko že enostranskim', usmerjenim zlasti v tržno-go-spodarske dosežke ob izdelovanju nekega tipskega izdelka, potrebnega za trg ali industrijo. Podatki namreč kažejo, da so izkušnje po šolah v Jugoslaviji različne, kakor so tudi različne pionirske zadruge ali druge proizvodne dejavnosti, organizirane pri šolah. Več kot 200 strani .obsežna knjižica Šola in družbeno okolje (Škola i društvena sredina), ki vsebuje več kakor 50 znanstvenih in strokovnih prispevkov akademikov, univerzitetnih profesorjev in praktikov, je zanimiva zlasti zato, ker odpira nova vprašanja, hkrati pa skuša bodisi teoretično bodisi praktično zagovarjati ali braniti razmere, kakršne so na taki ali drugačni šoli v tej ali drugi republiki ali pokraji- Ob tem je treba poudariti izredno zavzetost Društva učiteljev v Ljuboviji, manjši občini ob Drini, ki je zmoglo organizirati tako množično znanstveno in strokovno posvetovanje z navdušenjem, kakršno je bilo nekdaj značilno za stanovsko samozavestne pedagoške delavce. Tudi zaradi tega je zbornik, po svoje pomemben in drasocen pripomoček za reševanje neštetih vprašanj, ki se porajajo pri podružbljanju šole. RUDI LEŠNIK IZ MEDNARODNEGA SODELOVANJA SINDIKATOV Srečanje z japonskimi prosvetnimi delavci Zadnja skupščina sindikata japonskih učiteljev NIKKVO SO, ki združuje okoli 700 tisoč napredno usmerjenih prosvetnih delavcev, je bila v Saporu. Skupščine se je udeležilo kar deset tisoč delegatov iz vse dežele. Med njimi so bili tudi starši, ki se skupaj z naprednimi sindikati prizadevajo za demokratizacijo izobraževanja in sodobno humano šoto. Na skupščino so bili povabljeni tudi predstavniki jugoslovanskega sindikata delavcev v vzgoji in izobraževanju, znanosti in kulturi, ki že dolgo sodeluje s to japonsko sindikalno organizacijo — seveda v mejah danih možnosti. Zanimivo je, kako sindikat japonskih učiteljev pripravlja narodno skupščino. Pri pripravah sodeluje vse članstvo od osnovnih organizacij do vrha tako, da razpravlja o aktualnih vprašanjih, oblikuje svoja stališča in predloge ter z njimi po delegatih vpliva na splošno politiko svoje organizacije. Sindikat NIKKVOSA se odločno zavzema za vzgojo mladih za mir, sodelovanje in prijateljstvo z vsem svetom, proti oborožitvi, posebno še proti jedrskemu oboroževanju — s tem pa tudi proti sedanji vladajoči stranki predsednika vlade Naka-soneja, ki si želi Japonsko v krogu vojaških velikih sil. Takim načrtom naj bi rabila tudi vzgoja. Sindikat japonskih učiteljev zavrača tako usmeritev, češ da Japonski in svetu zadošča za svarilo ena Hirošima. Mladino je treba vzgajati za mir in sodelovanje. Sindikat se zavzema za dosledno izvajanje reforme, za demokratizacijo in hitrejši napredek šole, v kateri bo več individualizacije, več pripomočkov za učenje in samostojno delo učencev ter manj učencev v razredu (zdaj jih je do 40). Šola 21. stoletja naj bi bila učencem v veselje. Na letošnji narodni skupščini, ki so se je udeležili tudi predstavniki socialistične in komunistične partije Japonske, parlamenta in drugih, je bilo v začetnem plenarnem delu 15 referatov, nato pa so se delegati razdelili na 26 delovnih skupin, ki so razpravljale o raznih strokovnih in sindikalnih temah. Resolucija, ki so jo sprejeli na koncu, bo vodilo za prihodnje delo učiteljskega sindikata. N1KKVOSO je dobro organiziran in zelo dejaven sindikat. Vsak član dobiva sindikalni časopis, zanj pa daje poleg planarine še dodaten prispevek, ki omogoča sindikatu založniško in drugo dejavnost. To vodi veččlansko poklicno vodstvo (predsednik s tremi namestniki, generalni sekretar s tremi namestniki, direktor mednarodnega oddelka idr.). O skupščini učiteljskega sindikata so poročali na vidnem mestu ves japonski tisk, radio in televizija. Nekaj težav je bilo s konservativci, ki so organizirali demonstracije in napadali celodelegate. S predsednikom sindikata Tana-kom in sodelavci smo se dogovorili o nadaljnjem sodelovanju z jugoslovanskimi sindikati. Japonski prosvetni delavci se zelo zanimajo za naše delo. DJORDJE DJURIČ Ahmet Gezgin (TR): Brez naslova, foto-kombinirana tehnika, 1983 Stane Jagodič (YU): Slavolok življenja,-1981 Otroške knjige na sejmu v Bologni Sejem otroških knjig v Bologni predstavi vsako leto najnovejše otroške knjige z vsega sveta. Gotovo je najzanimivejše spremljati razvoj iz leta v leto, opažati to, kar je novo in enkratno za posamezno deželo. Vendar pa ima sejem poseben čar tudi, če prideš prvič in te lahko preseneti z velikim razstavnim prostorom in raznolikostjo razstavljenih knjig. Zastopanih je mnogo držav, nekatere so predstavljene razkoš-neje, druge manj. Na skupnem jugoslovanskem razstavnem prostoru je izmed slovenskih založb sodelovala Državna založba Slovenije, posebej pa se je predstavila Mladinska knjiga. Mladinska knjiga je tokrat razstavila tudi slikanice slovenskih avtorjev, ki so prevedene v nemščino. Knjige slovenskih ilustratorjev in pisateljev so že naprodaj v Zvezni republiki Nemčiji, izšle so v skupni nakladi 400.000 izvodov. Del deviz, ki jih je Mladinska knjiga dobila, bo lahko namenila uvozu strokovne literature. Slovenski delež v sodobni otroški književnosti sveta torej tudi na sejmu v Bologni ni ostal neopažen, ampak je predstavitev nemških izdaj še bolj pritegnila pozornost tujih'obiskovalcev. Velik de! razstavnega prostora je pripada! Veliki Britaniji. stavnem prostoru so predstavili tudi najvidnejše dosežke z bienala ilustracij v Bratislavi. V Bologni vsako leto podelijo priznanja za grafično podobo knjig. Letos so pregledali 546 knjig 114 založb iz 22 dežel. Knjige so razdelili na knjige za otroke in knjige za mladino. Med knjigami za otroke je prejela posebno priznanje knjiga Lisa, ki jo je izdaj Inštitut za' intelektualni razvoj otrok in mladirte iz Teherana v Iranu. Knjiga je kolaž iz listov, ki jih otrok najde v naravi. Kolaži predstavljajo posamezne živali; to otroku spodbuja domišljijo in ga usmerja v ustvarjalne igre z. listi. Med knjigami za mladino je grafično priznanje prejela angleška knjiga, KIT WiIUams: UNTITLED CHLDRENS STORV. S posebnimi priznanji pa je žirija opozorila še na nekatere druge knjige. Najvidnejše knjige 42 dežel pa je na sejmu v Bologni kot vsako leto tudi letos predstavila Mednarodna mladinska knjižnica (IJB — Internationale Jugendbiblio-tek) iz Munchna. Knjižnica zbira knjige z. vsega sveta in želi z manjšo razstavo in katalogom opozoriti založnike na kakovostne knjige različnih dežel. To naj bo spodbuda za prevode in pomoč založbam pri izbiri. Zvezna republika Nemčija se je predstavila tako na skupnem razstavnem prostoru nemških založb kot tudi s predstavitvijo posameznih založb. Tudi Italija /e s številnimi razstavljenimi knjigami pokazala, kako bogata je italijanska ustvarjalnost za otroke. Slovarji za otroke, otroška dela o računalništvu, knjige, v .katerih lahko reči premikamo, odpiramo narisana vrata in prestavljamo posamezne dele; to je del tiste ponudbe. ki se predstavlja na razstavnem prostoru Velike Britanije, Zvezne republike Nemčije. Italije, hancije, Amerike, našim otrokom pa je še bolj ali manj neznana. Na posebnem razstavnem prostoru so predstavili plakate ki so prispeli na natečaj Plakat leta. Letošnje leto je leto mladine tu plakati so ubrani na temo vesele mladosti in miru. Prvo nagrado je prejel kred Miinzmaier iz. Hamburga, star 26 let. V istem raz- Posebno razstavo je pripravil tudi Mednarodni odbor za otroško knjigo (IBBY —International board on books far young peo-ple). Predstavil je knjige za govorno prizadete otroke, torej slepe, gluhe in mentalno zaostale. Izdali so tudi bibliografijo razstavljenih knjig, razstava pa bo nadaljevala pot do različnih deželah. Knjigi za prizadete otroke IBBY namenja pozornost že več let. Leta 1981, v mednarodnem letu prizadetih, so pripravili prvo razstavo otroških knjig, ki govore o prizadetih otrocih ali pa so Zanje posebno primerne. Tudi to razstavo so odprli na sejmu v Bologni in jo kasneje predstavili še v Avstriji, Češkoslovaški, Avstraliji, Meksiku, Španiji, Portugalski in Skandinaviji. Tako ponuja Bologna s svojim sejmom pregled nad ustvarjalnostjo za otroke in prinaša veliko novih spodbud. BARBARA H AN UŠ »Domovino bomo branili z znanjem, srcem in orožjem« ___________ Kako se bomo branili pred napadom V zadnji številki našega glasila smo pod naslovom Novo v obrambni vzgoji objavili obvestilo Zavoda SR Slovenije za šolstvo in Republiškega sekretariata za ljudsko obrambo, naj obravnavajo v šolah vsebino dokumentov Smernice za obrambo SFRJ pred agresijo in Strategija oboroženega boja pri predmetu obramba in zaščita v obrambnih krožkih ter drugih dejavnostih splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Z vsebino naj Si se seznanili tudi učiteljski kolektivi. Tokrat predstavljamo bistvene značilnosti- vsebine prvega dokumenta, ki nam pove, kako se bomo branili pred agresijo. Vodilo obrambnega usposabljanja delovnih ljudi in občanov, ki že poteka v nekaterih občinah, krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela, so besede: Domovino bomo branili z znanjem, srcem in orožjem. Smernice za obrambo SFRJ pred agresijo obravnavajo štiri tematska področja: Položaj SFRJ v sodobnem svetu. Zasnova splošne ljudske obrambe in opredelitev jugoslovanske družbe za obrambo države, Težišče sistema splošne ljudske obrambe in Pomen družbene zavesti in zavesti delovnih ljudi-in občanov kot povezovalnega dejavnika obrambe. Poslabšan politični, zlasti pa gospodarski položaj v svetu je zrcalna podoba globoke krize zdajšnjega sistema neenakopravnih političnih in gospodarskih odnosov ter blokovske razdeljenosti sveta. Obe veliki sili še naprej tekmujeta v oboroževanju in se vmešavata v notranje zadeve drugih držav, da bi si razdelili interesna področja. Ob tem ne izbirata sredstev za zatiranje narodov, ki se bojujejo za narodno, politično ih gospodarsko osamosvojitev. Ta politika nenehno ogroža mir, neodvisnost in samostojnost malih, predvsem neuvrščenih držav in držav v razvoju. Lokalne vojne in vse pogostejši vojaški posegi nenehno ogrožajo splošni mir in varnost. Vse to pomeni, da mora biti Jugoslavija zmeraj pripravljena in sposobna braniti mir, svojo politično, gospodarsko, narodno in ozemeljsko nedotakljivost. Zato je krepitev varnosti države po- membna za vse delovne ljudi in občane, narode in narodnosti Jugoslavije le tedaj, če bomo močni, da bomo lahko uspešno varovali našo družbeno ureditev, ki jo določa Listava. Splošna ljudska obramba in družbena samozaščita je enotna in celostna oblika organiziranja jugoslovanske družbe za obrambo pred vsakršnimi nevarnostmi. To področje se kot sestavina političnega sistema socialističnega samoupravljanja razvija v obrambno-zaščitni sistem — v njem pa sodelujejo vsi delovni ljudje in občani. Sistem splošne ljudske obrambe je mogoče uspešno razvijati in uresničevati v sistemu socialističnega samoupravljanja ob sodelovanju organov, organizacij in skupnosti našega druž-beno-političnega sistema v vojnih razmerah. Zato pri splošni ljudski obrambi sočasno usposabljamo organe, organizacije in ustanove ter družbeno-politične skupnosti na vseh ravneh in na vseh področjih našega družbenopolitičnega organiziranja tudi za delovanje v najhujših vojnih razmerah. Družbeno-politične skupnosti sprejemajo ustrezne organizacijske in druge ukrepe, da bi ustvarile možnosti za usposabljanje prebivalstva, organizacij združenega dela, družbe-no-političnih in drugih organizacij in skupnosti, za delo v vojnih razmerah, za oboroženi boj in za vse neoborožene oblike odpora. Posamezne naloge splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite pa so porazdeljene na federacijo, republike, občine in krajevne skupnosti. Za nepretrgano delovanje družbeno-političnega sistema je pomembno, da sodelujejo v obrambi proti nasprotniku tudi družbeno-politične in družbene organizacije kot pomembni dejavniki razvoja družbene zavesti, bojne morale ter hkrati kot konstituitivni dejavnik družbeno-političnega sistema SFRJ. Med družbeno-političnimi organizacijami ima Zveza komunistov Jugoslavije še posebno odgovornost, saj mora skrbeti, da se uspešno branijo in ohranjajo pridobitve revolucije. Zveza komunistov uresničuje svojo politično operativno vlogo tako, da neposredno uvrsti svoje člane in organizacije v obrambne priprave in v splošno ljudsko obrambno vojno. Vse družbeno-politične in družbene organizacije se pripravljajo za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito z načrti za odpor proti agresije V vojni je zelo pomembno tudi delovanje družbenogospodarskega sistema — tako z mo-ralno-političnega kot s praktičnega vidika. Razvijati in organizirati ga je treba tako, da bo omogočeno nepretrgano materialno oskrbovanje vsega sistema splošne ljudske obrambe Načrtovati in pripravljati moramo tudi ukrepe, ki bodo na začasno zasedenem ozemlju preprečevati sovražniku, da bi neovirano uporabljal proizvodne in storitvene zmogljivosti naše dežele. Med take ukrepe spadajo: onesposabljanje proizvodnje, uporaba neoboroženih oblik odpora na področju proizvodnje in storitev in drugo. V sodelovanju s prijateljskimi državami bo treba zagotoviti uvoz kritičnega blaga oziroma tistih sredstev, ki jih je mogoče najhitreje uporabiti v boju in odporu proti agresiji. Čeprav bi bil uvoz orožja in vojaške opreme potreben, ne bi smel slabiti zaupanja v lastne moči in sredstva. Delovanje družbenogospodarskega sistema SFRJ v vojni bodo uresničevali v sklopu sistema splošne ljudske obrambe na vseh ravneh družbeno-političnega organiziranja. Vsa sredstva v vojni bodo zagotovljena po merilih za namensko delitev (za oborožene sile, proizvodnjo, preskrbo prebivalstva itd.), v skladu z blagovnimi skladi, ki bodo na voljo. Glavni vir za preskrbo (v začetku vojne) so materialne zaloge družbeno-političnih skupnosti in blagovni skladi proizvodnih, trgovskih in drugih ozdov, ki jih moramo pripraviti že v miru. Med vojno je treba blagovne in druge zaloge obnavljati s proizvodnjo^ z uvozom, vojnim plenom in z obveznim odkupom. V prometu bomo načrtno uporabljali cestne, železniške, pomorske, rečne in zračne komunikacije; promet bo nadzorovan na vsem ozemlju države, predvsem na bojnem območja. Za obrambo in zaščito prometnih objektov in napeljav v kraju so odgovorni pristojni prometni organi in organizacije ter obrambni organi družbeno-poli- PREDSEDSTVO SOCIALISTIČNE FEDERATIVNE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE SCO-20 Uradno ★ SMERNICE ZA OBRAMBO SFRJ PRED AGRESIJO BEOGRAD, julija 1983. Popestritev pouka zgodovine NOB v osemletki O pouku zgodovine NOB so bile v dveh nadaljevanjih v sobotnih prilogah Dela 29. 9. in 6. 10. lani objavljene misli iz predavanja Ivana Križnarja. Avtor obravnava pouk zgodovine, ki zajema narodnoosvobodilno gibanje, in ga kritično ocenjuje. Ugotavlja napredek v pouku starejše zgodovine, bolj celostno obravnavo dogodkov in uvajanje primernih učnih metod, ki aktivirajo učence, kar pogreša pri pouku zgodovine NOB. V istem članku omenja pisec, da so tudi zastopniki mladinske organizacije na sejr komisije za zgodovino Zveze komunistov pri predsedstvu CK ZK Slovenije ugotavljali, da (navajam) »po-datkarstvo pri obravnavanju zgodovine za mlade bralce ni privlačno in zato raje segajo po spominih, v katerih so spoznanja in izkušnje ljudi opisane bolj celostno in plastično, čeprav omejeno na življenje posameznika in njegovega ožjega kroga...« Prav gotovo obravnava pomembnih političnih in vojaških dogodkov iz NOB, ki temelji zgolj na suhoparnih podatkih, ni za mladega človeka samo neprivlačna, temveč zanemarja prikaz moralne moči in duha, ki je preveval ves čas narodnoosvobodilno gibanje. Pouk zgodovine naše NOB ne more zanemariti prikaza slovenske partizanske vojaške in civilne sanitete, saj sodi partizansko zdravstvo na Slovenskem v vrsto najpopolnejših ^dejavnosti med narodnoosvobodilnim bojem in mu gre vidnejše mesto v pouku zgodovine, kot ga je imelo doslej. V prizadevanju za ohranitev izročil naše NOB in njihovega prenašanja na mladino je treba prikazati zdravljenje, varovanje in evakuacijo ranjencev v partizanskem vojskovanju kot najbolj humano dejavnost trajne vrednosti v NOB. Organizacija partizanskega vojaškega in tudi civilnega zdravstva na osvobojenem ozemlju pri nas je doslej enkraten primer v svetovni zgodovini partizanskega vojskovanja. Organizacija skritih bolnišnic v nedostopnih gozdovih je posebnost slovenske partizanske sanitete. Številnim najtežjim ranjencem, ki bi bili ob pomanjkljivi organizaciji zapisani smrti, je omogočila, da so preživeli. Že v začetku leta 1942, ko je bilo zmagoslavje fašizma največje, so partizanski odredi izrinili sovražnika iz odročnih krajev, ustanovili prvo osvobojeno ozemlje in zgradili prve skrivne partizanske bolnišnice s stalnimi zdravniki in drugim zdravstvenim osebjem. Civilnemu prebivalstvu so bile namenjene civilne bolnišnice in številne ambulante. Zato bi morali pouk zgodovine NOB v osemletki dopolniti z izobraževalno slikanico za otroke Zdravstvo med našim osvobodilnim bojem Mileta, Pavlina. Slikanico je založila in izdala Mladinska knjiga v Ljubljani in je izšla v zbirki Pionirjeva'knjiž-nica leta 1980. Knjiga je še vedno na voljo. Bogato zgodovinsko gradivo podaja avtor mladini na dva načina. V prvem spominskem delu (18 strani) so nanizana živa in pestra pričevanja ranjencev, ki so se zdravili v partizanskih bolnišnicah. Ob njihovih pripovedih se bo otrok seznanil npr. z delovanjem premične bolnišnice, s skrivanjem posameznih ranjencev v gozdovih, s konspiracijo ob prihodu v bolnišnico, z evakuacijo iz bolnišnice v bunkerje, z oskrbo z zdravili, z invalidskim pevskim zborom, z evakuacijo ranjencev z letali k zaveznikom; pa tudi četveronož-cev. ki so bili zvesti spremljevalci partizanov in so z njimi trpeli, se spominja avtor v prikupni pripovedi. V drugem dokumentarnem delu (25 strani) opisuje Mile Pavlin partizansko zdravstvo na podlagi gradiva, ki so ga po dokumentih zbrali in napisali različni pisci. Knjiga o partizanskem zdravstvu bo dostopna mlajšim šolarjem prav zaradi prvega pripovednega dela. učenci v višjih ra- tičnih skupnosti kraja, kjer so taki objekti. Za učinkovito splpšno ljudsko obrambno vojno šta zelo pomembna tudi delovanje in vzdrževanje zvez na vsem območju in v vsakršnih okoliščinah. Organizacije združenega dela so odgovorne za to, da svoje priprave za splošno ljudsko obrambo uskladijo z obrambnimi načrti vseh, ki zveze uporabljajo. Zdravstveno varstvo bo v vojnih razmerah delovalo po načelu enotnosti z zdravstvenimi organizacijami in ustanovami ter s sanitetno službo oboroženih sil. Pri tem se bo opiralo na solidarnost med ljudmi in na sodelovanje družbenih in humanitarnih organizacij pri uresničevanju nekaterih oblik zdravstvenega varstva. Vsak občan bo moral biti poučen, usposobljen in pripravljen uresničevati in uporabljati zdravstveno pomoč oziroma samopomoč in zaščito. Skrbeti bo treba, da bo na voljo dovolj zdravil in sanitetnega materiala, vse to pa pravilno porazdeljevati po vsem ozemlju (predvsem tam, kjer bo delovalo vojaštvo). Izobraževalne, znanstvene irT kulturne ustanove bodo načeloma nadaljevale delo tudi v vojnih razmerah. V svojih programih bodo morale dati prednost izobraževalnim in kulturnim programom ter znanstvenoraziskovalnim projektom, ki naj bi koristili oboroženemu boju in drugim oblikam upiranja agresiji. Posebno vlogo pri tem imajo ,r -- dejavnosti, morajo biti množična d dobro organizirana in tehnik opremljena tako, da lahko u£l |.e kovito zavračajo sovražno pagando, namerne napačne'it| formacije in vse poskuse dePJ ^ raliziranja prebivalstva in oW‘ c Ženih sil v boju in odporu. Dc v. vati morajo stalno in v vsakt^ j j2 vojnih razmerah. Na vsC ozemlju morajo obveščati " [e lovne ljudi in občane ter org® ^ v sistemu splošne ljudje obrambe o najpomembnep m dogodkih v naši državi in v sv< 'ju o ukrepih družbeno-politi^ jh skupnosti, samoupravnih nov in družbeno-političnih ^ 'ki ganizacij, pa tudi o dejavno*1'g; in namenih sovražnikovih sil ga V vseh družbeno-politi® skupnostih, krajevnih skup11' stih in organizacijah združenj 'L dela je razvit sistem splo® ( ljudske obrambe in družb?1 e samozaščite; to pa še ne poni?1 'r da bo učinkovit tudi v izred1’”' razmerah in ob napadu. Z|! 1 moramo ta sistem nenehno1’1 zvijati, spopolnjevati in ga p1 ,r verjati tudi ob vsakoletnih a)1.!( jah Nič nas ne sme presenetil' 11 zavesti naših delovnih ljudi ?( občanov se mora utrditi pref1 Jv Čanje, da je obramba in za$ .Vc potrebna. Respa je tudi, da /j1 zelo odvisna od resničnih sr moupravnih odnosov, ki jih ramo nenehno razvijati, hk?s|' pa si prizadevati za hitrejši ^ j1* stranski družbeni napredek, obrambno sposobnost in f ^ pravljenost vse naše države ^ vsakega posameznika. informativne zato IVAN HAFNER Vzgoja učencev za varovanje kulturne dediščin zredih pa si bodo obogatili zgodovinsko znanje z drugim, dokumentarnim delom, ki je napisan dovolj živo in zanimivo. Knjiga je bogato opremljena z ilustracijami A. Mavca in s številnimi fotografijami, ki jih je avtor izbral iz arhiva Muzeja ljudske revolucije. Pomen izobraževalne slikanice o partizanski saniteti pa ni samo v tem. da bo dopolnila znanje novejše zgodovine, temveč bo opozorila mladino na najplemenitejše strani našega boja. Prav tako pa bo berivo spodbudilo mladega človeka, da se bo zamislil in premišljeval o izredni iznajdljivosti, organizacijskih sposobnostih, razumnosti in pogumu svojih prednikov, ki niso klonili v najtežjih razmerah partizanskega vojskovanja, ob hudem pomanjkanju vsega, in so oblikovali enkratno zdravstvo v zgodovini partizanskega vojskovanja. Že šolarje moramo namreč čustveno in miselno pripravljati na izredne razmere ob naravnih nesrečah in stalno pričujoči nevarnosti svetovne vojne .katastrofe. Slikarnica Mileta Pavlina Zdravstvo med našim osvobodilnim bojem bo prav zato koristno dopolnilo pouku zgodovine v osemletki in tudi priprava otroka na življenje v hudih razmerah. ZORA KONJAJEV Skrb za kulturno in naravno dediščino je čedalje bolj vidna ne le v kulturnih dejavnostih, marveč tudi v šolah in krajevnih skupnostih. Zaradi malomarnega odnosa in pomanjkanja denarja je že marsikaj propadlo, zato je zadnji čas, da se zavzamemo za dolgoročnejše in načrtno ohranjanje bogate zapuščine naših prednikov prihodnjim rodovom. V navedena prizadevanja lahko uspešno vključujemo tudi šolarje in zanje organiziramo raznotere interesne dejavnosti. Na osnovni šoli Franc Rozman Stane v Šmartnem pri Litiji imamo že več let zgodovinski krožek, ki ga ves čas uspešno vodi učitelj zgodovine Tone Škrabanja. Kot eno prvih akcij je krožek pripravil pred petimi leti razstavo starin. Člani skupine in drugi učenci so obiskali občane, in ti so jim posodili zelo zanimive predmete. Razstavili so staro lončeno posodo, kmečko orodje, gospodinjske pripomočke iz nekdanjih črnih kuhinj in morda še kaj. Akcija je imela ugoden odmev pri občanih in učencih, zato so se mladi zgodovinarji z mentorjem odločili, da bodo s to obliko dela nadaljevali. V naslednjem šolskem letu (1981-82) so se odločili za razstavo starega denarja. K sodelovanju so povabili numizmatika Staneta Markiča iz Litije; njegova bogata zbirka je predstavljala dobro polovico razstavljenih kovancev. Pomagal jim je tudi pripravljati razstavo, saj je ocenjeval starost kovancev, jih čistil in urejal. Sodelovalo je 67 šolarjev; ti so prinesli v šolo 186 bankovcev in 545 kovancev. Najzanimivejši primerek je bil še iz časov rimskega imperija, med bankovci pa naj omenim av-stro-ogrske krone izleta 1912 in ruske rublje iz prve svetovne vojne. Leto dni pozneje, marca 1983, so učenci predstavili stare dokumente; zbiralo jih je 36 posameznikov. Prinesli so stara spričevala, različne izkaznice, sodne spise, stare zemljevide, rojstne liste, časopise... Najstarejše ®, p kumente, ki so bili pisani' nemščini, so preslikali in jih f | slali v ljubljanski zgodovin1'j N ec u Pi Vl bil ei ->tjr ar slali v arhiv. V šolskem letu 1983-84 [ člani zgodovinskega krožka P is pravili razstavo starih knjig, c 290 razstavnih predmetov zbralo 66 šolarjev, Najstar? knjiga je bila iz 18. stoletja,11 *• pa iz let 1804 oziroma 1825 i° ž ti, Te dni pripravljajo mladi z! ij, dovinarji že peto razstavo; tok i/, sp se odločili za stare fotograf1 re Že bežen pregled zbranega P1 Ul, diva dokazuje, da bo razst* zelo zanimiva. Videli bomo f° L grafije iz prejšnjega stol?1 pe slike naših izseljencev iz ZD^ :ii Francije, pa fotografske dob e mente iz obeh svetovnih voj11 ga vse do leta 1960. Vse dosedanje razstave so pripravljene tako, da so si starši in drugi krajani Inf1 ogledali ob sobotah in nedelf /, vsi učenci pa ob ponedeljkih " ^ samezniki , ki prinašajo grad' nji od doma ali sosedov, razs® iQ (jene predmete tudi sami vri1 nj, jo. Škoda je le, da vseh teh pf( lo, metov tudi ne evidentiri in( morda bi bila to ena od njiho' ;0 prihodnjih nalog. ij, Mentor krožka Tone ŠkriN^ nja pravi, da skuša z organiza? en razstav doseči več ciljev — P* njimi zlasti razvijati čut učeH1 ://,• in krajanov za ohranjanje stb jj, predmetov in povečati zani11 irj nje za zgodovino Šmartna okolice. Vsaka razstava je'to; kakšna raziskovalna akcija; Pij odkrije nekaj novega. Občia* i„t raziskovalna skupnost Litija)? ht že priznala s tem, da jo je uvri' ot, v svoj program in jo derri1 , podprla. Mladim zgodovinah in njihovemu vodji pa se vse1’ \n vsiljuje misel, da bi lahko 11 med vrstniki in odraslimi še Pfi ljubiteljev starin in se v nosti v litijski občini lotili n3? tj, nega ohranjanja naravne in b pr, turne dediščine; za to bi bila11 0| primernejša ustrezna pok111' % ustanova. iji BORIS ŽUŽEK r«; ,, ePa pomladna sobota je 30. ir 'cado *rlaD. it ^ ok ^VNI SVET OTROK ’85 lavje mladih stvarjalcev 'Poldne privabila na šolo estovnika Kajuha v Šoš-rog 250 obiskovalcev: Ce razstavijalce, številne li-pt!j. e Pedagoge iz 81 osnovnih /s£*Vn Vsp Slovenije, iz Vzgojnega n Z ^rnlednika in male bol-.“iroškega oddelka splošne ds! isnice Slovenj Gradec, ej^b, vetlii * 50 se ^ s|ovesnemu od- Jj(, Ze 17. tradicionalne raz-SVET 'ko leto osn?. iil-Iga ic^iaha. prirejajo v počastitev šoštanj- ® rojaka, pesnika in narod-heroja Karla Destovnika Poleg učencev in likov- pt*. |P^agogov so prišli tudi Stavniki družbeno-politič-Organizacij Šoštanja in ob-^ e '"elenje ter gosti iz Ljublja->rtied njimi so bili v imenu po-^ iVV'telja Pionirskega lista nje-P glavni urednik Valter Sami-} ^' republiška svetovalka za li-P ( ,no vzg0j° mag. Helena Berce ak1' °h in akademski slikar spe-ic' ls{ ler višji predavatelj na Peli .^Qski akademiji Ivo Mršnik. -P1 Vesnost je začel s pozdravnim š®: Ovrom učenec David Čelofiga, la .rcen kulturni spored pa so ! vodstvom Mile Dragar 15 li učenci Kajuhove šole pod kt1 0v°m Življenje nekoč in vi,ies- Za popestritev je poskr- " Eri'i e skuPma za 12132,11 Ples- P a|la je uvodna beseda, ki jo je č |t,r3la Jelka Koren, napisal pa -'tudijo o ustvarjalnosti naših ncev v katalogu Ivo Mršnik. ^ato so podelili pet enako-ednih nagrad; v imenu žirije jih atemeljila njena predsednica, Publiška svetovalka za li-rno vzgojo, Helena Berce Ir ob. Letošnje nagrade — Tedno lepo monografijo že po-'Tlnega akademskega kiparja rna Napotnika iz Šoštanja — ji “Prejeli likovni pedagogi Irena Maksimovič iz Osnovne šole Prežihovega Voranca Jesenice, Lučka Selan iz Osnovne šole Milana Šuštaršiča Ljubljana, Bernarda Paj iz Osnovne šole Anice Černejeve Makole, Jolanda Pibernik iz Osnovne šole Simona Jenka Kranj in Tonka Tacol iz Osnovne šole Brezovica pri Ljubljani. Nagrade so v imenu občinske zveze prijateljev mladine Velenje, občinske izobraževalne in kulturne skupnosti Velenje, Zveze kulturnih organizacij Velenje in Krajevne skupnosti Šoštanj podelili Majda Pergovnik, Srečko Peterlin, Karel Kordeš in Miloš Volk. Posebno priznanje so prejele še likovne pedagoginje Dragica Sajevec iz Osnovne šole Petra Šprajca Jurja Žalec, Branislava Gajšek iz Osnovne šole Prežihovega Voranca Ravne na Koroškem in Tonka Tacol iz Osnovne šole Brezovica pri Ljubljani, ki že deseto leto sodelujejo na razstavi z izdelki svojih učencev. Karel Kordeš je poklonil monografijo Ivana Napotnika tudi tovarišici Bercetovi za njeno dolgoletno sodelovanje pri pripravah razstav. Vsi učenci, katerih dela so razstavljena, pa so dobili lepa pisna priznanja, med njimi tudi učenec Matjaž Mrak iz Osnovne šole Brezovica pri Ljubljani, ki je naslikal ovitek za vabila in katalog. Po slavnostni podelitvi nagrad in priznanj je tovarišica Bercetova še posebej pohvalila likovnega pedagoga Toneta Skoka iz Osnovne šole Veljka Vlahoviča Titovo Velenje, ki je uredil letošnjo razstavo# Razstava bo odprta vse leto, tako da si jo bodo lahko ogledali številni učenci, ki bodo ob letošnji 40. obletnici osvoboditve obiskali na Kajuhovi šoli tudi muzej kulturniške skupine 14. divizije. V. KOJC risrčno srečanje__________________ pisatelj Anton Ingolič obiskal Osnovno šolo Trnovo [r rečl f j Ce jeseni smo se dogovarjali, j ^nas bo obiskal. Dolge so bile ji 'Prave na snidenje. Naš namen P J.'da bi učenci pisatelja doziv-[j n Že ob prebiranju njegovih ) Jrievnih del. Doma in v knjiž-i navdušeno brskali po faznih policah. Otroke je zani-® kakšen je pisatelj. Najprej j 0 ga spoznali iz knjige Berte Jobove Srce ustvarja, roka ^ e- Prebrali smo intervju z njim, ^Prva radovednost je bila pote- ir“JV?.č Pozornosti smo name-b.pnjigama Rokove zgodbe in hrez kljunčka, v katerih ]rcno opisuje svoja vnuka 8So in Roka; oba sta čez noč tyXla!a naša občudovana junaka. ^a‘i smo ju s pogumnimi pote-‘n 1 domiselno barvo — s ^ijo, ki je značilna samo za ikNekaj dni pred obiskom smo v 11 rib učilnico z ilustracijami. . Panoju so bile Ingoličeve fV/ cf’ objavljene v Cicibanu. fjavdl smo tudi priložnostno c'vo njegovih mladinskih pl knji ” rritiiuirtj/iiri pb P' Ozračje v razredu je bilo a. ^nično, polno pričakovanja. >iiri°C‘ so se ^eP° oblekli- Vsi hi J1 Pozdravih pisatelja. V spod-avli sta ga počakali učenki in Pripeljali,v učilnico. Zazvenela je sproščena pomladna pesem — pisatelju v pozdrav. Anton Ingolič si je z zanimanjem ogledoval učilnico, ki je bila skoraj v celoti posvečena njemu. Govoril je z mehkim glasom, v njegovi zanimivi pripovedi je bilo čutiti tiho melodijo pol-skavske govorice. Najprej je pripovedoval o Maši, ki je danes že srednješolka, in o Roku, ki hodi v 4. razred osnovne šole. Vse, kar je pisatelj doživel prijetnega, zanimivega in lepega z vnukoma, je tudi opisal. .. Sledila je pripoved o Udarni brigadi, ki jo učenci poznajo s televizijskih zaslonov. Resnična Zgodba o Borčkovih igračkah, ki jo je pripovedoval sam pisatelj — vojne strahote je doživljal v izgnanstvu v Srbiji — je dobila v očeh mladih poslušalcev novo razsežnost. Borček je danes Rokov in Mašin očka. »Kajpa Tajno društvo PGC?« so hiteli spraševati otroci. To je resnična zgodba iz šolskega življenja, ki ga je pisatelj živel s svojimi dijaki. Imel jih je rad, vedno jih je razumel, vedno je našel opravičilo zanje. Še veliko je knjig, o katerih bi radi na glas razmišljali. Morda kdaj drugič. Še ni še bi radi poslušali pisateljevo pripoved: o tem, kako je bilo v Parizu na diplomskem izpitu, ko je v slovenskem jeziku zanosno deklamiral Župančičevo pesem Z vlakom... Kako srečen se je vračal po enoletnem študiju iz Francije domov pod Pohorje k svojim dragim — v.ve kotičke bližnje in daljne domačije s sadovnjaki in vinogradi je imel pred seboj... Pisateljev podpis v knjigah, ki so jih učenci prinesli s seboj, bo lep spomin na prisrčno srečanje. DARJA INTIHAR Zbirka Junij v razstavišču Rihard Jakopič____ Odkar je bila 1969 ustanovljena skupina Junij in odkar je deset let kasneje ista skupina dobila izrazite mednarodne razsežnosti, se je zvrstilo veliko njenih razstav ne le v Ljubljani, temveč tudi drugod. V tem loku vse do 1982 je mogoče slediti razvojni poti Junijcev, od izrazito slikarskih in kiparskih začetkov v domačem krogu, pa do izrazno, slogovno in vsestransko obogatenega dela slovenskih, Jugoslovan-, skih in tujih avtorjev vse do Japonske, Indije in Amerike. Izoblikovala se je odprta, vendar dovolj značilna široka skupina umetnikov, kjer se je uveljavila angažirana usmerjenost, ne da bi to zavezovalo vsakega umetnika k taki vsebinif po drugi strani pa se je vse bolj uveljavljala fotografija kot ustvarjalno, umetniško uporabljeno »orodje« v rokah kar številnih Junijcev. To ne pomeni, da je skupina zanemarila slikarstvo, kiparstvo, grafiko, vendar pa je začela v njihovem ustvarjanju nezadržno prednjačiti fotografija. Man Ray je bil mnogim Junijcem pobudnik ali celo zgled, vsi pa menijo, da umetniški fotograf ne fotografira narave, ampak svojo fantazijo. Tudi karikatura je dobila novo vrednost: poprej dostikrat podcenjevano umetniško plastiko, assemblage. Razstava naj bi potrdila dosedanja prizadevanja Junijcev, ki želijo pridobiti ustrezen razstavni prostor za zbirko. Tvegano bi bilo izločiti posamezne avtorje, druge pa izpustiti, vendar ob množini del in ustvarjalcev kar ni mogoče drugače — Že zaradi prostora. Razstava namreč spodbuja h kritičnemu premišljevanju o tem, kar ponujajo posamezniki in skupina, pa tudi o doseženi stopnji umetniške posebnosti. Prej ali slej bo potrebna širša in nadrobnejša primerjava, razbrati bo treba pobude, ki so vplivale na ustvarjalce, in se opredeliti za izvirno. Stane Jagodič razstavlja značilni assemblage s kletkami; karikatur je razmeroma malo, vendar so prikazane tiste, ki so za avtorja značilne ter vsebinsko in izrazno polne. Različice Slavoloka življenja v mešani tehniki so znova potrdile Jagodičev smisel za metafizično. Tone Demšar je prešel od amorfnih žganih glinastih plastik k »odlikovanju« z angažirano fi-guralistiko, z zgovorno ostrico. Plastika Boštjana Putriha s pati-niranim cementom je pridobila svežino s serijo Neogeneza, splet figuralnega »odlitka« in anorganskih delcev deluje z rezkim kontrastom. Fotografsko kombi- sredstvo je postalo v rokah posameznih Junijcev satirično orodje. Sedanja razstava je nastala kot zbirka skupine Junij. Darovana dela, kot jih predstavlja razstava v Jakopičevem razstavišču, široko ponazarjajo težnje in usmerjenost Junijcev. Kdor je imel priložnost videti poprejšnje razstave te skupine, si bo morda ob katalogih znal priklicati v spomin še to ali ono umetnino, ki je zdaj ni mogoče zaslediti na razstavi. Povedano drugače: če bi imeli prireditelji na voljo še nekatere od tistih eksponatov, ki smo jih lahko videli pred leti, bi lahko najbolje predstavili celoto. Kljub temu pa je sedanja razstava ohranila zelo bogat izbor raznovrstnih in raz-noslogovnih del, tako da res ponazarja tisto, kar pomeni skupina Junij. Gotovo je Stane Jagodič ves čas delovanja skupine Junij glavni motor akcijske dejavnosti in tiste osrednje opredeljenosti, ki je značilna za ustvarjalce te skupine. Skratka, razstava v Jakopičevem razstavišču zgovorno ponazarja dosežke Junijcev. Razstava, ki je nastala kot zbirka skupine Junij, pa izpolnjuje vse tiste tipične pojave, ki spremljajo ustvarjalce skupine Junij. Tu najdemo povečini foografije, zatem karikature, laserogram, kolaže, nirana tehnika Enverja Kap-Ijanca v bistvu dopolnjuje že poprej opazne erotične »sklope«. Ratimir Pušelja je z akrili človeških rok dosegel svojevrsten učinek v razmerju gib človeške roke in (včasih mrežast) kvadrat, kontrast med živim in razumsko neživim. Hari Draušbaher je s sitotiskom Pokrajina zgovorno s prizvokom dokumentarnosti opozoril na onesnaževanje narave, Berko Berčič je z nenaslovljenim sitotiskom podal svet urbanega sodobnega utripa v razmerju človeka in narave. Med tujimi, stalnimi sodelavci pripada gotovo častno mesto Vlasti Zabranske-mu; njegovi angažirani človeški liki so polni duhovitosti in črnega humorja. Seveda je tu še več imen in del, ki bi prav tako zaslužila pozornost. Razstavni katalog zbirke Junij je zelo bogat, reprodukcije so izbrane premišljeno, škoda le, da reprodukcija včasih ne ustreza razstavljenemu delu. Pogrešamo pa paginacijo in natančno vodeno dokumentacijo, čeprav je nekaj tega opravljeno. Razstava, ki prav gotovo zasluži ogled in našo pozornost, pomeni izziv in terja kritično ovrednotenje. Odprta bo do 20. aprila. I. G. kultura Problemi slovenskega pogovornega jezika Ljubljana, 22. marca 1985 Cenjena kolegica! Kot dobro veš, slovenski jezik v njegovi najstrožji obliki, tj. zborni jezik, predvsem pišemo, beremo, recitiramo, morda celo opravimo v njem govor ali predavanja, v prostem govorjenju pa nam kar ne gre iz ust. Vsak-se je ž