16/24 LET Razvoj meteorologije Sončev mrk v v zadnjih 20 letih Teksasu 2 VSEBINA: UVODNIK 3 UVODNIK 70 LET SLOVENSKEGA METEOROLOŠKEGA DRUŠTVA 4 70 LET SLOVENSKEGA METEOROLOŠKEGA DRUŠTVA 8 37 POVZETKOV PREDAVATELJEV NA SIMPOZIJU “METEOROLOŠKE MERITVE NEKOČ, DANES IN JUTRI” POD DROBNOGLEDOM 76 URAD ZA METEOROLOGIJO, HIDROLOGIJO IN OCEANOGRAFIJO NA DRUŽBENIH OMREŽJIH KOT ARSO VREME IN ARSO VODE 80 VLOGA METEOROLOGIJE V MEDIJIH 82 SPREMEMBE (POSODOBITVE) PRI NAPOVEDOVANJU VREMENA NA AGENCIJI REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE OD 2004 DO 2024 84 RAZVOJ KATEDRE ZA METEOROLOGIJO PO PRELOMU TISOČLETJA 87 POPOLNI SONČEV MRK 8. APRILA 2024 V BOGATI (TEKSAS, ZDA) IN TEMPERATURNA PRIMERJAVA ŠTIRIH POPOLNIH SONČEVIH MRKOV 94 ZGODOVINA IZDAJANJA GLASIL SLOVENSKEGA METEOROLOŠKEGA DRUŠTVA 3 UVODNIK Slovensko meteorološko društvo letos praznuje 70. obletnico svojega obstoja. V zadnjih letih je meteorološka stroka z razvojem računalništva, merilne opreme in obdelave podatkov dosegla raven, ki si je ustanovni člani ob rojstvu društva leta 1954 niso mogli niti zamisliti. Razvoj stroke so v zadnjem času verjetno še pospešile močnejše in pogostejše vremenske skrajnosti kot posledica vse bolj opaznih podnebnih sprememb. Eden od temeljev omenjenega napredka pa so zagotovo kakovostne meritve, brez katerih ni ne zanesljivih vremenskih napovedi, ne kakovostnih podnebnih projekcij in množice drugih analiz podnebja in vremena. Da bi poudarili pomen meritev v meteorologiji in njihovo trenutno uporabo, je društvo v začetku junija organiziralo dvodnevni simpozij z naslovom Meteorološke meritve nekoč, danes in jutri. Na simpoziju se je zvrstilo skoraj 40 zanimivih predavanj, ki so pokrila praktično ves spekter uporabe meritev v meteorologiji in še malo v drugih strokah. Da ohranimo vsebino simpozija, smo predavanja posneli in jih shranili na društveni kanal Youtuba. Simpoziju kot osrednjemu meteorološkemu dogodku letošnjega leta v Sloveniji smo namenili tudi glavno mesto v tokratni, izredni številki Vetrnice. Povzetke predavanj s simpozija dopolnjujejo štirje prispevki o razvoju nekaterih vidikov meteorologije zadnjih 20 let. V rubriki Zanimivosti pa lahko bralci najdete slikovit opis letošnjega popolnega Foto: Rok Rakun Sončevega mrka, ki ga je opazoval in meteorološko spremljal tudi član društva. V pripravi je že naslednja, redna številka Vetrnice, z vodilno temo “Vloga meteoroloških podatkov za zmanjšanje škode Mineva 15 let od izdajanja društvenega glasila v sedanji ob izrednih vremenskih dogodkih” in poudarkom na neurjih obliki. Delo glavne urednice je do prejšnje številke opravljala poleti 2023. V uredništvu si najbolj želimo prispevkov o mag. Mojca Dolinar, na občnem zboru 2024 pa je društvo operativnem opozarjanju na izredne vremenske razmere, za glavnega urednika imenovalo Gregorja Vertačnika. Zaradi uporabi podatkov pri napovedi visokovodnih valov, dobrih dosedanjih izkušenj, zaenkrat večjih sprememb ukrepanju tik pred in med ujmami s pomočjo meteoroloških koncepta Vetrnice ne načrtujem. S to in naslednjimi meritev ali izračunov meteoroloških modelov in o vlogi številkami Vetrnice bom kot doslej ohranjal visoko strokovno meteoroloških podatkov na pripravljenost in soočanje z in oblikovno raven, da bodo bralcem v prijetno branje. izrednimi razmerami. Seveda so dobrodošli tudi vsi ostali prispevki iz različnih rubrik Vetrnice. V zadnjih letih Vetrnice praviloma nismo uspeli natisniti. Ob okroglem jubileju društva in bogati vsebini Vetrnice, ki Čeprav je delo urednika zajetno in občasno kar naporno, pa jo trenutno listate, pa smo se odločili, da jo tudi natisnemo Vetrnice kot celote ne bi bilo brez velikega truda tehničnega in s tem zagotovimo še večjo branost in popularizacijo urednika, Jožefa Roškarja. Za predano in skrbno delo se mu meteorologije. kot glavni urednik lepo zahvaljujem. Gregor Vertačnik, glavnik urednik Vetrnice Fotografija na naslovnici: Naslov uredništva: Arhiv ARSO Vojkova 1b SI-1000, Ljubljana Izdaja: vetrnica.smd@gmail.com Slovensko meteorološko društvo Vojkova 1b, SI – 1000, Ljubljana http://www.meteo-drustvo.si GlavnI uredniK: Gregor VERTAČNIK Uredniški odbor: Tanja CEGNAR, Mojca DOLINAR, Jožef ROŠKAR Tehnično urejanje: Jožef ROŠKAR Oblikovna zasnova: Sabina KOŠAK, Solos, d.o.o. Tisk: Collegium Graphicum Naklada: 400 izvodov Ljubljana, OKTOBER 2024 ISSN 1855-7457 4 70 LET SLOVENSKEGA METEOROLOŠKEGA DRUŠTVA 70 let Slovenskega meteorološkega društva Tanja Cegnar, Slovensko meteološko društvo Začetki z orisom delovanja društva od ustanovitve dalje, vključno s povezavo med društvom in meteorološko Slovensko meteorološko društvo so ustanovili na službo, študijem meteorologije, vlogo društva kot Prirodoslovno matematični fakulteti diplomirani pobudnika agrometeorološke dejavnosti na univerzi, meteorologi leta 1954 z namenom, da bi pripomogli k prispevek o publikacijah in članek o strokovnih razvoju na fizikalnih temeljih utemeljene meteorologije ekskurzijah. v Sloveniji. Sprva je bilo za diplomirane meteorologe težko, nekateri med njimi so poklicno pot začeli Omeniti moram tudi Mednarodni kongres za kot opazovalci na Kredarici, kjer so bile razmere za biometeorologijo, ki ga je društvo leta 1996 bivanje v tistem času zelo težavne. Težko je bilo tudi soorganiziralo v Ljubljani. Kongres je bil v zaradi pomanjkanja mednarodnih povezav in ustrezne Cankarjevem domu, strokovni del smo popestrili z literature. A naši kolegi se niso ustrašili izzivov in so ekskurzijo v Postojnsko jamo in Cerkniško jezero, po svojih najboljših močeh iskali vzornike v tujini ter priredili smo tudi več družabnih dogodkov. Kolegi iz vsaj za nekaj časa tudi odšli v tujino na izobraževanje mednarodnega društva za biometeorologijo se še ali delo. Leta 1957 so začeli izdajati meteorološko danes radi spominjajo kongresa v Ljubljani, ki je tudi strokovno revijo, sprva naslovljeno Meteorološki po strokovni strani prinesel več pomembnih novih zbornik, ki se je leta 1962 preimenovala v Razprave – pobud. Papers, v katero so na začetku članke prispevali tudi meteorologi iz ostalih republik v Jugoslaviji. Podrobneje so začetek in prva desetletja delovanja društva opisani v zborniku, ki smo ga izdali ob Že zelo hitro so spoznali, da lahko s svojim znanjem 50-letnici društva. V njem je tudi pregled razvoja in delom veliko prispevajo k boljšim gospodarskim meteorologije v Sloveniji do leta 2004. Zbornik je rezultatom države. Organizirali so zelo odmevne v pdf zapisu dosegljiv na spletnih straneh društva. simpozije, izpostavimo le najodmevnejša. Leta 1975 Poleg slavnostne večerje in podelitve častnega je na temo Meteorologija in gospodarstvo društvo članstva v društvu vsem petim ustanovnim članom pripravilo dvodnevni posvet s 40 predavanji, prispevke smo pol stoletja društva obeležili tudi z mednarodnim so natisnili na 346 straneh v posebni številki Razprav. simpozijem o hudourniških poplavah. Leta 1977 je društvo organiziralo drugi jugoslovanski posvet na temo Avtomatizacija v meteorologiji, na Ker je izdajanje revije Razprave zamrlo, je leta katerem je bilo predstavljenih 14 prispevkov, katerih 2009 zaživelo društveno glasilo Vetrnica, ki z novo vsebina je bila tudi objavljena v posebni številki vsebinsko zasnovo ni nadaljevanje Razprav, ki so Razprav. bile izključno strokovna revija, ampak je Vetrnica namenjena širši javnosti, kljub temu da vključuje Ker se Hidrometeorološki zavod ni mogel prijaviti tudi znanstvene članke. Poleg tega so člani društva za raziskovalne naloge, so raziskave potekale v prevedli Strokovni vodnik po dvomih o globalnem okviru društva. Ena prvih raziskav je bila Objektivna kratkoročna napoved padavin, katere rezultat je bila povezava med nižinskimi in višinskimi sinoptičnimi razmerami s količino in prostorsko razporeditvijo padavin v Sloveniji. V skrbi za slovensko strokovno izrazoslovje, je leta 1990 v Ljubljani v sodelovanju med meteorološkim društvom in Slovensko akademijo znanosti in umetnosti izšel Meteorološki terminološki slovar, v katerem so na 127 straneh zbrani do tedaj uveljavljeni izrazi in njihova kratka razlaga. Ob 40-letnici društva je izšla brošura z naslovom Slika 1. Udeleženci enega izmed strokovnih izletov SMD 40 let Društva meteorologov Slovenije 1954–1994 (foto: Matija Klančar) 70 LET SLOVENSKEGA METEOROLOŠKEGA DRUŠTVA 5 segrevanju, s katerim smo želeli ozaveščati javnost o udeleženi tudi kot sklicateljici nekaterih sekcij na podnebnih spremembah v času, ko vesti o njih še niso letnih srečanjih EMS, skupaj z Geraldom Flemingom skoraj dnevno polnile medijskega prostora in političnih pa moderiram sklop sekcij namenjenih interakciji med govorov. družbo in meteorologijo ter sem članica Programsko znanstvenega odbora za organizacijo letnih Slavnostno smo obeležili tudi naslednjo okroglo konference EMS. obletnico, ob 60-letnici delovanja smo v prostorih Gospodarske zbornice na simpozij povabili večje Sedanjost uporabnike meteoroloških storitev, da so predstavili, kako jim meteorološki podatki pomagajo učinkoviteje Čas hitro teče in prišli smo do 70-letnice obstoja in varneje delovati. Izbranim predavanjem je sledila društva. Število članov je naraslo na 130. Razvoj na okrogla miza o pomenu meteoroloških storitev. strokovnem področju in družbene razmere so se v Poročilo o 60-letnici društva je objavljeno v 7. številki desetletjih obstoja društva nenehno spreminjale, glasila Vetrnica. danes si razmere, v katerih so delovali kolegi pred več desetletji, komaj predstavljamo. Delovanje v Evropski meteorološki zvezi Že dobro desetletje ima društvo sporazum o Delovanje v okviru Evropske meteorološke zveze je sodelovanju z Agencijo RS za okolje in v skladu z njim najpomembnejša društvena mednarodna dejavnost pogosto predavanja in dogodke izpeljemo skupaj. od leta 1999 dalje, ko je bilo naše društvo med V času, ko so veljale omejitve zaradi pandemije dvajsetimi ustanovnimi člani Evropske meteorološke COVID-19, smo delovanje prenesli na splet in zveze (EMS). Uporabljamo izraz zveze, saj so člani Slika 2. Del spletne strani Evropske meteorološke zveze www.emetsoc.org Slika 3. Posnetek zaslona društvenega YouTube kanala EMS državna meteorološka društva, pridruženi vzpostavili društveni YouTube račun člani pa so pomembne mednarodne organizacije (https://www.youtube.com/channel/UCIFbMFSEJBc_ s področja meteorologije, državne meteorološke m4PKE8SoxQw), na katerem smo začeli objavljati službe in privatna podjetja. EMS je bila ustanovljena posnetke predavanj in dogodkov. Strokovnih predavanj z namenom, da uresničuje sinergične cilje je bilo veliko, v zadnjih letih smo vsa posneli in meteoroloških društev v Evropi, ki jih društva sama ne objavili, da so dosegljiva tudi tistim, ki se predavanja bi mogla uresničevati. niso mogli udeležiti ali pa bi si radi še enkrat ogledali vsebino. Konec septembra 2024 ima društvo Kot priznanje za dejavnosti v pripravah na ustanovitev objavljenih že 71 posnetkov predavanj in dogodkov, EMS nam je pripadlo mesto v prvem izvršnem odboru ki smo jih izpeljali sami ali pa v sodelovanju z drugimi EMS. Od jeseni 2004 je bilo naše društvo SMD za dve društvi ali Agencijo RS za okolje. Med zahtevnejše leti ponovno zastopano v izvršnem odboru EMS. Letos projekte štejemo skupaj z Društvom planet Zemlja jeseni pa se je iztekel tretji mandat društva v izvršnem izpeljan natečaj Zeleno pero. S prispevki na natečaju odboru EMS. Več podatkov o Evropski meteorološki smo izdali 14. številko glasila Vetrnica. Posodobili zvezi si lahko ogledate na spletni strani http://www. smo tudi izgled društvene spletne strani (www. emetsoc.org. Od vsega začetka v imenu našega meteo-drustvo.si), da na njej z lahkoto objavljamo tudi društva vodim Odbor za medije in komunikacijo, mag. povezave na naše video vsebine. Mojca Dolinar je bila več let članica in nekaj let celo V letu, ko praznujemo 70-letnico, smo skupaj z vodila Odbor za nagrade, zdaj pa je član tega odbora Lektorskim društvom Slovenije in Agencijo za okolje dr. Benedikt Strajnar. Z mag. Mojco Dolinar sva bili 6 70 LET SLOVENSKEGA METEOROLOŠKEGA DRUŠTVA Slika 4. Zaključni dogodek projekta Zeleno pero v Celju (foto: Tanja Cegnar) pripravili okroglo mizo o rabi slovenskega jezika v meteorologiji in povezanih okoljskih vedah. Že tradicionalno vsako leto sodelujemo z Agencijo za okolje pri izvedbi dogodka ob svetovnem dnevu meteorologije, ki ga pogosto povežemo s svetovnim dnevom voda, kjer največkrat predstavimo za medije zanimive teme, saj strokovne podrobnosti novinarjev ne pritegnejo. Ker se je od izdaje Meteorološkega terminološkega slovarja zaradi hitrega razvoja meteorologije nabrala že vrsta novih terminov, smo skupaj z dr. Matejo Jemec Tomazin, znanstveno sodelavko na Inštitutu Slika 6. Okrogla miza o rabi slovenskega jezika (arhiv SMD) niso izpostavljene. Iz te ideje se je razvil dvodnevni simpozij, ki smo ga izvedli 4. in 5. junija 2024. Simpozij je bil zasnovan kot mozaik predstavitev, s katerimi smo želeli podati kolikor mogoče celovit pregled stanja na področju meritev, zagotavljanja kakovosti in hranjenja podatkov. Za otvoritev simpozija je pozdravni nagovor prispevala tudi predsednica Evropske meteorološke zveze prof. Liz Bentley, ki smo ga tako skupaj s predavanji na simpoziju objavili na YouTube kanalu Slovenskega meteorološkega društva. Predavanja so dostopna tudi na društveni spletni strani. Slika 5. Najavna slika dogodka ob svetovnem dnevu voda in svetovnem dnevu meteorologije Na simpozij, ki smo ga organizirali v sodelovanju z Agencijo RS za okolje, smo povabili tudi sosednja za slovenski jezik Frana Ramovša, ZRC SAZU, začeli meteorološka društva, odzvali so se Hrvati in Italijani s pripravo sodobno zasnovanega terminološkega iz pokrajine Furlanije Julijske krajine. Hrvaško slovarja s področja meteorologije. meteorološko društvo sta zastopala predsednica Vesna Đuričić in predavatelj Vjeran Magjarević, Osrednji dogodek ob 70-letnici društva je bil simpozij vodja področne meteorološke službe Zagreb, ki je Meteorološke meritve nekoč, danes in jutri, ki smo ga predstavil projekt METMONIC – modernizacija državne namenili merilnim tehnikam in upravljanju s podatki. meteorološke merilne mreže na Hrvaškem. Alpsko- Že leta 2023 je Luka Ravnik predlagal, da bi v društvu Jadransko meteorološko društvo je zastopal dr. Renato ob 70-letnici izpostavili velik napredek merilnih tehnik, Roberto Colucci s predavanjem Julijske Alpe Meteo- ki navadno na dogodkih za širšo javnost in medije Lab. Regijsko meteorološko službo sta zastopala Furio 70 LET SLOVENSKEGA METEOROLOŠKEGA DRUŠTVA 7 Slika 7. Najavna slika simpozija ob 70-letnici Slovenskega meteorološkega društva Pieri s predstavitvijo Regionalnega meteorološkega srečanja ter izdajanje publikacij, nudilo priložnosti observatorija Furlanije Julijske krajine in direktor za srečanja, izmenjavo idej, širjenje znanja in OSMER Arturo Pucillo, ki je predstavil službo, ki jo popularizacijo meteorologije tudi v prihodnje. vodi. Ponosni smo, da je v letu 2024 Odbor za konference Evropske meteorološke zveze sprejel našo Pridružil se nam je tudi Samo Čarman, CGS Labs kandidaturo za organizacijo letne konference Evropske d.o.o., s predavanjem z naslovom Od začetka meteorološke zveze septembra 2025 v Ljubljani, ki merjenja padavin do vpliva celotne okoljemetrije na smo jo pripravili skupaj s Cankarjevim domom. upravljanje kritične infrastrukture. Vabilu se je odzval tudi dr. Goran Milev z Inštituta Milana Vidmarja s Ob koncu se zahvaljujem vsem članom društva, ki so predavanjem o zgodovini in sodobni mreži meritev s svojimi predavanji na simpoziju in povzetki, ki jih razelektritev. Velika večina predavateljev pa je bila objavljamo v tej številki Vetrnice, pomagali dostojno članov Slovenskega meteorološkega društva in/ali obeležiti 70-letnico društva. Prisrčna zahvala gre tudi zaposlenih na Agenciji RS za okolje. vsem članom društva, ki so s svojim delom prispevali, da je Slovensko meteorološko društvo uspešno Načrti za prihodnost delovalo do zdaj in si bodo prizadevali, da bomo uspešni in prepoznavni tudi v prihodnje. Društvo bo s svojimi osnovnimi dejavnostmi, kot so strokovna predavanja, ekskurzije in novoletna Ljubljana Invites European Meteorological Society Slika 8. V Cankarjevem domu bomo septembra 2025 gostili letno srečanje EMS 8 70 LET SLOVENSKEGA METEOROLOŠKEGA DRUŠTVA Zgodovina meteoroloških opazovanj v Sloveniji Mateja Nadbath, Agencija Republike Slovenije za okolje Sredi 19. stoletja so v prvem meteorološkem letopisu, Deset let zatem so z opazovanji začeli v Ljubljani, imenovanem Letopisi cesarsko-kraljevega Osrednjega od leta 1818 do 1850. Meteorološke podatke za zavoda za meteorologijo in Zemljin magnetizem1, v Ljubljano je opazovalec Friedrich Anton Frank, uvodu zapisali: »Ko se je sredi prejšnjega stoletja med profesor z Gimnazije v Ljubljani, objavljal v takratnem najbolj kulturnimi narodi Evrope prebudil občutek časopisu Laibacher Zeitung4. Podatke teh opazovanj za meteorološke raziskave in so se zaradi tega na je povzel dr. Fran Viljem Lipič v knjigi Topografija c.- več mestih ob določenem času dneva vzpostavila kr. deželnega glavnega mesta Ljubljane, izdani leta redna opazovanja, je pri teh prizadevanjih sodelovala 18345. tudi avstrijska cesarska država.« V krog najbolj kulturnih narodov smo kmalu, z letom 1785, vstopili V Postojni je junija 1849, ko so kraj uradno imenovali tudi Slovenci. Z omenjenim letom so se začela Adelsberg, opazovanja opravljal uslužbenec meteorološka opazovanja v Piranu23, ki so potekala do telegrafske pisarne. Postojna je bila edina leta 1808 (slika 1). meteorološka postaja na Kranjskem in ena Slika 1. Mesečna višina padavin za leto 1785 z izbranih postaj, tudi s Pirana, iz publikacije Toaldo Giornali 1 Jahrbücher der k.k. Central-Anstalt für Meteorologie und od 33, ki so jo predstavili v meteorološkem letopisu Erdmagnetismus I. band. – Jahrgang 1848 und 1849, Wien 1854 za leto 1849 in je bila del uradne meteorološke mreže 2 Podatki opazovanj v Piranu so objavljena v publikaciji Toaldo, G., 1802, Toaldo Giornali, Completa raccolta di opuscoli, opazovalnic. Naslednje leto se ji je pridružila postaja v osservazioni, e notizie diverse contenute nei Giornali astro- Ljubljani, leta 1852 postaji v Celju in Zgornjih Gorjah, meteorologici dall’ anno 1773. sino all’ anno 1798. del fu signor 1858 postaja v Novem mestu, leta 1864 postaji v abate Giuseppe Toaldo pubblico professore di astronomia e Mariboru in na Ptuju... Leta 1871 je meteorologia nell’ universita di Padova socio delle fiu’ illustri accademie d’Europa coll’ aggiunta di alcune altre sue produzioni meteorologiche e pubblicate ed inedite tomo terzo, Venezia 4 Inteligenz-Blatt zur Laibacher Zeitung 1818–1950, 3 Podatki opazovanj v Piranu so bili objavljeni v tudi 1867–1862, dLib, https://www.dlib.si/ publikaciji Beiträge zur Hydrographie Österreichs Herausgegeben 5 Prva opazovanja v Ljubljani je povzel Fr. W. Lippich v vom hydrographischen Zentralbureau im k.k. Ministerium knjigi Topographie der k.k. Provinzial-hauptstadt Laibach, Laibach für öffentliche Arbeiten, X. Heft, Die Niederschläge in den 1834 (Fran Viljem Lipič, Topografija c.-kr. deželnega glavnega mesta österreichischen Flußgebieten, Wien 1918 Ljubljane, Ljubljana 2003). 70 LET SLOVENSKEGA METEOROLOŠKEGA DRUŠTVA 9 število opazovalnic prvič doseglo številko 10, leta 1895 pa je zaradi vzpostavitve vzporedne mreže padavinskih postaj novoustanovljene Hidrografske službe v Avstriji preseglo 100 (slika 2). Pred prvo svetovno vojno je bilo največ postaj leta 1905, 167. Med vojno je njihovo število upadlo pod 100, a takoj po koncu vojne spet naraslo na 120 in več. V letih pred drugo svetovno vojno jih je bilo že okoli 300. Kot v prvi, se je tudi v času druge svetovne vojne število opazovalnic zmanjšalo. Največ posta,j okoli 350, smo imeli sredi sedemdesetih in v začetku osemdesetih let 20. stoletja (slika 2). V začetku devetdesetih let smo začeli uvajati prve samodejne postaje, prva je bila postavljena decembra 1989 v Mariboru. Slednje v vedno večjem številu nadomeščajo postaje z opazovalci. V Registru infrastrukture meteorološke službe je sedaj skupaj okoli 280 postaj in dva Slika 3. Serafina Dežman, prva znana meteorološka opazovalka na slovenskem. Opazovala je na meteorološki meteorološka radarja. postaji v Ljubljani v obdobju 1861–1895. (Slika Serafine Dežman, slikarja Ladislava Beneša s spletne strani Narod- Iz prvih navodil za opazovanja in meteoroloških nega muzeja Slovenije https://www.nms.si/si/zbirke/ letopisov lahko razberemo, kakšne so bile razmere digitalne-zbirke/umetnostne-zbirke/slike/9681-Serafina- sredi 19. stoletja, ob vzpostavitvi organizirane in Dezman) Slika 2. Število meteoroloških postaj od 1851 do 2023 sistematične meteorološke mreže opazovalnic: tudi meteorološka opazovalka Serafina Dežman, ki pismenost prebivalstva ni bila samoumevna, je opazovanja vršila v letih 1861–1895, na postaji v razumevanje navodil za opazovanje v nemščini tudi Ljubljani (slika 3). ne, ura (katere točnost je bila vprašljiva), ki je osnova za opravljanje meritev ob določenem delu dneva, je Podobno kot je Serafina vršila opazovanja 35 let, bila najpogosteje na cerkvenem zvoniku, opazovalne mnogi opazovalci svoje delo opravljajo kot poslanstvo, termine so še usklajevali, s telegrafskih uradov so pogosto ostajajo meteorološka opazovanja v izmerke posredovali na Dunaj s telegrafom, z ostalih družini več generacij. Tako pri isti družini opravljajo postaj pa po običajni pošti, meteorološke postaje so meteorološka opazovanja dlje kot 90 let v Davči, obiskovali z vozovi in peš, instrumenti so bili drugačni, Kranjski Gori, Logatcu, Lučinah, Železnikih, Zgornji saj je imel denimo termometer do leta 1871 merilno Sorici, Srednji Bistrici in na Sinjem Vrhu. skalo v Reaumourovi lestvici, postavitve instrumentov še niso bile povsem standardizirane… Leta 1851 je bil uradno ustanovljen Osrednji zavod za meteorologijo in Zemljin magnetizem (Central-Anstalt Zaradi vsega tega je razumljivo, da so bili prvi für Meteorologie und Erdmagnetisums6 ) na Dunaju, meteorološki opazovalci izobraženci kot so profesorji, duhovniki, farmacevti, pravniki, uradniki, gozdarski 6 Central-Anstalt für Meteorologie und Erdmagnetisums je kasneje preimenovan v Zentralanstalt für Meteorologie und Geody- in cestni ter železničarski mojstri… Med njimi je bila namik in leta 2023 v GeoSphere Austria 10 70 LET SLOVENSKEGA METEOROLOŠKEGA DRUŠTVA ki je bil zadolžen tudi za organizacijo meteorološke se je Uprava oblikovala v Hidrometeorološki zavod službe na ozemlju današnje Slovenije. Pred tem (slika 4), tako je ostalo vse do leta 2001, od kar je so meteorološka opazovanja potekala v okviru meteorološka služba v okviru Agencije Republike Cesarske akademije znanosti7 na Dunaju. Osrednji Slovenije za okolje (ARSO). zavod je meteorološke postaje oskrbel z instrumenti, opazovalce pa podučil o načinu opazovanja, jim dal Objava zabeleženih meteoroloških opazovanj v navodila, spremljal njihovo delo z obiski na postajah, letopisu je bila pomembna za potrebe znanosti, zbiral meteorološka poročila in po koncu leta izdal upravljanja prostora, gospodarstva... S tem so podatke letopis, takrat imenovan Jahrbücher der k.k. Central- ohranili tudi za naslednje rodove. Zaradi široke Anstalt für Meteorologie und Erdmagnetismus. To uporabnosti in pomena meteoroloških podatkov ter je način dela, ki so ga vzpostavile vse meteorološke stroškov povezanih z vzpostavitvijo in vzdrževanjem službe v Evropi in mu sledimo še danes. organizirane in sistematične mreže postaj, so bila meteorološka opazovanja od njihove vzpostavitve Osrednji zavod za meteorologijo in Zemljin dalje sestavni del vsakokratne državne uprave. magnetizem na Dunaju se je kasneje delil tako kot država, še na Ogrski del v Budimpešti, pod upravo Zaradi truda in vztrajnosti več tisoč opazovalcev, ki so katerega je spadalo Prekmurje. Leta 1893 je bila z entuziazmom in natančnostjo dan za dnem Slika 4. izsek iz Uradnega lista št. 24, iz 11. julija 1957, Uredba o organizaciji in delu Hidrometeorološkega zavoda Ljudske Republike Slovenije na Dunaju za potrebe hidrologije ustanovljena še opazovali in beležili vreme, imamo na ARSO bogat Hidrografska služba v Avstriji8. V okviru te službe meteorološki arhiv in več kot 100 let dolge nize je bilo v Sloveniji dodatno postavljenih mnogo podatkov, z nekaterih samodejnih meteoroloških padavinskih postaj. Po prvi svetovni vojni je bila postaj so nizi podatkov dolgi več kot 30 let. Dolgi meteorološka služba v večjem delu Slovenije nizi podatkov so nepogrešljivi za analizo podnebja organizirana pod okriljem Državnega zavoda za in podnebnih sprememb. Na pomembnost meteorologijo in geodinamiko v sklopu Univerze v klasičnih postaj z dolgoletnimi opazovanji opozarja Ljubljani. Na Primorskem pa je mrežo meteoroloških Svetovna meteorološka organizacija z iniciativo postaj organizirala Kraljevina Italija v sklopu Stoletne opazovalne postaje (ang. Centennial Hidrografskega urada v Benetkah9. Po koncu observing stations). Dolgoletni in kakovostni podatki 2. svetovne vojne je bila ustanovljena Uprava ter izkušnje s klasičnih postaj so pripomogli k hidrometeorološke službe pri vladi Ljudske Republike razvoju meteorologije, samodejnih meteoroloških Slovenije (Uradni list 24. maja 1947). Julija 1957 instrumentov in umerjanju meteoroloških satelitov in 7 Kaiserliche Akademie der Wissenschaften radarjev. 8 Hydrographischer Dienst in Östrreich 9 Ufficio idrografico del R. Magistrato alle Acque Venezia 70 LET SLOVENSKEGA METEOROLOŠKEGA DRUŠTVA 11 Klasična merilna mreža Filip Štucin, Agencija Republike Slovenije za okolje Meritve vremenskih elementov so od prvih začetkov in odeje, oblaki, trajanje sončnega obsevanja, vidnost in še desetletja pozneje potekale samo v okviru klasične atmosferski pojavi. merilne mreže, kjer je opazovalec ročno meril in opazoval meteorološke količine. Tako je bilo tudi na Z razvojem znanosti in tehnologije so se tudi pri ozemlju sedanje Slovenije v začetku oziroma sredi 19. meritvah vremena pojavile samodejne postaje in stoletja. Merilna mreža se je z leti povečevala, število nadomeščale zahtevno vsakodnevno obvezo klasičnih meteoroloških postaj je začasno upadlo le v času meritev. Posledično se je lahko zmanjšalo število svetovnih vojn. klasičnih merilnih mest, tako da je v letu 2024 na območju Slovenije le še 19 klimatoloških, 143 Število postaj je doseglo vrhunec konec sedemdesetih padavinskih in manjše število drugih klasičnih postaj. let prejšnjega stoletja, ko je bilo v Sloveniji več kot 100 klimatoloških (podnebnih) postaj in več kot 200 Od vsega začetka je bilo treba skrbeti za kakovost padavinskih postaj. Danes jih sicer poimenujejo malo inštrumentov in jih umerjati. Umerjanje inštrumentov drugače, a vsebino zlahka razberemo iz njihovih je smiselno predvsem za termometre in barometre, imen. Padavinska postaja meri le padavine in z njimi pri manj zahtevnih ali bolj enostavnih se je preverjala povezane pojave, klimatološka pa še vsaj temperaturo nepoškodovanost, na primer pri dežemeru ali in vlago zraka trikrat dnevno, ob 7., 14. in 21. uri. snegomeru. Po drugi svetovni vojni se je v okviru države Jugoslavije v Beogradu vzpostavil ustrezen Kaj vse se je merilo in opazovalo? Med najbolj laboratorij. Primer takratnega potrdila (današnjega značilnimi so: temperatura in vlažnost zraka, zračni certifikata) je na sliki 1. Po osamosvojitvi se je tlak, smer in hitrost vetra, višina padavin in snežne ustrezen laboratorij vzpostavil v Ljubljani. Slika 1. Primer potrdila o umerjanju termometra iz laboratorija v Beogradu (levo) in primer klasične meteorološke hišice z inštrumenti (desno) Za nekatere meritve so odločevalci v desetletjih Besonovimi grabljami. Vzrok je bil razvoj radiosond, ki spoznali, da nimajo pričakovane uporabnosti, ali pa so so omogočale meritve še pri brezoblačnem vremenu jih nadomestile druge, v glavnem samodejne meritve. in ponoči in predhodnik katerih je bilo merjenje vetra s Tako so za meritve izhlapevanja vode spoznali, da pomočjo spremljanja pilot-balona s teodolitom. so bolj uporabne empirične ocene na podlagi stanja atmosfere, to je vetra, temperature in vlažnosti zraka Ostajajo pa klasične meritve gostote snega, ki so ter sončnega obsevanja. Posledično so bile opuščene nekoč služile kot podlaga za oceno obtežbe snežne meritve s Pichejevim in Wildovim evaporimetrom, odeje in so določale gradbene standarde. V sedanjih na koncu pa še z evaporimetrom vrste “A”. Opustilo spremenjenih klimatskih razmerah se pomen snežne se je opazovanje višinskega vetra z nefoskopom in odeje v dolinah zmanjšuje. Narašča pa zanimanje za 12 70 LET SLOVENSKEGA METEOROLOŠKEGA DRUŠTVA vsebnost vode v celotni snežni odeji v gorskem svetu, Še vedno ostajajo tudi meritve trajanja sončnega tako z vidika vpliva na vodnatost rek v začetku poletja obsevanja s heliografom, ki je prikazan na sliki 3. kot tudi vpliva vetra pri merjenju trdnih padavin, kjer jih zaradi vpliva vetra v merilnem loncu konča manj Klasične meritve še vedno potrebujemo, saj se vseh kot pa na tleh. meteoroloških elementov bodisi ne da samodejno meriti bodisi so meritve premalo zanesljive. Primer meritev gostote celotne snežne odeje na visokogorski postaji Kredarica je prikazan na sliki 2. Slika 2. Meritev gostote snežne odeje na Kredarici. Za celotno snežno odejo je treba skopati jamo do tal. Ob koncu zimske sezone spomladi 2024 je bila jama globoka tri metre in pol. Slika 3. Heliograf je inštrument za merjenje trajanja sončnega obsevanja. Pravzaprav je to idealen registrator, saj Sonce zagotavlja tako uro kot tudi energijo za registracijo. Skrbno pa moramo paziti na vzdrževanje, saj nam neodstranjen sneg, rosa ali slana lahko preprečita registracijo. Treba ga je tudi natančno usmeriti proti jugu. 70 LET SLOVENSKEGA METEOROLOŠKEGA DRUŠTVA 13 Opazovanje meteoroloških pojavov Anže Medved, Agencija Republike Slovenije za okolje Meteorološke pojave opazujemo na klasičnih pojavov. Še pogostejše meritve izvajamo na glavnih meteoroloških postajah, kjer je zaposlen honorarni oziroma sinoptičnih postajah, kjer poleg atmosferskih oz. profesionalni opazovalec. V merilni mreži ARSO je pojavov opazujemo tudi oblake (primer takšne postaje okoli 170 lokacij, kjer se še izvajajo klasične meritve je na sliki 2). Podatki z glavnih postaj, ki jih je v in opazovanja (slika 1). Velika večina teh se opravi na Sloveniji le šest, se vsako uro preko sinoptičnih depeš padavinskih postajah. To so postaje najnižjega reda, pošljejo v mednarodno izmenjavo. Glavne postaje kjer enkrat na dan izmerimo padavine in čez celoten z opazovalcem poskušajo nadomestiti samodejne dan opazujemo osnovne atmosferske pojave. Na postaje, ki imajo t. i. senzorje sedanjega vremena in klasični oziroma podnebni postaji izvajamo meritve količine oblakov, vendar so ti podatki manj zanesljivi trikrat dnevno in opazujemo ves nabor atmosferskih od opazovalca. Slika 1. Zemljevid lokacij meteoroloških postaj z Slika 2. Fotografija glavne meteorološke postaje Ljubljana opazovalcem leta 2024 Bežigrad Meritve kakovosti zraka Mateja Gjerek, Agencija Republike Slovenije za okolje Meritve kakovosti zraka izvajamo v okviru Državne prenesena v naš pravni red. Se pa pripravlja prenova merilne mreže za kakovost zunanjega zraka. Merilna te direktive, ki bo precej zaostrila standarde kakovosti mreža vsebuje 24 merilnih mest po vsej Sloveniji zraka in jih približala smernicam svetovne zdravstvene (slika 1). Spremljamo različna onesnaževala: ozon, organizacije. delce PM10 in PM2,5, dušikove okside, žveplov dioksid, ogljikov dioksid, benzen ter arzen, kadmij, Nabor merjenih onesnaževal je na posameznih svinec, nikelj, benzo(a)piren, ione ter EC/OC merilnih mestih različen. Tudi to je namreč določeno (organskega in elementarnega ogljika) v delcih PM10 z evropsko zakonodajo. Poleg meritev kakovosti oziroma PM2,5. Postavitev merilnih mest in nabor zraka se na naših merilnih mestih izvajajo tudi onesnaževal na posameznih merilnih mestih je v meritve meteoroloških parametrov. Na največ skladu z zahtevami direktive o kakovosti zunanjega postajah se meri raven delcev in ozona, ki sta zraka in čistejšem zraku za Evropo iz leta 2008, ki je trenutno najbolj problematični onesnaževali. Meritve 14 70 LET SLOVENSKEGA METEOROLOŠKEGA DRUŠTVA žveplovega dioksida, ozona, dušikovih oksidov, Podatki o kakovosti zraka morajo biti sproti dosegljivi ogljikovega monoksida, delcev in benzena se merijo javnosti in se v različnih prikazih objavljajo na spletni z avtomatskimi merilniki, rezultati meritev so na voljo strani ARSO. Tu lahko najdete urne in dnevne podatke, sproti. Meritve delcev se izvajajo tudi z referenčnimi indeks onesnaženosti zraka in modelski napovedi merilniki, ki podajajo zgolj dnevne vrednosti, rezultati za ozon in delce. So pa na spletni strani ARSO pa so na razpolago šele čez nekaj tednov, ko je objavljena tudi različna poročila o stanju kakovosti narejena analiza filtrov v laboratoriju. Prav tako so z zraka v Sloveniji. Podatke posredujemo tudi zunanjim zamikom na razpolago tudi meritve težkih kovin, PAH- inštitucijam in organizacijam. Podatki o kakovosti ov (policiklični aromatski ogljikovodiki), organskega in zraka se uporabljajo za oceno stanja, pripravo elementarnega ogljika ter živega srebra. analiz in napovedi, uporabljajo jih tudi zdravstvene in strokovne organizacije ter državne institucije za Kontrola meritev poteka na več nivojih. Nekaj kontrol podporo pri odločanju. V naslednjih letih se bo merilna se izvede že takoj, ko so meritve opravljene, nato mreža še nekoliko razširila, povečal se bo tudi nabor sledijo kontrole podatkov v bazi, na dnevni, mesečni merjenih onesnaževal. Razširil se bo nabor produktov in letni ravni. Podatki so dokončni šele po letnem in prikazov, ki bodo prinesli več koristnih informacij pregledu. Seveda pa je nujno merilnike tudi redno javnosti in stroki. preverjati na terenu in v našem umerjevalnem laboratoriju. Slika1. Prikaz indeksa kakovosti zraka na merilnih mestih za kakovost zraka v okviru Državne merilne mreže. 70 LET SLOVENSKEGA METEOROLOŠKEGA DRUŠTVA 15 Meritve na letališčih Andrej Hrabar, Agencija Republike Slovenije za okolje Meteorološke razmere lahko vplivajo na izvajanje letalskih operacij na letališčih. Mejne vrednosti posameznih meteoroloških spremenljivk (močan veter, slaba horizontalna ali vertikalna vidljivost in podobno), ki še omogočajo letalske operacije, so odvisne od velikosti in opremljenosti (kategorije) letališča z navigacijskimi napravami, opremljenosti samih zrakoplovov in usposobljenosti posadk zrakoplovov. Opremljenost letališča z meteorološkimi merilnimi sistemi je odvisna od kategorije letališča in tudi klimatoloških razmer. Običajno se na letališčih izvajajo meritve vseh standardnih meteoroloških spremenljivk ter dodatno še meritve vidljivosti na različnih lokacijah, dodatne meritve vetra in baze oblakov (slika 1). Na letališčih se torej meritve ne izvajajo samo na eni lokaciji, ki jo običajno imenujemo meteorološka postaja, ampak se meritve izvajajo na lokacijah, ki so lahko tudi kilometer, dva ali celo dlje narazen. Vsi podatki morajo biti obdelani in na voljo takoj, torej v realnem času, brez časovnega zamika, zato so kritični Slika 1. Lomljiv drog za veter na letališču s podvojenima merilnikoma vetra. Na fotografiji je na desni strani elementi podvojeni, veliko pozornosti se posveča tudi ultrazvočni (UZ) anemometer, na levi pa klasični mehanski sistemom neprekinjenega delovanja, zagotavljanja anemometer s šalčkami in dajalnikom smeri. Barve kvalitete meritev ter rezervnim postopkom v primeru in barvni vzorci na drogu so tudi predpisani oziroma izpadov delovanja sistemov. standardizirani. Zgodovina in sodobna mreža meritev razelektritev Goran Milev, Elektroinštitut Milan Vidmar Zemlja je stara približno 4 milijarde let, strele pa se počelo življenja na Zemlji. Strela ima tudi pomembno pojavljajo že zadnjih 3,7 milijarde let. Kljub temu smo mesto v mitologiji številnih starodavnih kultur. V stari strele natančno lokalizirali šele v zadnjih 40 letih, kar Grčiji so verjeli, da strele meče bog Zevs, v nordijski predstavlja izjemen napredek v tehnologiji. Danes smo mitologiji je bil za strele odgovoren bog Thor, Rimljani sposobni s pomočjo sofisticiranih sistemov in metod pa so verjeli, da jih meče Jupiter. Pred približno natančno določiti lokacijo strel in analizirati njihove 200 leti je Benjamin Franklin s svojim znamenitim učinke. poskusom z zmajem dokazal, da je strela električni pojav. Izumil in patentiral je strelovod, ki je v svoji Razumevanje strele in njenega nastanka je bilo vedno osnovi ostal nespremenjen do današnjih dni. Franklin predmet špekulacij. Nekatere teorije namigujejo, ni bil le pionir na področju raziskovanja strel, temveč da je strela morda prispevala k nastanku preprostih je bil tudi eden od ustanovnih očetov Združenih držav aminokislin, osnovnih gradnikov DNK, kar je lahko bilo Amerike. 16 70 LET SLOVENSKEGA METEOROLOŠKEGA DRUŠTVA Tehnike lokalizacije strel Ob sprostitvi naboja med oblakom in zemljo se sprosti velika količina energije, ki teče kot tok po prevodnem kanalu. Ta tok povzroči hitro segrevanje zraka in njegovo eksplozivno širjenje, kar se manifestira kot zvočni val ali grom. Zrak v prevodnem kanalu se zaradi visokih temperatur segreje na nekaj tisoč Kelvinov, kar vidimo kot blisk. Tretji učinek udara strele je elektromagnetni pulz, ki se širi v obliki koncentričnega kroga po zemeljskem površju. S primernimi senzorji lahko zaznamo ta elektromagnetni val in določimo lokacijo strele. Slika 2. Karta povprečja letnega števila nevihtnih dni Prva metoda lokalizacije temelji na poznavanju lokacij (ang. Magnetic Direction Finding). S pomočjo sferične senzorjev in smernih kotov od severa (azimutov) in trigonometrije izračunamo sečišča najmanj dveh jo imenujemo smerna metoda oziroma metoda MDF azimutov. Kasneje se je pojavila časovna metoda oziroma metoda TOA (ang. Time of Arrival), ki je bila implementirana s pomočjo sinhronizacijskih naprav GPS, in temelji na natančnem merjenju časa. Meri se čas prispetja elektromagnetnega udarnega vala in iz razlike časov, izmerjenih na različnih lokacijah, izračunamo lokacijo strele. Leta 1977 sta Uman in Kreider postavila prvi avtomatski sistem za lokalizacijo strel, ki je uporabljal Conseil International des Grands Réseaux Electriquesnekaj kilometrov na razdalji nekaj sto kilometrov. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja sta se pojavila senzorja LPATS III in IMPACT, ki sta Slika 1. Detekcija strel po kombinirani metodi MDF+TOA Slika 3. Prve zabeležene strele, 18. 8.1997 70 LET SLOVENSKEGA METEOROLOŠKEGA DRUŠTVA 17 Slika 4. Omrežje sistema Euclid Slika 5. Senzorji sistema SCALAR temeljila na tehnologiji GPS. Leta 1996 je analizator bolj sistematično in natančno beleženje nevihtnih pozicije omogočil obdelavo tehnologij TOA in MDF. dni. Števci CIGRE so zaznavali električne impulze, ki jih povzročajo strele, in so tako omogočali bolj Beleženje strel na Slovenskem zanesljive podatke o pojavnosti strel. V Sloveniji sta dr. Janko Kosmač in mag. Vladimir Djurica na EIMV Do konca osemdesetih let so opazovalci beležili (Elektroinštitut Milan Vidmar) leta 1996 postavila nevihtne dni, ko so slišali grom, kar je bil znak za sistem za detekcijo strel in ga imenovala sistem nevihtni dan. To je bil preprost, a ne najbolj natančen SCALAR (Slovenski Center za Avtomatsko Lokalizacijo način beleženja aktivnosti strel (slika 2). Atmosferskih Razelektritev). Prvi rezultati, leta 1997, so kljub začetnim težavam veliko obetali (slika 3). Združenje elektrotehnikov v Sloveniji je nato začelo Nato je leta 1998 EIMV kot prvi na svetu uporabil postavljati števce CIGRE (fr. Conseil International internet za prenos surovih podatkov o strelah. des Grands Réseaux Electriques), ki so omogočali Leta 1999 je Slovenija postala soustanoviteljica Slika 6. Karta največjih vrednosti gostote strel, ki zamenjuje karto nevihtnih dni 18 70 LET SLOVENSKEGA METEOROLOŠKEGA DRUŠTVA sistema EUCLID (European Cooperation on Lightning m. Zato danes podatki o strelah sistema SCALAR Detection), ki danes vključuje več kot 13 članov in več omogočajo izračun karte z visoko ločljivostjo gostote kot 170 senzorjev po vsej Evropi (slika 4). strel (slika 6), ki zamenjuje karto nevihtnih dni (slika 2), ki bistveno natančneje podaja stopnjo Sistem EUCLID omogoča natančno spremljanje izpostavljenosti izbranega področja. strel na področju zahodnega Balkana (slika 5) in kot Uporabniki podatkov o strelah vključujejo članica EUCLID združenja spremljanje tudi v celotni ARSO, MOPE, podjetja v elektro-gospodarstvu, Evropi, kar prispeva k boljšemu razumevanju teh telekomunikacijah, transportu in zavarovalništvu naravnih pojavov. ter ostale uporabnike, ki so na kakršen koli način povezani z učinki strel. Pričakovanja uporabnikov Sistem SCALAR danes je postal izjemno kompleksen so visoka stopnja zanesljivosti, točnost podatkov, sistem. Pretok podatkov od detekcije strele do učinkovitost detekcije in klasifikacije. Podatki o strelah grafičnega prikaza na zaslonu poteka preko več so ključnega pomena za varnost in načrtovanje v korakov, ki morajo delovati zelo zanesljivo in številnih panogah. Zato uporabljamo tehnologijo, natančno. Senzorji prejemajo podatke preko satelitske ki jo proizvaja specializirano podjetje za izdelavo navigacije in vzdržujejo natančnost ure. Po merjenju meteorološke opreme, ki se stalno preverja, rezultati električnega polja se podatki digitalizirajo in opremijo se sprotno vrednotijo skozi različne akademske s časovno značko, nato pa se preko komunikacijskih raziskave na vseh celinah sveta. Poleg podatkov o poti prenesejo do EIMV in nato naprej do uporabnikov strelah pa operaterji razvijamo napredne storitve, v realnem času. Sistem SCALAR danes zagotavlja dostopne prek spleta, ki pokrivajo vedno večje zahteve več kot 98-odstotno učinkovitost detekcije strel z profesionalnih uporabnikov. amplitudo večjo od 5 kA in natančnost pod 150 Vremenski radarji v Sloveniji nekoč, danes in v prihodnje Anton Zgonc, Agencija Republike Slovenije za okolje Merjenje padavinskih oblakov v Sloveniji v okvare na krmiljenju antene. Uvedli smo hibridne vremenskimi radarji se je začelo leta 1971 na radarske meritve, to je različne merilne konfiguracije Žikarcah pri Mariboru, kjer je bil kot del sistema pri različnih elevacijah antene. Pri zgornjih elevacijah obrambe proti toči v SR Slovenija nameščen predelan antene smo uvedli merjenje z dvojnim PRF, s čimer vojaški radar za spremljanje nevihtnih sistemov v smo za faktor pet povečali merilni obseg radialnega radiju 40 km. Obdobje od 1971 do 2004 pokriva dopplerjevega vetra, t. i. Nyquistovo hitrost, na ±40 prispevek Zgodovina radarskega zaznavanja padavin m/s. Povečali smo doseg radarja z 200 na 250 km. To v Sloveniji (Divjak, 2004), izdan v monografiji ob merilno konfiguracijo uporabljamo še sedaj. 50-letnici SMD. Pričujoč prispevek pokriva obdobje od 2004 do 2024 in tudi načrte za naprej. V tem času je radarska slika na javnem spletišču ARSO postala z naskokom najbolj ogledana Vremenski radar na Lisci je doživel prvo in zelo meteorološka informacija. Zavedanje ostalih državnih pomembno nadgradnjo jeseni 2006. Vgradila inštitucij, npr. URSZR in KZPS, ter splošne javnosti se je signalno-procesna oprema ameriškega o uporabnosti radarskih slik v realnem času je proizvajalca SIGMET Inc., tedaj najboljša svoje zelo napredovalo, prav tako pa tudi kapacitete vrste, s pripadajočim radarskim programjem IRIS/ internetnega omrežja po državi. Pokazala se je Radar na samem radarju in centralnim radarskim potreba po postavitvi še enega vremenskega radarja. strežnikom IRIS/Analysis v Računskem centru ARSO v Leta 2007 smo v projektu BOBER začeli z aktivnostmi Ljubljani. Pri vgradnji je sodeloval pogodbeni radarski za postavitev drugega vremenskega radarja. S tem vzdrževalec GVD d.o.o.. S tem smo očitno izboljšali smo želeli ubiti dve muhi na en mah, in sicer povečati letni izplen radarskih meritev v realnem času, ki od merilno območje proti zahodu, od koder večinoma takrat dalje redno presega 98 %, večinoma celo 99,5 prihajajo padavinski sistemi proti Sloveniji, in povečati %, odvisno od občasnih večjih okvar. Izboljšala se je izplen radarskih slik v realnem času. tudi kvaliteta radarskih produktov in močno zmanjšale 70 LET SLOVENSKEGA METEOROLOŠKEGA DRUŠTVA 19 Izbrana je bila vojaška lokacija na Pasji ravni in leta meteoroloških služb, da to ne obremenjuje radarskih 2009 podpisan sporazum z MORS o uporabi zemljišča sistemov, celo nasprotno. za meteorološki radarski center (MRC) Pasja ravan. Leta 2012 sta bila izvedena javna razpisa za gradnjo Leta 2019 se je Oddelku za daljinske meritve MRC in dobavo vremenskega radarja. Meteorološki atmosfere pridružil Vito Švagelj. V tem času so v radarski center Pasja ravan je bil zgrajen jeseni 2013, Sektorju za meteorološko, hidrološko in oceanografsko skupaj z avtomatsko meteorološko postajo. Vremenski modeliranje (SMHO) ARSO izrazili željo po sodelovanju radar proizvajalca Vaisala s signalno-procesno opremo pri optimiziranju radarskih meritev za potrebe SIGMET je bil postavljen decembra 2013. Do ARSO je asimilacije v meteorološke modele. Zato se je začel bila vzpostavljena optična povezava. ukvarjati z največjim tozadevnim problemom, to je z rekonstrukcijo ( t. im. dealiasingom) radarskega V projektu BOBER je bil istočasno prenovljen tudi radialnega vetra. Radarski radialni veter je namreč radar na Lisci, in sicer z novo anteno, radarskim izmerjen samo znotraj intervala t. i. Nyquistove modulatorjem podjetja GVD d.o.o. ter novo verzijo hitrosti, kar je posledica pulznega načina merjenja. signalno procesne opreme SIGMET. Vaisala je namreč Nyquistova hitrost je večja, če je nastavljeni doseg leta 2007 prevzela podjetje SIGMET in vgrajuje njihovo radarja preko PRF (ponavljalne frekvence pulzov) opremo v vse radarje. Prenovo sta izvedla pogodbeni manjši. To protislovje je znano kot Dopplerjeva vzdrževalec GVD d.o.o. in Vaisala. Nadgrajen je bil tudi lema. Če ponazorimo kar na primeru radarjev ARSO: centralni radarski strežnik IRIS/Analysis. S tem smo oba radarja, Lisca in Pasja ravan, imata spodnjih zagotovili homogenost radarskih meritev in radarskih osem elevacij nastavljenih na 250 km dosega (PRF produktov. Spomladi 2014 je bila uradna otvoritev znaša 600 Hz), Nyquistova hitrost znaša 8,1 m/s. MRC Pasja ravan in vpeljava slovenskega radarskega To pomeni, da se vse izmerjene radialne hitrosti kompozita v operativne sisteme ARSO, prav tako pa tarč v atmosferi preslikajo na interval med –8,1 in tudi na spletišče ARSO. +8,1 m/s. Rekonstrukcija pravih radialnih hitrosti (dealiasing) je zahteven problem, s katerim se Postavitev drugega radarja in prenova radarja Lisca ukvarjajo vse razvitejše meteorološke službe. Vito sta je izkazali za upravičeni, saj od takrat dosegamo Švagelj je stestiral več različnih znanih metod tako, da visok izplen meritev v realnem času na obeh radarjih, je rekonstruirane hitrosti primerjal z radiosondažnimi do izpada celotnega radarskega kompozita v realnem meritvami na ARSO, podatki MODE-S in modelskimi času pa je v letih 2014–2024 prišlo manj kot analizami. Iz tega je leta 2021 tudi magistriral. desetkrat, kar je izjemen rezultat. Presenetljivo je, Magistrska naloga je pokazala, da je najprimernejša da je vzrok za večino izpadov meritev na posameznih metoda (pričakovano) t. i. »torus mapping«, razvita na radarjih izpad računalniške povezave do ARSO v SHMI leta 2004 (Haase in Landelius, 2004; slika 1). Ljubljani in ne okvare radarjev. Metodo sta nato implementirala dr. Benedikt Strajnar in dr. Peter Smerkol iz SMHO v sodelovanju z Vitom Sčasoma se je predvsem v letalski meteorologiji Švagljem. Preizkusili so jo na volumskih meritvah več za boljše spremljanje nevihtnih sistemov pokazala radarjev z območja srednje Evrope, kjer se je pokazala potreba po povečanju pogostosti radarskih meritev za zelo robustno, saj so vremenski radarji evropskih z 10 na 5 minut, prav tako pa je interes za to meteoroloških služb med seboj zelo različni tako spremembo pokazala Kontrola zračnega prometa po tehničnih specifikacijah kot po konfiguracijah in Slovenije (KPZS). Spremembo smo marca 2019 uvedli kvaliteti meritev. V postopku je tudi objava članka v brez posebnih težav. Potrdile so se tudi izkušnje drugih mednarodni meteorološki reviji. Slika 1. Levo – rekonstrukcija radialnega vetra (ang. velocity azimuth display); desno – prestavitev istega problema na površino torusa 20 70 LET SLOVENSKEGA METEOROLOŠKEGA DRUŠTVA S tem smo na Oddelku dosegli med drugim tudi dvoje: Leta 2023 smo začeli s pnovega datotečnega formata za radarske produkte in volumske datoteke. Izbrali 1. Začeli smo operativno uporabljati radarski radialni smo uveljavljeni mednarodni standardizirani format veter za numerične potrebe drugih oddelkov na OPERA HDF5, ki ga bomo uporabljali tako znotraj ARSO; s tem smo močno dvignili izkoriščenost ARSO kot pri izmenjavi z drugimi meteorološkimi radarskih meritev, saj smo do sedaj na ARSO službami, zasebnim sektorjem in splošno javnostjo. uporabljali zgolj dopplersko filtrirane odbojnosti. Prehod poteka postopoma, končan bo predvidoma Pokazalo se je tudi, da za vsak sklop radarskih konec naslednjega leta. merilnih količin potrebujemo človeka, ki se bo prioritetno ukvarjal s tem. Radar na Lisci je že dotrajan. Kljub trem večjim 2. Pomagali smo tlakovati pot k uporabi radarskih prenovam ima osnovo še iz leta 1989, ko je bil meritev za operativno asimilacijo v meteoroloških nabavljen. Dobavljivost določenih rezervnih delov modelih na ARSO; to je ena največjih dodanih je močno otežena. V prihajajočem projektu SOVIR vrednosti uporabe radarskih meritev v bo popolnoma prenovljen celotni MRC Lisca z meteorologiji. novo seizmološko postajo, prenovljeno hišo in okolico, novim, višjim radarskim stolpom, in novim Radar na Pasji ravni omogoča tudi meritve v dvojni vremenskim radarjem. Radar bo dopplerjev, z polarizaciji. Operativno smo jo uvedli leta 2022, prva dvojno polarizacijo, tako kot na Pasji ravni, oddajnik testiranja in konfiguracijo pa smo izvedli že leta 2016. pa bo polprevodniški. Razlogi za to so vse slabša Tako se je pokazala prva prednost takih meritev, in dobavljivost klasičnih radarskih oddajnikov, večja sicer uspešno odstranjevanje interferenčnih motenj zanesljivost pri delovanju in enostavnejša montaža, oddajnikov WiFi na frekvenci 5 GHz in pa motenj žičnic saj radarskega kabineta ne bo več. Z višjim stolpom RTC Krvavec med obratovalno sezono. Ostale novosti, bomo dolgoročno rešili problem senčenja radarskih kot je klasifikacija hidrometeorjev in predvsem meritev zaradi okoliškega drevja radarja, v dogovoru toče ter izboljšane radarske jakosti padavin, bomo z Občino Sevnica bo služil tudi kot razgledni stolp za implementirali, ko bo nameščen nov radar na Lisci javnost. (slika 2). Z novim radarjem bomo lahko sinhrono z radarjem na Pasji ravni izvajali kompleksnejše hibridne radarske meritve, saj le-te zahtevajo bistveno hitrejše kroženje radarske antene. Tako bodo nove meritve obeh radarjev omogočale boljše merjenje radarskega dopplerjevega vetra, kar je uporabno zlasti za potrebe asimilacije v vremenske modele za kratkoročno napoved. Bolje bomo izkoristili tudi sinhrono merjenje v dvojni polarizaciji. Ocenjujemo, da bodo gradbena dela in postavitev novega radarja končana nekje do spomladi 2027. Viri: Divjak, M., 2004. Zgodovina radarskega zaznavanja padavin v Sloveniji (v Pol stoletja Slovenskega meteorološkega društva). Slovensko meteorološko Slika 2. Klasifikacija hidrometeorjev iz dvojnopolarizacijskih društvo, Ljubljana, str. 80–85 meritev radarja na Pasji ravni. Prikazane so meritve pri višinskem kotu – elevaciji 1,0° (t. i. PPI). Prehod med Haase, G., Landelius, T., 2004. Dealiasing of Doppler mokrim in suhim snegom je na presečišču ploskve 1,0° in Radar Velocities Using a Torus Mapping. Journal of vrha pasu taljenja, se pravi ničte izoterme. Atmospheric and Oceanic Technology, 21(10) 70 LET SLOVENSKEGA METEOROLOŠKEGA DRUŠTVA 21 Satelitske meritve Boštjan Muri, Agencija Republike Slovenije za okolje Z meteorološkimi sateliti izmerjeni podatki so zelo Meritve satelitov Meteosat pokrivajo okvirno tretjino pomembni pri spremljanju vremena. Pomagajo Zemeljskega površja in v celoti zajemajo območje lahko na primer pri določitvi in spremljanju nevihtnih Evrope. Od izstrelitve prvega satelita Meteosat leta oblakov, spremljanju nastanka oziroma razgradnje 1977 so se meritve zelo izboljšale že leta 2002 z megle in razpoznavanju večjih vremenskih vzorcev uvedbo druge generacije satelitov Meteosat. Leta (fronte, cikloni …). Prav tako zelo pomemben segment 2022 je bil v geostacionarno orbito umeščen prvi iz je vključevanje satelitskih meritev v numerične niza satelitov tretje generacije Meteosat (slika 1), ki bo meteorološke modele, kar izboljša analizo trenutnega operativen od konca leta 2024. Ta satelit bo omogočal vremenskega stanja in s tem tudi napoved. še pogostejše meritve z izboljšano krajevno ločljivostjo v več merilnih območjih. Dodatno bo omogočal Nad Zemljo krožijo geostacionarni in polarno-orbitalni meritve onesnaženja ozračja, spremljanje razelektritev meteorološki sateliti. Geostacionarni sateliti ostajajo in vertikalne meritve ozračja. nad isto točko nad ekvatorjem na višini, kjer sta izenačeni centrifugalna sila in sila gravitacije Zemlje EUMETSAT opravlja tudi z nizom polarno-orbitalnih (to je na razdalji 35.786 km od površja Zemlje). To satelitov METOP, katerih meritve so še posebno omogoča stalno spremljanje vremenskih razmer, pomembne za vključevanje v numerične meteorološke a imajo izmerki zaradi velike razdalje omejeno modele. Evropske raziskovalno-operativne skupine, prostorsko ločljivost. Polarno-orbitalni sateliti so v ki sestavljajo Satellite Application Facility (SAF), na orbiti bliže našemu planetu (na razdalji 200–1400 osnovi podatkov z meteoroloških satelitov organizacije km), imajo boljšo prostorsko ločljivost, a manj pogosto EUMETSAT razvijajo in posredujejo satelitske izdelke časovno osveževanje nad istim območjem, običajno le za številna področja uporabe državnih meteoroloških dvakrat dnevno. in hidroloških služb. ARSO je že vrsto let član konzorcija LSA SAF, ki se ukvarja z analizo Zemljinega Evropska medvladna organizacija za uporabo površja. meteoroloških satelitov (EUMETSAT) upravlja z več programi meteoroloških satelitov Meteosat. Podrobnejši pregled satelitskih meritev je na voljo na: https://www.youtube.com/watch?v=pO_8VMey8Jg Slika 1. Prikaz meteoroloških satelitov tretje generacije Meteosat. Vir: EUMETSAT 22 70 LET SLOVENSKEGA METEOROLOŠKEGA DRUŠTVA Profili ozračja – obstoječe in nove tehnologije Luka Ravnik, Agencija Republike Slovenije za okolje Vas zanima talna inverzija, višina mešanja, napovedovanje kakovosti zraka (slika 2). intenziven prehod fronte, verjetnost za nastanek megle, stabilnost ozračja, vsebnost vodne pare v Merilni inštrumenti za daljinsko zaznavo ozračja s ozračju, vetrovna dinamika, območje taljenja, procesi tal izvajajo meritve profilov, v aktivnem ali pasivnem mešanja delcev po vertikali, prisotnost saharskega načinu, s pomočjo zvoka, vidnega in bližnje prahu ali biomase, razločevanje posameznih tipov infrardečega dela spektra ali mikrovalov. aerosolov, razločevanje med hidrometeorji v trdni Inštrumenti za daljinsko zaznavo ozračja so na ali tekoči fazi? Na to vprašanje lahko odgovorimo s meteoroloških satelitih prisotni že dolgo časa. Prav pomočjo inštrumentov za daljinsko zaznavo ozračja, tako imajo dolgo zgodovino operativnih meritev ki dopolnjujejo zelo kakovostne časovno redke vremenski radarji. V zadnjih dveh desetletjih pa je radiosondažne meritve (slika 1). močno napredovala tudi daljinska zaznava s tal, ki omogoča meritve vertikalnih profilov ozračja, Poznavanje stanja ozračja je izrednega pomena predvsem v spodnjih nekaj kilometrih. Tehnološki za spremljanje procesov v ozračju in kakovostno napredek je omogočil, da so inštrumenti, ki stanje napovedovanje vremenskih procesov ter kakovosti ozračja vzorčijo na daljavo s tal, postali dosegljivi zraka. Stanje ozračja vzorčimo z množico različnih operativnim službam in javnim servisom za potrebe merilnih metod in inštrumentov, ki zajemajo fizikalne rednega monitoringa ozračja. in kemijske spremenljivke ozračja v načinu »in-situ« ter na daljavo. Predstavil bom različne merilne metode in inštrumente za daljinsko zaznavo ozračja s tal, ki Radiosondaža je glavna »in-situ« metoda za postajajo v vse večji meri del operativnih procesov kakovostne meritve profilov ozračja z visoko vertikalno meteoroloških služb in okoljskih agencij. Omogočajo resolucijo in je marsikdaj še vedno referenca drugim meritve vertikalnih profilov vetra, temperature, merilnim metodam. Radiosondažne meritve imajo več aerosolov, oblačne vode in vodne pare ter tudi kot 100 letno zgodovino. Pri nas se operativno izvajajo količinske ocene vsebnosti snovi ali plinov v ozračju. od leta 1995 in predstavljajo pomemben vir podatkov Na mednarodni ravni poteka intenziven razvoj merilnih o stanju ozračja za numerično napovedovanje standardov, umerjevalnih postopkov, formatov vremena, meteorološko prognostično službo in podatkov, naprednih algoritmov za procesiranje Slika 1. Levo: primeri različnih vrst merilnikov za daljinsko zaznavno ozračja s tal, ki merijo profile temperature, vodne pare, vetra in aerosolov. Desno: primer operativne radiosonde, ki se v Ljubljani spušča vsak dan v jutranjem času s pomočjo balona. 70 LET SLOVENSKEGA METEOROLOŠKEGA DRUŠTVA 23 Slika 2. Primer izrisa vertikalnega stanja ozračja s termodinamičnim diagramom za primer napovedovanja razvoja močnih neviht. in aplikativnih raziskav (v okviru napovedovanja doprinos k popolnitvi opazovanj ozračja na časovnih in vremena, spremljanja kakovosti zraka, v letalskem prostorskih skalah, ki so vezane predvsem na procese prometu …). V sklopu državnih in mednarodnih v mejni plasti ozračja. Ti inštrumenti predstavljajo programov delujejo mreže daljinskih merilnikov nov samostojen sklop merilne infrastrukture, ki se ozračja s tal, ki ponujajo tudi vizualizacije profilov bo v prihodnje še močno razvijala in širila. Meritve ozračja v realnem času. profilov ozračja z daljinskimi merilniki s tal že danes po svetu predstavljajo pomemben segment meritev za Daljinske meritve ozračja s tal predstavljajo velik spremljanje, razumevanje in napovedovanje procesov v ozračju. Slika 3. Prikaz različnih vrst signalov za daljinsko zaznavo (zvok in elektromagnetno valovanje) ter aktivni ali pasivni pristop. 24 70 LET SLOVENSKEGA METEOROLOŠKEGA DRUŠTVA Slika 4. Primer poteka meritve na daljavo. Oddajnik in sprejemnik sta lahko v isti enoti, lahko pa sta ločena. Mešanje signalov je ena od metod procesiranja signala, obstajajo še druge. Slika 5. Levo: primer meritev z optičnim merilnikom za daljinsko zaznavoozračja, ki prikazuje prisotnost aerosolov, oblačnih delcev in padavin po vertikali in v času (os x). Desno: Prikaz meritev vertikalnega profila vetra in temperature v času (os x) s kombiniranim zvočnim-radarskim merilnikom Sodar-Rass za isto vremensko situacijo prehoda oslabljene višinske motnje v času zimske talne inverzije. Doseg merilne metode močno niha glede na pogoje v ozračju. 70 LET SLOVENSKEGA METEOROLOŠKEGA DRUŠTVA 25 Raziskave izotopske sestave padavin v Sloveniji nekoč, danes in jutri Polona Vreča, Odsek za znanosti o okolju, Institut “Jožef Stefan” Padavine so pomemben del vodnega kroga in radioaktivni izotop vodika, tritij. Z razvojem masne predstavljajo primarni vir površinskih in podzemnih spektrometrije v zadnjih tridesetih letih 20. stoletja voda. Molekule vode sestavljajo stabilni (16O, 17O, so postali vse bolj uporabni stabilni izotopi kisika in 18O, 1H, 2H) in radioaktivni (3H) izotopi. Padavine vodika, katerih uporabnost se je znatno povečala in ostale komponente vodnega kroga imajo na v zadnjih dveh desetletjih z razvojem laserske določenem območju značilno izotopsko sestavo spektroskopije (sliki 1 in 2). oziroma razmerje stabilnih izotopov vodika (izraženo kot δ2H v ‰) in kisika (izraženo kot δ18O v ‰) ter Prvi podatki o izotopski sestavi padavin na območju koncentracijo aktivnosti radioaktivnega izotopa Slovenije so bili pridobljeni v okviru sledilnih vodika (tritija – 3H, izraženo v tritijevih enotah, poskusov, ki so se v obdobju 1972–1975 izvajali na T.U.), ki se v času in prostoru spreminjajo. Zato nam območju reke Ljubljanice, analize vzorcev vode pa podatki o izotopski sestavi padavin v kombinaciji z so bile opravljene v tujini. Po letu 1979 so pričeli z meteorološkimi, hidrološkimi, geološkimi in drugimi določanjem razmerij stabilnih izotopov kisika in vodika informacijami o komponentah vodnega kroga v vodi na Institutu “Jožef Stefan” (IJS), določanje tritija omogočajo poglobitev razumevanja kroženja vode na pa so izvajali od leta 1981 tako na IJS kot na Institutu lokalni, regionalni in globalni ravni. “Ruđer Bošković” v Zagrebu. Z razvojem merskih tehnik in novimi znanji se je spreminjal način merjenj V svetovnem merilu segajo začetki izotopske in poročanje rezultatov. V predavanju je bil prikazan hidrologije v obdobje pred drugo svetovno vojno, razvoj na področju določanja izotopske sestave sistematično pa so se meritve začele izvajati po letu padavin v zadnjih 45 letih, Slovenska mreža opazovanj 1960. Sprva se je kot sledilo uporabljal predvsem izotopske sestave padavin (t.j. raziskovalna platforma Slika 1. Masni spektrometer z dvojnim uvajalnim sistemom Slika 2. Masni spektrometer Finnigan MAT DELTA plus z Varian MAT 250 (foto: P. Vreča) dvojnim uvajalnim sistemom in avtomatskim H2-H2O in CO2-H2O ekvilibratorjem HDOEQ48 (foto: arhiv IJS) 26 70 LET SLOVENSKEGA METEOROLOŠKEGA DRUŠTVA Slika 3. Zgodovinski prikaz razvoja spremljanja izotopske sestave padavin, ki jih izvajamo na IJS. Legenda: O – kisik, H – vodik, HMZ – Hidrometeorološki zavod Slovenije, IJS – Institut “Jožef Stefan”, IRB – Institut Ruđer Bošković, IAEA – International Atomic Energy Agency, GNIP – Global Network of Isotopes in Precipitation, ARSO – Agencija RS za okolje, JR – Joanneum Research, LIMS – Laboratory Information Management System (LIMS) for Light Stable Isotopes, SLONIP – Slovenian Network of Isotopes in Precipitation. 70 LET SLOVENSKEGA METEOROLOŠKEGA DRUŠTVA 27 Merilna mreža samodejnih postaj Bojan Černač, Agencija Republike Slovenije za okolje Agencija RS za okolje (ARSO) ima za potrebe Primera dveh merilnih postaj sta prikazana na sliki 1. spremljanja onesnaženosti okolja in zagotavljanja kakovostnih javnih podatkov, ter spremljanja, V okviru projektov Bober (2013–2016) in Sinica analiziranja in napovedovanja naravnih pojavov (2018–2020) je Agencija nadgradila mrežo vzpostavljeno mrežo avtomatskih merilnih postaj, ki meteoroloških (90 postaj) in hidroloških merilnih trenutno obsega 388 merilnih mest, od tega: postaj (181) ter merilno mrežo kakovosti zunanjega zraka (28). V nadaljnjih letih je bilo preko manjših • meteorološka merilna mreža s 109 merilnimi projektov posodobljenih ali novo vzpostavljenih še mesti, vključujoč meritve za potrebe letalske dodatnih 11 posodobljenih merilnih sistemov. meteorologije na štirih letališčih Republike Slovenije, Merilni sistem ARSO je zasnovan porazdeljeno, • hidrološka merilna mreža na površinskih vodah s kar pomeni, da programski moduli lahko tečejo 184 merilnimi mesti, distribuirano na različnih komunikacijskih enotah oziroma v centru. Glavnina procesiranja podatkov se • hidrološka merilna mreža podzemnih voda 49 izvaja na komunikacijski platformi merilnega sistema, merilnih mest, manjši del pa v podatkovnem centru. • dve oceanografski boji za spremljanje hidroloških in meteoroloških pojavov na morju, Aplikativna programska oprema, ki teče na merilnem sistemu, je zasnovana v modularni hierarhični • dve merilni mesti na katerih ARSO spremlja drevesni strukturi. Sestavni elementi so neodvisni kakovost podzemne vode ter binarni programi oziroma vozlišča – jmd (nadzorni • 30 merilnih mest za spremljanje kakovosti strežniški program), dgwd (strežniški program), zunanjega zraka. sensord (sensor daemon), ter pripadajoče generične datoteke vrste xml. Programi tečejo na komunikacijski platformi z operacijskim sistemom Linux. Slika 1. Visokogorska meteorološka merilna postaja Kanin (levo) in hidrološka merilna postaja Prigorica Ribnica (desno) Vsak sensord (slika 2) se lahko povezuje s fizičnim Zajem podatkov in nadzor nad senzorjem se izvaja komunikacijskim kanalom (UART, TCP/IP, I2C, preko registriranih vgrajenih podprogramov, ki SDI12, USB, itd.), preko katerega nadzira priključeno dostavljajo procesu podatke sensord-a in izvajajo senzoriko in zajema podatke. Senzorska jedra so obdelave le-teh. Za servisiranje nadzornega in enake in neodvisne entitete. Razlikujejo se le po podatkovnega centra, lokalno arhiviranje in dostop do programskem vmesniku med senzorjem in senzorskim procesov sensord-a na nivoju merilne opreme skrbita jedrom. Ta je zadolžen za zajem in procesiranje strežniški program dgwd in nadzorni programski podatkov. Do uporabnika sensord deluje kot modul jmd. standardiziran ukazni vmesnik. 28 70 LET SLOVENSKEGA METEOROLOŠKEGA DRUŠTVA Slika 2. Sensord – senzorski programski modul Sensord, dgwd in jmd se ob zagonu konfigurirajo Programski moduli sensord, dgwd in jmd se lahko preko generičnih nastavitvenih datotek vrste xml. za izvedbo merilnih sistemov povezujejo v različne Uporabniški servisi so razdeljeni na sistemsko konfiguracije. Slika 3 prikazuje distribuiran programski upravljanje in na aplikativni nivo. Sistemsko model in, glede na način povezovanja merilne opreme, upravljanje zagotavlja Linux OS preko instaliranega tipične opcije arhitekture oziroma topologije merilnih protokola SSH z ustreznimi pred-instaliranimi sistemov. programi, ki so že del sistema Linux. Slika 3. Topologija povezovanja aplikativne programske opreme 70 LET SLOVENSKEGA METEOROLOŠKEGA DRUŠTVA 29 Slika 4. Vzpostavljen virtualiziran strežniški sistem vodenja in upravljanja z dokumentacijo in programsko opremo merilnih sistemov ARSO Distribuiran okoljski merilni sistem je zasnovan za intervalnega prenosa podatkov iz oddaljenih merilnih upravljanje z avtomatskimi merilnimi mrežami in tako sistemov na lokacijah v podatkovni center ter na eni strani integrira različne tipe oddaljenih merilnih nadaljnjo distribucijo podatkov. postaj ter v centru virtualizirane strežnike za zajem in distribucijo podatkov ter okolje za produkcijo in Začetki razvoja lastnega merilnega sistema ARSO vzdrževanje avtomatskih merilnih sistemov v ARSO segajo v leto 2009, ko je mag. Bojan Černač zasnoval merilni mreži (slika 4) dizajn ter prvi prototip strojne in programske opreme meteorološkega merilnega sistema mober. V okviru Zagotavlja mrežno zasnovan, strukturiran koncept projekta Bober (2013–2016) so bili nato tovrstni za nadzor, upravljanje in vzdrževanje. Omogoča merilni sistemi nameščeni na 281 lokacijah (slika enostavno integracijo v kakršnokoli obstoječo 5). Leta 2016 je bila snovalcu merilnega sistema merilno mrežo in pripadajoči informacijski sistem. podeljena nagrada Evropskega meteorološkega Podpira podatkovno bazo v centru, meta-podatkovni društva. informacijski sistem in strežnike za upravljanje 30 70 LET SLOVENSKEGA METEOROLOŠKEGA DRUŠTVA Slika 5. Meteorološki in hidrološki merilni sistem sta plod lastnega razvoja ARSO V letih 2018–2020 je z nekaterimi razširitvami, komunikacijske platforme na poljuben oddaljeni vendar po enakem konceptu, potekala rekonstrukcija strežnik v podatkovnem centru, ki zajema tudi merilne mreže za spremljanje kakovosti zunanjega implementacijo v realnem času. zraka na 28 lokacijah, v istem obdobju pa so bili merilni sistemi ARSO implementirani tudi na 32 ARSO bo v prihodnjih letih izvajal dva nova lokacijah za spremljanje meteoroloških parametrov na investicijska projekta, Sovir in Lastovka, v okviru daljnovodih za elektro distribucijo, ki so v upravljanju katerih bodo izvedene rekonstrukcije in posodobitev ELES-a. merilnih sistemov za poenotenje s preostalo, že modernizirano merilno mrežo. Četudi je osnovni koncept porazdeljenega merilnega sistema v svojem bistvu ostal nespremenjen Modernim ekosistemom, z integriranim razvojnim pa so bile, v obdobju od leta 2009 do danes, okoljem ter operativno uporabo že razvitih produktov, implementirane številne izboljšave ter dodatne se v današnjem času posveča vse večjo pozornost tudi funkcionalnosti, tako na nivoju programske kot tudi v svetovnem merilu (slika 6). Predvsem informacijska strojne opreme. Vzpodbudili so jih novi investicijski varnost, daljinsko upravljanje, učinkovito obvladovanje projekti (npr. Sinica, posodobitev funkcionalnih množice naprav in standardizacija so ključna sistemov letališč), potrebe uporabnikov po integraciji spoznanja pri upravljanju komunikacijskih platform novih merilnikov v merilno mrežo kot tudi zaradi in človeških virov ter s tem optimizaciji stroškov napredka tehnologij na nivoju uporabljene strojne vzdrževanja in nadgradenj velikih merilnih mrež. opreme (nadgradnje OS, nadgradnja sistemov za brezžični prenos podatkov itd.). Pomembnejša Integracija obstoječe merilne infrastrukture ARSO nadgradnja programske opreme se je zgodila v letu in tovrstnega modernega ekosistema se že tekoče 2017 z implementacijo koncepta cdgwd (centralni izvaja pri razvoju merilnih sistemov tudi v luči strežniški program) – preslikava podatkov iz implementacije prihajajočih projektov. 70 LET SLOVENSKEGA METEOROLOŠKEGA DRUŠTVA 31 Slika 6. Moderen ekosistem, kot ga je v zadnjih letih zasnovalo podjetje Toradex/NXP/ARM 32 70 LET SLOVENSKEGA METEOROLOŠKEGA DRUŠTVA Redne meritve in dokumentiranje Triglavskega ledenika (1946–2024) in pomen sodelovanja z ARSO Miha Pavšek in Jure Tičar, ZRC SAZU, Geografski inštitut Antona Melika Posledice podnebnih sprememb so najbolj izrazite Skoraj osem desetletij dolgo opazovalno obdobje in opazne v gorskih pokrajinah, zato so še posebej je v znamenju izrazite in stalne rasti temperatur, dragocene meteorološke meritve višinskih postaj in daljšanja talilne in krajšanja redilne dobe, dlje časa občasne visokogorske merilne kampanje. Medtem trajajočega sončnega obsevanja, zmanjševanja ko so obiskovalci naše najvišje gore med vzponom števila dni s snežno odejo, kasnejšega prvega in nanjo občudovali večji del poletja s snegom pokrite zgodnejšega zadnjega sneženja, nižanja najvišje Triglavske pode, vrh katerih je bil takrat še pravi sezonske in povprečne skupne višine snežne odeje ledenik, pa so geografi že ob ustanovitvi svojega kot tudi pogostejšega in zgodnejšega izginotja starega inštituta prepoznali, da gre za pomemben in snega na površini ledenika. Krčenje ledeniških občutljiv naravni pojav, vreden rednega spremljanja. zaplat je postalo izrazito v 90. letih 20. stoletja, se Raziskovalci Geografskega inštituta Antona Melika v naslednjem desetletju prehodno upočasnilo in v ga opazujejo že vse od leta 1946, skupaj z njegovim zadnjem obnovilo. Podatki meteorološke postaje vzhodnim sosedom – ledenikom pod Skuto. na Kredarici kažejo, da ima kar trinajst najtoplejših Natančneje – spremljajo oba ledeniška ostanka talilnih sezon (maj–oktober) od leta 1955 letnice 21. danes že manj kot hektar velikih zaplat ledu. Že stoletja. Še več, med prvimi sedmimi jih je kar šest od začetka delovanja naše najvišje meteorološke po letu 2017, najtoplejšo pa smo imeli lani (2023). postaje na Kredarici avgusta 1954 – ta je oddaljena V zadnjih letih je največja sezonska skupna višina od ledenika le nekaj sto metrov in leži na povsem snežne odeje vse pogosteje dosežena v maju, zadnji primerljivi nadmorski višini – intenzivneje pa dan s snežno odejo pa vedno bolj zgodaj. Triglavski od 70. let 20. stoletja, poteka sodelovanje med dom, najbližja planinska koča, ima v sušnih poletjih inštitutskimi raziskovalci in opazovalci vremena ter čedalje večje težave z vodooskrbo, še vedno pa ni meteorologi. Njihova poročila in fotografije so izjemni urejeno čiščenje komunalnih odpadnih voda. pričevalci podnebne in okoljske zgodovine našega visokogorskega sveta. Slika 1. Povprečna temperatura zraka na Kredarici (2513 m) v talilni dobi (maj–oktober) med letoma 1955 in 2023 (vir podatkov: ARSO) 70 LET SLOVENSKEGA METEOROLOŠKEGA DRUŠTVA 33 Podnebne spremembe vplivajo tudi na tamkajšnje dejavnikov preučujemo tudi izotopsko in geokemično geomorfološke procese in pojave, posledica pa je sestavo tamkajšnjega ledu. Ob dejstvu, da smo na opustitev in sprememba poteka okoliških planinskih Kredarici lani že drugo leto zapored izmerili najvišjo poti ter preusmeritev v varnejše plezalne smeri povprečno temperaturo polletne talilne dobe, izven območij skalnih podorov. Večni led se vse bolj predvidevamo, da bo Triglavski ledenik izginil prej kot seli oziroma ostaja le še v okoliškem podzemlju. njegov »dvojnik« pod Skuto. Izmerimo in oglejmo si ju Meteorološke meritve na površju dopolnjujemo s torej, dokler je še čas, saj smo zadnja generacija, ki ji spremljanjem dinamike spreminjanja ledu v bližnji je to še dano. Ivačičevi jami pod Kredarico; poleg podnebnih Slika 2. Površina Triglavskega ledenika med letoma 1946 in 2020 (vir podatkov: arhiv ZRC SAZU GIAM) Alpi Giulie Meteo-Lab Renato Colucci, Istituto di Scienze Polari, Consiglio Nazionale delle Ricerche, Società Meteorologica Alpino-Adriatica The Alpine-Adriatic Meteorological Society (A-AMS), in glacial bodies, at an altitude much lower than the rest collaboration with organizations and institutions oper- of the Alps. This is mainly due to two factors: i) The ating in the Alpe-Adria region, has conceived the “Alpi lowering west-to-east temperature lapse rate; ii) the Giulie Meteo-Lab “, a long-term initiative aiming at large winter snow total accumulation, combined with deepening the scientific knowledge of this particular the local topography able to channel frequent ava- sector of the Alps. The Julian Alps and Prealps, which lanches into the accumulation basins. Several mete- part of the territory falls within the Julian Prealps Natu- orological stations have been recently implemented ral Park (Italy) (Unesco MAB reserve in 2019), and in creating an altitudinal transect from Sella Nevea the Triglavski Narodni Park (Slovenia), represent the (1124 m ASL) to the Canin-Kanin plateau. Addition- Alpine sector with the highest mean annual precipita- ally, Alpi Giulie Meteo-Lab has an educational purpose tion. The intensity of individual rain or snow events is as a useful facility for courses, seminars, summer often severe. schools, and training events to bring enthusiasts and non-meteorologists closer to the scientific activities in In the Julian Alps, there are still several active small the area. 34 70 LET SLOVENSKEGA METEOROLOŠKEGA DRUŠTVA Vzpostavitev monitoringa toplogrednih plinov na visokogorskem observatoriju Kredarica Mitja Ferlan, Agencija Republike Slovenije za okolje Človekove aktivnosti so preko rabe fosilnih goriv atmosferskih meritev TGP se torej v Sloveniji še ne porušile ogljikov cikel atmosfera-zemlja-ocean in izvaja. Za tovrstne meritve so primerni visoki stolpi začelo se je segrevanje ozračja, ki ga še poslabšuje ali visokogorski observatoriji. Na visokogorskem dodajanje drugih toplogrednih plinov (TGP) v ozračje. observatoriju v Sloveniji, na Kredarici, profesionalna Prve meritve atmosferskega CO2 je opravil Charles meteorološka opazovanja potekajo od leta 1954. David Keeling v petdesetih letih 20. stoletja, meritve Obstoječa meteorološka referenčna merilna postaja na Mauna Loi pa potekajo od leta 1958 (slika 1). leži na 2514 m nadmorske višine in bi potencialno Meritve TGP se danes izvajajo na številnih mestih po lahko bila primerna lokacija za meritve koncentracij svetu in so del večjih svetovnih omrežij. Po pregledu TGP v atmosferi. V prispevku smo predstavili stanja merilnih mrež, ki spremljajo koncentracije TGP svetovne in evropske merilne mreže, ki zbirajo in v atmosferi, smo ugotovili, da v Sloveniji tovrstnih usklajujejo meritve ogljikovega cikla in koncentracij podatkov še ne prispevamo v nobeno mednarodno TGP v atmosferi in opremo, ki se za tovrstne meritve mrežo, čeprav nekateri časovni nizi o koncentracijah uporablja po priporočilih mreže ICOS (ang. Integrated TGP na ekosistemskem nivoju obstajajo. Kontinuiranih Carbon Observation System). Slika 1. Časovni potek vsebnosti CO2 v ozračju na Mauni Loi v zadnjih letih (levo) in od začetka meritev (desno). Vir: NOAA, https://gml.noaa.gov/ccgg/trends/ 70 LET SLOVENSKEGA METEOROLOŠKEGA DRUŠTVA 35 Umerjevalni laboratorij ARSO kot regionalni center Svetovne meteorološke organizacije za inštrumente Drago Groselj, Agencija Republike Slovenije za okolje Z umerjanjem merilnih inštrumentov smo se razširjeno na področje zračnega tlaka, leta 2004 pa pričeli ukvarjati že leta 1995 v okviru nekdanjega še na področje relativne vlažnosti zraka in parametre Hidrometeorološkega zavoda. Po reorganizaciji v kakovosti zraka: vsebnosti ogljikovega monoksida, Agencijo RS za okolje leta 2000 je bil ustanovljen žveplovega dioksida, ozona in dušikovih oksidov. Urad za monitoring z namenom upravljanja z mrežo Na neakreditiranem področju izvajamo umerjanja samodejnih postaj za meteorologijo, hidrologijo, merilnih instrumentov sončnega sevanja z uporabo kakovost zunanjega zraka, kakovost vode in Sonca kot vira sevanja, testiranje instrumentov za ionizirajočega sevanja. Najpomembnejši izziv je bila hitrost in smer vetra ter testiranje instrumentov za izgradnja skupnega celovitega sistema zagotavljanja padavine. kakovosti za različne merilne mreže. Umerjevalni laboratorij vzdržuje sledljivost meritev do Umerjevalni laboratorij je pomemben subjekt v nacionalne oziroma mednarodne ravni. Pri temperaturi celovitem sistemu zagotavljanja kakovosti z vidika umerjevalni laboratorij izvaja kalibracije različnih tipov zagotavljanja sledljivosti meritev. Umerjevalni termometrov: klasični tekočinski-stekleni termometri, laboratorij izvaja akreditirana umerjanja merilnih platinasti uporovni termometri, termometri s instrumentov na področju temperature, zračnega prikazovalniki, termistorji in termografi. Umerjanja tlaka, relativne vlažnosti zraka in parametrov termometrov se izvajajo v temperaturnem območju od kakovosti zraka (slika 1). Inicialna akreditacija je –50 °C do 50 °C. bila dosežena leta 1999 na področju temperaturnih kalibracij s skupno presojo francoske akreditacijske Kot referenčni termometer se uporablja standardni službe - COFRAC (fra. »Comitee Francais platinasti uporovni termometer (Pt25), ki ga d’Accreditation«) in nacionalnega organa Slovenska periodično kalibriramo pri slovenskem nosilcu akreditacija. Akreditirano področje je bilo leta 2002 nacionalnega etalona za temperaturo (Laboratorij Slika 1. Umerjevalni laboratorij za temperaturo 36 70 LET SLOVENSKEGA METEOROLOŠKEGA DRUŠTVA za metrologijo in kakovost) z metodo fiksnih točk. • RIC sodeluje pri medlaboratorijskih primerjavah Ta zunanja sledljivost povezuje referenčni standard in/ali jih organizira ter podpira medsebojne do mednarodne temperaturne lestvice ITS-90. primerjave instrumentov po ustreznih priporočilih Redundančna sledljivost referenčnega termometra SMO; v dveh fiksnih točkah (trojna točka vode in tališče • V skladu z ustreznimi priporočili v okviru SMO za galija) se redno izvaja z namenom ugotavljanja vodenje kakovosti mora RIC konstruktivno delovati sprememb meroslovnih lastnosti in zagotavlja glede kakovosti meritev; meroslovno stabilnost. Standardni platinasti uporovni • RIC svetuje članicam o poizvedbah v zvezi z termometer se uporablja za umerjanje delovnega delovanjem instrumentov, vzdrževanjem in standardnega uporovnega termometra (Pt100) v razpoložljivostjo ustreznih navodil; sodobni temperaturno nadzorovani tekoči kopeli. • RIC dejavno sodeluje ali pomaga pri organizaciji Prepoznavanje in analiza virov negotovosti je delavnic o umerjanju in vzdrževanju meteoroloških najpomembnejša vsebina pri razvoju umerjevalnega in sorodnih okoljskih instrumentov; postopka, kar vodi do ustreznega vrednotenja merilne • RIC prispeva k standardizaciji meteoroloških in z negotovosti. Na področju temperaturnih umerjanj njimi povezanih okoljskih meritev; negotovost reproducirane veličine predstavlja velik • RIC izvaja ali podpira redno ocenjevanje potreb prispevek k skupni negotovosti, zato je pravilna in članic po storitvah RIC; natančna karakterizacija kalibracijskih kopeli zelo • RIC redno obvešča članice in vsako leto poroča pomembna. Kalibracijski laboratorij je razvil lastne sekretariatu SMO o storitvah, ki jih ponuja postopke za oceno meroslovnih značilnosti tekočinske članicam, in izvedenih dejavnostih. kopeli in klimatske komore. Druga oprema, ki se uporablja v procesu kalibracije (standardna upori, V preteklem obdobju je ARSO RIC organiziral multimetri), je sledljiva do Slovenskega instituta za oziroma sodeloval na področju krepitve zmogljivosti kakovost in meroslovje (SiQ). Najboljša merilna in (metrološke delavnice, slika 2) ne samo v Regiji VI kalibracijska zmogljivost za primerjalno kalibracijo temveč praktično v vseh regijah SMO (13 delavnic). uporovnega termometra je 12 mK. Za umerjanje Za šest meteoroloških služb je bilo organizirano merilnih inštrumentov v mreži postaj je najboljša usposabljanje v ARSO RIC na področju meroslovja, merilna in kalibracijska zmogljivost 25 mK. redno pa zagotavljamo sledljivost referenčnih standardov trem meteorološkim službam. Od leta 2005 ima umerjevalni laboratorij ARSO ARSO RIC je sodeloval pri organizaciji status regionalnega centra za inštrumente (RIC) v medlaboratorijskih primerjav v Regiji I , II, V, in VI okviru Svetovne meteorološke organizacije (SMO). in je eden od dveh povezovalnih laboratorijev med V svetovnem merilu je tovrstnih centrov 17. Glavne omenjenimi medlaboratorijskimi primerjavami. naloge regionalnih instrumentacijskih centrov v okviru Aktivno sodelujemo v projektih MeteoMet, ki SMO so: povezujejo metrologe z meteorologi. Aktivni smo v SMO in BIPM (fra. »Bureau International des Poides • RIC pomaga članicam regije in po možnosti et Mesures«) na področju metrologije v obliki vodenja drugim regijam pri kalibraciji njihovih nacionalnih oziroma članstva v ekspertnih skupinah. meteoroloških standardov in povezanih instrumentov za spremljanje okolja; Slika 2. Metrološka delavnica na ARSO leta 2006 (levo) in v Kairu leta 2023 (desno) 70 LET SLOVENSKEGA METEOROLOŠKEGA DRUŠTVA 37 Fenologija – koledar narave Zalika Črepinšek, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani Fenologija je znanstvena disciplina, ki preučuje na ARSO. Mrežo trenutno sestavlja 54 postaj, čas pojavljanja periodičnih bioloških faz rastlin in reprezentativnih za regionalne podnebne razmere. živali in vzrokov njihovega pojava, ob upoštevanju V program fenoloških opazovanj so vključene gojene biotičnih in abiotičnih dejavnikov ter preučuje tudi in negojene rastline. V skupino negojenih rastlin medsebojne odnose faz znotraj ene ali več vrst. Ker so uvrščene negojene zelnate rastline (7), gozdno pogosto raziskujemo vpliv vremenskih dejavnikov, drevje in grmičje (28), med gojene rastline pa npr. temperature, padavin, vlažnosti zraka, na razvoj metuljnice, detelje in trave (8), poljščine (8) ter sadne rastlin in živali, fenološka dejavnost praviloma sodi v rastline in vinska trta (13). Opazovalci beležijo tudi okvir meteoroloških služb in jo obravnavamo kot del čas štirih splošnih poljskih del ter opazujejo pojav agrometeorologije. Fenologijo delimo na fitofenologijo treh fenoloških faz pri čebelah. Velikega pomena (fenologija rastlin) in zoofenologijo (fenologijo živali). za raziskave je Mednarodni fenološki vrt v parku Rastlinska fenologija je precej bolj razvita in tudi Tivoli v Ljubljani, ki je bil ustanovljen leta 1959 in opazovanja razvojnih faz rastlin potekajo v veliko je eden izmed 73 aktivnih evropskih fenoloških večjem obsegu kot pri živalski fenologiji. Fenološki parkov. Posebnost teh mednarodnih fenoloških vrtov podatek je datum, ko na opazovani rastlini opazimo je, da v njih uspevajo drevesa in grmi, ki so klonski znake določene fenofaze, npr. pri lipi opazujemo potomci ene matične rastline (izključena je genetska fazo olistanja, začetek cvetenja, splošno cvetenje, variabilnost), kar omogoča primerjavo in proučevanje splošno rumenenje in splošno odpadanje listja. vpliva podnebnih dejavnikov na razvoj rastlin v širšem Živalska fenologija se ukvarja največkrat s fenologijo evropskem geografskem prostoru (ARSO, 2024). žuželk, vzorci selitev ptic in nekaterih sesalcev. Primeri spremljanja fenoloških faz pri živalih so Podatki fenoloških opazovanj se nahajajo v arhivu na primer pri čebelah čas prve spomladanske Urada za meteorologijo ARSO. Za obdobje 1951–1970 paše ter pojav medenja na lipi in robiniji, pri pticah so shranjeni v klasični obliki fenoloških dnevnikov, selivkah pa datum prihoda ptic selivk na gnezdišča. za izbrane fenološke postaje in rastline so bili Pri fenoloških opazovanjih je potrebno dosledno digitalizirani celotni nizi podatkov. Od leta 1970 dalje upoštevati strokovna navodila, kot so npr. ‘Priročnik so fenološki podatki shranjeni tudi v elektronski za rastlinska fenološka opazovanja’, ki ga je izdala obliki, elektronski arhiv pa obsega preko pol milijona Svetovna meteorološka organizacija (WMO, 2009) fenoloških podatkov. Dolgoletni nizi fenoloških ali ‘Fenologija v Sloveniji’, ki je izšla ob 65. obletnici podatkov imajo izjemno veliko vrednost v znanstvenih delovanja državne fenološke mreže na Agenciji raziskavah o spremembah okolja in so pomemben republike Slovenije za okolje (Žust, 2015), da imajo sekundarni vir pri preučevanju sprememb podnebja zbrani podatki znanstveno vrednost. Da pridobimo ter njihovega vpliva na rastline (primer na sliki 1). relevantne in primerljive rastlinske fenološke podatke, priročniki vsebujejo natančna navodila glede Uporabnost fenoloških podatkov je velika in zajema izbire lokacije opazovalnega prostora, rastlin, ki jih številna področja. Spremljanje fenološkega razvoja opazujemo, ter pogostosti opazovanj. Za natančno rastlin ob sočasnem spremljanju vremena omogoča določitev posamezne fenofaze se uporablja razširjena ovrednotenje vpliva vremenskih razmer na rast in lestvica BBCH (Meier, 2018), to je sistem za enotno razvoj rastlin ter določitev vremenskih spremenljivk, kodiranje fenološko podobnih razvojnih faz vseh ki imajo na to največji vpliv. V kmetijstvu so fenološka rastlin. Oznaka za posamezno fenofazo je dvomestna opazovanja neobhodno potrebna za izvajanje koda, pri kateri prva številka pomeni glavno razvojno agrotehničnih ukrepov, kot so čas setve, košnje, stopnjo, druga številka pa sekundarno stopnjo, npr. gnojenja, spravila pridelka, uporabe sredstev za BBCH60 je začetek cvetenja, BBCH69 pa konec varstvo rastlin ali ukrepov proti škodljivim organizmom cvetenja. ter v številnih modelih za napovedovanje rasti in razvoja rastlin. Na področju zdravstva so fenološki Slovenski fenološki arhiv obsega podatke od rastne podatki pomembni pri spremljanju časa cvetenja sezone 1950/1951 dalje. Opazovanja so se začela v alergenih rastlin, prav tako pa je kopičenje aktivnih okviru nekdanjega Hidrometeorološkega zavoda na sestavin pri rastlinah, ki jih uporabljamo v zdravilne 30 lokacijah, to število se je povečalo na največ 120 namene, povezano s točno določeno fenološko fazo. postaj hkrati. Od leta 2001 so fenološka opazovanja V turizmu so številne prireditve ali dejavnosti odvisne del rednih dejavnosti Oddelka za agrometeorologijo 38 70 LET SLOVENSKEGA METEOROLOŠKEGA DRUŠTVA Slika 1. Primer uporabe fenoloških podatkov je študija povezanosti povprečne temperature zraka in časa pojava določene fenofaze (Vir podatkov: ARSO) od časa fenoloških faz. Na Japonskem je čas cvetenja razvoju učinkovitejših strategij ohranjanja, kar nam češenj tradicionalni praznik, v Sloveniji imamo praznik omogoča boljše predvidevanje in ublažitev izzivov, ki cvetenja narcis na Golici, cvetenje velikonočnic na jih predstavljajo spreminjajoče se okoljske razmere. Boču ali pa razstavo tulipanov v Volčjem Potoku. Začetek in trajanje teh fenofaz sta močno odvisna Viri: od vremenskih razmer. Del ekologije preučuje vpliv ekstremnih vremenskih dogodkov na fenološke faze, ARSO, 2024. Agrometeorologija, fenološki razvoj spremenjenih podnebnih razmer na selitev rastlinskih rastlin. https://meteo.arso.gov.si/met/sl/agromet/ ali živalskih združb na višje nadmorske višine ali pheno/ (12.5.2024) druge zemljepisne širine ter usklajenost fenoloških faz rastlin in živali, kar pomembno vpliva na biodiverziteto Črepinšek Z., 2010. Fenologija – Koledar narave. rastlinskega in živalskega sveta. Vključevanje šolskih Navodila za fenološka opazovanja v šolah. otrok ter širše javnosti v fenološka opazovanja Prirodoslovno društvo Slovenije, Ljubljana pomeni na področju izobraževanja poceni in lahko dostopen način sodelovanja, saj za ta opazovanja Haggerty B.P., Mazer S.J., 2008. The Phenology ne potrebujemo posebne opreme, le dodatna znanja Handbook, A guide to phenological monitoring for glede identifikacije opazovanih objektov ter pravil students, teachers, families, and nature enthusiasts. opazovanj, za kar pa prav tako obstajajo številni University of California, Santa Barbara priročniki (Haggerty in Mazer, 2008; Črepinšek, 2010). https://ndep.nv.gov/uploads/land-tribe-docs/ V zadnjih desetletjih je študij fenologije izjemnega Phenology_Handbook_2nd_ed_Abridged.pdf pomena pri spremljanju podnebnih sprememb (12.5.2024) ter njihovih posledic za ekosisteme in človeške dejavnosti. Ker so fenološke faze močno korelirane Meier U., 2018. Growth stages of mono- and s temperaturnimi razmerami v okolju, se skladno z dicotyledonous plants: BBCH Monograph. Open zvišanjem temperature spreminjajo tudi fenološki Agrar Repositorium, Quedlinburg. https://doi. vzorci. Višje temperature vplivajo na zgodnejši pojav org/10.5073/20180906-074619 (10.5.2024) fenofaz spomladi, na krajše trajanje fenofaz ter kasnejši zaključek jeseni. S spremljanjem fenoloških WMO, 2009. Guidelines for Plant Phenological premikov lahko znanstveniki pridobijo dragocen Observations, WMO/TD No. 1484. World Climate Data vpogled v to, kako globalno segrevanje spreminja čas and Monitoring Programme. https://library.wmo.int/ ključnih bioloških dogodkov. Ti premiki imajo lahko idurl/4/51138 (10.5.2024) kaskadne učinke na ekosisteme, porušijo občutljivo ravnovesje med vrstami (fenološka asinhronost) ter Žust A., 2015. Fenologija v Sloveniji, Priročnik za vplivajo na kmetijske prakse in varnost preskrbe s fenološka opazovanja, Ob 65. letnici delovanja hrano. Poleg tega lahko študij fenologije pomaga pri državne fenološke mreže. Ljubljana, Agencija RS za okolje 70 LET SLOVENSKEGA METEOROLOŠKEGA DRUŠTVA 39 Meritve cvetnega prahu v Sloveniji in razvoj tehnologije na tem področju Andreja Kofol Seliger, Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, Enota za aerobiologijo Terenske meritve aerosola biogenega izvora se Preskok v razvoju meritev cvetnega prahu in spor gliv izvajajo v širokem spektru temeljnih in uporabnih se je zgodil v začetku petdesetih let prejšnjega stolet- znanstvenih disciplin, od katerih ima vsaka svoje cilje, ja, ko je leta 1952 J. M. Hirst skonstruiral vzorčevalnik, predpostavke in terminologijo (Šantl-Temkiv 2020; De- ki je omogočal volumetrično, 24-urno, neprekinjeno spres 2012). Aerosol cvetnega prahu lahko definiramo vzorčenje (Hirst 1952, slika 1). Znan je po svoji kot del biološkega eksposoma v življenju posameznika zanesljivosti, natančnosti, robustnosti in združljivosti in ga štejemo kot možen vzrok za nastanek, razvoj in s standardiziranimi postopki štetja cvetnega prahu. poslabšanja alergijskih bolezni (Cecchi 2018; Oteros Uveljavil se je za sledenje cvetnemu prahu in sporam 2019). Zrna cvetnega prahu so med večjimi delci bio- gliv za potrebe v alergologiji in je do današnjih dni aerosola, njihova velikost je med 10 do 100 μm, in se v široki uporabi v Evropi in drugod po svetu (Buters, ob vdihih ustavijo v zgornjih dihalnih poteh. 2018). Za zagotavljanje informacij o obremenjenosti zraka s Decembra 1995 je bila v sodelovanju s takrat- cvetnim prahom so v Evropi po posameznih državah v nim Inštitutom za varovanje zdravja (IVZ) in uporabi različni programi, podatkovne baze in merilne Hidrometeorološkim zavodom Slovenije (HMZ) v mreže (Buters 2018). V Sloveniji te dejavnosti izvaja Ljubljani postavljena prva merilna postaja te vrste Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NL- v Sloveniji. Skozi čas se je število merilnih mest ZOH), Enota za aerobiologijo. povečevalo glede na potrebe meritev za realizacijo Slika 1. Vzorčevalnik Hirstovega tipa v Izoli 40 70 LET SLOVENSKEGA METEOROLOŠKEGA DRUŠTVA aplikativnih raziskovalnih projektov. V današnjem času Viri: NLZOH na državnem nivoju izvaja celoletni monitoring cvetnega prahu v nižinskem svetu na štirih merilnih Buters, J.T.M., Antunes, C., Galveias, A. et al.: Pollen postajah: v Izoli, Ljubljani, Mariboru in Lendavi. Analize and spore monitoring in the world. Clin Transl Allergy vzorcev in vzorčenje je izvedeno po standardu SIST EN 8, 9, https://doi.org/10.1186/s13601-018-0197-8, 16868:2019 (Standard 2019). Analiza vzorcev poteka 2018. s svetlobnim mikroskopom na 400-kratni povečavi, izvajajo jo za te namene izšolani analitiki, katerih Cecchi, L., D’Amato, G., Annesi-Maesano I., 2018: kvaliteta dela je preskušena z medlaboratorijskimi External exposome and allergic respiratory and skin testi v tujini. diseases. J Allergy Clin Immunol.;141(3):846-857, doi: 10.1016/j.jaci.2018.01.016. Delovno intenzivne analize vzorcev, velik časovni zamik rezultatov monitoringa, ki lahko znaša tudi Clot, B., Gilge, S., Hajkova , L., Magyar, D., Scheifin- od 3 do 7 dni in groba časovna resolucija merjenj, ger, H., Sofiev, M., Butler, F., Tummon, F., 2023: The podana kot dnevna povprečja, so dejstva, ki že dolgo EUMETNET AutoPollen programme: establishing a pro- ne ustrezajo več današnjim standardom meritev totype automatic pollen monitoring network in Europe. in obveščanja javnosti. V zadnjih desetih letih se je Aerobiologia, special issue: Autopollen, https://doi. pospešil razvoj popolnoma ali delno avtomatiziranih org/10.1007/s10453-020-09666-4. sistemov za merjenje cvetnega prahu in spor gliv v skoraj realnem času in analizo zraka na mestu zajema Després, Viviane R., Huffman, J. A., Burrows, S. M., vzorcev. Za opremljanje merilnih mrež prevladuje Hoose, C., Safatov, AleksandrS., Buryak, G., Jaenicke, uporaba naprav, ki analizirajo digitalne slike cvet- R., 2012: Primary biological aerosol particles in the nega prahu, oziroma tehnologija, ki sloni na metodi atmosphere: a review. Tellus B: Chemical and Physical pretočne citometrije zraka in je kombinirana s holo- Meteorology, 64(1), https://doi.org/10.3402/tellusb. grafskim tridimenzionalnim slikanjem delcev (Man- v64i0.15598 zano 2023). Prva uporaba avtomatskih monitorjev v merilnih mrežah se je začela v čezmejnem sodelo- Hirst, J. M., 1952: An automatic volumetric spore trap. vanju Srbije in Hrvaške leta 2019, v nemški zvezni Annals of Applied Biology - AAB. 39 (2), pp. 257-&, htt- državi Bavarska leta 2020 in v švicarski nacionalni ps://doi.org/10.1111/j.1744-7348.1952.tb00904.x mreži leta 2021. Številna druga avtomatska merilna mesta so trenutno posejana po Evropi in predstavljajo Manzano, M., José M., Tummon, F., Reto, A. et al., možna izhodišča za razvoj v nacionalna avtomatska 2023: Towards European automatic bioaerosol aerobiološka omrežja (Clot 2023).¸ monitoring: comparison of 9 automatic pollen ob- servational instruments with classic Hirst-type traps. Prednosti samodejnega merjenja se odražajo v hitri Science of the Total Environment, Vol. 866, https:// pridobitvi rezultatov merjenj stanja v zraku, izboljšani doi.org/10.1007/s10453-024-09820-2. kakovosti informacije, v veliki časovni ločljivosti in konvergenci z merjenji drugih vrst aerosola in kako- Oteros, K.C., Bergmann, A., Menzel, A., Damialis, C., vosti zraka. Odprte so nove možnosti raziskav tudi v Traidl-Hoffmann, C.B., Schmidt-Weber, J., Buters, J., povezavi z zdravjem. Vzporedno z instrumenti je potre- 2018: Spatial interpolation of current airborne pollen ben razvoj programske opreme za analize vzorcev. concentrations where no monitoring exists. Atmos. Ker je merilni sistem dokaj nov, žal na razpolago še Environ., 199 pp. 435-442, https://doi.org/10.1016/j. ni večletnih nizov podatkov. Da bi na mednarodni atmosenv. ravni dosegli medsebojno primerljivost meritev, pretok znanja, razvoj algoritmov za identifikacijo zrn cvetnega Standard, 2019: Zunanji zrak – Vzorčenje in analiza prahu in spor gliv, omogočili primerjavo s sedanjimi cvetnega prahu in trosov gliv v zraku za alergijsko meritvami s Hirstovim tipom vzorčevalnika, poenotili omrežje – Volumetrična Hirstova metoda https://www. umerjanje in validacijo naprav, predvsem pa postavili sist.si/varno-skozi-sezono-alergij-s-standardom-sist- temelje za evropsko merilno mrežo in druge medn- en-168682019.html (16. 5. 2024). arodne dogovore, je bil leta 2018 v okviru interesne skupnosti državnih meteoroloških služb EUMETNET Šantl-Temkiv, T., Šikoparija, B., Maki, T., Carotenuto, vzpostavljen projekt AUTOPOLLEN, v katerem sode- F., Amato, P., Yao, M., Huffman, J. A. et al., 2020: Bio- lujeta Agencija RS za okolje in NLZOH kot pridružen aerosol field measurements: Challenges and perspec- član (Clot 2023). V letošnjem letu se je začelo njegovo tives in outdoor studies. Aerosol Science and Technol- 5-letno nadaljevanje. ogy, 54(5), 520–546, https://doi.org/10.1080/0278 6826.2019.1676395. 70 LET SLOVENSKEGA METEOROLOŠKEGA DRUŠTVA 41 Meteorološke meritve in opazovanja v okviru učnega procesa Katarina Kosovelj, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za matematiko in fiziko Študij meteorologije v Sloveniji na prvih dveh vaj, ki s praktičnim delom nadgrajujejo teoretična stopnjah poteka v okviru študija fizike na Fakulteti za znanja delovanja izbranih merilnih inštrumentov in matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Cilj študija je fizikalnih procesov, se študenti preizkusijo v vlogi usposobiti strokovnjaka, ki je sposoben matematično- meteorološkega opazovalca na sinoptični postaji ter fizikalnega pristopa k reševanju problemov s področja opravijo terenske meritve s prenosno samodejno atmosferskih pojavov in osnovnega modeliranja meteorološko postajo. Učijo se tudi primerne vremenskih in klimatskih procesov. Tekom učnega obdelave in predstavitve podatkov, s čimer se bolj procesa pa se študentom podajo tudi vsebine, poglobljeno srečajo kasneje pri Računalniških orodjih povezane z meteorološkimi opazovanji in merjenji ter v meteorologiji. Tu se študenti s praktičnimi vajami njihovo obdelavo, interpretacijo in predstavitvijo. med drugim spoznajo z računalniškimi orodji za obdelavo podatkov in njihovo grafično predstavitvijo, Študenti se z meteorološkimi opazovanji in uporabo relacijskih baz, delom z različnimi tipi merjenji srečajo pri šestih predmetih. Uvod v fiziko datotek za zapis meteoroloških podatkov. Na drugi atmosfere je uvodni meteorološki predmet, kjer je stopnji študija se pri Fizikalni meteorologiji naredi eno poglavje namenjeno osnovam meteoroloških kompleksnejšo fizikalno obravnavo radarskih in meritev. Na teh osnovah gradi predmet Meteorološka satelitskih meritev. Del obeh stopenj študija je tudi opazovanja in inštrumenti, kjer se naredi natančnejši študentska praksa, ki se pogosto opravlja na Agenciji pregled meteoroloških inštrumentov, merilnih RS za okolje in zainteresiranim študentom omogoča tehnik in opazovanj. Študenti se ob tem seznanijo delo z meteorološkimi meritvami v praksi, izven še z delovanjem meteorološke merilne mreže, akademskega okolja. kontrole, homogenizacije in mednarodne izmenjave podatkov ter pomenom metapodatkov. Podrobneje Snov, povezana z meteorološkimi opazovanji in se obravnavajo daljinske meritve atmosfere. Pri meritvami, se torej študentom podaja postopoma, predmetu Klimatologija študenti izvejo nekaj o od splošnejših vsebin proti bolj specifičnim ter od paleoklimatskih meritvah in njihovi analizi ter teoretičnih k praktičnim. Takšna znanja diplomantom podrobneje obravnavajo homogenizacijo podatkov. omogočajo širše razumevanje meteoroloških Spoznajo različne statistične metode in matematične meritev, prilagodljivost in inovativnost pri obravnavi modele, ki omogočajo uporabo podatkov za opis in predstavitvi podatkov ter jih spodbujajo h podnebja in izdelavo podnebnih projekcij. Praktikum kritični presoji podatkov, s katerimi se srečujejo pri meteoroloških opazovanj in inštrumentov študentom svojem delu, tudi če to ni neposredno povezano z podaja praktična znanja. Poleg laboratorijskih meteorološkimi meritvami. Amaterska vremenska postaja in njen pomen za ozaveščanje Miha Pavšek, Civilna zaščita Trzin Civilna zaščita (CZ) je namensko organiziran del kadar nalog zaščite, reševanja in pomoči ni mogoče sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami opravljati s poklicnimi, prostovoljnimi oziroma drugimi in obsega organe vodenja, enote in službe za zaščito, reševalnimi službami, praviloma organizirajo enote ter reševanje in pomoč, zaščitno in reševalno opremo ter službe in imenujejo organi Civilne zaščite. Med njene objekte in naprave za zaščito, reševanje in pomoč. pomembnejše naloge sodita tudi varstvo in zaščita Za opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči se, pred naravnimi nesrečami, še posebej vremensko 42 70 LET SLOVENSKEGA METEOROLOŠKEGA DRUŠTVA povzročenimi. K tovrstni preventivi uvrščamo, postaje na povezavi http://trzin.zevs.si/. poleg vseživljenjskega in stalnega ter formalnega Delovanje postaje smo predstavili tudi v okoliških in neformalnega izobraževanja, ozaveščanja in krajevnih glasilih ter ob raznih drugih priložnostih – obveščanja tudi spremljanje lokalnega vremena. med drugimi tudi na stojnici Civilne zaščite v okviru vsakoletnega krajevnega sejma. Izbrane podatke redno objavljamo v občinskem glasilu Odsev, v okviru rubrike Vremenska skirca, v kateri so mesečni oziroma letni pregledi vremena in najbolj zanimive ter aktualne vremenske podrobnosti tega dela Ljubljanske kotline in Slovenije. Tako med krajani kot tudi na širšem območju so podatki s postaje dobro sprejeti, ob morebitnih težavah ali trenutnem nedelovanju vremenske postaje pa nas praviloma hitro obvestijo. Cenovno ugodno vzdrževanje postaje in spletnih strani bistveno ne Slika 1. Lokacija vremenske postaje Osnovne šole Trzin v na bremeni letnega proračuna za področje zaščite in šolskem vrtu (foto: Miha Pavšek) reševanja, pomeni pa bistven prispevek k priprav- ljenosti in odzivu lokalnega prebivalstva na vse Zato smo se v občinskem štabu civilne zaščite Trzin pogostejše izredne vremenske dogodke. V osmih letih konec leta 2015 odločili za postavitev amaterske vre- in pol bolj ali manj neprekinjenega delovanja smo menske postaje na travniku tamkajšnje osnovne šole zabeležili številne ekstremne vrednosti posameznih (slika 1). Merilne naprave meteorološke postaje Davis vremenskih kazalnikov, ki kažejo, da je lahko tudi Vantage Pro 2 smo postavili blizu šolskega zelenjavne- vreme v Trzinu, ki leži v »padavinski senci« bližnje ga vrta in manjšega ribnika. Sprejemno konzolo smo prestolnice, zanimivo. V nekaterih primerih so navajali namestili v najbližjo učilnico, ki je povsem slučajno podatke s postaje v uradnih poročilih tudi sodelavci sovpadla s fizikalnim kabinetom. Interval zajemanja ARSO, predvsem v primeru izrednih vremenskih do- podatkov je petminutni, na voljo pa so značilni godkov in pa v rednih mesečnih poročilih o vremenu temperaturni (dnevna povprečna, najvišja in najnižja (slika 2). Lokalna amaterska vremenska postaja ni temperatura zraka) in padavinski podatki (intervalni, samo zakladnica znanja, temveč tudi povezovanja dnevni oziroma 24-urni) ter podatki o vetru (povprečna vseh, ki se zavedajo pomena vremena in kakovostnih hitrost, najmočnejši sunki, smer) in vlažnosti zraka. meritev. Vsi so prosto dostopni na spletni strani vremenske Slika 2. Izpis 5-minutnih izmerkov vremenske postaje OŠ Trzin dne 20. 6. 2019 od 16.25. do 17.25, med enim najmočnejših nalivov v času njenega delovanja. V 20 minutah je padlo kar 50 mm padavin, največja intenziteta pa je presegla 400 mm/h (vir: http://trzin.zevs.si/NOAA/). Podatek so objavili tudi v poročilu ARSO o takratnem izrednem vremenskem dogodku. 70 LET SLOVENSKEGA METEOROLOŠKEGA DRUŠTVA 43 Ekološki informacijski sistem Nuklearne elektrarne Krško Marija Zlata Božnar, MEIS d.o.o Zahteve obratovalnega monitoringa NEK vključujejo • radiološki monitoring v okoliških krajih (za tudi meteorološki monitoring in spremljanje pogojev spremljanje dejanskega stanja), disperzije v ozračju. Ti podatki v okviru meritev • napoved tridimenzionalnega meteorološkega na objektu in v okolju bi bili potrebni izjemoma za polja v fini resoluciji za napoved. projekcijo doz v okolici, če bi prišlo do nezgodnega izpusta v zrak. Običajno pa se uporabljajo predvsem Nato smo predstavili potek sprotne in vnaprejšnje za redne sprotne in letne analize vplivov na okolje samodejne simulacije disperzije v ozračju z med obratovanjem NEK. Lagrangeevim modelom delcev, ki smo ga izčrpno validirali s podatki iz sledilnega eksperimenta v V ta namen Nuklearna elektrarna Krško vzdržuje in Šoštanju, meteorološki prognostični model pa smo razvija Ekološki informacijski sistem (EIS NEK), ki izčrpno validirali na lokaciji NEK. operativno združuje zelo različne podatke in orodja, ki omogočijo takojšnji prikaz radioloških razmer v okolici Predstavitev smo zaokrožili s kratkim prikazom NEK. V ta namen potrebujemo kakovostne merjene in programa DOZE, ki smo ga razvili za oceno doz napovedane meteorološke podatke. Skupaj s podatki upoštevaje vse tehnološke značilnosti Nuklearne o emisiji iz internih merilnikov NEK lahko določimo elektrarne Krško. radiološko dozo prebivalstva zaradi prehoda oblaka radionuklidov preko ozemlja sosednjih naselij. Predstavili smo tudi koncept celotnega sistema, samodejno zbiranje podatkov, samodejno diagnozo Najprej smo na simpoziju predstavili komponente in napoved disperzije v ozračju ter samodejno sistema, ki so ključni vhodi za verodostojen rezultat posredovanje vseh podatkov operaterju, ki izvede disperzijskega modela in modela za oceno doz izračun doz. prebivalstva: V ta namen smo oblikovali baze podatkov, ki vse • meteorološke talne samodejne merilne postaje naštete raznolike podatke združijo in posredujejo (jedro je vgradni računalnik ENODA (MEIS), ki ga modelom za samodejno izvedbo simulacij, ki so vedno razvijamo od 2007 in ga konfiguriramo z datoteko na voljo za vsake pol ure sproti in za do šest dni v obliki XML), vnaprej. Samodejni algoritmi pa skrbijo za kontrolo • 70-metrski meteorološki stolp, kakovosti podatkov, kontrolo pravilnosti izvajanja vseh • daljinsko zaznavanje temperaturnega in simulacij in opozarjajo na morebitne merilne napake vetrovnega navpičnega profila z merilniki SODAR in zaustavitve merilnikov. Rezultati so na voljo ekipi in RASS (slika 1), v NEK, njihovi mobilni enoti ter URSJV (Uprava za • radiološki monitoring na različnih mestih v NEK, jedrsko varnost), merjeni meteorološki podatki pa tudi na glavni ventilaciji in na sistemu PCFV, ARSO, v zameno pa ARSO posreduje meritve s svojih merilnikov v bližini NEK. Sodelavci pri projektu: Primož Mlakar, Boštjan Grašič, Marija Zlata Božnar, Darko Popović1, Borut Breznik2 1 MEIS d.o.o. 2 NEK d.o.o. Slika 1. RASS na lokaciji pri Nuklearni elektrarni Krško, vključuje tudi SODAR (3. generacijo) (foto: Brane Ferk, NEK) 44 70 LET SLOVENSKEGA METEOROLOŠKEGA DRUŠTVA Meritve vetra na vipavski hitri cesti Marija Zlata Božnar, MEIS d.o.o Vipavska hitra cesta je zelo izpostavljena močni burji pomeri prehod vetra skozi različne protivetrne ograje. in vetrovom južnih smeri. DARS bo zato namestil Na javnem razpisu je izvedbo del pridobil konzorcij pod protivetrne ograje, ki bodo omogočale promet tudi ob vodstvom Kolektor CPG. MEIS je izvedel projektiranje močnejših vetrovih kot je to sedaj mogoče. merilnega sistema in izvedbo njegovih ključnih V ta namen je projektant dr. Marjan Pipenbaher s komponent, montažo merilnega sistema je izvedel svojo projektantsko skupino pripravil projekte za GVO, ograje in vsa ostala zemeljska in gradbena dela različne vrste protivetrnih ograj. Zamislil si je, da se na pa so izvedli ostali partnerji v konzorciju. trasi ceste postavi tri testna polja, kjer se podrobno Meritve so potekale od 15. 10. 2019 do 3. 5. 2020. V sistemu je delovalo 58 (oseminpetdeset) 3D ultrasoničnih vetromerov (slika 1), s katerih smo v realnem času zbirali vse meritve z vzorčenjem na 1/100 sekunde. Podatke smo samodejno lokalno obdelovali, shranjevali in v realnem času prenašali na dve dislocirani centralni enoti. V celotnem obdobju smo, predvsem zaradi nujnih vzdrževalnih del, izgubili zgolj majhne količine podatkov. Na večini senzorjev so izgube znašale do 20 minut, na nekaterih senzorjih pa do 10 ur v celotnem obdobju. Ker so bila vzdrževanja načrtovana, med močnim vetrom izgub podatkov ni bilo. Na simpoziju smo predstavili zasnovo merilnega sistema, ključne komponente, izvedbo na terenu in rešitev za orientacijo senzorjev, potek meritev, sprotne obdelave in prikaze, samodejno kontrolo kakovosti podatkov, verifikacije in validacije. Predstavitev smo zaokrožili s prikazom nekaj zanimivih merilnih rezultatov. Sodelavci pri projektu: Slika 1. 3D-ultrasonični merilniki na vipavski hitri cesti (foto: Primož Mlakar, Boštjan Grašič, Boštjan Grašič, MEIS) Marija Zlata Božnar, Darko Popović 70 LET SLOVENSKEGA METEOROLOŠKEGA DRUŠTVA 45 Skupne meritve evropskih državnih meteoroloških služb na območjih s pomanjkanjem podatkov Klemen Bergant, izvršni direktor EUMETNET EUMETNET je evropska mreža državnih meteoroloških Članice z izvajanjem skupnih opazovalnih programov služb, ki svojim članicam omogoča učinkovito izvajanje zapolnjujejo vrzeli v podatkih ter proučujejo vrednost aktivnosti, ki jih nobena od njih ne bi mogla izvajati novih oblik opazovanj. Hkrati učinkovito izmenjujejo sama, ali pa jih skupaj izvajajo učinkoviteje. Vključuje podatke, pridobljene v okviru državnih opazovalnih 33 članic in 6 sodelujočih državnih meteoroloških sistemov, zagotavljajo kakovost razpoložljivih podatkov služb. Opazovanja in meritve so v središču dejavnosti in omogočajo enostaven dostop do njih tudi zunanjim EUMETNET. uporabnikom. Trenutno EUMETNET izvaja sedem opazovalnih V ta namen EUMETNET skrbi za razvoj in vzdrževanje programov in njihovo koordinacijo (glej sliko 1). kompozitnega opazovalnega sistema EUCOS (angl. EUMETNET Composite Observing System), ki članicam Slika 1. EUMETNET-ovi opazovalni programi. zagotavlja ključne podatke za potrebe globalnega E-SurfMar (angl. EUMETNET Surface Marine in regionalnega modeliranja vremena ter ostalih Observations Programme) je program za izvajanje vremenskih in podnebnih storitev. Območje, ki ga opazovanj na morju, predvsem na območju Severnega EUCOS pokriva, se razteza med 10° in 90° severne Atlantika in Sredozemlja. Za izvajanje programa skrbi geografske širine ter med 70° zahodne in 40° Francoska državna meteorološka služba (Météo- vzhodne geografske dolžine. France). Opazovanja se izvajajo s pomočjo plavajočih boj in privezanih boj ter v sodelovanju s prostovoljnimi Med programi, ki v okviru EUCOS zagotavljajo dodatne opazovalnimi ladjami. Na približno 180 ladjah so podatke predvsem na območjih, ki so slabo pokrita nameščene samodejne meteorološke postaje, z opazovanji državnih meteoroloških služb, velja dodatnih 150 ladij na tem območju izvaja vizualna izpostaviti predvsem E-ASAP, E-SurfMar in E-ABO. opazovanja (globalno več kot 2000). EUMETNET E-ASAP (angl. EUMETNET Automated Shipboard upravlja s skoraj 70 plavajočimi bojami in pridobiva Aerological Programme) je program za izvajanje podatke še iz dodatnih 170 plavajočih boj, ki jih radiosondažnih meritev s krova ladij v Severnem je nadgradil z merilniki za zračni tlak. Prav tako Atlantiku. V program, ki ga za EUMETNET upravlja E-SurfMar pridobiva in obdeluje podatke iz približno Nemška državna meteorološka služba (DWD), je 150 privezanih boj, ki jih upravljajo članice ali druge vključenih dvanajst trgovskih, tri raziskovalne in organizacije. ena bolnišnična ladja. S pomočjo teh ladij se na območju Severnega Atlantika izvede več kot 3.000 E-ABO (angl. EUMETNET Airborne Observations radiosondažnih meritev letno. Programme) je program za pridobivanje podatkov 46 70 LET SLOVENSKEGA METEOROLOŠKEGA DRUŠTVA o vertikalnem profilu temperature zraka in vetra, ugodnejši, zato predstavljajo pomembno dopolnitev pridobljenih s komercialnih letal. Upravlja ga Državna podatkov AMDAR, oziroma jih bodo v prihodnje vsaj meteorološka služba Združenega kraljestva (UK deloma nadomestili. Evropski center za podatke Met Office). Za pridobivanje letalskih podatkov pridobljene z letal (angl. European Meteorological EUMETNET uporablja dva načina: AMDAR (angl. Aircraft Derived Data Center), ki ga v okviru E-ABO Aircraft Meteorological Data Relay) in MODE-S (angl. programa za EUMETNET upravlja Nizozemski kraljevi Mode – Select). S sistemom AMDAR za zbiranje in meteorološki inštitut (KNMI), dnevno obdela več deset posredovanje meteoroloških podatkov je EUMETNET milijonov podatkov vrste MODE-S. opremil več kot 800 letal štirinajstih letalskih družb in pokriva približno 110 letališč v Evropi. Dnevno S skupnimi opazovanji nad območji s pomankanjem E-ABO program na ta način pridobi več kot 50.000 podatkov in izmenjavo že razpoložljivih podatkov meritev temperature zraka in vetra na območju EUMETNET prispeva k boljši pokritosti z EUCOS. V zadnjem času pa se za pridobivanje meteorološkimi opazovanji na območju Severnega podatkov z letal vse več uporablja komunikacija Atlantika in Evrope, kar je osnova za kakovostne radarjev zračne kontrole z letali v njihovem dosegu, v vremenske in podnebne storitve Evropskih državnih tako imenovanem selektivnem načinu MODE-S. Tako meteoroloških služb. pridobljeni podatki so mnogo številčnejši in cenovno Izzivi uporabe meritev v numeričnih meteoroloških modelih Benedikt Strajnar, Agencija Republike Slovenije za okolje V prispevku predstavimo pomen meteoroloških posebej reprezentativnost meritev v primerjavi z meritev v numeričnem napovedovanju vremena zglajenim in poenostavljenim modelskim opisom s postopkom asimilacije, ki predstavlja most ozračja in njegove dinamike. Morebitne sistematske med dejansko dinamiko ozračja, kot ga opisujejo napake meritev in postopkov asimilacije lahko razmeroma redke meritve ozračja, in prostorsko gosto s časom privedejo do sistematsko neoptimalnih idealizirano modelsko simulacijo. napovedi. Približki pri propagaciji informacije meritev v modelski prostor po drugi strani povzročijo fizikalne Za modeliranje vremena so v osnovi uporabne vse nekonsistentnosti in numerične težave. Tako je meritve meteoroloških spremenljivk v modelu in tudi eden izmed glavnih trenutnih izzivov ansambelsko- tiste, ki se jih da simulirati na podlagi modelskih variacijske asimilacije za visoko ločljive modele, spremenljivk. V praksi pa se poleg tega zahteva dovolj kot je tudi ALADIN/ACCORD, da bi bilo širjenje velik obseg podatkov, predvidljivost glede prostorske informacije opazovanj v prostoru in med različnimi in časovne pokritosti ter homogena kontrola kvalitete. spremenljivkami v skladu z vremensko situacijo (angl. Poleg tega se preverja vpliv na napoved, ki mora biti flow-dependent) in ne zgolj statistično. statistično vsaj nevtralen. Svojevrsten izziv za operativno numerično modeliranje V modeliranju vremena se uporabljajo zelo raznovrstni predstavlja tudi zbiranje in diseminacija opazovanj viri meritev, poleg klasičnih prizemnih meritev ter v realnem času ter s tem povezane možnosti vertikalnih sondaž tudi različne vrste letalskih in sprotne kontrole kvalitete. Pri tem je bistven tudi satelitskih meritev. Pri lokalnem modeliranju v visoki monitoring uporabe opazovanj in njihovih statistik, ločljivosti so še posebej pomembne meritve z visoko saj se v kontinuiranem procesu asimilacije napake časovno in krajevno ločljivostjo ter meritve, ki lahko akumulirajo v času. opišejo podrobno razporeditev vlage v ozračju. Pogosto lahko pomagajo tudi meritve, ki primarno Način uporabe opazovanj za napovedovanje vremena niso namenjene uporabi v meteorologiji. Poleg že spreminja hiter razvoj metod umetne inteligence. uvajanja novih vrst opazovanj je, glede na spremembe Te metode se bodo morda že v bližnji prihodnosti fizikalnih opisov in ločljivosti meteoroloških modelov, sposobne naučiti ne samo emulacije fizikalnih pomembno tudi prilagajanje uporabe obstoječih simulacij vremena v času, na podlagi tradicionalno opazovanj. pripravljenih začetnih stanj v pravilnih mrežah, ampak tudi napovedovanja izključno na podlagi Poleg čim boljše raznovrstnosti in prostorske ter meteoroloških meritev, kar bo njihovo vrednost le še časovne pokritosti sta pomembni kakovost in še povečalo. 70 LET SLOVENSKEGA METEOROLOŠKEGA DRUŠTVA 47 Pomen kakovostnih podatkov za kakovostne storitve za uporabnike Boštjan Muri, Agencija Republike Slovenije za okolje Kakovostni podatki so ključnega pomena za pripravo uporabljali naprednejše računske metode za pripravo kakovostnih storitev za uporabnike. Na Arsu smo verjetnostnih napovedi. za zagotavljanje storitev za pogodbene uporabnike vzpostavili lastno dejavnostjo, ki nam je omogočila Za navedene napovedi so ključne kakovostne pomembne razvojne korake. meritve v čim bolj gosti prostorski mreži. Moduli za zdajšnjo napoved izhajajo iz trenutnega stanja, kjer Financiranje lastne dejavnosti se ne zagotavlja iz modelsko napoved v skoraj realnem času prilagajajo proračunskih sredstev. V zadnjih letih smo v njenih glede na razpoložljiva nova opazovanja (glej primer okvirih razvili in okrepili naprednejše storitve za za temperaturo zraka na sliki 1). Metodo lahko posebne uporabnike ter omogočili nove zaposlitve nadgradimo z naprednejšimi računskimi metodami na Arsu. Iz pridobljenih sredstev lahko zagotavljamo (na primer statistične metode z naknadno obdelavo razvojno in operativno podporo na Arsu. podatkov ali strojno učenje). Uporaba radarskih slik in razelektritev omogoča prepoznavanje nevihtnih Deležniki so različne panoge gospodarstva, predvsem območij in razvoj izdelkov, ki opozarjajo na prihajajoče velja izpostaviti promet in energetiko, v delo so na nevihte. S pomočjo vektorjev premika lahko Arsu vključene različne notranje organizacijske enote predvidimo gibanje neviht v bližnji prihodnosti. in izvajalci. Od leta 2017 smo okrepili razvojno in operativno dejavnost v zvezi z zdajšnjo napovedjo Podrobnejši pregled storitev je na voljo na: https:// (to je napovedovanje vremena za nekaj ur vnaprej), www.youtube.com/watch?v=qV2zF2tV0VA razvijali namenske uporabniku prilagojene storitve in Slika 1. Uporabniku prilagojena verjetnostna napoved temperature zraka, ki se v skladno s trenutno razpoložljivimi meritvami sproti obnavlja 48 70 LET SLOVENSKEGA METEOROLOŠKEGA DRUŠTVA Pomen meteoroloških meritev za obveščanje javnosti in izdelavo vremenske napovedi Branko Gregorčič, Agencija Republike Slovenije za okolje Istočasne meritve vremenskih parametrov kot so Vsako jutro dežurni meteorolog v živih javljanjih v temperatura in vlažnost zraka, zračni tlak, smer in programe glavnih radijskih postaj najprej poda pregled hitrost vetra, jakost sončnega sevanja, količina in trenutnega vremenskega dogajanja po Sloveniji, vrsta oblakov, vremenski pojavi ipd. povsod po Zemlji pri čemer upošteva tako prizemna opazovanja in so osnova tako za spremljanje trenutnega stanja meritve kot tudi radarske meritve padavin in satelitske vremena kot tudi za njegovo napovedovanje (slika 1). posnetke oblačnosti. Verjetno javnost najbolj spremlja rezultate prizemnih Za oceno prisotnosti temperaturnih inverzij in s tem meteoroloških opazovanj in meritev. To so podatki možnosti za akumulacijo onesnaženja zraka je zelo o trenutnem stanju vremena v krajih, kjer so bodisi uporabna radiosondažna meritev (slika 2). Slednja je prisotni meteorološki opazovalci, oziroma so tam zelo pomembna tudi za oceno stabilnosti atmosfere in nameščene samodejne meteorološke postaje. Včasih napoved možnega razvoja neviht v topli polovici leta. gre tudi za kombinacijo obeh vrst meritev. Prav tako nam pozimi lahko pomaga pri odločitvi, kako visoko se je iz meglenih nižin potrebno povzpeti, da Kot medij za posredovanje vremenskih podatkov zagledamo sonce. še vedno služijo tako radijski programi kot tudi vsi mediji, ki so dostopni v realnem času (spletne strani, Za izračun vremenske napovedi s pomočjo računskih družabna omrežja, TV, Teletekst, telefonski odzivnik modelov so pomembne prav vse že naštete meritve, …). Prednost radia je v tem, da ga lahko poslušamo ob ki se dopolnjujejo še z meritvami z letal in oceanskih istočasnem opravljanju drugih dejavnosti. boj. Podatki izmerjeni kjerkoli na Zemlji morajo biti čim hitreje (najkasneje v nekaj urah) na voljo v Povpraševanje po vremenskih podatkih je največje meteoroloških centrih, kjer nato zmogljivi računalniki v jutranjem času, ko se ljudje odpravljajo v službe izvedejo naprej ustrezno kontrolo in asimilacijo, in šole. Vremenske razmere namreč vplivajo tudi na nato pa izračun bodočih vrednosti meteoroloških prevoznost cest in nasploh prometno varnost. spremenljivk. Najpomembnejši veliki tovrstni centri so ECMWF, NCEP, Meteo France, DWD, MET Office … Slika 1. Prikaz trenutnega stanja vremena po Sloveniji na Slika 2. Prikaz rezultatov radisondažne meritve nad spletni strani www.meteo.si Ljubljano 70 LET SLOVENSKEGA METEOROLOŠKEGA DRUŠTVA 49 Od začetkov merjenja padavin do vpliva celotne okoljemetrije na upravljanje kritične infrastrukture Samo Čarman, CGS Labs Slovenija Človek je skozi zgodovino razvil različne metode za interdisciplinarne vede, ki združuje različne metode merjenje veličin, npr. sončne ure za čas, zvezdne karte in tehnike za merjenje in analizo okoljskih veličin, za navigacijo, preproste posode za zbiranje dežja. Prvo bogatijo tudi novi pristopi in sveže razvojne ideje. zabeleženo spremljanje količine dežja je bilo že pred približno 2400 leti. Nabor merjenih veličin, ki jih omogočajo državne mreže vremenskih postaj, so v veliko pomoč pri Z razvojem znanosti so se pojavili vedno boljši upravljanju kritične infrastrukture. Vzdrževanje instrumenti za merjenje padavin. Padavine v vseh cestnega omrežja v Sloveniji je lažje tudi zaradi agregatnih stanjih se danes natančno izmerijo in namensko postavljenih cestnovremenskih omogočajo zanesljiv vhodni podatek za modeliranje in postaj. Skupaj s podatki iz državne mreže je ne le napovedovanje vremena. Državne mreže samodejnih spremljanje, ampak tudi napovedovanje temperature vremenskih postaj uporabljajo zrele tehnologije za in stanja ceste v zelo kratkoročnih napovedih kakovostno in verodostojno spremljanje ne le padavin, zanesljivo ter omogoča trajnostno upravljanje cestne ampak vseh okoljskih veličin. Razvoj okoljemetrije, infrastrukture. Project METMONIC – Modernisation of the National Meteorological Measurements Network in Croatia Vjeran Magjarević, Državni hidrometeorološki zavod (DHMZ) To be able to respond to the challenges of climate Among other things, METMONIC included building change and to build an effective extreme weather the infrastructure and the automation of surface events warning system it is necessary to have meteorological stations, installation and replacement accurate, on-time measurements. In that sense, the of weather radars, installation of meteorological & spatial and temporal density of the measured data oceanographic buoys, improvement of the calibration plays an important role. laboratory, etc (Figure 1). In the autumn of 2017, the Croatian Meteorological After a few prolongations, the very end of the project and Hydrological Service (DHMZ) started the is approaching (end of 2024). What were the main modernization of the national meteorological challenges? What has been done so far? Which measurements network in Croatia. The project activities are still in progress? What else has to be named METMONIC is the largest modernization of the done? Answers to some of these questions have been national meteorological monitoring network since the given in the presentation. establishment of DHMZ (1947). 50 70 LET SLOVENSKEGA METEOROLOŠKEGA DRUŠTVA Figure 1. Map of meteorological and buoy stations after modernisation in project METMONIC Primerjalno testiranje vremenskih ohišij v Vidmu – Udine (Italija) Furio Pieri, Osservatorio Meteorologico Regionale Osmer ARPA-FVG Ohišja (radiacijski ščiti), ki ščitijo tipala za temperaturo sinoptična postaja Deželne meteorološke službe Arpa- oziroma vlago pred sončnim sevanjem in padavinami, Osmer, ki je del Deželne opazovalne meteorološke igrajo ključno vlogo pri merjenju temperature z mreže FVG. avtomatskimi vremenskimi postajami. Ob koncu leta 2023 smo postavili temperaturno Svetovna meteorološka organizacija predpisuje opazovalno polje (slika 1), pri katerem smo uporabili metodologijo merjenja v publikaciji WMO Doc. 8, šest različnih ohišij iz posebne UV stabilne plastike; Guide to Meteorological Instruments and Methods of tri ohišja (bodisi s pasivnim prezračevanjem kot tudi Observation (WMO, 2008). Trenutno še ni predpisan nekatere z aspiratorjem), ki jih uporabljamo že nekaj točno določen referenčni tip ščitnika (2) (glej tudi let, je izdelala firma Siap+Micros. Ostala ohišja so normativ ISO 17714 (ISO, 2007)). S to študijo bomo različnih proizvajalcev – Barani, Comet in Metspec primerjali različna ohišja in testirali njihovo delovanje (slika 2). Raziskovalno polje smo dokončno uredili v različnih vremenskih razmerah (brezveterje, močno marca 2024, zato bomo vrednotili in preliminarno sončno sevanje itd.). analizirali le podatke po tem obdobju. V tem prispevku predstavljamo preliminarne rezultate Zanimalo nas je obnašanje novega ohišja medsebojne primerjave različnih tipov ohišjih, ki smo SmartCellino firme Siap+Micros (SM new), katerega jih uporabili na testnemu polju pri Vidmu (Udine, idejno zamisel je zasnoval naš sodelavec, prognostik Italija), kjer od leta 1990 na isti lokaciji deluje M. Salvador. 70 LET SLOVENSKEGA METEOROLOŠKEGA DRUŠTVA 51 Slika 1. Testno polje blizu sinoptične postaje z različnimi ščitniki v Vidmu (Udine) S.O. Kot vemo, mora ščitnik omogočiti, da so v njegovi Poleg temperature smo na vremenskem polju merili notranjosti idealni pogoji, da merimo “realno” še druge parametre, kot so relativna vlažnost, hitrost temperaturo zraka, ne da bi na meritev negativno vetra, sončno sevanje in padavine. vplivali naravni dejavniki kot so (4): Merilni sistem je sestavljen iz sledečih aparatur: 1. neposredno in posredno kratkovalovno sevanje datalogger tipa CR1000 X Campbell Scientific, 2. neposredno in posredno infrardeče sevanje Hygrovue 10 Temp and RH probe, CNR4 NET 3. nezadostno naravno ali umetno prezračevanje Radiometer, RM Zoung Tipping Bucket Raingauge zraka znotraj zaslona in Wind Sonic Gill Ultrasonic anemometer. Interval 4. psihrometrično hlajenje zaradi mokrih površin na meritev je 10 sekund, vsako minuto pa se podatek zaslonu shrani v datoteko. Slika 2. Različna ohišja štirih proizvajalcev 52 70 LET SLOVENSKEGA METEOROLOŠKEGA DRUŠTVA Merilna postaja je bila postavljena v furlanski nižini, Analiza meritev na nadmorski višini 91 m, v predmestju Vidma (Udine S. Osvaldo - Cod. 6, koordinate: 46,03512° Rezultati meritev 30. 4. 2024 (sončen in topel dan) N, 13,22667° E) in je primerna za meteorološke meritve, ker je dovolj oddaljena od stavb in v ruralnem Iz enostavne statistične analize, kjer smo izračunali okolju. Merilno polje je na travnati površini in ni srednjo temperaturo v šestih različnih ohišjih ter zasenčeno od dreves ter je redno vzdrževano. Srednja odklon v primerjavi z referenčnim ohišjem Siap Micros letna temperatura na merilnem polju je 13,6 °C, Mnew, je razvidno, da se je slednji dobro obnesel letna količina padavin znaša 1466 mm (ref. obdobje pri visoki obsevanosti in kazal nižjo temperaturo od 1991–2023). ostalih, pri katerih je bilo srednjo odstopanje tudi okrog 0,5 °C (preglednica 1). (starejši pasivni Siap- Micros ščitnik). Tudi pri maksimalni temperaturi je bilo stanje precej podobno. Preglednica 1. Srednje vrednosti in odstopanja pri temperaturi v primerjavi z referenčnim ohišjem Slap_M new Shield type Barani Slap M_air Comet Metspec Slap_M pas Slap_M new max 26,52 26,77 26,63 26,45 27 26,41 delta -0,11 -0,36 -0,22 -0,04 -0,59 min 21,11 21,12 21,45 21,2 21,35 21,39 delta 0,28 0,27 -0,06 0,19 0,04 mean 25,53 25,76 25,70 25,56 26,03 25,51 delta -0,02 -0,24 -0,19 -0,05 -0,51 Analiza podatkov od 25. 4. 2024 do 2. 5. 2024 i Pri preliminarni analizi podatkov tega obdobja manjšim ščitom, je odsopanje nekoliko večje (+0.22 je potrjeno, da novo ohišje Siap Micros SM °C). Druga ohišja so primerljiva z novim ohišjem (SmartCellino) dobro ščiti pred sončnimi žarki Siap-Micros SM new (SmartCellino). Nekoliko odstopa (preglednica 2). Le pri starejšem ohišju Siap Micros z še SM z vgrajenim aspiratorjem (odklon +0,14 °C). enostavnim ščitnikom s pasivnim prezračevanjem, ki Vremenske razmere v tem obdobju so prikazane na je sestavljen iz petih plastičnih krožnikov in notranjim sliki 3. Preglednica 2 . Srednje vrednosti temperature in odstopanja v primerjavi z referenčnim ohišjem SM new Shield type Barani SM vent Comet Metspec SM base SM new T min 2,08 1,98 2,2 2,22 2,2 2,13 T max 20,03 28,48 28,2 28 28,21 27,94 T mean 14,69 14,85 14,78 14,76 14,93 14,71 delta SC 0,02 -0,14 -0,07 -0,05 -0,22 Slika 3. Potek temperature zraka, sončnega sevanja (oranžno), hitrosti vetra (rdeče) in višine padavin (črno) na merilnem mestu Udine S.O. 70 LET SLOVENSKEGA METEOROLOŠKEGA DRUŠTVA 53 Tudi ob močnem sončnem sevanju in brezvetrju vent (+0,36 °C) (preglednica 3). Tudi ohišje Comet je (hitrost vetra < 1 m/s) je stanje precej podobno (SM imelo nekoliko večje odstopanje (+0,21 °C). base s pasivnim prezračevanjem (+0,55 °C) in SM Preglednica 3. Maksimalna temperatura in odstopanja ob brezvetrju (< 1m/s) glede na referenčno ohišjeSM new Shield type Barani SM vent Comet Metaspec Slap_M pas Slap_M new T max 26,52 26,72 26,62 26,45 26,96 26,41 delta T -0,11 -0,36 -0,21 -0,04 -0,55 Ugotovitve bo treba seveda preveriti na dolgoročnem Sotelino, L. G., De Coster, N., Beirinckx, P., and nizu meritev in eventuelno vključiti še dodatne analize, Peeters, P., 2018: Intercomparison of Shelters in npr. razliko v temperaturi v primeru jasnih/oblačnih the RMI AWS Network (IOM Report, Vol. 132). WMO, noči, glede na višino Sonca nad obzorjem itd. Za to bo Ženeva, 13. str. primerna študija na enoletnem nizu podatkov. WMO, 2008: Guide to Meteorological Instruments and Viri: Methods of Observation, Seventh Edition (WMO-No. 8). Ženeva, 681 str. ISO, 2007: ISO 17714:2007, Meteorology – Air temperature measurements – Test methods for WMO, 2011: Field intercomparison of thermometer comparing the performance of thermometer shields/ screens/shields and humidity measuring instruments screens and defining important characteristics. 19. (Istruments and observing methods report No. 106, str. avtorji: Lacombe, M., Bousri, D., Leroy, M., Mezred, M.). Ženeva, 515 str. Kakovostni dolgoletni nizi podatkov in pomen homogenizacije Gregor Vertačnik, Agencija Republike Slovenije za okolje Kakovostne analize podnebnih sprememb temeljijo Homogenizacija časovnih nizov je postopek izločanja na kakovostnih dolgoletnih nizih podatkov. Agencija umetnih vplivov iz časovnih meritev, na primer Republike Slovenije za okolje (ARSO) razpolaga z selitve meteorološke postaje ali urbanizacije. Cilj dolgoletnimi nizi meritev meteoroloških postaj, a za tega postopka je časovni niz podatkov, ki odraža uporabo teh meritev v podnebnih analizah je potrebna dejansko podnebno spremenljivost določenega skrbna obdelava meritev. S kontrolo najprej izločimo kraja ali območja. S statistično primerjavo s posamezne napačne meritve ali obdobja slabih podnebno podobnimi nizi bližnjih postaj in uporabo meritev, nato homogeniziramo prečiščene časovne metapodatkov poiščemo nenadne skoke (prelome) nize meritev in dopolnimo manjkajoče podatke. ali postopne spremembe, ki niso odraz podnebne spremenljivosti. Podatke pred prelomi ustrezno V projektu Homogenizacija in dopolnitev slovenskih popravimo, da ustrezajo zadnjemu homogenemu podnebnih nizov (HDS), ki je potekal v zadnjih letih obdobju. Pri temperaturi zraka so v posameznih na ARSO, smo pripravili večdesetletne časovne primerih popravki večji od 1 °C, kar pomembno nize podnebnih podatkov. Obravnavali smo pet vpliva na analizo podnebnih sprememb, zato so temperaturnih spremenljivk, višino padavin, višini homogenizacijski popravki nujni. novega in skupnega snega ter trajanje sončnega obsevanja (Vertačnik, 2023a). V obdelavo smo Primerjava podatkovne zbirke HDS z drugimi zajeli od nekaj deset do več kot 200 časovnih nizov, podatkovnimi zbirkami kaže na dobro ujemanje pri odvisno od spremenljivke. Postopek homogenizacije temperaturi zraka, a na slabše pri višini padavin in dopolnitve manjkajočih podatkov je bil za različne (Vertačnik, 2023b). Mesečna višina padavin se v spremenljivke različen (Vertačnik, 2023a). treh izbranih območjih Slovenije v HDS in reanalizi ERA5 v nekaterih statističnih pogledih pomembno 54 70 LET SLOVENSKEGA METEOROLOŠKEGA DRUŠTVA razlikuje. Sezonsko nihanje višine padavin je v ERA5 poletij v vzhodnem analiziranem območju med ERA5 bistveno manj izrazito, višina padavin je podcenjena in HDS povsem razlikujeta. Koeficient determinacije (slika 1). Zaradi nepopolnosti globalnih meteoroloških znaša le 0,5, kar pomeni, da podatki ERA5 modelov pri simulaciji konvektivnih in orografskih pojasnjujejo le polovico variance v podatkih HDS. padavin prihaja zlasti poleti do velikega odstopanja v posameznih mesecih. Tako se lestvici najbolj suhih Navedeni primer kaže na velik pomen obsežne statistične obdelave meritev, del katere je tudi homogenizacija. Kljub naglemu razvoju meteoroloških modelov in asimilaciji meritev so kakovostni dolgoletni nizi meritev še vedno eden od temeljev analize podnebnih sprememb in umeščanja tekočih vremenskih ekstremov v zgodovinski okvir vremenske spremenljivosti. Viri: Vertačnik, G., 2023a. Homogenizacija in dopolnitev časovnih nizov temperature zraka in višine padavin slovenskih meteoroloških postaj v obdobju 1950– 2020. Vetrnica 15/23, str. 54−78 Vertačnik, G., 2023b. Primerjava mesečnih mrežnih Slika 1. Medletni potek povprečne mesečne višine podatkov ARSO o temperaturi zraka in višini padavin v padavin po območjih za celotno obdobje (1950–2020) v podatkovnih nizih HDS in ERA5. Vir: Vertačnik, 2023b Sloveniji z reanalizami ERA5 v obdobju 1950–2020. Vetrnica 15/23, str. 44−53 Uporaba meteoroloških podatkov za vodno bilanco Peter Frantar, Agencija Republike Slovenije za okolje Voda je eden najpomembnejših naravnih virov, verificiramo z dolgoročnimi hidrološki nizi. V modelu potrebe družbe po tem naravnem viru pa so vedno so tako ključni trije dinamični vhodni podatki, ki so večje. Za zagotavljanje trajnostnega družbenega same meteorološke meritve oziroma iz njih izhajajo: razvoja je nujno poznavanje vodnega kroga in s tem temperatura zraka, količina padavin in potencialna vodnih količin, saj v vodni krog vedno bolj posega evapotranspiracija. Poleg pravilne postavitve modela družba – posredno s posegi v porečju in neposredno in uporabe ustreznih znanstveno podprtih metodologij z rabo vode. Poznavanje geografske in časovne in relacij v modelu so za kakovost izdelane vodne razporeditve je tako podlaga ocenam razpoložljivih bilance ključni zanesljivi in dostopni merjeni količin vode kot osnova upravljanju voda oziroma meteorološki podatki. porečja. Podnebne spremembe kažejo, da voda ne bo vedno Vodna bilanca je sistemska analiza vhodnih in razpoložljiva. Večanje ekstremov nam že danes izhodnih količin vode v modelu vodnega kroga. Ta preko visokih voda in suš sporoča, da smo v že času princip (slika 1) je tudi osnova vodno bilančnega podnebnih sprememb. Prilagajanje na predvideno modela mGROWA-SI, ki smo ga razvili skupaj z novo realnost vodnih količin je možno tudi z analizo znanstveno raziskovalnim centrom Jülich v Nemčiji. scenarijev vpliva podnebnih sprememb na vodno Vrednosti vodnobilančnih elementov v modelu se bilanco in primerjavo teh rezultatov z današnjimi izračunavajo na osnovi statičnih in dinamičnih vhodnih realnimi merjenimi podatki. podatkov. Osnova so vhodni klimatološki podatki, ki jih 70 LET SLOVENSKEGA METEOROLOŠKEGA DRUŠTVA 55 Slika 1. Osnova za modeliranje vodne bilance so merjeni meteorološki in hidrološki podatki. Vir sheme: USGS. Uporaba umetne inteligence v meteorologiji in oceanografiji na Agenciji RS za okolje Matjaž Ličer, Agencija Republike Slovenije za okolje Na simpoziju smo predstavili globoko nevronsko HIDRA-T so postali operativni na ARSO in so vključeni mrežo ANet za poprocesiranje vremenskih napovedi, v mednarodne napovedovalne sisteme, vključno z ki uporablja podatke meteorološkega modela ECMWF ECMWF. (IFS) in meritve za tvorbo verjetnostnih napovedi popravkov napovedi. Mreža ANet je sodelovala na Nazadnje smo predstavili model za napovedovanje mednarodnem projektu EUPPBench, kjer je dosegla resonančnih visokofrekvenčnih oscilacij v pristaniščih izjemne rezultate pri napovedovanju temperature, kar in ozkih zalivih. To je problem, ki se trenutno izmika je bilo prepoznano kot eden najboljših raziskovalnih numeričnim modelom, saj zahteva visokoločljive simu- dosežkov Univerze v Ljubljani za leto 2023. lacije, ki so izjemno numerično drage (zahtevajo veliko Drugi primer uporabe umetne inteligence na ARSO računske moči in časa) in močno odvisne od začetnih predstavlja nevronska mreža za poprocesiranje satelit- in robnih pogojev, pa tudi od uporabljenih parametri- skih meritev kratkovalovnega sevanja, ki omogoča zacij. Rešitve so pomembne za boljši odziv na obalne natančno analizo satelitskih podatkov, kar prispeva k poplave, saj omogočajo natančnejše napovedi in boljšemu razumevanju in oceni sevalne bilance. pripravo na ekstremne vremenske razmere, kar je bistvenega pomena za varnost in zaščito obalnih Pomemben prispevek predstavljajo tudi globoke območij in pristanišč. nevronske mreže projektov HIDRA za napovedo- vanje gladin morja in obalnih poplav, ki so ključne za Zaključimo lahko z mislijo, da uporaba umetne zaščito obalnega prebivalstva in gospodarstva. HIDRA inteligence, zlasti globokih nevronskih mrež, bistveno omogoča natančnejše napovedi gladin morja, kar izboljšuje natančnost vremenskih in morskih napove- pripomore k boljšemu odzivu pristojnih služb, kot so di. To ima ključen pomen za zaščito okolja, prebivals- civilna zaščita in gasilci. Projekti HIDRA1, HIDRA2 in tva in gospodarskih dejavnosti. 56 70 LET SLOVENSKEGA METEOROLOŠKEGA DRUŠTVA Določanje deleža oblačnosti s pomočjo satelitskih meritev in strojnega učenja Urban Žagar, Agencija Republike Slovenije za okolje Opazovanje oblakov in oblačnosti je po eni strani vhodne podatke smo poleg povprečja deleža eno bolj preprostih opazovanj. Za opazovanje ne oblačnosti iz CT dodali še meritve samodejnih postaj potrebujemo nobenih instrumentov, zgolj človeške (enake kot pred tem omenjene) in število točk (pikslov) oči. Po drugi strani pa je v zadnjih letih človeških oči, znotraj radija glede na tip oblačnosti. ki bi to opravljale, čedalje manj, s tem pa določanje deleža oblačnosti postaja težja naloga. Opazovalce Glavni instrument satelita druge generacije (angl. nadomeščajo različni instrumenti, na ARSO so to Meteosat Second Generation MSG) je SEVIRI (angl. predvsem ceilometri. Natančnost slednjih je zaradi Spinning Enhanced Visible and InfraRed Imager). njihove narave delovanja manjša. Instrumenti te vrste SEVIRI je optični slikovni radiometer. Zagotavlja spremljajo spreminjanje oblačnosti zgolj navpično meritve v dvanajstih spektralnih kanalih, v območju nad sabo v krajšem časovnem oknu, medtem ko med 0,6 in 14 µm. SEVIRI pokriva območje skoraj opazovalci opazujejo praktično celotno nebo. To od južnega pola do severa Skandinavije in ima na privede do večjih odstopanj med opazovalcem in območju Slovenije resolucijo v smeri vzhod–zahod 3,3 ceilometrom. Naslednja alternativa opazovalcem je km, v smeri jug–sever pa 5,5 km. Vzorčenje območja satelitsko opazovanje oblačnosti. Območje Slovenije poteka od juga proti severu in traja dobrih 12 minut. pokrivajo sateliti EUMETSAT in v tej organizaciji so Satelitsko opazovanje ima svoje pomanjkljivosti. Prva v okviru NWCSAF pripravili več produktov, ki so v in največja je ta, da merimo vrh oblačnosti. Kaj je pomoč predvsem operativnim službam za spremljanje pod vrhom, ne vemo zagotovo, zato si pomagamo z oblačnosti. Za namene naše naloge smo se odločili različnimi algoritmi, ki povezujejo meritve v različnih uporabljati produkt tip oblačnosti (angl. cloud type, kanalih instrumenta. Algoritem za določanje tipa CT), in sicer za določanje deleža oblačnosti nad želeno oblačnosti (CT) poleg neposrednih satelitskih meritev točko, kar bi nadomestilo opazovanja opazovalcev. iz instrumenta SEVIRI uporablja tudi modelske Z analizo podatkov oblačnosti iz satelita (privzeli vrednosti temperature na različnih višinah v smo radij 20 km), klasičnih opazovanj in sončnega atmosferi, s čimer bolje določa nivo oblačnosti. Ob obsevanja smo določili vrednosti količine oblačnosti uporabi modelskih vrednosti lahko pride do napačne glede na posamezen tip oblačnosti v CT. interpretacije nivoja, predvsem nizke oblačnosti ob temperaturni inverziji. Satelit pogosto slabo zaznava Sprva smo razvijali algoritem tako, da smo glede na nizko oblačnost v času okoli vzida ali zaida Sonca, ostale meritve s samodejnih postaj (meteorološka ko je gostota toka sončnega sevanje še premajhna. vidnost, višina baze oblačnosti, stopnja oblačnosti Poleg zelo nizkih oblakov satelitskemu instrumentu iz ceilometra) postavili omejitve, osnovno količino SEVIRI izziv predstavljajo tudi visoki prosojni oblaki, oblačnosti pa smo preračunali iz satelitskih podatkov. ki prepuščajo kratkovalovno sevanje s tal. Tak tip Že s tem pristopom smo dosegli izboljšanje rezultatov oblačnosti satelit lahko spregleda ali napačno v primerjavi z meritvami ceilometra. Nato smo interpretira. algoritem začeli nadgrajevati z uporabo strojnega učenja. Testirali smo različne metode in na koncu Rezultate napak deleža oblačnosti treh različnih uporabili gosto povezano nevronsko mrežo. Med metod smo združili v preglednico 1. V prvem stolpcu Preglednica 1. Rezultati različnih metod, povzeti z različnimi metrikami metrika \ metoda ceilometer (posamezni ceilometer (povprečje nevronska mreža termin) treh terminov) povprečna absolutna napaka (MAE) 16,10 % 14,90 % 9,30 % korelacijski koeficient 0,85 0,87 0,93 delež velikih napak (MAE > 40%) 9,40 % 8,40 % 2,10 % 70 LET SLOVENSKEGA METEOROLOŠKEGA DRUŠTVA 57 so podatki o meritvi ceilometra ob posameznem nevronsko mrežo je glede na ceilometer okoli 40%. terminu, v drugem povprečje treh terminov ceilometra Bistvena razlika je tudi v deležu rezultatov z velikimi in v zadnjem stolpcu rezultati nevronske mreže. napakami, z nevronsko mrežo je delež vsaj štirikrat Zmanjšanje povprečne absolutne napake (MAE) z manjši. Največja odstopanja se pojavijo ob talni megli, saj opazovalci vidijo nebo in uvrstijo takšne situacije (v primeru jasnega ali pretežno jasnega vremena) med tiste z nizkim deležem oblačnosti, medtem ko algoritem na podlagi podatkov iz ceilometra, vidnosti in tudi satelita lahko kot rezultat poda meglo. Takšni primeri so vidni v primerjalni matriki (slika 1, rezultati so zaokroženi v desetine, meglo klasificiramo pod številko 11), kjer je v najbolj desnem stolpcu prikazana megla kot rezultat nevronske mreže. Višje po stolpcu kot gremo, večji je delež oblačnosti, ki ga je ocenil opazovalec. Vseh primerov z meglo, ki so bili v analizi našega algoritma, je 1530; od teh jih je algoritem pravilno zabeležil 1123, »spregledal« pa 407. V splošnem smo z nevronsko mrežo dobili algoritem, ki daje rezultate primerljive opazovalčevim opazovanjem. Algoritem sicer ni idealen, vendar smo iz analize meritev ugotovili, da tudi opazovalci naredijo napake, predvsem pa je subjektivnost tista, ki dopušča tudi Slika 1. Primerjalna matrika deleža oblačnosti: na vodoravni algoritmu nekaj manevrskega prostora. osi je rezultat nevronske mreže, na navpični ocena opazovalca Proučevanje padavinskega gradienta v južnih Julijskih Alpah Jaka Ortar, Agencija Republike Slovenije za okolje Relief južnih Julijskih Alp ima velik vpliv na gibanje tem območju je bila leta 2006 vzpostavljena mreža zraka, kar se med drugim kaže v izrazitem lokalnem devetih merilnih mest padavin. Merilna mesta so višku padavin. Dolgoletne meritve uradne mreže razporejena na dveh profilih prečno na glavni greben. meteoroloških postaj kažejo, da je to najbolj namočen V prvem obdobju (2006–2014) so meritve potekale del celotnih evropskih Alp – na merilnih mestih z doma razvitim »Hellmanovim totalizatorjem«, ki (totalizatorji) med Krnom in Voglom je povprečna letna združuje zajemno posodo z lastnostmi klasičnega vsota padavin okoli 4000 l/m2. Hellmanovega dežemera in posodo zbiranje padavin prek cele kopne sezone (slika 1). Ta metoda merjenja Razporeditev padavin v neposredni okolici glavne je primerna samo za tekoče padavine, zato so meritve orografske pregrade v bližini Vogla je bila pred 20 leti potekale v toplejšem delu leta – običajno med proučevana z občasnimi meritvami vodnatosti snežne majem in novembrom. Ob koncu merilne sezone je odeje (Sluga in Vrhovec l. 1998 (Sluga, 2000), Ogrin in bil s tehtanjem zbrane deževnice pridobljen podatek Ortar l. 2006 (Ogrin in Ortar, 2007), Kogovšek l. 2007 o sezonski višini padavin za vsako merilno mesto. (Kogovšek, 2008), Ortar l. 2009 (Ortar, 2009)) na Merjenje s Hellmanovim totalizatorjem je terjalo severni strani pregrade. Količina padavin se povečuje precej časa in truda za eno samo meritev za vsako z bližanjem grebenu, kjer lahko pade tudi 30–40 % merilno mesto na sezono, merilna oprema je bila v več padavin kot na najbližji uradni postaji z rednimi najbolj sneženih zimah (2008/2009, 2013/2014) v meritvami padavin (nekoč podnebna postaja Vogel, veliki meri tudi uničena. Zato je bila merilna mreža danes tudi samodejna meteorološka postaja Vogel). leta 2015 nadgrajena z elektronskimi dežemeri, Za bolj podroben vpogled v razporeditev padavin na ki omogočajo zelo podroben vpogled v časovni 58 70 LET SLOVENSKEGA METEOROLOŠKEGA DRUŠTVA Slika 1. Merilno mesto v obdobju 2006 — 2014 (Hellmanov totalizator) potek padavin, bolje prestanejo snežne razmere in jih je vsako sezono laže spomladi namestiti in jeseni pospraviti (slika 2). Te meritve kažejo, da je razporeditev padavin v neposredni okolici glavne Slika 2. Merilno mesto od leta 2015 (elektronski dežemer) orografske pregrade močno spremenljiva in je v vsaki vremenski situaciji nekoliko drugačna. Skoraj vedno Ogrin, M., Ortar, J. 2007: The importance of water pa je največ padavin blizu grebenu — predvsem na accumulation of snow cover measurements in severni strani grebena. Padavine na več merilnih mountainous regions of Slovenia. Acta geographica mestih nastopijo hkrati in trajajo podobno dolgo, Slovenica, 47(1), 47-71. URL: https://doi. do razlike v višini padavin pride zaradi različne org/10.3986/AGS47103 intenzitete. Predstavljen prostočasni projekt merjenja padavin še poteka, a bo v prihodnje omejen na en Ortar, J., 2009: Meritve vodnatosti 2009 (osebni vir, 1. merilni profil čez greben. 6. 2009). Ljubljana. Viri: Sluga, G., 2000: Prostorska razporeditev akumulacije snežnih padavin vzdolž grebena Spodnjih Bohinjskih Kogovšek, P. 2008: Meritve vodnatosti snežne odeje gora v zimi 1997-1998. Razprave – Papers SMD 32 na Voglu v zimi 2006/07, kot kazalec količine padavin. (2000). URL https://drive.google.com/file/d/1TnEQd Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za 5VReV5YOdBmBF53dgCRtjI0Frkq/view geografijo. URL: https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument. php?id=109926&lang=sl Med odmorom na simpoziju 70 LET SLOVENSKEGA METEOROLOŠKEGA DRUŠTVA 59 Digitalni arhiv Hidrometeorološkega zavoda Slovenije Duško Marčetič, Agencija Republike Slovenije za okolje Sem Dušan Marčetič, matematik in priučeni in pozneje v bančnem sefu na oddaljeni lokaciji. V meteorolog. Združujem delo v našem kolektivu več kovinskih omarah za magnetne trakove in kasneje v kot 40 let. Delo arhivarja sem opravljal skoraj 30 let. bančnem sefu je bilo zadoščeno pogojem arhiviranja Trenutno delam umerjevalnem laboratoriju. glede temperature in vlažnosti zraka ter raznih sevanj. S tem smo ugodili zahtevam iz Zakona o hranjenju Ob mojem prihodu na Hidrometeorološki zavod podatkov. Slovenije (HMZ) sem si svoje novo delovno okolje predstavljal kot organizacijo, ki zadolžena in Arhivski mediji, na katerih so se zapisovali arhivski odgovorna (in za to tudi ustrezno plačana) za podatki, so bili: MT (magnetni trakovi), kasete, MOD ZBIRANJE, KONTROLO, OBDELAVO, POSREDOVANJE (magnetno-optični diski), pozneje pa CD, DVD in za in HRANJENJE podatkov. ARHIV pa sem dojemal kot začasne arhive prenosni diski in DLT (ang. digital skupek kontroliranih podatkov, ki se ne spreminjajo linear tape, magnetni medij za zapis podatkov, ki je bil več in so shranjeni na ustreznih medijih in zmogljivejši od magnetnih trakov; slika 1). Magnetni odlagališčih. trakovi so bili dolgi do 6250 čevljev (1900 m), kasetni trakovi 90 m. Zmogljivost medijev je bila naslednja: Konec osemdesetih let prejšnjega stoletja so se MT nekaj 100Mb, kaseta do 4 Gb, MOD 2 Gb, CD podatki zbirali na različnih postajah (nekaj sto): 0.7 Gb, DVD do 8Gb, prenosni disk in DLT >30Gb. klimatoloških, padavinskih, hidroloških s klasičnimi Magnetni trakovi so bili v uporabi do leta 1995. inštrumenti (termometri, termografi, higrografi, totalizatorji, heliografi, vetrnicami...) in na koncu še na AMP (avtomatske meteorološke postaje). Prenos podatkov je potekal osebno, po pošti, telefonsko, po radijski zvezi in z raznimi omrežji (MUX, Yupack...) Podatki so se nadalje zajemali iz različnih obrazcev, poročil, dnevnikov in depeš ter pozneje tudi digitalizirali. Sledila je kontrola vseh tako zajetih podatkov. Kontrolirani podatki so bili odloženi na karticah za zajem podatkov, v klimatoloških dnevnikih, letnih ali mesečnih poročilih, na trdih diskih, magnetnih trakovih in raznih računalnikih (HP (Hewlett Packard), DELTA (Digotal-PDP-1140)). Kot zanimivost: ko smo dobili novi trdi disk, smo končno lahko ločili meteorološke in hidrološke podatke. Vsi sodelavci smo bili izredno veseli. Zmogljivost tega diska je bila Slika 1. Arhivski mediji: zgornja vrstica (z leve): magnetni 200.000 blokov, kar je približno 500Mb in manj od trak (MT), CD in DLT; spodnja vrstica ( z leve): kaseta, MOD zmogljivosti CD (700Mb). (magnetnooptični disk) in DVD Na začetku dolgoletnega arhiviranja podatkov smo se Posnetih je bilo, z dvojniki vred, skoraj 200 magnetnih zmenili za naslednja pravila. Podatki so se pripravljali trakov. v osnovni obliki (zapis ascii). Začetki zapisov so bili poenoteni (LLMMDD kot leto, mesec, dan, (ura), Temeljito arhiviranje se je začelo s pojavom AMP podatki...). Podatke smo zapisovali z vsaj dvema postaj. Arhiv je bil razdeljen na meteorološke, različnima programoma, in sicer na tri različne medije hidrološke in ekološke podatke, podatke z AMP postaj (magnetni trakovi, kasete, pozneje pa na CD, MOD (kombinirani), sinoptične podatke in ostale arhive. (magnetno-optične diske), DVD, diske pri lokalnih Nastalo je več kot 50 arhivov. Večina arhivov ima skrbnikih, prenosne diske...). Odlagališča arhivskih smiselna imena, in sicer 3 črke (števke). Primeri: AFO podatkov naj bi bila na treh lokacijah: v kovinski = agrometeorološki podatki, fenologija in občasne omari za magnetne trakove v Računalniškem centru vrednosti; VE6 = veter, podatki z elektronskega in zaklonišču, na trdih diskih pri lokalnih skrbnikih anemografa, razdeljeni v 36 smeri neba; HPU = 60 70 LET SLOVENSKEGA METEOROLOŠKEGA DRUŠTVA hidrološki podatki, urne vrednosti. Seznam nekaj Kako so nastajali arhivi? Večina arhivov se je začela arhivov z navedeno letnico začetka v oklepaju : ustvarjati spontano na pogovoru ob kavi, pregledu omar, čiščenju diskov itn. Arhiv slik s kamer se je Meteorologija: AFO (1980), KIM, KKD (1850), PIM začel z fotografijo “neznanega” snemalca (kamera) s (1895), PO5, PPD, RFL, RVU, SDU, SDP, SGD (1960), terase na Vojkovi 1B, na kateri smo sodelavci ob kavici SGU, SGP, STU, SUP, SUU, TMK, TTK (1974), TZU, V1A, opazovali nebo. Nadaljevanje je sledilo pri skrbniku V10, V6A, VE6, VE2(1975), VKU, VM6, VM2, V55, VS2, podatkov. Stekel je pogovor, pregled dosedanjih slik, VS6, VXD... organizacija podatkov, dostop do strežnika, prenos ogromnega števila podatkov (čez vikend), »peka« Hidrologija: BHP HIDMON HM(1985), HMR(osnovni in zapis na arhivske medije. Zaradi velika števila podatki (1950), HPD (1907), HPU, KAL, KATASTER, neuporabnih in enakih slik se je pojavila ideja o MORJE, PODTALNICA, TRF-KRIVULJE, ELEKTRARNE: filmanju slik (le uporabne slike v zaporedju), a na SAVSKE, SOŠKE, DRAVSKE, EKOLOGIJA: SO2- žalost ni zaživela. V nekaj letih je bilo arhiviranih več POLURNE, DIMSO2 (1968), IZVIRI, JEZERA (1985), kot pet milijonov slik. KARTE, MEDRZAVNE, MORJE, PODTALNICA, POROČILA, POVRŠINSKE, SAPROBIO, SIFRE eb, SLEDENJE, Žal se je leta 2014 iz meni neznanih razlogov TITRINO, KVAVOD... prenehalo s klasičnim arhiviranjem. Odnos odločevalcev do arhivskih podatkov oziroma Sinoptični podatki: SATELIT (1995/03), RADAR arhiviranja podatkov je bil skozi moje dolgoletno (1990/05), BILTENI, SONDE, TOČKE IN TRAJEKTORIJE službovanje večkrat neustrezen, včasih pa ZA LJ IN KRŠKO, NAPOVEDI (tekstovne), LORES, ROBNI nerazumen. Prepogosto je bilo pozabljeno na našo pogoji-ALADIN... osnovno poslanstvo (glej poslanstvo HMZ). Tudi z zakonskimi predpisi s tega področja smo bili nekajkrat Podatki z AMP postaj (naše postaje in 4x PODSISTEMI v neskladju. Usoda bančnega sefa kot stabilne (drugi lastniki)): KLIMA, AGRO, LETALIŠKI, POSEGI, in oddaljene lokacije je trenutno negotov. Samo STATUSI (9102), NAROČNIŠKI (9404), EIMV (9603), zahvaljujoč skrbi mnogih sodelavcev so marsikateri RUJV(9604), Brnik(9602)... podatki ohranjeni, a žal ne vsi. Vrednost teh podatkov je zgodovinska in navsezadnje uporabna. Tudi Podsistemi so zajemali štiri lokacije: Šoštanj, poskus organiziranja celotnega arhiva na skupnem Trbovlje, Vnajnarje in Krško. Nuklearno elektrarno odlagališču s takojšnjim dostopom je žal propadel. Krško so začeli graditi 1974 in dokončali leta Upam, da bo mladim sodelavcem, ki bodo nadaljevali 1984. Mi smo zbirali podatke že od junija 1977. naše arhivsko delo, uspelo ohranjati naše arhivsko Na petih lokacijah (Nuklearka, stolp (štiri višine), bogastvo. Varujte arhiv. Je ena redkih stvari, ki bo Brežice, Papirnica in Cerklje) so podatki zapisani ostala za nami. na AMP kasete. Merjene so relativne koncentracije radioaktivnosti, vetrovne razmere, temperature Spomini iz vojske se nanašajo na moje prvo srečanje z zraka, relativne vlažnosti zraka, sončnega sevanja in meteorologijo, zbiranjem in arhiviranjem podatkov. Kot padavine. Podatke smo na HMZ dekodirali in zapisali vojaški meteorološki opazovalec sem 250 dni zapored v arhivski obliki. Arhiv smo zaključili leta 1994. (brez nedelj) od 4. ure zjutraj do 19. ure zvečer na višinski postaji Fruška Gora v Vojvodini (Srbija) Ostali arhivi: ACC (accountingi), logi, REG (registracija sestavljal, posredoval in arhiviral SYNOP-depeše po ur), ODPISANI (službena elektronska pošta bivših ključu METEOR. Od inštrumentov sem imel le navadni sodelavcev), PROSTORSKI PLANI… stekleni živosrebrni termometer. Vojaška razlaga: človek je senzor. Pomen meteorologije sem spoznal Najstarejši podatki v arhivu so meteorološki iz leta po uvodnih besedah vojaškega učitelja na prvi uri 1850 in hidrološki iz leta 1907 (so pa v hidrološki bazi usposabljanja. Vojaška formacija je naslednja: globoko vsi podatki v obdobju 1896–2023). v ozadju je generalštab, pred njim so poveljniki, tanki, navadni vojaki, izvidnica in daleč spredaj meteorologi. Trenutno se podatki (ne arhiv) nahajajo v meteorološki Zapomnil sem si tudi nasvet mladim prognostikom bazi AMEBA (PostgreSQL) in hidrološki bazi HIDROLOG na kratkem tečaju prognostike ob koncu šolanja. (Oracle) in tudi v podatkovnem oblaku. Vremensko napoved je treba sestaviti oziroma posredovati tako, da bo VSAK, ob VSAKEM VREMENU šel z VESELJEM ven in UŽIVAL v VREMENSKIH DOGAJANJIH oziroma DAROVIH NARAVE. 70 LET SLOVENSKEGA METEOROLOŠKEGA DRUŠTVA 61 Arhiv meteoroloških opazovanj s postaj Mateja Nadbah, Agencija Republike Slovenije za okolje Med strokovnimi arhivi na Agenciji RS za okolje (ARSO) je meteorološki arhiv najobsežnejši. V njem najdemo meteorološka poročila in podatke z meteoroloških postaj, meteorološke napovedi, radarske in satelitske slike, podnebne in agrometeorološke analize, fenološka opazovanja… (slika 1). Razlog za obsežen arhiv je dolga zgodovina opravljanja meteoroloških opazovanj in njihova velika raznolikost ter hiter razvoj znanosti. V prispevku je predstavljen arhiv meteoroloških poročil in podatkov z meteoroloških postaj. Papirnat arhiv Slika 2. Izrez prvega poročila s postaje v Ljubljani od meteoroloških poročil s postaj obsega več kot 500 23. marca do 7. aprila 1850. Meritve so opravljali na tekočih metrov gradiva, digitalni arhiv pa trenutno 700 telegrafskem uradu železniške postaje (arhiv ARSO) GB podatkov in 360 GB digitizatov, a se neprestano veča. njih stari izmerki meteoroloških opazovanj imeli le zgodovinsko vrednost, nemogoče pa bi jih bilo uporabiti v podnebnih analizah. Prvo ohranjeno meteorološko poročilo z ozemlja Slovenije je s postaje v Postojni, iz junija 1849, poročilo hrani arhiv GeoSphere Austria1 na Dunaju, na ARSO pa hranimo digitalno različico poročila. V arhivu na Agenciji za okolje je prvo meteorološko poročilo iz marca 1850, s postaje v Ljubljani (slika 2). Zaradi dolge zgodovine opazovanj v meteoroloških poročilih poleg stanja vremena in podnebja najdemo še marsikatero zanimivost o zgodovini meteorologije in Slovenije: • Prva meteorološka poročila so napisana v gotici in Slika 1. Del meteorološkega arhiva v prostorih ARSO nemščini. Kasneje še v italijanščini, srbo-hrvaščini in cirilici. V papirnem arhivu hranimo poročila s podnebnih, • Merske enote so pred letom 1871 druge; padavinskih, glavnih (sinoptičnih), lavinskih, Reaumuri2 za temperaturo zraka in pariške linije3 fenoloških in agrometeoroloških postaj, dodatna za višino padavin in zračni tlak, nadmorsko višino poročila o trajanju sončnega obsevanja, stanju snežne kraja so do leta 1871 podajali v čevljih. Lokacijo odeje, izhlapevanju, temperaturi morja, temperaturi postaje so določevali s koordinatami, pri čemer tal, množico registrirnih trakov… Poleg tega so v arhivu 1 Zentral-Anstalt für Meteorologie und ohranjena tudi navodila za opazovanja, instrumenti in Erdmagnetismus, kasneje Zentralanstalt für Meteorologie und njihovi opisi, kartoteke postaj in vsa dokumentacija o Geodynamik (ZAMG) in od leta 2023 GeoSphere Austria postajah kot so skice, fotografije, zemljevidi in opisi 2 Réaumurjeva lestvica ima ničlo pri tališču ledu postaj, meteorološki letopisi in ostale objave, članki in pri običajnem zračnem tlaku in 80 stopinj pri vrelišču vode publikacije… pri enakih pogojih. Temperaturo iz Réaumurjevih stopinj se pretvori v Celzijeve po enačbi: T (°C) = T (°R) × 5/4. 3 Pariška linija je mera za dolžino, ki so jo pred uvedbo Ob meteoroloških poročilih so pomembni tudi metričnega sistema, uporabljali po Evropi, predvsem v Franciji. metapodatkovni zapisi o postajah, instrumentih, En meter je enak 443,266 pariške linije, obratno je ena pariška opazovalcih, načinih opazovanj ipd., saj bi brez linja enaka 2,256 milimetra. 62 70 LET SLOVENSKEGA METEOROLOŠKEGA DRUŠTVA je bila geografska dolžina podana z izhodiščem Primorske, Podravja in Prekmurja iz obdobja pred 1. od otoka Ferro (El Hierro - najzahodnejši Kanarski svetovno vojno še iščemo. otok), v času Kraljevine Italije pa od Rima. • Instrumenti in njihova namestitev so bili v preteklosti lahko drugačni od današnjih standardov (termometer je bil denimo na oknu v prvem nadstropju hiše) • Imena krajev so se spreminjala v skladu z uradnim poimenovanjem, ki ga je uvedla vsakokratna država. Tako imajo kraji nemške, na Primorskem tudi italijanske različice imen npr. Kobarid – Caporetto – Karfreit, imena krajev so se po 2. svetovni vojni in nastanku Republike Slovenje spremenila npr. Sv. Primož nad Muto – Podlipje – Sv. Primož nad Muto… • Meteorološka opazovanja so potekala in bila pomembna tudi v času prve in druge svetovne vojne (slika 3), na poročilih iz tistega časa so zapisani tudi premiki ur na poletni čas, ki so ga uvedli med vojnama. Slika 4. Naslovnica Smernice najboljših praks za reševanje podnebnih podatkov, izdaja iz leta 2024 Podobno kot smo digitizirali gradivo v tujih arhivih, nameravamo v okviru projekta SOVIR (2024–2029) digitalno zajeti del poročil hranjenih v arhivu ARSO. Slika 3. Del meteorološkega poročila s “frontne vremenske Ob tem bomo digitalno zajeli še podatke s poročil, s postaje” Krn, iz februarja 1917 (arhiv ARSO), kjer zasledimo zapis “Armeezeit”- vojni čas, ki nas opomni na premik ur v katerih tega do sedaj še nismo naredili. Namen tega času 1. svetovne vojne. Poročilo s Krna za februar 1917 je je zaščita papirnatega gradiva pred propadanjem, zanimiv dokument tistega časa, osvetljuje zimo 1916/17 enostavnejša dostopnost do poročil in podatkov in v kakšnih vremenskih razmerah so se borili vojaki na ter pridobitev digitiziranih dolgih nizov podatkov Soški fronti. Prvih trinajst dni februarja 1917 je bilo mrzlih, prepotrebnih za analize podnebja. Po digitizaciji bomo najtopleje je bilo 11. februarja ob 14. uri, ko so namerili vse meteorološko arhivsko gradivo, starejše od 30 –1,5 °C. Dve desetinki manj kot –20 °C pa so namerili 8. let predali v hrambo Arhivu RS. K temu nas zavezuje dne, ob 21. uri. Še bolj kot nizka temperatura, izstopa obilna zakonodaja Zakon o varstvu dokumentarnega in snežna odeja; vseh deset dni je bila debelejša od 5 m. arhivskega gradiva ter arhivih4 in Zakon o državni meteorološki, hidrološki, oceanografski in seizmološki Meteorološka poročila z ozemlja Slovenije niso vsa službi5. Svetovna meteorološka organizacija je hranjena v arhivu ARSO, nekaj jih hrani že Arhiv RS, za ohranjanje arhivskega gradiva meteoroloških kar nekaj pa jih je shranjenih v tujih arhivih. Razlog opazovanj izdala Smernice najboljših praks za za slednje je zgodovina Slovenije in organiziranost reševanje podnebnih podatkov6 (slika 4), ustanovila vsakokratne meteorološke službe. Poročila za 63 meteoroloških postaj pred 1. svetovno vojno z 4 Zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega območja Slovenije smo našli v arhivu GeoSphere gradiva ter arhivih (ZVDAGA), Uradni list RS, št. 30/06 in Austria na Dunaju in v arhivu Istituto Superiore per 51/14 in podzakonski akti la Protezione e la Ricerca Ambientale - ISPRA v 5 Zakon o državni meteorološki, hidrološki, Benetkah za 71 primorskih postaj iz obdobja med oceanografski in seizmološki službi ((ZDMHS), Uradni list RS, obema svetovnima vojnama. Vsa najdena poročila št. 60/17 smo digitizirali, digitizati so shranjeni v digitalnem 6 Guidelines on Best Pracices for Climate Data Rescue, WMO-No.1182, 2024 arhivu ARSO. Poročila padavinskih postaj z območja 70 LET SLOVENSKEGA METEOROLOŠKEGA DRUŠTVA 63 je tudi spletni portal International Data Rescue portal, obliko, zagotavljati ustrezno opremljene prostore, ki I-DARE7. so varovani pred požari, poplavami, glodavci, imajo ustrezno vlažnost in temperaturo v prostoru, Z digitizacijo papirnatega arhivskega gradiva onemogočen dostop nepooblaščenim… Papirno dopolnjujemo digitalni arhiv. V digitalni bazi z gradivo mora biti ustrezno urejeno, popisano, meteoroloških postaj tako hranimo digitizate poročil, tehnično zaščiteno… Za digitalno gradivo je potrebno navodil, skic postaj… vse kar smo že digitalno zajeli. zagotoviti digitalno hrambo po načelih dostopnosti, Večji del obstoječega digitalnega arhiva predstavljajo uporabnosti, celovitosti, avtentičnosti in trajnosti, digitizirani in digitalni podatki z meteoroloških postaj. stalno posodabljati programsko in strojno opremo, Digitizirani meteorološki podatki so podatki, ki smo zagotavljati informacijsko varnost, zagotavljati dve jih “pretipkali” v digitalno bazo podatkov s papirnatih dodatni oddaljeni lokaciji za varnostne kopije… Za poročil. Podatke smo digitizirali z večine meteoroloških delo z arhivskim gradivom mora ARSO zagotoviti poročil iz obdobja od 1948 do danes. Digitalni so ustrezno število primerno izobraženih uslužbencev, podatki, ki izvorno nastanejo v digitalni obliki, to je ki imajo znanje o delu z dokumentarnim in arhivskim na samodejnih postajah; tovrstne podatke imamo gradivom, informatiki, informacijski varnosti… ARSO za obdobje po decembru 1989, ko smo v Mariboru mora sodelovati s pristojnim arhivom. postavili prvo samodejno postajo. Meteorološki podatki v digitalni obliki so javno dostopni v spletnem Arhiv podatkov z meteoroloških postaj je obsežna arhivu na straneh ARSO8. zbirka podatkov o vremenu in podnebju ter zbirka metapodatkov o načinu opazovanj, instrumentih, Varovanje papirnatega kot digitalnega arhiva je opazovalcih, opazovalnih prostorih meteoroloških naloga ARSO. Do predaje arhivskega gradiva postaj, krajih… in tudi odsev razvoja meteorologije, pristojnemu arhivu moramo, ne glede na njegovo zgodovine naroda, njegove kulture in znanja. Meteorološki arhiv je vreden našega spoštovanja in 7 https://www.idare-portal.org/ 8 ARSO spletni arhiv meteoroloških podatkov: https:// ponosa. A je tudi naša odgovornost, da delo in znanje meteo.arso.gov.si/met/sl/archive/ preteklih in sedanjih generacij meteorologov predamo prihodnjim rodovom. Kontrola podatkov s samodejnih postaj Miha Demšar, Agencija Republike Slovenije za okolje Začetek meteoroloških meritev s samodejnimi postajami na območju Slovenije sega v leto 1989. Takrat so samodejne postaje najprej postavili v okolico večjih energetskih objektov, kot sta Termoelektrarna Šoštanj in Jedrska elektrarna Krško, nato pa so jih začeli postavljati tudi v večja urbana središča, kasneje pa tudi drugod (slika 1). Prve samodejne meteorološke postaje so bile enostavne in so merile osnovne meteorološke parametre, kot so temperatura in vlažnost zrak, zračni tlak in hitrost vetra. S časom se je nabor Slika 1. Število samodejnih postaj z meteorološkimi senzorjev, ki so merili različne parametre, zelo meritvami med letom 1989 in 2024 povečal. Danes s samodejnimi postajami merimo že blizu 30 meteoroloških spremenljivk. V današnjem bodisi vpliva ekstremnih vremenskih razmer. Pri času podatke s postaj dobivamo v realnem času, s kontroli podatkov je naša naloga, da okvare senzorjev časovnim korakom izpisa 10 ali 30 minut. Pri zbiranju čim hitreje zaznamo in to informacijo posredujemo podatkov se pojavijo različne napake, bodisi zaradi vzdrževalcem, zaustavimo tok napačnih podatkov do tehničnih okvar bodisi motenj v delovanju senzorjev uporabnikov, v bazi podatkov pa napačne vrednosti 64 70 LET SLOVENSKEGA METEOROLOŠKEGA DRUŠTVA označimo ali pa tudi popravimo. Nad podatki se izvaja še nekateri drugi testi, ki so odvisni predvsem od dvostopenjska kontrola. Prvostopenjska kontrola posameznega parametra. Če je podatek prestal test, se izvaja v realnem času, ko se preverja podatke s se posameznemu bitu pripiše vrednost 0, sicer 1. pomočjo vnaprej nastavljenih kriterijev. Na novejših Na koncu dobimo binarno število, ki jo prepišemo v postajah, ki pošiljajo podatke na 10 minut, se to desetiški sistem. Manjše kot je število, bolj zanesljiv je preverja že kar na sami postaji, ki nato veljavnost podatek. podatkov pošilja skupaj s podatki. Pri starejših postajah se to izvaja pred vpisom podatkov v bazo. Kontrolor vsakodnevno posredno ali neposredno Drugostopenjska kontrola se izvaja s časovnim kontrolira podatke temperature zraka, relativne zamikom, podatke se navzkrižno primerja med sabo, vlažnosti, zračnega pritiska, padavine, sedanje vreme, prostorsko se analizira njihovo smiselnost (slika višino snega, trajanje sončnega sevanja in padavin. 2). Končno veljavnost podatkov potrdi kontrolor, ki Avtomatsko pa se pa kontrolira še veter, globalno, vsakodnevno s pomočjo aplikacij, razvitih pri nas na difuzno in UVB sevanje. oddelku, bdi nad tokom podatkov. Pri obeh stopnjah kontrole je bil vpeljan indeks verodostojnosti, v Sama kontrola podatkov poteka tako, da se kontrolorju katerem je zapisana informacija o zanesljivosti v aplikaciji na zemljevidu prostorsko izrišejo dnevna podatka, njegovem viru ter katere kontrole je povprečja ali vsote, z barvo pa se nakaže ali je bila prestal. Indeks verodostojnosti je v osnovni obliki v v postopku avtomatske kontrole zaznana kakšna binarnem zapisu, v podatkovno bazo pa je shranjen v morebitna težava oziroma ali kateri podatek ni prestal desetiškem zapisu. vseh testov. Sumljive in napačne podatke se označi z rdečo barvo, tako da se kontrolorju že hitro vizualno določi, katere postaje so s potencialnimi težavami. Če se izkaže, da so podatki napačni ali manjkajoči, jih kontrolor interpolira. Delež popravljenih oziroma interpoliranih meritev je v povprečju nekje med 1 do 2 %, predvsem na račun izpada podatkov, nekaj pa tudi zaradi napačnih meritev. Pri tem izstopa delež popravljenih meritev pri višini snega, saj le-ta znaša okoli 5 %. Delež napak je pri snegu večji predvsem na Slika 2. Binaren zapis indeksa verodostojnosti na drugosto- račun zmrznjenih tal, ki dvignejo snegomerno desko penjski kontroli. na kateri se izvajajo meritve, posledično pa se lahko navidezno pojavi višina snega tudi do 4 cm. Skupina bitov od 8. mesta naprej v indeksu verodostojnosti predstavlja skupino testov, ki se Vsi kontrolirani podatki so nato na voljo v uporabniških jih opravi na podatku. Tako se preveri podatek tabelah, ki so dostopne našim uporabnikom tako glede na trdo in mehko mejo, notranjo, časovno znotraj ARSO kot tudi preko spletnega arhiva na in prostorsko konsistentnost podatka; opravijo se meteo.si. Slika 3. Prikaz zemljevida Slovenije s povprečnimi temperaturami zraka na postajah. Z rdečo so označene postaje, ki so bile v postopku avtomatske kontrole označene kot sumljive. Prikazan je primer sumljivega poteka temperature na postaji Roja Log pod Mangrtom. 70 LET SLOVENSKEGA METEOROLOŠKEGA DRUŠTVA 65 Kontrola klasičnih meteoroloških podatkov in velik pomen le teh za uporabnike Metka Roethel Kovač in Zorko Vičar, Agencija Republike Slovenije za okolje Uvodne misli • ostale javne in strokovne službe (šole, univerze, inštituti, Slovenska akademija znanosti in Delati bi morali tako, kot da bomo jutri mi potrebovali umetnosti, zdravstvene ustanove, parlament, podatke. vladne službe – inšpekcije, urbanisti, agronomi, občine, ekonomisti, gasilci, policija, vojska, civilna Prispevek temelji na preprosti predpostavki, da so zaščita, mediji, astronomi, sodišča, narodni parki) meteorološka opazovanja in meritve namenjena vsem • podjetja (načrtovanje v gradbeništvu, pri prometni uporabnikom in izboljšanju kvalitete življenja nas infrastrukturi – ceste, železnice, letalstvo, vseh. pomorstvo, vesoljska izstrelišča, turistične destinacije), Poudarka bosta torej na: • fizične osebe (podatke rabimo za lastne projekte, lahko za pedagoške namene, za načrtovanje • uporabnikih (uporabnik je »zakon«, saj tako so nas vodnih zbiralnikov, v kmetijstvu, za uveljavljanje učili v mladosti), ki dajejo končni smisel našemu odškodninskih zahtev pri zavarovalnicah, na strokovnemu delu, sodiščih ali pa nas zgolj zanimajo statistike, tudi • in na vprašanju, kje je Slovenija v dostopnosti ekstremni dogodki). meteorološkega arhiva v primerjavi z EU in s svetom? Od kdaj potekajo neprekinjene meteorološke Odgovor na zadnje vprašanje je presenetljiv. A gremo meritve in opazovanja na ozemlju Slovenije? po vrsti. Od leta 1850 (23. marca) naprej ni minil niti dan – Kdo so uporabniki podatkov meteoroloških meritev tudi med vojnami in ujmami ne – da v Sloveniji vsaj in opazovanj, daljinskih meritev (meteorološki radarji, nekaj meteoroloških postaj ne bi beležilo vremena sateliti…) ter končnih obdelav podatkov: (slika 1). Poglejmo si odziv stranke, ki to lepo ilustrira: • Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO), “Zadeva (21.07.2004 08:53): Re: Klimatski podatki torej v prvi vrsti meteorologi, klimatologi in za leti 1941_42 / Hi! Odlično, zares impresivno - hidrologi pri analizah vremena, modeliranju in niti približno si nisem predstavljal kako uporaben napovedovanju vremena, posebej visokih voda, arhiv ste ustvarili! Zares hvala za pomoč in izredne pri ostalih obdelavah, spremljanju podnebja, podatke g. Vičar. In seveda prošnja, da jih nekaj smem statistik…, navesti v knjigi (Elektronika v domači delavnici 2). Slika 1. Opazovalec Joža Stare v Bohinjski Češnjici avgusta 2022 (levo) in poročilo z začetka rednih meteoroloških opazovanj in meritev na območju Slovenije, 23. marca 1850 v Ljubljani. Postojna je sicer začela meriti že leta 1849, a teh poročil ni v arhivu ARSO. (desno). Vir: Arhiv ARSO 66 70 LET SLOVENSKEGA METEOROLOŠKEGA DRUŠTVA Gre za strokovno (hobi) literaturo (verjetno TZS). V podatkov in na koncu do prijaznih orodij za dostop do dodatku skušam s teh. vidika opisati radijsko postajo osnovnih podatkov in statistik: Kričač. Če mi objavo dovolite, prosim še za pomoč pri • Prvi pogoj so strokovno usposobljeni kadri, imenovanju literature. Lep in prijeten dan! J.B.” opazovalci in ažurni tehniki vzdrževalci ter kvalitetni in umerjeni ter vzdrževani inštrumenti. Prve trenutno znane meritve so potekale že leta 1785 Pomembna je tudi zagotovitev redundance – ob v Piranu, 1818–1850 in naprej tudi že v Ljubljani izpadih samodejnih postaj se pričakuje vsaj (slika 1, desno), 1849 v Postojni (Adelsberg), 1852 v beleženje osnovnih količin (padavin, temperatur, Celju in Zgornjih Gorjah, 1858 v Novem mestu, 1864 vetra, lahko tudi z opazovalci, z dodatnimi v Mariboru, na Ptuju, v Kranju ... Kot zanimivost, tudi registratorji). Vsekakor pa je potrebna dovolj naš eminentni pisatelj Fran Saleški Finžgar je marljivo gosta mreža klasičnih in samodejnih postaj z vso beležil pojave in meril padavine ter sneg na padavinski senzoriko za verodostojno pokritje podnebno tako postaji Želimlje (slika 2). ranljive in raznolike države, kot je Slovenija. • Drugi pogoj je kvaliteten in hiter prenos podatkov v bazne tabele in varnostne kopije baz. Velja tako za samodejne postaje, kot za klasične podnebne in padavinske postaje ter za vse podtipe. Enako velja za urejen papirnat arhiv meteoroloških poročil in dnevnikov v sodelovanju z Arhivom Republike Slovenije. • Tretji pogoj je dobro strokovno kadrovsko (tukaj smo podhranjeni) podprta kontrola podatkov in učinkovit računalniško informacijski nabor kontrolnih orodij (hitre baze podatkov, pregledna programska oprema, ki samodejno izloči očitne napake, protislovja in sumljive vrednosti, ter kontrolorjem ponudi tudi ustrezne preračune za popravo podatkov ali za polnjenje vrzeli), • Četrti pogoj pa je, da se strankam (odjemalcem Slika 2. Fran Saleški Finžgar, slovenski pisatelj, dramatik, podatkov, tudi internim na ARSO) ponudi kar se prevajalec in duhovnik * 9. februar 1871, Doslovče, † 2. junij 1962, Ljubljana. Poznamo ga po ljudskih igrah (recimo da enostaven dostop do podatkov. Pomembno je Divji lovec, Veriga) in zgodovinskem romanu Pod svobodnim tudi vedeti, kako so dostop do podatkov reševali soncem, a bil je nekaj časa tudi meteorološki opazovalec na naši predniki v zadnjih (skoraj) častitljivih 200 padavinski postaji Želimlje (1902–1904). Vir: svetovni splet letih. • Peti pogoj je sodelovanje s tujino, z razvitimi državami, upoštevanje tujih dobrih praks Globoko se moramo pokloniti vsem generacijam in izkušenj. Sodelovanje z razvitimi tujimi opazovalk in opazovalcev, ki so od leta 1850 naprej meteorološkimi službami je in bo ključnega neprekinjeno beležili vremenske pojave in dan za pomena za bodoči razvoj slovenske meteorološke dnem marljivo opravljali meritve meteoroloških službe. A pri tem je potrebno upoštevati tudi spremenljivk. Hvala tudi vsem, ki so ohranili in skrbeli posebnosti velike podnebne raznolikosti Slovenije. za arhiv in digitalizirali podatke. Danes je to ena najdaljših kontinuiranih zbirk okoljskih podatkov v Sloveniji. Kratek pregled dostopnosti meteoroloških podatkov za širšo javnost skozi čas Kljub mnogim zgodovinskim pretresom, krizam, vojnam, menjavanjem držav, smo v Sloveniji ohranili Pred letom 1849 na ozemlju današnje Slovenije ali iz tujine pridobili večino meteoroloških meritev in še ni bilo uradnih meteoroloških meritev, je bil pa opazovanj. Okrog 60 % smo jih že prenesli v digitalno vsaj del meritev objavljen v časopisih ali strokovnih obliko, najprej v datotečni sistem ASCII, in sicer v publikacijah (slika 3). desetinkah merjene spremenljivke preko le celih števil (recimo 32,7 °C se vpiše kot »integer« 327, 23. marec 1850 je datum začetka rednih tako se je prihranilo na diskovnem prostoru, začetek v sistematičnih meteoroloških meritev in opazovanj sedemdesetih letih 20. stoletja), pozneje v relacijsko na ozemlju Slovenije (Ljubljana, Telegrafski urad). bazo (takoj po letu 2000) in leta 2008 že na svetovni Datum 23. 3. slučajno sovpada s svetovnim dnevom splet, kot prvi v EU. meteorologije (+100 let = 23. 3. 1950 je bila ustanovljena tudi Svetovna meteorološka organizacija, Da do uporabnika pride verodostojen podatek, je WMO). A zgolj dnevnik z meritvami in opazovanji kar nekaj korakov in pogojev, ki so nujni v verigi od meritev, opazovanj, kontrole, do urejene baze 70 LET SLOVENSKEGA METEOROLOŠKEGA DRUŠTVA 67 meteoroloških spremenljivk je bil preveč omejen vir za celotno zainteresirano javnost. Prvi priskočijo na pomoč časopisi, ki objavljajo meritve, a to še ni dovolj. Na Dunaju so že v 19. stoletju z namenom širše uporabe meteoroloških meritev in opazovanj tiskali lične meteorološke letopise (Jahrbücher der K.K. Central-Anstalt für Meteorologie und Erdmagnetismus); podatki in analize so tako postali dostopni preko knjižnic (slika 4). Leta 1893 začnejo izdajati tudi hidrološke letopise s padavinami in snegom (Hydrographisches Jahrbuch). Tiskani izvodi »Jahrbuchov« za naše kraje s propadom Avstro-Ogrske Slika 3. Meteorološki podatki za Ljubljano od 3. do 9. niso bili več relevantni (a Avstrija jih je seveda še januarja 1838, objavljeni v časopisu Laibacher Zeitung. Vir: izdajala). Po letu 1918 se žal v Sloveniji prekine s Digitalna knjižnica Slovenije (dLib.si) to dobro prakso. Občasno izdajajo zgolj določene Slika 4. Izsek meteorološka letopisa Jahrbuch, letnik 1857. Prikazani so podatki za Ljubljano in še nekaj krajev Avstrije maja 1857. Vir: Meteorološki arhiv ARSO Slika 5. Izsek iz italijanskega mesečnega biltena Bollettino Mensile. Vir: Meteorološki arhiv ARSO preglede podnebja po Sloveniji, a te izdaje niso neka seizmološke meritve), dr. Fran Čadež in prof. Arturo stalna praksa. Gavazzi (Borko, 1989). V članku g. Borka (stran 13) tudi piše, da je prof. Gavazzi celo plačeval opazovanja Leta 1919 je bil ustanovljen Državni zavod za (potne stroške) iz lastnega žepa. To kaže, da meteorologijo in geodinamiko na Realki (danes meteorologija ni bila ravno prioriteta takratne oblasti. Elektrotehniško-računalniška strokovna šola in gimnazija Ljubljana), pozneje na Ljubljanski univerzi. Del Slovenije, ki je med obema svetovnima vojnama Pri ustanovitvi so sodelovali naravoslovec Ferdinand pod Italijo, ima dostop do statistik preko italijanskih Seidl (od znamenitega Albina Belarja prevzame tudi letopisov Bollettino Annuale, mesečnih biltenov 68 70 LET SLOVENSKEGA METEOROLOŠKEGA DRUŠTVA Bollettino Mensile (na sliki 5 prepoznamo postaje: Kako pa z digitalizacijo – z vnosom meteoroloških Idrija - Idria, Postojnska jama – Grotte di Postumia, Lig meritev in opazovanj v digitalni format? – Liga (Maria Zell), Lokve – Loqua. Računalniška doba v slovenski meteorološki službi se je pravzaprav začela leta 1969 s prenosom Ljubljana in Slovenija po 2. svetovni vojni klimatoloških podatkov na luknjane kartice na računalniku Cyber v Republiđkem računskem centru. Leta 1948 je bil najprej postavljen opazovalni prostor Leta 1977 je Hidrometeorološki zavod SRS že dobil na Celjski 1a za Bežigradom, kjer je še danes. Konec prvi računalnik DEC, Digital PDP 11/34 (slika 6). Za leta 1949 so dogradili stavbo na Celjski 1a, v kateri njim pa že „domač“ računalnik Delta. Od nekje konec se je nato naselila meteorološka služba. Število postaj osemdesetih, začetek devetdesetih let, preidemo počasi spet doseže in preseže tisto izpred 2. svetovne na VAX (operacijski sistem VMS – Virtual Memory vojne. System). Po drugi svetovni vojni se počasi začne sistematično Na Hidrometeorološkem zavodu Republike Slovenije izdajati klimatografije, recimo Klimatografija Slovenije je prvi program za obdelavo in nadzor klimatoloških (Padavine 1951–1980, Temperatura zraka 1961– podatkov napisal leta 1972 matematik Jožef Roškar. 1990 …). Tukaj so še redne publikacije na zveznem Takrat je bilo okrog 40 kontrolnih pogojev, danes je nivoju, recimo Meteorološki godišnjak. Zadnji, ki ga število kontrol narastlo na 170. Republiški računski hranimo na ARSO, je iz leta 1984. Tako časopisi kot center je imel v Iskri v Stegnah v Ljubljani nameščen radijske postaje so tudi pomemben del obveščanja računalnik CDC (Control Data Corporation), model javnosti o trenutnem vremenu in kratkoročnih 2300. Hidrometeorološki zavod je kot republiški napovedih, pozneje pa tudi televizija. upravni organ imel pravico do uporabe računalnika. Več lahko preberete v članku J. Roškarja (2008). Slika 6. Dve tipkalni enoti za luknjanje kartic – luknjači (levo) in računalnik DEC Digital PDP 11/34 (desno). Vir: Roškar, 2008 Podatki se zapisujejo v ASCII letne datoteke – v obliki celih števil, da se prihrani na diskovnem prostoru prvih računalnikov. Ta format je osnova obdelav nekje do leta 2000. Programska jezika sta bila Fortran in Pascal, tudi na osebnih računalnikih. Samostojna Slovenija po letu 1991 Slika 7. Kode na luknjani kartici, ki je imela 80 stolpcev in Po osamosvojitvi Slovenije 1991 se počasi prehaja na 12 vrstic digitalne meteorološke letopise in mesečne biltene (od leta 1996 urednica mag. Tanja Cegnar) z zbranimi statistikami okoljskih spremenljivk v formatu pdf, ki se objavljajo na svetovnem spletu HMZ, danes ARSO. Časopisom, radijskim in TV postajam pa 70 LET SLOVENSKEGA METEOROLOŠKEGA DRUŠTVA 69 se leta 1995 priključi še svetovni splet, ki poleg ni bilo treba ves čas prenašati z disketami med trenutnega vremena in napovedi počasi ponuja zmeraj posameznimi delovnimi osebnimi računalniki, kot več podnebnih statistik. Tako se žal vse bolj manjša je bila to dotedanja praksa. S pojavom svetovnega pomen knjižnic in tiskanih brošur pri podnebnih spleta smo podatke na strežnike začeli prenašati s statistikah. Mesečne, letne in ostale daljše preglede protokolom FTP (leta 1996) in tako tudi neposredno s podnebja se torej po letu 2000 večinoma prenaša postaj preko vnosa opazovalcev. Takrat so že zaživele na svetovni splet (HMZ, od 2001 pa na ARSO). A nekatere prve samodejne postaje (npr. leta 1989 v praktično nobena država v Evropi do leta 2008 nima Mariboru, 1993 v Ljubljani; vse je tudi v digitalnem na svetovnem spletu tudi interaktivnega dostopa do arhivu) – a porodne težave samodejnih postaj so bile arhiva meteoroloških meritev in opazovanj. velike. Vnos podatkov za nazaj – zelo naporen postopek Zapuščina obdobja 1970–2000 V letih po 1990 smo, poleg sprotnega dela, vnesli Seznam zgolj nekaterih kratic, s katerimi so (zajeli) večji del klimatoloških in padavinskih podatkov poimenovane arhivske mape – z letnimi datotekami merjenih po 1961–1969, precej nizov pa še po drugi formata ASCII (VAX/VMS – v uporabi nekje do leta svetovni vojni ali celo med in pred vojno. Posebej se 2003): je vnašalo tudi precej zbranih urnih vrednosti, kot so temperatura zraka, relativna vlažnost zraka, zračni • KKD.DIR Klimatološki dnevni podatki (Linux, tlak, meritve vetra z različnimi instrumenti in seveda računalnik Virga, Postgres, baza ameba, tabela tudi meritve temperature tal v različnih globinah v klima_vhodna) [* po letu 2008 na linuxu, virga / zemlji za vse obdobje beleženja za nazaj. Podatke db/base_home/VNOS/KKD] je vnašalo veliko notranjih in zunanjih vnašalk in • KIM.DIR # Klimatološki izvedeni mesečni podatki vnašalcev. Projekt je vestno vodila Metka Roethel (vsote, povprečja) Kovač, informacijsko podporo je nudil Boris Zupančič, • PO5.DIR Padavine – ombrografski 5-minutni kontrolo pa sta izvajala Vera Smrdelj in Zorko Vičar, podatki [* po letu 2008 na linuxu, virga /db/ ki je uvedel prvo računalniško prostorsko kontrolo base_home/VNOS/PO5] podatkov. • PA5.DIR Padavine – avtomatske postaje, 5-minutni podatki (registratorji padavin - Seveda so bili vsi zajeti podatki sproti kontrolirani datalogerji) [* po letu 2008 na linuxu, virga /db/ v digitalnih okoljih takratnega časa (ASCII datoteke base_home/VNOS/PA5] kontrolirane večinoma s programi napisanimi v • PPD.DIR Padavinski dnevni podatk . [* po letu programskem jeziku fortran). Tako se je z leti nabralo 2008 na linuxu, virga /db/base_home/VNOS/ vsaj 170 kontrol, ki so jih morali prestati vneseni PPD] podatki. To so bile kontrole trdih meja in notranje • PIM.DIR # Padavinski izvedeni mesečni podatki konsistence (recimo: dnevna maksimalna temperatura (vsote, povprečja) mora biti večja ali enaka od terminskih temperatur in • RVU.DIR Relativna vlažnost zraka, urni podatki [* minimalne temperature; če je zaznan pojav padavin, po letu 2008 na linuxu, virga /db/base_home/ mora biti izmerjena tudi količina padavin; ali napaka VNOS/RVU] je, če ima stanje tal status suhih tal (0), čeprav so • SDP.DIR Difuzno sončno obsevanje, polurne zabeležene padavine …). Prostorska kontrola se na vrednosti začetku izvaja preko tiskanja podatkov na papir in • SDU.DIR Difuzno sončno obsevanje, urni in dnevni subjektivnega pregleda kontrolorja. V devetdesetih podatki letih 20. stoletja smo prešli na računalniško metodo • SGP.DIR Globalno sončno obsevanje, polurne »1/R2« (prinesli iz Francije – mladi torej morajo v vrednosti tujino) in na ostale bolj sofisticirane metode (na • SGU.DIR Globalno sončno obsevanje, urni podatki evklidske razdalje, razlike, primerjava s podnebno (na koncu dnevne vsote in status) podobnimi postajami). S prehodom na grafična • STU.DIR Trajanje Sončnega obsevanja, urni orodja v operacijskem sistemu Windows smo začeli podatki [* po letu 2008 na linuxu, virga /db/ z aplikacijami GIS (geografski informacijski sistem) base_home/VNOS/STU] za prostorsko kontrolo. Prostorska kontrola se vrši • SUP.DIR UVB sevanje, polurne vrednosti tako na terminskih kot na dnevnih, mesečnih in letnih • SUU.DIR UVB sevanje, urni in dnevni podatki podatkih (velja za klasične in samodejne meritve). • TMK.DIR Temperatura morja ob klimatoloških terminih (7h, 14h, 21h po sončnem času) Po letu 1995 so se pojavile lokalne mreže osebnih • TTK.DIR Temperatura tal, klimatološki termini računalnikov. Tudi pri našem delu s podatki smo • TZU.DIR Temperatura zraka, urni podatki * takrat zajem, kontrolo in obdelavo podatkov začeli po letu 2008 na linuxu, virga /db/base_home/ izvajati na izbranem osebnem računalniku. Podatkov VNOS/TZU] 70 70 LET SLOVENSKEGA METEOROLOŠKEGA DRUŠTVA • V10.DIR Veter – podatki o 10-minutnih poteh vetra Nato se je zakon 2017 spremenil – danes še velja • V1A.DIR Veter – Ames, 10-minutni podatki Zakon o državni meteorološki, hidrološki, oceanografski in seizmološki službi (ZDMHS), Veliko poimenovanj smo iz VAX leta 2000 prenesli tudi https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/ v relacijsko bazo postgres na linuxu. vsebina/2017-01-2879, * Kjer arhiv ni več omenjen, ampak v 12. členu piše: Še nenavadna zanimivost: okrog leta 2004 ali 2005 Pristojni organ vzpostavi, vodi in vzdržuje nam je bilo rečeno, da še malo pretipkamo podatke zbirko podatkov meteorološkega, za nazaj in papirnat arhiv kar zavržemo. Vedeli hidrološkega, oceanografskega in smo, da so v tujini arhivi ena najbolj dragocenih seizmološkega opazovanja (v nadaljnjem strokovnih vsebin – na ARSO pa ravno obratno. V besedilu: zbirka podatkov . opazovanja). oddelku za kontrolo podatkov, kjer smo skrbeli tudi za papirnat arhiv od 1850 naprej nas je bila groza. A po spletu srečnega sosledja dogodkov in zgražanja Prehod na relacijsko bazo v letijh 2000 in 2001 nekaterih med nami se ta najhujši scenarij ni zgodil. Nedavno se je začel projekt SOVIR, kjer je skeniranje To sta bili odločilni leti za prehod na relacijske baze in digitalizacija papirnatega arhivskega gradiva ena – baza postgres, jezik SQL. Zelo pomembno vlogo glavnih nalog. je odigral tudi informatik Iztok Daneu. To je bil velik korak za stroko in še večji za iskalce napak. Leta 2006 smo z zadnjimi močmi v zakon o meteorološki službi dodali člen o arhivskem Structured Query Language (SQL) je jezik za gradivu. Zakon o meteorološki dejavnosti (ZMetD: upravljanje baz podatkov kot so Postgres, Oracle, https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/ MySQL …, seveda tudi za črpanje podatkov, za vsebina/2006-01-2089) je vseboval naslednje statistike, popravke. V letih 2000 in 2001 smo začeli določilo (27. člen): prenašati meteorološke podatke v relacijsko bazo (Postgres na Linuxu; računalniki po kronološkem (5) Izvajalec državne meteorološke zaporedju do 2024 so bili sapa, virga, tmpvirga). službe hrani dokumentarno gradivo s podatki Uporabo baz in seveda jezika SQL je podprl takratni iz prejšnjih odstavkov skladno s predpisi o direktor urada za meteorologijo Jožef Roškar in pri tem arstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva tudi aktivno sodeloval. ter arhivih. Slika 8. Izsek iz interaktivnega orodja za črpanje podnebnih podatkov 70 LET SLOVENSKEGA METEOROLOŠKEGA DRUŠTVA 71 Sledi veliko olajšanje za ARSO, saj se od tedaj uslužbenci (meteorologi, hidrologi, ekologi – varstvo lahko do podatkov dostopamo s pomočjo spletnih narave …) so čez noč dobili dostop do podatkov, aplikacij (primer na sliki 8), napisanih v računalniških statistik, jezika SQL, spletnih form CGI in PHP. jezikih PHP, CGI, HTML, Perl, JavaScript, SQL … Do leta 2007 so bili podatki dostopni zgolj lokalno, s Interaktivno uporabo SQL-a preko intraneta uvedemo pomočjo intraneta. Naša baza namreč ni bila zaprta tako že leta 2002. To hkrati pomeni popolno svobodo za uporabnike – ampak smo jih celo vabili, da se nam pri črpanju iz poljubnih baz in tabel (primer na priključijo kot uporabniki ali celo aktivni snovalci tabel sliki 9) za vse zaposlene v agenciji. Podobne aplikacije in orodij – pri neki drugi bazi temu ni bilo tako. Vsi so nam kazali Francozi komaj leta 2022, v »času kovida« … 20 let po naših orodjih. Če se kaj zalomi – Slika 9. Primer ukaza za črpanje podatkov iz podatkovne baze ameba – izračun mesečne povprečne temperature Slika 10. Primer uporabe aplikacije za iskanje razelektritev (klik na območje, vpis datuma, vplivnega radija, vpis hišne 72 70 LET SLOVENSKEGA METEOROLOŠKEGA DRUŠTVA recimo neustrezni pogoji v stavku SQL – lahko zmeraj Metapodatki o meteoroloških postajah prekinemo proces črpanja! Meta podatki (kako, kdaj, kje … se meri) v relacijski Poleg omenjene uporabe meteoroloških podatkov, ki bazi so nam vzeli precej časa in razmišljanja (kako jih meri in beleži ARSO, smo razvili tudi aplikacijo za jih organizirati), a sedaj lahko že dve desetletji zelo interno uporabo podatkov o udarih strel, ki jih beleži enostavno poiščemo postaje, recimo po tipih, času sistem SCALAR (primer na sliki 10). delovanja … Slika 11. Zemljevid vseh postaj, ki jih imamo v metatabeli Na sliki 11 je primer izrisa postaj vseh tipov (z generalni direktor (bila je direktorica) pohvalil in ne meteorološkimi meritvami), ki so delovale na območju boste verjeli – celo objela. Slovenije. Imamo blizu 900 merilnih mest in na njih kar 3253 kombinacij tipov postaj, vrste meritev in Motivacija v službi je zmeraj zaželena – vsaj pohvale epizod delovanja. nadrejenih (a te so redke) – a najpomembnejši so odzivi strank; če so pozitivni, je to najboljša nagrada. Na zemljevidu (slika 11) so vse postaje iz metatabel, Velja tudi, da sama pohvala nadrejenih ne šteje nič, ki so trenutno zabeležene v Sloveniji in so delovale če so stranke »zgubljene« in nimajo času primernega kadar koli od leta 1850 naprej – aplikacija z vpisom dostopa do podatkov. kraja ali koordinat omogoča zelo nazorno prostorsko analizo razvoja meteorološke mreže. Za tako Torej – v resnici nismo živeli od pohval nadrejenih, metatabelo in za aplikacije za analizo je potrebno ampak večinoma od pozitivnih odzivov strank – ti so ogromno truda naše in seveda vseh prejšnji generacij. nam pomagali skozi težave pri prenosu podatkov v Trenutno deluje 147 padavinskih, 20 podnebnih, relacijske baze in na svetovni splet. Ne boste verjeli, 96 meteoroloških samodejnih postaj z meritvami pomagali so nam tudi odjemalci iz tujine … Najprej temperature in vlažnosti zraka ter višine padavin, 27 nam urad ni dovolil odprtja daljšega niza podatkov, pluviografov, 18 heliografov in še kar nekaj postaj ampak le tekoče osem mesecev dolge nize klasičnih drugih podtipov (elektronski registratorji, nepopolne podatkov, medtem ko podatkov samodejnih postaj samodejne postaje, ekološke in hidrološke postaje, sploh ne. A ko so iz tujine potrebovali določene ki merijo meteorološke spremenljivke, a ne zmeraj po podatke, ki smo jih bili dolžni posredovati, je vodstvo standardih Svetovne meteorološke organizacije). sklenilo – pa odprite, da ne zgubljamo resursov. Pri »odpiranju« podatkov samodejnih postaj leta 2012 je bila podobna zgodba: zaradi upokojitev in Odzivi »od zgoraj« na naše delo na relacijskih bazah nič zaposlitev ni bilo več kadrov in sedaj ni bilo več in spletnih orodjih – vroče/ledeno zadržkov. Po dveh letih dela (in navdušenju notranjih Bivši generalni direktor nas je tako nekoč (leta uporabnikov) je bilo prvič in zadnjič, da nas je kak 2016) slučajno vprašal, ali se da dobiti na spletu 70 LET SLOVENSKEGA METEOROLOŠKEGA DRUŠTVA 73 vsaj kaj arhivskih podatkov – in ko smo mu pokazali, baz) naenkrat postali zaskrbljeni – in tako se je kaj naša orodja omogočajo strankam (odprta bazo marsikaj zapletlo. A s časom je stekel dialog in v naših na splet, delno tudi v njegovem mandatu, ogrodje arhivih je vedno manj napak! informacijskega sistema pa seveda že pod prejšnjimi vodstvi) – je bil domala pozitivno šokiran … mi pa še A na drugi strani je vedno več negotovosti zaradi bolj začudeni, kako da te možnosti ne pozna … samodejnih postaj, ki imajo težave z beleženjem vremenskih pojavov (s točo, snegom, vidnostjo, Relacijske baze so preko jezika SQL izjemno beleženjem sledi padavin …, določenih spremenljivk enostavne za uporabo – a zgodi se tudi določena sploh ne merijo …). Največjih problem pa je, da zadrega. Ali veste katera? Odkrije se veliko več napak ob ekstremnih vremenskih dogodkih samodejne – kar je dobro, a le če odziv ni destruktiven … postaje večinoma odpovejo – kar pa je zelo slabo za Preprost SQL stavek, ki vrne napako, če temperatura podnebne statistike. Problem smo delno rešili že leta zraka ob 14. uri preseže dnevno najvišjo temperaturo, 2012, ko smo izdelali podatkovno tabelo amp_klima, najde okrog 50 napak v tabeli klima_vhodna. Glede kamor vpisujemo podatke z vseh samodejnih postaj na 2530615 podatkov je to le 0,002 % delež in še to v obliki klimatološkega formata. A problem so pojavi gre za majhno odstopanje maksimalne temperature (sneg, toča, megla, rosa, poledica …), stanje tal in od temperature ob 14. uri (v okviru natančnosti sama oblika padavin. Tako smo sklopili časovne nize termometrov). klasičnih opazovalnih postaj, stare tudi 150 let, z nizi samodejnih postaj. A težave radikalne ukinitve Take in podobne napake v resnici niso bile zelo regionalnih centrov (klasičnih glavnih postaj) so pogoste in malo je bilo zares ekstremnih napak – velike, zmeraj več je interpolacij, ocen, ko izpadejo tako, da se vse skupaj na večini statistik praktično samodejne postaje, ko ocenjujemo količino padavin, ni poznalo, pa vendar. Eksperti, ki so s starimi višino snežne odeje ali pojav toče, meglo, vidnost, datotekami ASCII in takratnimi orodji »veselo« delali poledico, žled … Trenutno nam še nekako uspeva, ker letopise ali podnebne statistike, jih takrat te iste še imamo nekaj pluviografov, heliografov in klasičnih napake niso motile. A ti isti sodelavci so po nekaj letih padavinskih postaj. A politika ARSO je žal taka, da se uporabe novih orodij (veliko bolj praktičnih relacijskih klasika ukine. Slika 12. Prikaz zaslona, kako enostavno tabelarično in grafično stranke dostopajo do slovenskega meteorološkega arhiva preko svetovnega spleta: podatki za Ljubljano za februar, ko smo v precejšnjem delu Slovenije izmerili rekordno višino snežne odeje 74 70 LET SLOVENSKEGA METEOROLOŠKEGA DRUŠTVA In še odgovor na začetno vprašanje – kje je B) Slovenija v dostopnosti do meteorološkega arhiva Iz leta 2019, od: ab@net.hr glede na EU in svet? Za: xy Datum: 11. 06. 2019 11:21 Zadeva: Re: Podatki za Kredaricu Ko smo leta 2008 odprli arhiv klasičnih (ročno Pozdrav. Puno hvala za podatke koje ste mi poslali. izmerjenih) podatkov na splet (podnebne in Na Vašim stranicama (koje su najbolje) našao sam sve padavinske postaje), leta 2013 pa še arhiv podatkov ostale podatke ... samodejnih postaj, so bili komentarji iz tujine izjemno Još jednom puno hvala na podacima koje ste mi pozitivni, recimo: »Če je Slovenija kje najboljša v poslali. Lep pozdrav, ab Evropi, je to pri delu z bazami podatkov in odpiranju meteorološkega arhiva na svetovni splet.« Tudi C) uporabniki iz Slovenije so večinoma bili navdušeni in Iz leta 2019, ob novici o podaljšanju časovnih nizov kar niso mogli verjeti, da je kaj takega sploh mogoče. – klasične podatke je mogoče črpati od 1948 naprej. Vemo namreč, da ne samo, da mnogi arhivi niso Odziv na spletu, na družbenem omrežju Facebook: dostopni na spletu, ampak so jih tudi kje žal zavrgli, To je zame najboljša novica dneva. K svojim analizam uničili. bom lahko dodal kar 13 novih let. Res zakon in najlepša hvala za to darilo! :-) Bili smo prvi v EU in še danes ni veliko služb, ki bi tako širokogrudno odprli več kot 75 let meteorološkega D) arhiva na svetovni splet v veliko zadovoljstvo Iz leta 2020 odjemalcev, ki nas navsezadnje tudi preko proračuna Datum: 06. 08. 2020 20:22 financirajo (slika 12). Zadeva: Re: Thank you Hi XY, I wanted to say a big thank you to you for all of Spletna aplikacija za dostop do arhivskih podatkov your help with those books and webdata. They have (ZAMG, DZMG, HMZ, ARSO) je na naslovu: underpinned all of my research. You have been much https://meteo.arso.gov.si/met/sl/app/webmet/ more helpful than the meteorologists in the other regions. In kaj bomo pustili zanamcem? Upajmo, da več kot le izjemne baze podatkov naših prednikov. Hkratno delo s strankami, arhivi in digitalnimi bazami podatkov je najboljša kombinacija za uspešno razumevanje kompleksnega procesa, ki določa Odpiranje na svetovni splet – nekaj odzivov podnebje nekega območja. Je najboljša kombinacija za razumevanje celotnega postopka, od merjenj V letih 2007 in 2008 smo podatke klasičnih postaj vremenskih spremenljivk, do kontrole, arhiviranja in od leta 1961 prenesli na svetovni splet. Pri tem nas končne pomoči uporabnikom. je motiviralo to, da nas davkoplačevalci v večji meri financirajo in naj imajo torej tudi odprt dostop do Podatke o zadovoljstvu uporabnikov in pritožbah meteorološkega arhiva preko svetovnega spleta, vodimo že od leta 2003, ko je ARSO sprejel standard saj delamo za njih. Na ARSO je tudi zmeraj manj ISO 9001 (kjer je kontrolna točka o zadovoljstvu zaposlenih na področju dela s strankami – tako uporabnikov bistveni del samega procesa beleženja je bila naša pot v relacijske baze in odpiranje kakovosti). Od takrat smo prejeli več kot 500 pohval meteorološkega arhiva na splet tudi nujna in hkrati in seveda nekaj graj, sploh ker se je klasična merilna velik korak k promociji ARSO. Torej z našo spletno mreža glavnih meteoroloških postaj »čez noč« aplikacijo so stranke večinoma zelo zadovoljne (so skrčila zgolj na nekaj postaj. Regionalni centri so izjeme). Tudi v tujini (Nizozemci) pravijo, če kje, je se kar ukinili, stranke pa so ostale brez stabilnih in Slovenija prav na področju digitalizacije podatkov, verodostojnih podatkov, sploh kar se tiče atmosferskih relacijskih baz in odprtosti podatkov na svetovni splet, pojavov. Naš oddelek za kontrolo meteoroloških prva v Evropi. podatkov in arhiv ter digitalne baze podatkov je v zadnjih 30 letih šel skozi številne organizacijske sheme – zavod, agencijo, urade. A nekako smo Sledijo odzivi po spletni pošti ostali skupaj skoraj v isti zasedbi – in ta kadrovska stabilnost je bila za razvoj dela s podatki (kontrola, A) prehod na relacijske baze podatkov, delo s strankami, Iz leta 2008 odpiranje na splet) izjemno koristna. Seveda, starejše Prepričan sem, da podatke imate v vaših bazah, saj generacije so počasi odhajale v zaslužen pokoj – vaše baze slovijo kot ene izmed najboljših novih zaposlitev pa žal praktično ni bilo – in to nas je v Sloveniji. sililo v inovativne informacijske rešitve. 70 LET SLOVENSKEGA METEOROLOŠKEGA DRUŠTVA 75 Najteže nam je bilo, ko je zelo hudo zbolela sodelavka beleženje atmosferskih pojavov, oblike padavin in in to prav v letih prehoda na relacijske baze in spletna višino snežne odeje. orodja. A medicina, zdravniki ter sodelavkina izjemna volja ter naše dobre misli so naredile čudež. Bolezen Še enkrat o problemu, da nimamo enotnega nabora je bila na veliko srečo sodelavke, njene družine, otrok spremenljivk na samodejnih postajah. Stranke so in vseh nas, čez dve leti premagana in tako smo namreč v zelo težkem položaju in nas velikokrat ostali (in postali še bolj) trdna in človeška ekipa še sprašujejo, recimo, zakaj na Ptuju nimate več meritev naslednjih 20 let – in to šteje. globalnega obsevanja, zakaj v Slovenskih Konjicah nimate meritev zračnega tlaka in vetra, zakaj na Povejmo še, da je bil prehod na relacijske baze Jeruzalemu ne merite vetra … Pametnega odgovora naknadno nadgrajen s projektom Ameba, znotraj na ta vprašanja nimamo, razen da upamo, da se katerega smo posodobili vnos in kontrolo podatkov, kdaj taka zmešnjava konča in se postaje dopolnijo z tudi delno s pomočjo zunanjega izvajalca (izdelava manjkajočimi senzorji. vnosnega orodja in sheme za odpiranje podatkov na svetovni splet). Pri prehodu na relacijske baze smo na začetku sodelovali trije (Jožef Roškar, Zorko Vičar Razvoj podatkovnih baz – napredek in izzivi za in informatik Iztok Daneu), pozneje sta se priključila prihodnost Gregor Gregorič in Metka Roethel Kovač, še pozneje Miha Demšar, naknadno se je ekipi pridružil tudi Z odprtjem podatkovne baze na splet smo šele informatik Petar Hitij. Nov informacijski sistem sta zadihali na kontroli in arhivu – prej smo imeli tudi do najprej uporabljala še kontrolor Milan Braniselj in pet klicev na uro za meteorološke podatke, analize. sodelavka, ki je skrbela za delo s strankami, Aleška Pozneje, po odprtju arhiva na splet se je pritisk strank Bernot Pernarčič. Prednost novega informacijskega se na arhiv bistveno zmanjšal! je najprej pokazala pri delu s strankami, pri kontroli in pri podnebnih obdelavah podatkov. Kmalu pa Seveda, čas je, da mladi naredijo še kaj boljšega, a do so se uporabi priključili še sodelavci iz oddelkov za takrat morajo živeti s trenutnimi rešitvami. klimatologijo in mrežo postaj, hidrologi, prognostiki A kot je naša generacija gradila na 30 let starem in ostale službe ter širša strokovna in ostala datotečnem sistemu ASCII in tudi ne takoj ukinila dela zainteresirana javnost, saj smo baze podatkov odprli z njim, tako bodo nove rešitve morale graditi na naših na svetovni splet. podatkovnih nizih in rešitvah. Svet se nadgrajuje, če ne, se izgubi dragocena dediščina – delo in znanje naši predhodnikov. Kako naprej? Stroka se zmeraj prepleta z osebnim življenjem in to je Eno so baze podatkov in orodja, bistvena zgodba pa potrebno upoštevati in se človeško prilagoditi in zoreti je vsebina, kakovost meritev in opazovanj! skupaj s preizkušnjami. Službe, ki gojijo to prakso, so zmeraj uspešne, sodelavci pa pripadni stroki in Problem našega arhiva je velik preskok med kolektivu. In za konec, še ljudska modrost o vremenu opazovanji in merjenji atmosferskih pojavov predvsem in kruhu: »Suša požre en hlebec kruha, moča pa dva.« zaradi hitre ukinitve klasike in forsiranja samodejnih (slika 13) postaj na področju senzorjev sedanjega vremena. Tudi v tujini niso ravno zadovoljni s senzorji sedanjega vremena. Ti senzorji žal niso dorasli zahtevam stroke – človek je tukaj še zmeraj boljši od elektronike. Prav tako so problem meritve snega, ki ne ustrezajo klasičnemu standardu meritev v treh točkah. Problem je tudi s kontinuiteto merilnih mest in posledično s konsistentnimi statistikami (homogenostjo časovnih nizov). V vsakem primeru bi potrebovali redundantne meritve vsaj za padavine, temperaturo in veter (lahko tudi preko opazovalcev, z dodatnimi registratorji). Pomembno bo tudi, da bomo nabor merjenih spremenljivk za vse samodejne postaje poenotili (kot je to praksa v Avstriji) in izboljšali senzorje za Slika 13. Hlebec kruha 76 Urad za meteorologijo, hidrologijo in oceanografijo na družbenih omrežjih kot ARSO vreme in ARSO vode Matija Klančar, Agencija Republike Slovenije za okolje Družbena omrežja so del našega vsakdana. Po smo se pridružili tudi omrežjem Facebook, YouTube, nekaterih podatkih vsak drugi Zemljan uporablja vsaj Instagram in Threads. Vsako izmed naštetih omrežij eno od številnih spletnih platform, ki so namenjene ima svoje zakonitosti, svoje načine za objavljanje za povezovanje ljudi, deljenje vsebin, komuniciranje različne vsebine in konec koncev tudi svojo ciljno in izražanje osebnih mnenj, informiranje, promocijo publiko. podjetij, mreženje, ustvarjanje osebnih blagovnih znamk in drugo. Na Uradu za meteorologijo, hidrologijo in oceanografijo upravljamo s sedmimi različnimi kanali (slika 1). Prve ideje glede vključevanja Agencije Republike Število sledilcev na teh kanalih vztrajno raste, Slovenije za okolje na družbena omrežja segajo predvsem pa so največji porasti v številu povezani z dobro desetletje nazaj. Najprej smo se pridružili ekstremnimi vremenskimi in hidrološkimi dogodki. Ob omrežju Twitter (prva objava 9. januarja 2014), ki je koncu avgusta 2024 je skupno števil vseh sledilcev v zadnjem letu spremenil svoje ime v X. Sčasoma ARSO Vreme skoraj 80 tisoč in ARSO Vode 11 tisoč (slika 2). Slika 1. Časovnica pridružitve Urada za meteorologijo, hidrologijo in oceanografijo družbenim omrežjem 77 Slika 2. Število sledilcev ARSO Vreme in ARSO Vode na družbenih omrežjih, stanje ob koncu avgusta 2024 Slika 3. Raznovrstnost objav Urada za meteorologijo, hidrologijo in oceanografijo na družbenih omrežjih Naša vsebina je pestra in raznolika (slika 3). povzetke objav in pripravljene grafike. Prizadevamo Pripravljamo poglobljene vremenske napovedi, si, da bodo naši kanali vstopna točka za novinarje, ki povzetke mesečnih podnebnih poročil doma in po iščejo pomembne informacije s področja vremena in svetu, delimo poročila izrednih vremenskih dogodkov, voda. informacije o prostih delovnih mestih. Najbolj pomembne pa so objave ob izdanih oranžnih ali Ključni cilj naše prisotnosti na družbenih omrežjih je rdečih vremenskih in hidroloških opozorilih. Takrat postati glavna referenčna točka v državi za strokovne je naša glavna naloga obveščanje javnosti in aktivno vsebine s področja meteorologije in hidrologije. spremljanje vremenskega in hidrološkega dogajanja. Poskušamo biti čim bolj aktualni, dostopni in odzivni, z veseljem se odzovemo na vprašanja naših Na doseg naših objav na družbenih omrežjih vplivajo sledilcev. Prav tako si na naših kanalih želimo delovati tudi novinarski prispevki, v katere vključijo tudi izobraževalno. 78 Družbena omrežja in poletje 2023 Skupaj smo v dveh mesecih pripravili kar 921 objav – na dan v povprečju več kot 15 (slika 4). Pestrega dogajanja na vremenskem in hidrološkem Takšno pogostost objavljanja bi nam verjetno zavidal področju je bilo lani poleti res veliko. Julijska neurja marsikdo od novodobnih vplivnežev na družbenih so si vrstila kot po tekočem traku, v tem času je bilo omrežij. Objave so bile razporejene po različnih pripravljenih kar šest izrednih vremenskih poročil. Nič kanalih. Ker ima vsak izmed teh svoje zakonitosti kaj drugače ni bilo v začetku avgusta, najprej z zelo objavljanja, je to pomenilo, da smo morali objave dobro dokumentiranim tornadom v Ilirski Bistrici, nato večkrat ustrezno prirediti. z najobsežnejšimi poplavami na območju Slovenije v moderni zgodovini. Pri ocenjevanju uspešnosti objav se pogosto zatečemo k različnim številskim metrikam. Dostop do analitičnih Pestro in zelo obsežno delo je bilo povezano tudi z podatkov se spreminja iz leta v leto, družbeno omrežje objavami na družbenih omrežjih. Naš delovnik se je v X podatke od letošnjega leta ponuja proti plačilu. V času poletnih mesecev pogosto podaljšal in zavlekel lanskem poletju so bile številske metrike impresivne, tudi pozno v noč. še posebej v dosegu naših objav (slika 5). Skupaj je naše objave v juliju in avgustu 2023 doseglo kar 4,7 milijona uporabnikov. Slika 4. Število objav julija in avgusta 2023 po kanalih, posebej za ARSO Vreme in ARSO Vode Slika 5. Doseg objav julija in avgusta 2023 79 V tem obdobju se je občutno povečalo število posnetki na naših kanalih niso glavni vir deljene sledilcev. Na Facebookovi strani ARSO vreme, ki je naš vsebine in ponavadi dosežejo malo ciljne publike, največji kanal, je našim objavam začelo slediti 13500 je bilo tokrat drugače. Posnetek je postal viralen ne novih uporabnikov. Skoraj 3000 uporabnikov je pričelo samo pri nas, temveč tudi izven naših meja. Dosegel slediti Facebookovi strani ARSO vode. je skoraj 1,5 milijona uporabnikov Facebooka, od tega 300 tisoč na območju naše države, na objavo pa se je Prvega avgusta 2023 okoli 20. ure je na območju odzvalo dobrih 14 tisoč uporabnikov. Ilirske Bistrice nastal tornado. Za slovenske razmere zelo redek pojav je bil tokrat zelo dobro posnet in Za zanimive in pestre vsebine tako na meteorološkem dokumentiran. Enega izmed posnetkov smo v zasebno kot na hidrološkem področju nam lahko sledite na sporočilo kmalu po nastanku dobili tudi mi. Čeprav povezah, prikazanih na sliki 7. Slika 6. Statistika objav o tornadu 1. avgusta 2023 v Ilirski Bistrica Slika 7. Kode QR za povezavo na objave Urada za meteorologijo, hidrologijo in oceanografijo na družbenih omrežjih 80 Vloga meteorologije v medijih Matija Klančar, Agencija Republike Slovenije za okolje Vreme in z njim povezane vsebine so del medijev Večino leta 2023 smo imeli na RTV Slovenija možnost že vrsto let. Zanesljive in pravočasne vremenske soustvarjati oddajo v živo namenjeno vremenu. napovedi, ki se pojavljajo tako v tradicionalnih V triminutnem sklopu smo predstavljali zanimive kot v novejših medijih, so nepogrešljivo orodje za vremenske dogodke, razlagali meteorološke pojave, načrtovanje vsakodnevnih dejavnosti, v skrajnem predstavljali mesečna podnebna poročila in še kaj primeru pa tudi za zaščito premoženja in varnost (slika 2). prebivalstva. Med delovne naloge meteorologov spada tudi nastopanje v javnosti. Od rednih javljanj v jutranje radijske programe, izrednih intervjujev za dnevno- informativni program, do večernih nastopov v vremenskih oddajah na Radioteleviziji Slovenija. Poleg nastopov v rednih oddajah, se meteorologi občasno pojavijo tudi v oddajah z izobraževalno vsebino ter intervjujih za mnoge tiskane kot tudi digitalne medije. Meteorologi na televiziji Slika 2. Vremenska oddaja v živo (malo pred 17. uro), zajem Prva sodelovanja z Radiotelevizijo Slovenijo segajo posnetka zaslona, 3. avgust 2023 v šestdeseta in sedemdeseta leta prejšnjega stoletja. Ledino vremenskih napovedi na TV Že leta sodelujemo pri soustvarjanju oddaje Dobro ekranih je pri nas orala Majda Vida, sploh prva jutro na RTV Slovenija. Sprva so nas gostili v diplomirana meteorologinja pri nas, kasneje je to ljubljanskem studiu, od marca 2022 pa vsak teden vlogo zelo uspešno prevzel pokojni Miran Trontelj. gostujemo v Kopru. Za razliko od klasične vremenske Z osamosvojitvijo se je oblikovala ekipa petih napovedi v Kopru sodelujejo in predstavljajo meteorologov (Andrej Pečenko, Andrej Velkavrh, Brane hidrološke teme tudi kolegi hidrologi. Vremenski sklop Gregorčič, Janez Markošek in Tanja Cegnar), ki nas je oddaje z naslovom »Vremenski obet za vikend potep« s svojimi nastopi navduševala skoraj 30 let (slika 1). je zelo dobro sprejet in skupaj smo ustvarili že 102 Andrej Velkavrh in Tanja Cegnar sta nepogrešljiv del oddaji. V zadovoljstvo nam je, da v tej oddaji nimamo ekipe tudi v letošnjem letu. Ekipa se sicer pomlajuje, strogo odmerjenega časovnega okna in tako lahko trenutno pa šteje osem članov, poleg Tanje in Andreja marsikatero meteorološko ali hidrološko tematiko bolj nastopamo še Anže Medved, Blaž Šter, Eva Bezek, podrobno razložimo (slika 3). Jana Banko, Katja Kozjek Mihelec in Matija Klančar. Zelo pozitivno smo sprejeli tudi letošnjo grafično prenovo TV vremena, ki je po slabih desetih letih doživela občutno spremembo. Slika 3. Oddaja Vremenski obet za vikend potep, zajem posnetka zaslona, 22. marec 2024 Glede na potrebe medijev se občasno udeležujemo tudi nastopov v ostalih dnevno-informativnih oddajah (TV Dnevnik, Odmevi), prav tako pa tudi nastopov v izobraževalnih oddajah (npr. Ugriznimo znanost, Slika 1. Ekipa petih vremenskih napovedovalcev na TV Firbcologi in podobne) (slika4 – Odmevi, zajem Slovenija (vir: RTV Slovenija) posnetka, 18. avgust 2023) 81 postajah, tako v dnevno-informativnih oddajah kot v izobraževalnih oddajah (npr. Frekvenca X, Radiovedni, Intelekta in druge). ARSO podkast V zadnjih letih opažamo porast novih oblik medijskih vsebin. Ena izmed teh je tudi podkast. To je oblika digitalne vsebine, ki je običajno v obliki serije zvočnih ali video epizod, dostopnih preko interneta. Podkasti so običajno dostopni na različnih platformah in Slika 4. Odmevi, zajem posnetka, 18. avgust 2023 aplikacijah, kjer jih lahko poslušalci prenesejo ali Meteorologi na radiu pretočno predvajajo na svojih pametnih napravah. Ena od prednosti podkastov je, da omogočajo poslušanje Meteorologi se ne pojavljamo samo na televiziji vsebin kadarkoli in kjerkoli. ampak nas pogosto slišite tudi na različnih radijskih postajah, tako nacionalnih kot regionalnih. Predvsem Decembra 2018 smo na ARSO pričeli z izdajanjem v jutranjem programu dežurni meteorolog predstavi svojega podkasta. Večina vsebine je povezane z vremensko dogajanje tega in naslednjih dni. vremenom in podnebjem, se pa v osrednjih temah V zadnjih letih smo redno sodelovali tudi z Radiom dotaknemo raznolike vsebine, ki jo pokrivamo na Prvi (prvi program Radia Slovenija). Med poletjem Agenciji za okolje. Epizode izdajam vsakih 14 dni, v smo vsak petek pripravili posebno napoved za gore in šestih sezonah pa sem jih posnel 124. morje, med letom pa smo sodelovali v oddaji Jutranja Vse oddaje lahko najdete na spletni strani ARSO; vremenska fronta, kjer smo v kratkih oddajah razlagali podobno kot pri ostalih oddajah na zahtevo, se lahko vremenske pojave in odgovarjali na druga vprašanja tudi na ARSO podkast naročite v vaši priljubljeni s področja vremena in podnebja. Večina vseh oddaj podkast aplikaciji (slika 6). je dosegljivih na spletni strani, lahko pa se na oddajo naročite tudi v vaši priljubljeni podkast aplikaciji (slika Meteorologi se zavedamo pomena nastopanja v 5). medijih in se na veliko število prošenj tudi pozitivno Podobno kot pri izrednih televizijskih nastopih se odzovemo. Želimo delovati strokovno, profesionalno občasno udeležujemo tudi nastopov na radijskih in izobraževalno ter deliti svoje znanje meteorologije s širšo javnostjo. To bomo izpolnjevali tudi v prihodnje. Slika 5. QR-koda do spletne strani oddaje Jutranja vremen- Slika 6. Koda QR do spletne strani ARSO podkasta ska fronta 82 Spremembe (posodobitve) pri napovedovanju vremena na Agenciji Republike Slovenije za okolje od 2004 do 2024 Brank Gregorčič, Agencija Republike Slovenije za okolje Dežurna meteorološka prognostična dejavnost v radio Univox Kočevje, radio Krka Novo mesto, radio okviru državne meteorološke službe je tudi zadnjih Koper) in rednih večernih nastopov meteorologov na 20 let potekala vse dni v letu. Namesto dveh 7-urnih TV Slovenija so se meteorološke vsebine vse bolj selile izmen je bila leta 2018 uvedena ena 12-urna (med 6. na svetovni splet in v zadnjih letih tudi na družbena in 18. uro), leta 2024 pa se čas dežurstva premaknil omrežja (Facebook, Twitter, Instagram). na 5. do 17. uro. Ekipa dežurnih meteorologov se je v zadnjih letih precej pomladila in tudi številčno Leta 2008 smo pričeli meteorološke podatke, analize povečala (sliki 1 in 2). Še naprej pa operativno delo v in napovedi objavljati na spletnem portalu www. dežurstvu opravlja ena oseba. Zasedba se številčno meteo.si. Istega leta smo se pridružili tudi evropskemu okrepi le ob visoki stopnji vremenske ogroženosti, opozorilnemu portalu www.meteoalarm.eu, ki se je deluje tudi sistem stalne pripravljenosti. razvil iz Interreg projekta Meteorisk, v katerem smo tudi aktivno sodelovali. Komunikacija z uporabniki se je postopno širila na nove platforme. Poleg živih javljanj v programe Leta 2014 smo začeli uporabljati meritve novega različnih radijskih postaj (v letu 2024 so to jutranji dopplerjevega vremenskega radarja, postavljenega na program Radia Slovenija, Val202, radio Ognjišče, Pasji Ravni v Polhograjskih dolomitih. Slika 1. Ekipa dežurnih prognostikov 2004 – od leve proti desni: Brane Gregorčič, Janez Markošek, Andrej Velkavrh, Uroš Strajnar, Janko Merše, Aleš Poredoš, Andrej Pečenko 83 Leta 2015 se je operativna meteorološka prognoza samodejno vsako uro, upoštevajoč modelske izračune preselila v nove prostore laboratorijskega prizidka in dejanske meritve. ARSO, ki je bil zgrajen v okviru razvojnega projekta BOBER in kar v 85 % financiran iz kohezijskih sredstev Za spremljanje vremenskega dogajanja v realnem EU. Tudi omenjeni radar na Pasji Ravni je bil del tega času ima dežurni meteorolog na razpolago projekta. Prav tako se je v okviru projekta BOBER 15-minutne satelitske slike oblačnosti v različnih močno povečalo število samodejnih meteoroloških in spektrih, 5-minutne radarske slike intenzitete padavin, hidroloških postaj. Časovna ločljivost meritev se je s sprotne meritve atmosferskih razelektritev (zagotavlja 30 skrajšala na 10 minut. Elektroinštitut Milan Vidmar), 10-minutne meritve samodejnih meteoroloških postaj, urne meritve Grafični prikaz meteoroloških napovedi na TVS je bil opazovalnih meteoroloških postaj, meritve sodarja jeseni 2015 posodobljen, nato pa tudi spomladi leta in lidarja, vsakodnevno radiosondažno meritev. Pri 2024. Ob tem smo postopno pomladili tudi ekipo izdelavi vremenskih napovedi uporabljamo izračune nastopajočih meteorologov. globalnega modela ECMWF (operativni zagon na 6 ur in ansambelska napoved na 12 ur), modela ALADIN Leta 2018 smo vzpostavili spletno stran www.vreme. (izračun na 3 ure), pa tudi rezultate modelov DWD si, kjer je prikaz vremenskih informacij prilagojen (ICON) in NCEP (GFS). mobilnim napravam. Napovedi se posodabljajo Slika 2. Ekipa dežurnih prognostikov 2024 – od leve proti desni: Timotej Kozelj, Blaž Šter, Urban Žagar, Andrej Velkavrh, Veronika Hladnik Zakotnik, Jure Cedilnik, Eva Bezek, Brane Gregorčič, Katja Kozjek Mihelec, Luka Ravnik, Anže Medved 84 Razvoj Katedre za meteorologijo po prelomu tisočletja Gregor Skok, Jože Rakovec, Fakulteta za matematiko in fiziko, Univerza v Ljubljani Uvod Zdravko Petkovšek, ki se je sicer upokojil že leta 1992, je kot član katedre še vedno poučeval meteorološke Na Univerzi v Ljubljani (UL) je meteorologija na tak vsebine za druge fakultete vse do leta 2000 (umrl pa ali drugačen način obstajala že od samega začetka je leta 2018). Pri pedagoškem procesu je kot učitelj univerze leta 1919. Najprej je bila na Filozofski, sodeloval ob prelomu tisočletja tudi doc. Mark Žagar, potem na Prirodoslovno-matematični fakulteti, nato ki je leta 2000 doktoriral na UL v povezavi z Univerzo na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo in nazadnje Paul Sabatier Toulouse, a sicer ni bil zaposlen na UL. na Fakulteti za matematiko in fiziko (FMF), kjer je še danes. Dober pregled razvoja meteorologije na UL Decembra 2004 je pod snežnim plazom na Voglu od samega začetka univerze naprej je pripravil že tragično umrl Tomaž Vrhovec, kar je katedro pahnilo v prof. Jože Rakovec v knjigi Prvih 100 let, ki jo je leta precejšno krizo, saj je bilo vseh pedagoških obveznosti 2019 izdala FMF UL, tukaj pa se bomo osredotočili na za več kot dva učitelja, nadomestnega učitelja pa obdobje po prelomu tisočletja. ni bilo preprosto najti. Na srečo je v tem obdobju v Slovenijo prišla Nedjeljka Žagar, ki je leta 2004 na Prostori in knjižnica Univerzi v Stockholmu zaključila doktorat. V docentko je bila izvoljena leta 2005 in je lahko že jeseni 2005 Ob prelomu tisočletja je bila Katedra za meteorologijo prevzela predavanja pri nekaterih meteoroloških sicer formalno del FMF, a je še vedno imela prostore predmetih. Leta 2012 je postala izredna in leta 2017 v 4. nadstropju Filozofske Fakultete (FF) na Aškerčevi še redna profesorica. Ob upokojitvi Jožeta Rakovca 2. Prostori katedre, ki so bili že od gradnje te stavbe leta 2014 je prevzela tudi vodenje katedre. Na FMF namenjeni tudi meteorologiji , so obsegali dve pisarni je ostala vse do leta 2019, ko je odšla na Univerzo v in predavalnico. Študentje so tako meteorološke Hamburgu v Nemčiji. predmete poslušali v tej stavbi, (krajši čas pa tudi v leseni stavbi ob Stari tehniki, kjer je bil dekanat Leta 2014 je docent postal tudi Gregor Skok, ki je prejšnje FNT), večino ostalih predmetov pa na FMF na na FMF doktoriral leta 2009. Bil je sicer zaposlen na Jadranski cesti. katedri že vse od zaključka dodiplomskega študija leta 2002, najprej kot raziskovalec, nato kot asistent, Ko je bil leta 2005 dograjen prizidek k stavbi na pozneje pa še kot visokošolski učitelj. Ob upokojitvi Jadranski 19, se je Katedra za meteorologijo preselila Jožeta Rakovca je prevzel njegove meteorološke v nove prostore na FMF, kjer je še danes. Prostora je predmete, leta 2021 pa je pridobil še naziv izredni bilo več, poleg tega pa študentom meteorologije ni bilo profesor. Ob odhodu Nedjeljke Žagar je prevzel tudi več treba hoditi na del predavanj na Aškerčevo. vodenje katedre. Njen odhod je katedro ponovno pahnil v podobno krizo kot smrt Tomaža Vrhovca, saj Pomemben del Katedre za meteorologijo je tudi je bilo predavanj še vedno za dva učitelja, novega Meteorološka knjižnica, ki predstavlja matično učitelja pa ni bilo lahko najti. Na srečo je bil del knjižnico za področje meteorologije v Sloveniji. Ob predavanj pripravljen izvesti sicer že upokojeni Jože prelomu tisočletja je bilo knjižnično gradivo shranjeno Rakovec. v omarah v meteorološki predavalnici na FF, ob selitvi katedre na FMF pa se je gradivo preselilo v Leta 2019 je iz Irana na katedro prišel Khalil prostore Fizikalne knjižnice v 1. nadstropju stavbe na Karami, ki je pred tem leta 2016 dokončal doktorat Jadranski 19. Leta 2020 so se Fizikalna, Astronomska na Inštitutu za tehnologijo v Karlsruheju v Nemčiji. in Meteorološka knjižnica preselile v nove prostore v Najprej se je zaposlil kot raziskovalec, ko pa je leta pritličju stavbe na Jadranski 21, leto pozneje pa so se 2020 pridobil naziv višjega predavatelja, pa je začel tudi formalno združile v enotno Fizikalno, astronomsko predavati tudi nekatere meteorološke predmete. in meteorološko knjižnico. Katedro je zapustil leta 2021, ko je odšel na Univerzo v Leipzigu v Nemčiji. Osebje Leta 2014 se je na katedri kot raziskovalec zaposlil Ob začetku tisočletja sta bila na katedri zaposlena Žiga Zaplotnik, ki je na FMF leta 2018 tudi doktoriral. dva visokošolska učitelja, prof. Jože Rakovec, ki je Ko je leta 2022 pridobil naziv višjega predavatelja, je bil predstojnik katedre, ter doc. Tomaž Vrhovec. Prof. začel predavati tudi nekatere meteorološke predmete. 85 Leta 2022 je odšel na podoktorsko izpolnjevanje na pridobili naziv diplomirani meteorolog geofizik / Evropski center za srednjeročne vremenske napovedi meteorologinja geofizičarka. Na drugi stopnji je študij v Bonnu v Nemčiji, kjer je zaposlen še danes, a je meteorologije prešel pod interdisciplinarni študijski še vedno tesno vpet v raziskovalne delo katedre, program Geofizika, ki so ga skupaj s FMF izvajale izvaja pa tudi predavanja pri nekaterih meteoroloških še Naravoslovnotehniška fakulteta in Fakulteta za predmetih. Leta 2023 je pridobil še naziv docenta. gradbeništvo in geodezijo, kjer je potekal v okviru Je tudi predsednik Podnebnega sveta, vladnega modula Meteorologija. Študij je trajal dve leti in posvetovalnega telesa za ukrepe podnebne politike ob zaključku so študenti prejeli naziv magister / magistrica geofizike. Študij meteorologije je bil v Poleg zgoraj omenjenih visokošolskih učiteljev je bilo svojem bistvu precej podoben študiju na starem v obdobju od preloma tisočletja do sedaj na katedri univerzitetnem programu, s tem, da se je s štirih zaposlenih tudi nemalo raziskovalcev, asistentov in podaljšal na skupno pet let in da so se dodale strokovnih sodelavcev. V prvih letih so to bili Gregor nekatere nove meteorološke in geofizikalne vsebine. Gregorič, Rahela Žabkar in Saša Gaberšek, pozneje Na primer, uvedli so se novi predmeti Vremenski Boštjan Muri, Vanja Blažica, Marko Rus, Luka Honzak, sistemi, Klimatske spremembe, Klimatski modeli, Damjan Jelič, Veronika Hladnik, Blaž Jesenko, Matic Zrak in onesnaženost, Zaznavanje ozračja in Fizikalna Šavli, Katarina Kosovelj in Marten Blaauw, v zadnjem oceanografija, nekateri obsežnejši obstoječi predmeti obdobju pa še Doruntina Hoxha, Matic Pikovnik, pa so se razdelili na dva dela. Meteorološki modul Boštjan Melinc, Uroš Perkan in Marco Stefanelli. magistrskega študija Geofizika je sicer končalo skupno 8 študentov. Pedagoško delo Predvsem zaradi sorazmerno majhnega števila Ob prelomu tisočletja je dodiplomski študij študentov, ki jih ni bilo dovolj, da bi lahko upravičili meteorologije potekal v okviru meteorološke smeri dolgoročni obstoj samostojnih študijskih programov, na univerzitetnem študijskem programu Fizika, se je študij meteorologije v študijskem letu po zaključku katerega so študenti pridobili naziv 2016/2017 zopet vrnil nazaj v okvir programa Fizike univerzitetni diplomirani fizik / fizičarka, od leta – na obeh stopnjah kot samostojna meteorološka 2001 naprej pa univerzitetni diplomirani meteorolog smer, kjer je še danes. Ob tem prehodu se je / meteorologinja. Študij je trajal štiri leta. Prva dva nabor meteoroloških predmetov zopet nekoliko letnika študija na meteorološki smeri sta bila skoraj zmanjšal, na podobno raven kot je bil pred uvedbo enaka ostalim smerem, s čimer so študenti pridobili bolonjskega študija; so se pa dodali nekateri bolj trdne temelje v fiziki in matematiki, ki so jim še kako praktično usmerjeni predmeti, na primer Praktično prav prišli v višjih letnikih. Zadnja dva letnika sta usposabljanje iz meteorologije in Računalniška orodja bila za različne smeri bolj raznolika. Od predmetov z v meteorologiji. Ob zaključku 1. stopnje študenti vseh meteorološkimi vsebinami so bili v 2. letniku Osnove smeri pridobijo naziv diplomirani fizik / fizičarka, meteorologije, v 3. letniku Dinamična meteorologija, ob zaključku 2. stopnje pa študentje meteorološke Opazovanja in instrumenti in Meteorološki praktikum, smeri pridobijo naziv magister / magistrica v 4. letniku pa Analiza in prognoza vremena, Fizikalna meteorologije. V zadnjih letih je študij meteorologije meteorologija, Klimatologija in Meteorološki seminar. na 2. stopnji postal tudi bolj samostojen in manj Dejansko pa so se v višjih letnikih meteorološki odvisen od predznanja na 1. stopnji, saj so se iz 1. predmeti izvajali na dve leti ciklično, tako da so jih na 2. stopnjo prestavili nekateri ključni meteorološki skupaj poslušali študenti 3. in 4. letnika. Do uvedbe predmeti. Tako se lahko sedaj študent vpiše na študij bolonjskega sistema študija je dodiplomski študij meteorologije na 2. stopnji, tudi če nima nobenega meteorologije končalo okoli 115 študentov, od tega meteorološkega predznanja, saj bo lahko vsa ključna 47 po prelomu tisočletja. Po končanju dodiplomskega znanja pridobil na magistrski stopnji, kar olajša študija je bilo tega možno nadaljevati tudi na vpis na meteorološko smer za tiste študente, ki jih podiplomskem študiju, ki je prav tako potekal v okviru meteorologija začne zanimati šele med študijem na meteorološke smeri in se končal z magisterijem 1. stopnji. Meteorološko smer na magistrskem študiju oziroma doktoratom. Skupno je bilo meteoroloških Fizike je sicer do sedaj končalo skupno 8 študentov. znanstvenih magisterijev 17, od tega 8 po prelomu Na 3. stopnji študij meteorologije poteka v obliki tisočletja. meteorološkega modula na fizikalni smeri, ki se izvaja v okviru doktorskega programa Matematika in fizika. Ob uvedbi bolonjskega sistema študija se je V obdobju od preloma tisočletja do sedaj je bilo sicer študij meteorologije na obeh stopnjah na pobudo zaključenih okoli 10 meteoroloških doktoratov na FMF, takratnega predstojnika Oddelka za fiziko odcepil z meteorološko vsebino pa nekaj še drugod. od študijskega programa Fizika. Na 1. stopnji je prešel na program Meteorologija z geofiziko, ki se Zaposleni na katedri za meteorologijo uvodne je prvič izvajal v šolskem letu 2008/2009 in je meteorološke predmete redno izvajajo tudi na trajal tri leta in na katerem so ob zaključku študenti nekaterih drugih fakultetah; na Fakulteti za strojništvo 86 (visokošolski strokovni študijski program 1. stopnje Tomaž Vrhovec se je ukvarjal z vremensko tipizacijo, Strojništvo, smer Prometni pilot letala/helikopterja), preučevanjem in modeliranjem padavin v Alpah in Filozofski fakulteti (visokošolski univerzitetni interpolacijo padavin, medtem ko se je Mark Žagar program 1. stopnje Geografija), Zdravstveni fakulteti ukvarjal s preučevanjem in modeliranjem padavin (visokošolski univerzitetni program 1. stopnje v Alpah, dogajanjem v mejni plasti, povečevanjem Sanitarno inženirstvo) in na Fakulteti za gradbeništvo ločljivosti modelskih simulacij, kakovostjo zraka in in geodezijo (magistrski študijski program Vodarstvo lokalnimi vetrovi. in okoljsko inženirstvo, modul Okoljsko inženirstvo). Poleg tega v manjšem obsegu sodelujejo pri izvedbi V času, ko je bila zaposlena na katedri, se je nekaterih drugih predmetov, npr. pri dveh predmetih Nedjeljka Žagar ukvarjala z razvojem metod za v okviru interdisciplinarnega doktorskega programa asimilacijo podatkov, z globalno dinamiko in tropsko Varstvo okolja, pri katerem sodeluje 13 fakultet, in meteorologijo, s povečevanjem ločljivosti modelskih enem predmetu v okviru magistrskega programa na simulacij, z razvojem modelov za napovedovanje Ekonomski fakulteti. V šolskem letu 2023/2024 se vremena, z lokalnimi vetrovi, normalnimi načini je v okviru visokošolskega strokovnega študijskega nihanja atmosfere, intertropsko konvergenčno cono, programa 1. stopnje Aplikativna fizika na FMF prvič preučevanjem oscilacij na veliki skali in različnih izvedel tudi predmet Podnebne spremembe, ki ga je vrst valov, regionalnim klimatskim modeliranjem, zasnoval Žiga Zaplotnik in pri katerem sodeluje več ansambelskim modeliranjem, reanalizami vremena, kot petnajst različnih predavateljev, ki zelo celovito vpeljavo novih vrst opazovanj v proces napovedovanja pokrijejo to tematiko. vremena, kakovostjo zraka, jezeri hladnega zraka ter napovedljivostjo in spremenljivostjo ozračja. Pomemben del pedagoškega dela predstavlja tudi skrb za kvalitetno študijsko literaturo. Ob prelomu Gregor Skok se je ukvarjal s preučevanjem, tisočletja so študentje pri uvodnih meteoroloških modeliranjem in interpolacijo padavin, razvojem predmetih uporabljali predvsem učbenik Osnove metod za verifikacijo modelskih napovedi, klimatsko meteorologije za naravoslovce in tehnike, ki sta ga regionalizacijo, jezeri hladnega zraka, indeksi napisala Jože Rakovec in Tomaž Vrhovec. Ta je prvič toplotnega stresa, kakovostjo zraka, regionalnim izšel leta 1998, potem pa so sledili še ponatisi in/ klimatskim modeliranjem, vizualizacijo klimatskih ali nove izdaje vse do leta 2017, sedaj pa je na podatkov, intertropsko konvergenčno cono, radarsko razpolago tudi brezplačno na spletu. Saša Gaberšek, detekcijo toče in uporabo metod strojnega učenja v Gregor Skok in Rahela Žabkar so leta 2007 izdali še meteorologiji. zbirko nalog Rešene naloge iz osnov meteorologije, leta 2017 pa še angleški prevod te zbirke z naslovom V času, ko je bil zaposlen na katedri, se je Khalil Introduction to meteorology: solved problems. Gregor Karami ukvarjal z dogajanjem v višjih plasteh ozračja, Skok je leta 2020 izdal učbenik Uvod v meteorologijo, geoenžiniringom in spremenljivostjo cirkulacije ki je bil kmalu po izdaji objavljen tudi v odprtem ozračja. dostopu, leta 2022 pa je izdal še angleški prevod tega učbenika z naslovom Introduction to meteorology. Žiga Zaplotnik se je ukvarjal z napovedljivostjo in spremenljivostjo ozračja, razvojem metod za Raziskovalno in strokovno delo asimilacijo podatkov in uporabo novih vrst opazovanj za ta namen, uporabo metod strojnega učenja v Raziskovalno delo članov katedre zajema zelo širok meteorologiji ter preučevanjem oscilacij na veliki skali spekter meteoroloških podpodročij od numeričnega in različnih vrst valov. modeliranja ozračja in napovedovanja vremena do mikroklime podzemnih jam. Glavni nosilci oziroma Raziskovalno delo je potekalo v okviru rednega dela vodje raziskovalnega dela na katedri so večinoma in številnih raziskovalnih projektov in programov, visokošolski učitelji, a le to pogosto izvajajo v tesnem ki so se zvrstili v tem obdobju. Posebej velja sodelovanju z ostalimi zaposlenimi. izpostaviti raziskovalni program Astrofizika in fizika atmosfere, financiran s strani Javne agencije za Pregled znanstvenih člankov Jožeta Rakovca kaže, da znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost se je po prelomu tisočletja ukvarjal s preučevanjem Republike Slovenije (ARIS, prej Javna agencija in modeliranjem padavin, predvsem v Alpah, jezeri za raziskovalno dejavnost RS), v katerem poleg hladnega zraka, kakovostjo zraka, padavinskimi meteorologov sodelujejo tudi astrofiziki, ter projekt indeksi, povečevanjem ločljivosti modelskih simulacij, MODES, financiran s strani Evropskega raziskovalnega preučevanjem lokalnih vetrov, obnovljivimi viri sveta (European Research Council, ERC), ki ga je leta energije, regionalnim klimatskim modeliranjem, 2011 pridobila Nedjeljka Žagar, kot prvi takšen projekt vplivom vegetacije na padavine in jamsko mikroklimo. v Sloveniji. Poleg teh se je zvrstilo še več projektov, financiranih s strani Evropske vesoljske agencije, ARIS 87 in Evropske unije, pri katerih je bila katedra vodilni številne strokovne in poljudne članke ter intervjuje partner ali pa sodelovala. v slovenskih revijah, časopisih in spletnih medijih, pomembno pa je izpostaviti tudi številne prispevke v Poleg znanstveno raziskovalnega dela so bili člani radijskih ali televizijskih oddajah. katedre aktivni tudi na strokovnem področju. Predvsem Jože Rakovec je avtor številnih strokovnih Zaključki elaboratov, študij in ekspertiz. Člani katedre so imeli tudi pomembne vloge v različnih strokovnih Tako kot nekoč Katedra za meteorologijo še naprej združenjih v Sloveniji in tujini. Na primer Jože Rakovec ostaja pomemben del meteorološke skupnosti je predstavljal Slovenijo v Tehničnem komiteju COST v Sloveniji. V obdobju od preloma tisočletja do za meteorologijo, kateremu je tri mandate tudi sedaj je sicer doživela nekatere spremembe in predsedoval. Člani katedre so aktivni pri Slovenskem pretrese, a še naprej uspešno skrbi za izobraževanje združenju za geodezijo in geofiziko (predsedstvo bodočih meteorologov, zaposleni pa skrbijo za in vodstvo meteorološke sekcije), Slovenskem znanstvenoraziskovalni napredek na različnih meteorološkem društvu (članstvo v upravnem odboru) podpodročjih meteorologije, aktivni pa so tudi na in Mednarodni konferenci za alpsko meteorologijo – strokovnem področju ter skrbijo za promocijo, ugled in ICAM (članstvo v izvršnem odboru). Objavili pa so tudi prepoznavnost meteorologije v javnosti. Popolni Sončev mrk 8. aprila 2024 v Bogati (Teksas, ZDA) in temperaturna primerjava štirih popolnih Sončevih mrkov Zorko Vičar, Slovensko meteorološko društvo Uvod zahodno (recimo po vrsti: Evropa, ZDA, severna Azija in spet Evropa). V dobrih 54 = 3×18 letih se nam spet Začnimo kar z izjemno zanimivo vajo, primerjavo ponovi mrk iz mladosti. Glede števila dodatnih dni (10, štirih mrkov (dva iz naše druščine, sam in dr. Mitja 11 ali 12) nad 18 let, odloča število prestopnih let v Rosina, sva uspešno opazovala vse spodaj naštete periodi saros. Tako nas spremljanje pojavljanja mrkov popolne Sončeve mrke). Primerjava nas bo pripeljala lahko pripelje do pomembnih zakonitosti – do periode kar do védenja Babiloncev izpred skoraj 2800 let, ponovitev (letošnji mrk 2024 pripada sarosu 139, mrk torej do periode ponovitve mrkov saros. Koliko traja 2017 pa sarosu 145). Trenutno je aktivnih nekaj deset ta cikel ponovitve mrkov in kje se ponovijo? Imajo sarosov, v katerih je število ponovitev mrkov približno popolni Sončevi 11. 8. 1999 (Slovenija – Goričko ali tako, kot je dolžina našega življenja v letih. Madžarska, trajanje popolne faze približno 2 minuti), Ko Luna na svoji poti zaide med Zemljo in Sonce, 29. marca 2006 (Turčija, 4 min), 21. avgusta 2017 vidimo iz določenih krajev Zemlje popolni ali delni (Casper, Wyoming, ZDA, 2 min) in 8. aprila 2024 Sončev mrk (odvisno od položaja Zemlje in Lune (Bogata, Teksas, ZDA, 4 min) časovno kaj skupnega? na eliptičnih tirnicah). To se ne zgodi vsak mesec, Poglejmo časovno razliko v letih in dnevih parov saj je ravnina Lunine orbite okrog Zemlje nagnjena mrkov, ki trajajo približno enako časa: za 5,145° glede na ekliptiko (na ravnino potovanja Zemlje okrog Sonca), hkrati pa orbita Lune še 21. avgust 2017 – 11. avgust 1999 = 18 let in 10 dni precesira s periodo 18,612 let. Če poiščemo 8. april 2024 – 29. marec 2006 = 18 let in 10 dni najmanjši skupni večkratnik period gibanja Lune okrog Zemlje, z upoštevanjem periode precesije Lunine To je 6585 dni, bolj točno pa je perioda mrkov, ki je orbite, letnega gibanja in dnevne rotacije Zemlje, pravimo saros, dolga 6585,321 dni – torej okoli 8 ur dobimo zgoraj ocenjeno periodo saros 18 let in 10, 11 več od 6585 dni, zato se mrk »ponovi« približno 120 ° ali 12 dni in okoli 8 ur. 88 Opazovanje popolnega Sončevega mrka 8. aprila v slika (slika 1). A s stalnim spremljanjem vremenskih Teksasu modelov in tudi z veliko sreče, dolgo vožnjo, nam je tokrat uspela misija nemogoče in na veliko veselje Prvič po treh uspešnih ogledih Sončevih mrkov (še 30 udeležencev smo tudi tokrat ujeli čarobni popolni odpovedanega »koronskega« leta 2020 v Južni Ameriki Sončev mrk in uživali v magičnih koronskih barvah, sem načrtoval v kraju z lepim vremenom, Piedra del vidnih Sončevih »izbruhih« med popolno fazo, v Aguila, a smo nato spremljali le spletni prenos…) diamantnih prstanih, v presenetljivih odzivih narave sem bil tokrat v velikih dvomih – nam bo aprilsko na (skoraj) noč sredi dneva, v ohlajenem ozračju vreme omogočilo ogled mrka v Teksasu? Napovedi v rahlem vetriču (slika 2). Ob izjemnosti popolne vremenskih modelov dva tedna pred mrkom so bile faze Sončevega mrka noben opazovalec ne ostane porazne, tudi na dan mrka, to kaže tudi satelitska ravnodušen! Slika 1. Satelitski posnetek popolnega Sončevega mrka 8. aprila 2024 na jugozahodu Teksasa – 10 minut pred popolno fazo mrka v Bogati, ki leži v središču rumenega krogca (popolna faza je na sliki od Bogate oddaljena okrog 670 km). Tam so vremenski modeli napovedovali najmanj oblakov in, niso se zmotili, tudi mi ne. Vir slike: https://www.storm2k.org/phpbb2/viewtopic. php?t=119527&start=140 Slika 2. Med popolno fazo Sončevega mrka 8. aprila 2024 v Bogati, ZDA. Oblaki grozijo, a ne sežejo do mrka, izjemna svetloba in izjemno vzdušje (foto: Veronika Vičar) 89 Slika 3. Diamantna prstana in različne podrobnosti popolne faze Sončevega mrka 8. aprila 2024 v kraju Bogata, Teksas, ZDA, od 13:44:06 do 13:48:27. Korona je bila izjemno bogata, morebiti pa smo pričakovali več prominenc – a že te, ki smo jih videli, so za mnoge udeležence bile pravo odkritje in to šteje. (foto: Zorko Vičar) Na fotografijah lahko razberemo, da so oblaki na 2006, 2017, 2024. Kaj nas pouči primerjava, padci obzorju cel čas grozili, da nam ukradejo ta lep pogled temperature med mrkom, znamo razložiti razlike? (slika 2) – a Sonce in Luna sta bila zelo visoko in varno Na Madžarskem sem temperaturo meril s senzorjem v nebeškem oknu (bili smo namreč na geografski širini TESTO, v Turčiji pa z registratorjem temperature in 33,47°). Med popolno fazo mrka smo brez težav blizu vlažnosti Vaisala, ki jih uporabljamo na ARSO. V Turčiji Sončeve korone opazili potepuha Jupitra in potepinko sem meril v parku okrog 30 m od plaže, na dveh Venero. A komet 12P/Pons-Brooks je bil, za toliko metrih in v senci drevesa, dodatno sem naredil še sipane in odbite svetlobe v senco mrka (povsod okrog blokado morebitnega sonca z dežnikom. V Casperju oblaki in kar nekaj več vodne pare v zraku kot med leta 2017 in v Bogati leta 2024 (oboje ZDA) pa sem prejšnjimi mrki), prešibek. A to ni bila naša skrb, vedeli uporabljal ARSO registrator EasyLog USB (znamka smo, da je tam, blizu Jupitra. Videti komet ob Sončevi Lascar / EL21CFR2LCD, natančnost 0,5 °C in 0,5 koroni ali celo dva, bi bilo pa že preveč…, bilo pa bi %). V vseh primerih so meritve potekale dva metra lepo, seveda se nismo branili. nad travnatimi tlemi in v senci. Žal mi ni nikjer uspelo meriti celotnega dnevnega poteka temperatur, kjer bi lahko določil tudi minimalno temperaturo pred mrkom. Merjenje temperature in vlažnosti zraka med Med letošnjim mrkom v Teksasu sem pred popolno popolnimi Sončevimi mrki fazo izmeril daleč najvišjo temperaturo zraka dosedaj, to je 33 °C. Zakaj že temperatura med Sončevimi Sedaj pa podrobneje o »najdaljši fizikalni vaji«, ki mrki pada? Ker nam Luna počasi zastira in na koncu traja že 25 let – merjenjem temperature in vlažnosti popolnoma zakrije vir sevalne energije – to je naše zraka med popolnimi Sončevimi mrki v letih 1999, Sonce. Slika 4. Graf poteka temperature in relativne vlažnosti zraka med Sončevim mrkom v kraju Bogata, Teksas, ZDA. Čas na grafu je lokalni uradni čas (Central Daylight Time). 90 Preglednica 1. Primerjalna preglednica mrkov glede na temperaturo in relativno vlažnost zraka ter gostoto vodne pare pri tleh. Gostota vodne pare je izračunana iz meritev temperature in relativne vlažnosti. Meritve so seveda potekale v senci praktično pod enakimi pogoji na vseh mrkih. Sončev mrk 8. aprila Sončev mrk 21. Sončev mrk 11. Sončev mrk 29. 2024 avgusta 2017 avgusta 1999 marca 2006 opombe Teksas, ZDA Wyoming, ZDA, na Madžarska Turčija, ob morju nadmorski višini 1600 m najnižja temperatura zraka (°C) 26,5 20 21 16,5 najvišja temperatura zraka (°C) 33 26 25 18,5 najnižja relativna vlažnost zraka (%) 51 26 52 62 najvišja relativna vlažnost zraka (%) 65 35,5 65 71 najmanjša gostota vodne pare (g/m3) 16,3 6 12 10 največja gostota vodne pare (g/m3) 18,2 6 12 10 Letošnji Sončev mrk se je začel ob 12:26:52. Nato je temperatura naraščala do maksimuma pred Temperatura zraka se je zaradi pozitivne energijske mrkom (podobno kot med prejšnjimi mrki), a nadaljnje bilance (Bogata je na začetku mrka še zmeraj prejela naraščanje se je ustavilo zaradi oblačnosti. Razlika nekaj več energije od delno zastrtega Sonca, kot med temperaturnim maksimum zraka pred popolno je je oddala s sevanjem, prevajanjem toplote…) fazo Sončevega mrka in temperaturnim minimumom pričakovano višala še 25 minut, tja do 12:50, ko je po popolni fazi je bila torej 6,5 °C. To je največji dosegla 33 °C (to je najviše med štirimi mrki, slika 4). padec temperature med mrki (a tudi pri najvišjem Nato je temperatura padala do konca popolne faze, temperaturnem maksimumu pred mrkom), ki sem jih ob 13:49, ko j dosegla 26,5 °C. Na tej vrednosti je do sedaj pomeril – to so bili mrki v letih 1999, 2006, temperatura vztrajala tja do 14:05 (torej še 15 minut 2017 in 2024 (preglednica 1). po popolni fazi – pričakovani fazni zamiki, kot dnevni ali letni hod temperature, ki ne sledi višini Sonca). Ali znamo razložiti vzorec, ki ga razberemo iz preglednice 1? Slika 5. Raztrosni diagram maksimalnih temperatur pred Sončevimi mrki glede na padce temperatur blizu popolne faze mrkov za mrke v letih 1999, 2006, 2017 in 2024. Padci temperatur med Sončevimi mrki so bili veliko izrazitejši pri višjih maksimalnih temperaturah. 91 1. Da je pri višjih temperaturah pred mrkom tudi (vrtinčenje ozračja in oceanov) in seveda sami oceani, večji padec med mrkom? morja z ogromno toplotno kapaciteto in s tokovi, ki prenašajo notranjo energijo, ter vsekakor geografska 2. Zakaj je bil v Turčiji padec temperature najmanjši širina (vpadni kot Sončeve svetlobe, čas v dnevu) in (2 °C)? položaj Zemlje na tirnici okrog Sonca (to so letni časi, saj je os rotacije Zemlje nagnjena na normalo ekliptike 3. Da je bil v Wyomingu (ZDA), leta 2017, padec (6 za okrog 23,5°). °C) skoraj tak kot letos (6,5 °C), pri mrku leta 1999 (Madžarska) pa je bil padec pri maksimumu Po Stefanovem zakonu velja, da je pri višji 25 °C nekje vmes, 4 °C? temperaturi izsev izrazitejši (j ≈ σT4). Če bi neko telo sevalo direktno v vesolje, kjer je temperatura le Pri odgovorih na zgoraj našteta vprašanja bomo nekaj K, potem bi lahko predpostavili, da se padec upoštevali geografsko lego – ob morju je temperatura temperature telesa s časom (dT/dt) manjša na četrto zraka spomladi nižja kot v celinskem delu, da o potenco same temperature, saj velja znana povezava pomembnem toplogrednem plinu, to je o količini za toplotni tok in Stefanov zakon: vodne pare v zraku, odloča tudi nadmorska višina in seveda, da večja količina vodne pare pomeni dQ/dt = –mcdT/dt = –SeσT4, počasnejše ohlajanje zraka in obratno. Pri odgovoru na prvo vprašanje pa bomo ponovili Stefanov zakon o kjer je e emisivnost, S površina telesa, σ Stefanova toplotnem sevanju teles in Newtonov zakon ohlajanja. konstanta, m masa telesa in c specifična toplota. Najprej si iz preglednice 1 izračunajmo razliko A pri tleh se telesa ne ohlajajo direktno v vesolje. Če med maksimalnimi temperaturami pred mrkom zelo poenostavimo, gre večinoma za kombinacijo in minimalnimi temperaturami med mrkom, ter ohlajanja (ali segrevanja) zaradi prevajanja in tudi maksimalne temperature in nato izrišimo raztrosni zaradi sevanja. diagram (slika 5). Izguba toplote telesa s temperaturo T zaradi Za mrk v Turčiji leta 2006 je kolega Gregor Vertačnik prevajanja toplote (izmenjava energije med atomi in na spletu našel meritve tik ob morju, na peščeni plaži molekulami telesa in okolice) v okolico, ki ima seveda – tam je bil padec temperature 5 °C (Pleijel, 2009). nižjo temperaturo T0, je sorazmerna s temperaturno Za mrk v Casperju (ZDA) leta 2017 pa sem sam razliko ΔT = T–T0 in seveda s toplotno kapaciteto našel na spletu padec temperature za 8,7 °C. A te samega telesa in okolice, oziroma s toplotno meritve so bile narejene v drugačni mikroklimi in pod prevodnostjo. Učili smo se, da se toplotni tok drugačnimi pogoji. Tisto, kar je značilno za meritve (dQ/dt) s telesa z maso m zapiše kot dQ/dt = mcdT/dt na zgornjem grafu je, da so bile vse narejene pod (c je specifična toplota, dT je sprememba temperature enakimi pogoji, v senci in dva metra nad travnatimi v času dt). Tako velja za časovno spremembo tlemi. temperature (to je nižanje temperature telesa) kar sorazmernost: V resnici se Zemlja kot celota ohlaja s sevanjem v mrzlo vesolje, segreva pa nas Sonce (Zemlja sicer ima –dT/dt ≈ T–T0. nekaj malega lastnih zalog energije, a za razvoj visoko razvitih oblik življenja še zdaleč premalo). V samem Ta načba nas torej pripelje do Newtonovega zakona ozračju pa so razmere glede prenosa toplote precej hlajenja, ki pravi, da je hitrost izgube toplote iz telesa bolj zapletene, v veliki meri jih določajo toplogredni sorazmerna temperaturni razliki med telesom in plini, ki absorbirajo dolge valove sevanja naših tal, ki okolico. Ta formulacija predpostavlja homogeni medij jih v večji meri segreva energija elektromagnetnega (okolico) in telo, okoliški medij pa naj ima konstantno valovanja s Sonca (svetloba). S Sonca na vrh ozračja temperaturo T0. Tako velja (pravokotno na vpadlo sevanje) prispe vsako sekundo gostota energijskega toka blizu 1400 J/(sm2). Nekaj –dT/dt = (T–T0)/τ. te energije se seveda odbije – in to dragoceno zalogo fuzijske energije nam zastonj pošilja Sonce na razdalji V časovni konstanti τ se izražajo lastnosti telesa, astronomske enote že milijarde let. In to je vir našega toplotna kapaciteta, prevodnost telesa in okolice. življenja. Kako pa je s sevanjem prek Stefanovega zakona? Pod Povejmo, da se tla in zrak ohlajata tako zaradi sevanja določenimi pogoji lahko podobno enačbo zapišemo kot zaradi prevajanja toplote in tudi zaradi vertikalne tudi za toplotno sevanje, zakaj? konvekcije (vzgon) ter advekcije – zaradi vetrov (mešanje zraka zaradi tlačnih razlik). Pomembna je Vemo, da je neto izguba toplote telesa zaradi tudi sistemska Coriolisova sila zaradi rotacije Zemlje (infrardečega) sevanja po Stefanu sorazmerna z 92 razliko (T4 – T 4 0 ) in da torej velja enačba za izsev T = T0 + (Tz–T0)e–t/τ telesa napram okolici To povezavo je izpeljal že Isaac Newton. L = Seσ(T4–T 4 0 ), Če narišemo to funkcijo, opazimo, da najbolj strmo pada na začetku pri višjih temperaturah telesa kjer je e emisivnost telesa (ta je realno malo manj kot in sama strmina je pričakovano odvisna tudi od 1), S njegova površina, σ je Stefanova konstanta. temperature okolice T0 (slika 6). To trditev velja Če predpostavimo da je T = T0 + ΔT in če je razlika preveriti še s strmino krivulje ali bolj učeno, kar z temperatur sevajočega telesa in okolice ΔT zelo odvodom, ko velja: majhna (ko je torej ΔT/T0 << 1), potem dokaj dobro velja približek dT/dt = –((Tz–T0)/τ)e–t/τ T4 – T 4 = (T0 + ΔT)4 0 – T 4 4 0 = T0 (1 + ΔT/T 4 0)4 – T0 ≈ In tako vidimo, da je padec v istem časovnem T 4 0 (1 + 4ΔT/T0) – T 4 0 = 4T 3 0 (T–T0). intervalu, recimo med Sončevim mrkom, kar sorazmeren z velikostjo temperaturne razlike, saj To je snov iz srednje šole, računanje z majhnimi velja gornja enačba in je strmina največja ob času t=0 vrednostmi (bolj učeno se temu reče razvoj v enaka Taylorjevo vrsto). Tako velja pri majhnih temperaturnih razlikah za izsev telesa (L) dober približek: dT/dt = –(Tz–T0)/τ L ≈ 4SeσT 3 0 (T–T0) Če nismo malenkostni, se časovni grafi padca temperatur med mrki dokaj dobro ujemajo s Ker iščemo izsev pri majhni temperaturni razliki, lahko teoretično napovedano obliko krivulj člen 4SeσT 3 0 privzamemo kot konstanto k in spet bomo dobili podobno odvisnost kot pri prevajanju, T = T0 + (Tz–T0)e–t/τ velja: Torej bi lahko v grobem rekli, da sta hitrost ohlajanja L ≈ 4SeσT 3 0 (T–T0) = k(T–T0) in temperaturni padec sorazmerna razliki med najvišjo temperaturo pred popolno fazo mrka in »ravnovesno« Vemo, da je izsev L povezan z izgubo toplote dQ/dt in temperaturo T0, katere dober približek bi lahko bila le ta je sorazmerna s časovnim odvodom temperature najnižja temperatura v noči in jutru pred mrkom. –dT/dt, spet pridemo do podobne odvisnosti kot pri prevajanju toplote: Seveda pa je realnost precej bolj zapletena, saj na temperaturni potek med mrkom vplivajo oblaki, –dT/dt ≈ T–T0. vlažnost zraka, veter, konvektivno mešanja zraka pri tleh, višina Sonca nad obzorjem, lastnosti površja Takšno enačbo zapišemo s časovno konstanto τ, v (glej npr. Segal in sod., 1996; Founda in sod., kateri se pri prevajanju izražajo lastnosti telesa in okolice, toplotna kapaciteta, prevodnost ali pri sevanju temperatura telesa, oz. okolice, emisivnost, Stefanova konstanta ... in tako spet dobimo znano enačbo: –dT/dt = (T–T0)/τ Enačbo preoblikujemo in integriramo od Tz do T in od časa 0 do t. ∫dT/(T–T0) = –∫dt/τ Rešitev levo je logaritem ln(T–T0), desno pa kar –t/τ. Ko vstavimo meje v izveden integral, dobimo enačbo: Slika 6. Idealizirana modelska simulacija ohlajanja v odvisnosti od začetne temperature za izbrano časovno ln(T–T0) – ln(Tz–T0) = –t/τ – 0. konstantno τ. Telo z modro krivuljo ohlajanja z začetno temperaturo 20 °C (293 K) se ohladi v eni uri za okrog 8 °C, Končna enačba za časovno padanje temperature a telo z rdečo krivuljo ohlajanja z višjo začetno temperaturo toplejšega teles z začetno temperaturo Tz glede na 30 °C (303 K) se ohladi kar za okrog 16 °C v eni uri. To je temperaturo okolice T0 je torej kar eksponentna kar dobra prispodoba za padec temperature med dvema (srednja šola – glejte tudi sliko 6): mrkoma z različnima maksimalnima temperaturama pred popolno fazo, a s podobno dnevno najnižjo temperaturo oziroma »ravnovesno« temperaturo T0. 93 2007; Eugster in sod., 2017 ). Ti dejavniki ves čas manj, se torej površina Zemlje in zrak hitreje ohlajata. spreminjajo energijsko bilanco nekega dela ozračja Na kratko povzeto — med Sončevim mrkom v okolici in s tem njeno temperaturo kot mero za povprečno mesteca Casper, 1600 m nad morjem, so nizka kinetično energijo molekul zraka (kT ≈ mv2) in kar vlažnost, visoka nadmorska lega in suha tla botrovali priznajmo si, modeli so zmeraj zgolj poenostavitev k veliki dinamiki poteka temperature (padec za kar in nič več. Pomembno je, da se trudimo razumeti 6 °C). Na Madžarskem je pri podobni maksimalni bistvene mehanizme. temperaturi (25 °C, po prehodu poletne hladne fronte 11. avgusta 1999) temperatura padla za 4 °C, torej Zakaj je bil v Turčiji padec temperature najmanjši manj kot v Wyomingu 2017, saj bila tam tudi gostota (2°C)? pare 2x višja kot v Wyomingu in je bilo zato ohlajanje zraka počasnejše. Mrk leta 2006 smo datumsko opazovali 10 dni prej kot tega v Teksasu, a je bil padec temperature Viri: vseeno več kot trikrat manjši. Za nizko maksimalno temperaturo in majhen padec temperature je v prvi Eugster, W., Emmel, C., Wolf, S., Buchmann, N., vrsti odgovorna bližina sredozemskega morja (mrk McFadden, J., Whiteman, C., 2017. Effects of vernal smo opazovali kar na obali – lepo). Morje ima namreč equinox solar eclipse on temperature and wind visoko toplotno kapaciteto in se zato spomladi počasi direction in Switzerland. Atmospheric Chemistry and segreva in s tem tudi zrak ob morju, v jeseni pa se k Physics, 17, str. 14887–14904, DOI: 10.5194/acp-17- sreči počasi ohlaja. 14887-2017 Odgovorimo še na tretje vprašanje – in sicer, da je Founda, D., Melas, D., Lykoudis, S., Lisaridis, I., bil v Wyomingu (ZDA) med mrkom leta 2017 padec Gerasopoulos, E., Kouvarakis, G., Petrakis, M., in (6 °C) skoraj tak kot letos (6,5 °C), čeprav je bila Zerefos, C., 2007. The effect of the total solar eclipse maksimalna temperatura bistveno nižja (podobno of 29 March 2006 on meteorological variables in vrednost je izmeril tudi ameriški kolega)? Greece. Atmospheric Chemistry and Physics, 7, DOI: 10.5194/acpd-7-10631-2007 Zgornja tabela kaže, da je zdaleč najmanj zračne vlažnosti bilo prav med mrkom 21. 8. 2017 v kraju Pleijel, H., 2009. Observations of temperature and air Casper, ZDA, z nadmorsko višino 1600 m (nizka humidity during the total solar eclipse 29 March 2006 vlažnost je značilna za visoke lege, recimo za at Side, Turkey. Meteorologische Zeitschrift, 18, str. Kredarico). Gostota vodne pare (gram/m3) je bila leta 107–109. DOI: 10.1127/0941-2948/2008/0324 2017 le 6 g/m3, na Madžarskem 1999 pa kar 12 g/ m3 (2x več), letos pa celo okrog 18 g/m3. Kot smo Segal, M., Turner, R., Prusa, J.,Bitzer, R., in Finley, S., že omenili, je vodna para izjemno dober absorber 1996. Solar Eclipse Effect on Shelter Air Temperature. dolgovalovnega sevanja, ki ga seva površina Zemlje Bulletin of the American Meteorological Society, 77, (je najvažnejši toplogredni plin v ozračju, ki nam DOI: 10.1175/1520-0477(1996)077<0089:SEEOSA omogoča življenje – toplogredni plini torej niso zmeraj >2.0.CO;2 škodljivi, le preveč jih ne sme biti). Če je vodne pare 94 Zgodovina izdajanja glasil Slovenskega meteorološkega društva Jožef Roškar, Slovensko meteorološko društvo Ob visokem 70. jubileju, ki ga letos praznuje Naslednji snop Meterološkega zbornika je izšel leta Slovensko meteorološko društvo, je vredno osvetliti 1959, kjer je prav tako 8 avtorjev svoje prispevke pomen izdajateljske dejavnosti, ki ima že dolgo objavilo na 89 straneh. tradicijo. Meteorološki zbornik, II. snop, Ljubljana, 1959: Meteorološki zbornik • Vital Manohin: Vprašanje Monsunov - The origin of Monsoons, Že kmalu po ustanovitvi društva leta 1954, ki se je • Janko Pristov: Meteorološki podatki Kredarice takrat imenovalo “Društvo meteorologov Slovenije”, v primerjavi z bližnjimi višinskimi observatoriji - so člani čutili potrebo po strokovnem glasilu, kjer bi Meteorological data for Kredarica in comparison lahko doma v slovenskem jeziku objavljali strokovne with the high-altitude observatories in viciniti, članke. to je bilo še toliko bolj pomembno, ker je bil • Zdravko Petkovšek: Meritve in primerjave v študij fizikalne meteorologije na Univerzi v Ljubljani zvezi z velikostjo meglenih kapljic v Ljubljani - takrat relativno mlad, društvo pa so ustanovili prav Measurements and comparisons of the drop prvi diplomanti tega študija. Tako so že leta 1957, diameters in Ljubljana fog, tri leta po ustanovitvi društva, začeli izdajati glasilo • Miran Borko: Odvisnost sušnih razdobij v Sloveniji “Meteorološki zbornik”, namenjen strokovnim od splošne cirkulacije atmosfere - The general člankom, ki so vsebovali rezultate znanstvenega in circulation of the atmosphere and the dry periods strokovnega dela avtorjev na področju meteorologije. in Slovenia, Že v prvem snopu je svoje prispevke objavilo 8 • Andrej Hočevar: Poiskus ocene prognostične avtorjev na 111 straneh. karte - An attempt of the assessement of the forecasting map, Meteorološki zbornik, prvi snop, Ljubljana, 1957: • Janko Pučnik: Analiza nekaterih Fickerjevih pravil • Marjan Čadež: O stabilnosti atmosfere - Stability v primerjavi s sinoptičnimi situacijami v Sloveniji - of the atmosphere, An analysis of some Ficker’s rules in comparison • Miran Borko: Periodogramska analiza višine 500 with the synoptics situations in Slovenia, mb površine za poletna obdobja 1954 in 1955 - A • Majda Vida: Poročilo o padavinah pri visokem periodogramatic analysis of the altitude of 500 zračnem pritisku v Sloveniji (od 1. 1. 1954 do mb level for summer 1954 and 1955, 31. 12. 1958) - Report on the precipitations in • Vital Manohin: Kratko poročilo o metodi Slovenia occuring at the high air pressure (from dolgoročnih prognoz na osnovi lokalnih january 1954 to december 1958), klimatoloških podatkov - A short report about the • France Bernot: Prispevek k proučevanju zraka nad metod of prognoses for a longer period on the morjem - Contribution to the investigation of the basis of the local climatological particulars, air temperature above sea surface, • Majda Vida: Vpliv kaplje hladnega zraka na vreme v Sloveniji - The influence of the cold pool on Razprave — Papers Slovenia, • Zdravko Petkovšek: Doprinos k prognozi Leta 1962 so časopis preimenovali v “Razprave — pomladanskih pozeb v Sloveniji - Contribution to Papers”, ki je bolj ali manj redno izhajal do leta 2000. the prognosis of spring frost in Slovenia, Poleg rednih številk je izšlo tudi nekaj izrednih, • Janko Pristov: Vremenska dogajanja v zvezi s prodorom hladnega zraka preko Alp in vpliv Redne številke orografije na padavine - Weather occurances in connection with the advance of cold air over the Razprave — Papers III, Ljubljana, 1962: Alps and the orographical on the precipitations, • Zdravko Petkovšek: Vlaga v stanovanjih s • Oskar Reya: Gibanje temperature v tleh - The centralnim ogrevanjem in ovlaževanje prostorov temperature changes in ground, - Humidity in the Flats with Central Heating and • Janko Pučnik: Močne otoplitve v Jugoslaviji v Moistening of the Rooms, dneh od 1. do 6. julija 1950 - The increase of • Andrej Hočevar: Primerjava temperaturnih temperature in Yugoslavia from 1st to 6th July razmer v goli zemlji in zemlji z rastlinsko odejo - A 1950, 95 Comparation of the Temperatures Within the Bare krajev Slovenije z lokalnimi vremenskimi tipi - Soil and the Vegetation Covered Soil. Presentation of weather with local weather types Razprave — Papers IV, Ljubljana, 1964: for some places of Slovenia, • Andrej Hočevar: Lokalni vremenski tipi v Sloveniji • France Bernot: Ekstremne temperature morja pri pozimi - Local weather types in Slovenia in winter, Kopru v obdobju 1958-1965 - Extreme sea-water • France Bernot: Prispevek k poznavanju klime temperatures at Koper during the period 1958- Kankana - Contribution to the knowledge of the 1965, climate of Kankan, • Vital Manohin: 83-letno kolebanje zimskih • Zdravko Petkovšek: Padavine ob hladnih frontah v temperatur v Ljubljani - The 83-years rhythm of Sloveniji - Cold-front precipitations in Slovenia, winter temperatures in Ljubljana, Razprave — Papers so praviloma izhajale vsaj enkrat Razprave — Papers VIII, Ljubljana, 1967: letno, v nekaterih letih pa so izdali tudi dve številki. • Andrej Hočevar: Globalno sevanje v Ljubljani - Sprva so v naslovu dodajali rimske številke, ki naj bi Global radiation at Ljubljana, predstavljale številko snopa, kasneje se tega niso • Zdravko Petkovšek: Vreme v Sloveniji in njegov držali. razvoj po regionalnih vremenskih tipih - Weather in Slovenia and its development by regional Razprave — Papers V, Ljubljana, 1965: weather types, • Vital Manohin: Deset let opazovanj na • Majda Vida: Nekatere značilnosti vremena visokogorski postaji Kredarici (2515 m) - Ten year v Sloveniji v ciklonih na poti V. b - Some observation on the mountain station Kredarica, characteristics of the weather over Slovenia in the • Andrej Hočevar: Lokalni vremenski tipi v Sloveniji cyclones on the track No. 5 b, v letih 1957 in 1958 - Local weather types in • Vlado Žitnik: Prognoza megle na letališču Slovenia in the years 1957 and 1958. Ljubljana na osnovi razporeditve pritiska pri tleh • Zdravko Petkovšek: Regionalni vremenski tipi in cirkulacije na višini 700 mb ploskve - Forecast Slovenije v letih 1957-1958 - Regional weather of fog on the Ljubljana airport on the basis of types of Slovenia in the years 1957-1958. pressure distribution at the ground and circulation • France Bernot: Temperatura morske vode pri Trstu on 700mb level, in Kopru - Sea water temperature at Trieste and • Janko Pristov: Neobičajna razporeditev Koper. orografskih padavin - Uncommon distribution of orographic precipitations, Razprave — Papers VI, Ljubljana, 1965: • Mile Tovornik: Meteorološki pogoji zaledenitve • Vlado Žitnik: Aplikacije Whitingove metode za letal - Meteorologic conditions of iceing on prognozo neviht na alpsko področje Slovenije - aircraft, Application of Whiting’s method of thunderstorm forecast on alpine region of Slovenia. Razprave — Papers IX, Ljubljana, 1967: • Andrej Hočevar: Značilnosti nekaterih • Vital Manohin: Hipoteza o vplivu sončne svetlobe meteoroloških elementov pri generaliziranih na efektivno sevanje zemeljske površine - lokalnih vremenskih tipih, Hypothesis of influence of solar radiation on an • Zdravko Petkovšek: Oblačnost, vetrovi in megla ob effective terrestial radiation, hladnih frontah v Sloveniji - Cloudiness, winds and • France Bernot: Prispevek k spoznavanju morja fog at cold fronts in Slovenia, ob slovenskem obrežju - Contribution to the • France Bernot: Ladijska opazovanja ob prehodu understanding of the sea water temperature along hladne fronte čez severni Jadran 25. - 27. the Slovene coast, februarja 1965 - Ship’s observations during the cold front passing the North Adria in the days 25th • Andrej Hočevar: Lokalni vremenski tipi ob - 27th padavinskih situacijah v Sloveniji v obdobju February 1965, 1955 — 1959 - Local weather types at weather • Vital Manohin: Nekatere značilnosti zimskih situations with precipitation in Slovenia during the temperatur v Ljubljani v zadnjih 115 letih - Some period 1955 —1959, characteristics of winter temperatures in Ljubljana • Janko Pristov: Odvisnost med padavinsko in last 115 years. razporeditvijo v Sloveniji in temeperaturo in Razprave — Papers VII, Ljubljana, 1966: vetrovi na višinah - Relation between precipitation • Zdravko Petkovšek: Nevihtna karta in distribution in Slovenia and temperature and wind nevihtna pogostnost v Sloveniji za dobo 1951- characteristics aloft, 1960 - Thunderstorm map and frequency of thunderstorms in Slovenia for the period 1951- Razprave - Papers X, Ljubljana, 1968: 1960, • Ervin Pirtovšek: Občutljivost foto celice in • Andrej Hočevar: Prikaz vremena nekaterih človeškega očesa pri Regnaultovi metodi določevanja rosišča - Sensibility of the photocell 96 and the human eye with Regnault’s method for • Janko Pristov: Uporabnost labilnostnih faktorjev za determination of dew point, prognozo neviht in toče v Sloveniji - Usefulness of • Miran Borko: Nekaj ugotovitev v zvezi s pojavom lability factors for thunderstorm and hail forecast neviht na Brniku - Some statements about in Slovenia, thunderstorm phenomena at Brnik (Ljubljana- • Bojan Paradiž: Nekaj karakteristik onesnaženja airport), zraka v Ljubljani - Some characteristics about • Mirko Kovač: Temperatura 300 metrske atmospheric pollution at Ljubljana, prizemne plasti zraka v Ljubljanski kotlini - Some • Slavko Verhovnik: Onesnaženje mesta Maribora temperature data of the planetary boundary layer s SO2 in dimom - Pollution of atmosphere with - first 300 meters - of Ljubljana basin, sulphur dioxide and smoke in Maribor, • Zdravko Petkovšek: Temperatura polja v • Andrej Hočevar, Marko Jurgele, Zdravko adiabatnih tokovih čez gorske grebene - Petkovšek: Metoda prenosa velike množice Temperature fields in adiabatic flow over vektorjev vremena na hitre medije računalnikov mountain ridges, - A method for transfer of large weather vectors • Danilo Furlan: Zona maksimalnih padavin v population to high speed input media of computer Julijskih Alpah in njena utemeljitev - On the problem of the zone of maximum amounts of Razprave — Papers XIII, Ljubljana, 1971: precipitations in Julian Alps, • Andrej Hočevar, Zdravko Petkovšek: Doprinos • Edita Lončar, Nada Pleško, Nadežda Šinik: Jedna k poznavanju razmer v jezeru hladnega zraka mogučnost prikaza klime za potrebe zdravstva i v Ljubljanski kotlini - A contribution to the turizma - A climatological description suitable for knowledge of cold air lake characteristics of the medical and touristic purposes, Ljubljana basin, • Mirko Kovač: Nekatere značilnosti vremena v Razprave — Papers XI, Ljubljana, 1969: Sloveniji v odvisnosti od barične razporeditve • Vlado Žitnik: Poskus prognoziranja ciklogeneze - Some weather characteristics in Slovenia in s kombinacijo nekaterih znanih parametrov - An connection with pressure distribution, attempt of forecasting cyclogenesis by means of • Zdravko Petkovšek: Celodnevne megle v Ljubljani - some known parametrs, All-day fog in Ljubljana, • Miran Trontelj: Redukcija zračnega pritiska na • Branko Weissbacher: Gibanje nevihtnih področij in morski nivo in njen vpliv na analizo polja pritiska intenzivnost padavin odvisnih od višinskih vetrov nad Jugoslavijo - Reduction of air pressure on nad Slovenijo - Movements of thunderstorms and mean sea level and its influence on the analysis precipitation intensity regarding upper level winds of pressure field above Yugoslavia, over Slovenia, • Andrej Hočevar, Zdravko Petkovšek: Koncept kompleksne meteorološke obdelave z Razprave — Papers XIV, Ljubljana, 1972: elektronskim računalnikom in nekaj rezultatov • Jože Rakovec: Vertikalni profil vetra v prizemni za meglo na letališču Ljubljana-Brnik - An outline turbulentni plasti - Vertical wind profiles in the of complex meteorological research by means turbulent boundary layer, of computer and some results for fog at the • Miran Borko: Prispevek k prognozi neviht v Ljubljana - Brnik airport, Sloveniji - A contribution to the thunderstorm • Mirko Kovač: Nekaj ugotovitev o nastanku forecast in Slovenia, radiacijske megle na letališču Ljubljana - Brnik - • Janko Pristov: Objektivni kriteriji za prognozo Some findings about the formation of fog at the neviht in toče - Objective criteria for thunderstorm Ljubljana - Brnik airport, and hail forecast, • Zdravko Petkovšek: Pogostnost megle v nižinah • Janko Pučnik: Temperaturne inverzije v Ljubljanski in kotlinah Slovenije - Frequency of fog in the kotlini - Temperature inversions in Ljubljana basin, lowlands of Slovenia, Razprave — Papers XV, Ljubljana, 1973: Razprave — Papers XII, Ljubljana, 1970: • France Bernot: Smeri gibanja nevihtne aktivnosti • France Bernot: Vzroki poplav v Slovenskem na področju SR Slovenije - Directions of primorju - Causes of floods in the coastal region of thunderstorm activity movements across the Slovenia, region of Republic Slovenia, • Zdravko Petkovšek: Preprosta obravnava razkroja • Branko Weissbacher: Ocena vpliva srebrovega radiacijske megle - A simple treatment of radiation jodida na nevihtne oblake - Estimation of silver fog clearance, jodide influence on thunderstorm clouds, • Miran Trontelj: Prognoza neviht nad Slovenijo s • Janko Pristov: Poizkusna obramba pred točo v pomočjo empiričnih parametrov - Thunderstorm Sloveniji - Experimental hail protection in Slovenia, forecast over Slovenia (Yugoslavia) by means of • Jože Rakovec, Andrej Hočevar: Primerjava meritev empirical parameters, cirkumglobalnega in globalnega obsevanja v 97 Ljubljani (1971-1973) - Comparison between določanje višine nizkih in srednje visokih circumglobal and global radiation data measured dimnikov v Sloveniji - A rough estimation of at Ljubljana (1971-1973), the height of small and middle high stacks in • Danilo Furlan: Okvirne vrednosti sončnega Slovenia, obsevanja na Balkanskem polotoku - Rough • Jože Roškar: O porazdelitvi letnih ekstremov values of radiation at Balkanian peninsula, nalivov v Sloveniji - About the distribution of yearly • Zdravko Petkovšek: Ugotovitve ob maršrutnih extremes of showers in Slovenia, temperaturnih meritvah v Sloveniji - Statements on traverse temperature measurements in Razprave — Papers XIX, Ljubljana, 1975: Slovenia, • Janko Pristov, Miran Trontelj: Zimski temperaturni ekstremi - Winter temperature extremes, Razprave — Papers XVI, Ljubljana 1974: • Zdravko Petkovšek: Uporabnost pilotbalonskih • Vlado Žitnik: Velikost toče v odvisnosti od opazovanj na določitev gibanj in stratifikacije nekaterih oblakovih parametrov - Hail size in zraka v kotlinah - Utility of pilot-balloon relation of some cloud parameters, observation for determination of air movements • Zdravko Petkovšek: Temperature pod salonitnimi and air stratification in basins, kritinami raznih barv - Temperatures under roof • Andrej Hočevar: Analiza podatkov o trajanju covers of different colours, sončnega obsevanja v treh vinorodnih območjih • Vlasta Stergar: Meteorološki parametri - osnova Slovenije (1965-1974), za preventivna škropljenja proti krompirjevi plesni - Meteorological parameters - basis for preventive Razprave — Papers, Letnik 20, št. 1, Ljubljana, sprinkling against potato blight. september 1976: • Ciril Zrnec: Vplivi in posledice onesnaženja ozračja • Branko Weissbacher: Statistična obdelava in na vegetacijo industrijskega rajona v Zasavju v primerjava števila dni s snežno odejo s srednjimi letu 1973 - Influences and effects of air pollution zimskimi temperaturami za Ljubljano - Statistical on vegetation at industrial basin Zasavje during treatment and comparison between the number the year 1973, of days with snow cover and mean temperatures in Ljubljana, Razprave — Papers XVII, Ljubljana, 1974: • Dušan Hrček: Meritve padavin v okolici hladilnih • Jože Roškar: Neka metoda za objektivno kontrolo stolpov termoelektrarne Šoštanj - Measurements parametrov vremena - A method for objective of precipitation in the surrounding of cooling control of weather parameters, towers of thermoelectric power station Šoštanj, • Zdravko Petkovšek: Ocena transkontinentalnega • Marija Bonač, Zalika Rajh-Alatič: Primerjava transporta onesnaženja zraka v Slovenijo in iz nje rezultatov analiz padavin treh različnih krajev v - Estimation of transcontinental transport of air Sloveniji - The comparison of results of analyses pollution to Slovenia and out it, of precipitations among three different places in • Danilo Furlan: Orientacijski podatki o izhlapevanju Slovenia, v Jugoslaviji - Some data on evaporation in Yugoslavia, Razprave — Papers, Letnik 20, št. 2, Ljubljana, • Milena Paradiž: Ocena 500 mb prognostičnih december 1976: kart - Estimation of prognostic maps of 500 mb • Jože Roškar: Poskus določitve klime s faktorsko surface, analizo in taksonomijo - An attempt to determine • Majda Vida: Poskus ocene vremenskih procesov the climate by using factor analysis and taxonomy, v Sloveniji z ozirom na vremenske situacije • Zdravko Petkovšek: Periodičnost sunkov burje - - Attempt to estimate weather processes in Periodicity of bora gusts, Slovenia with regard to weather situations, • Danilo Furlan: Vpliv reliefa na meglo v nekaterih predelih Slovenije - Influence of relief on fog in Razprave — Papers XVIII, Ljubljana, 1975: some regions of Slovenia, • Andrej Hočevar, Jože Rakovec: Komponente • Andrej Šegula: Hladne fronte v območju Alp - Cold sončnega obsevanja na hribu pravilne oblike ob fronts in the region of the Alps jasnem vremenu - Components of solar radiation on a cone-shaped hill at clear sky, Razprave — Papers, Letnik 21, št. 1-2, Ljubljana, • Janko Pristov, Miran Trontelj: Megla v nekaterih december 1977: slovenskih alpskih dolinah glede na višinske • Boris Zupančič: Presoja metod za računanje vetrove in na posamezne vremenske situacije povprečne dnevne temperature - Estimation - Fog in some Slovene Alpine valleys according of methods for the calculation of mean daily to upper level winds and particular weather temperature, situations, • Jelko Urbančič: Vpliv akumulacijskih jezer • Jože Rakovec, Zdravko Petkovšek: Približno na pojavljanje megle v okolici - Influence of 98 acumulation lakes on the occurence of fog in the period 1974 — 1978, surroundings, • Jože Rakovec, Andrej Hočevar: Vpliv reliefa na • Zdravko Petkovšek: Določanje emisije SO in numerično napovedan dnevni hod temperature 2 izračun emisijskega potenciala za nekatere kotline prizemne plasti zraka - The influence of relief v Sloveniji - SO emission determination and on the numerically predicted daily course of the 2 calculations of emission potential for some basins temperature near the ground, of Slovenia, • Andrej Hočevar, Zdravko Petkovšek, Jože Rakovec: • Janko Pristov: Vremenski pogoji ob visokem Ocena primarnih polutantov in numerični onesnašenju zraka - Weather conditions for the eksperiment ocene oksidantov v Ljubljani in pollution of air, Mariboru, Razprave — Papers, Letnik 22, št. 1, Ljubljana, Razprave — Papers, Letnik 24, št. 1, Ljubljana, oktober november 1978: 1980: • Jože Rakovec: Onesnaženje zraka od linijskega • Zdravko Petkovšek: Preizkus metode stagnacijskih vira, dvo- in trodimenzionalni pristop - Air pollution obdobij za prognozo period visokega onesnaženja from line source, a two- and a three-dimensional zraka - Test of the method of stagnation periods approach, for forecasting high air pollution episodes, • Janko Pristov: Dnevni hod koncentracij • Milan Sijerković: Istraživanje nastupa lokalnog onesnaženosti zraka v kotlinah - The day course of vjetra bure metodom mezoanalize - Investigation air pollution concentrations in basins, of the beginning of the local wind, the bora, by the • Vesna Jurčec, Danko Papišta: Interpretacija mesoanalysis method, lokalne srednje mjesečne temperature pomoću • Lučka Kajfež-Bogataj: Pogostnost in razkroj talnih parametra makro-razmjera - Interpretation of local in dvignjenih temperaturnih inverzij v treh krajih mean monthly temperature by means of large- Jugoslavije - Frequency and destruction of ground- scale parameters, based and lifted inversions at three places in Yugoslavia, Razprave — Papers, Letnik 22, št. 2, Ljubljana, • Jože Rakovec: Oblačnost in nekateri drugi december 1978: parametri na štirih postajah v Evropi - Cloud • Majda Vida: Soupadanje cerebrovaskularnih ammount and some other parameters at four insultov (CVI) in astmatičnih napadov otrok (AN) stations in Europe, z vremenskimi dogajanji v Sloveniji - Relation of cerebrovascular insults (CVI) and asthmatic Razprave — Papers, Letnik 24, št. 2, Ljubljana, attacks (AN) of children with weather phenomena december 1980: in Slovenia, • Bojan Logar: Časovne in prostorske korelacije • Miran Trontelj: Visoke snežne odeje v Sloveniji in med temperaturami zraka v Ljubljani in nad njo vzrok za njihov nastanek - Deep snow covers in - Temporal and spatial correlations between air Slovenia and resons for their formations, temperatures in and above Ljubljana, • Zdravko Petkovšek: Klimatski model za oceno Razprave — Papers, Letnik 23, št. 1, Ljubljana, zmanjšanja energije sončnega obsevanja v november 1979: kotlinah zaradi megle in onesnaženja zraka - • Jože Rakovec: Numerična napoved temperature Climatic model for estimation of insolation energy tal in zraka pri tleh - Numerical prediction of reduction in basins by fog and air pollution, ground - and surface-air temperature, • Vlado Žitnik, Bojan Logar: Klasifikacija • Bojan Logar, Jože Roškar, Boris Zupančič: vremenskih tipov s posebnim ozirom na lokalni Numerično filtriranje temperaturnih podatkov s razvoj vremena - Classification of weather Kredarice - Numerical filtering of temperature patterns with special reference to local weather data from Kredarica, development, • Zdravko Petkovšek: Emisijski potencial SO2 za • Marjana Gajić-Čapka: Utjecaj promjene termina večino kotlin Slovenije - Emission potential of SO2 motrenja na mjesečni srednjak temperature zraka for majority of basins in Slovenia, - The efect of changes of observation hours on • Igor Mezgec: Nevihte na Primorskem - mean monthly air temperature, Thunderstorms in costal region of Slovenia, Razprave — Papers, Letnik 25, št. 1, Ljubljana, oktober Razprave — Papers, Letnik 23, št. 2, Ljubljana, 1981: december 1979: • Bojan Logar: Časovne in prostorske korelacije • Branko Weissbacher, Vlado Žitnik: Relativna med temperaturami zraka na raznih višinah pogostost prehodov vremenskih stanj v Sloveniji ter oblačnostjo in z upoštevanjem stanja tal v od 1974. do 1978. leta - The relative frequency Ljubljani ob 14. uri - Time and space correlation of transition of weather pattern in Slovenia in the among air temperatures on different levels and cloudiness - with ground state considered at 99 Ljubljana at 14.00, for estimation of orographic part of the maximal • Krešo Pandžić: Prikaz polja vjetra na Jadranu za possible precipitation, vrijeme bure i juga - Presentation of wind field • Jelko Urbančič: Poskus simuliranja burje s at the Adriatic Sea during Bora and Scirocco pomočjo numeričnega modela - Simulation of the conditions, bora wind by means of numerical model, • Majda Vida, Bojan Logar, Janez Žumer, Peter Kartin, Miloš Perovič: Izsledki povezav med Razprave — Papers, Letnik 27, št. 2, Ljubljana, objektivnimi prognostičnimi biometeorološkimi december 1983: parametri in nastanki cerebrovaskularnih • Janko Pristov: Klimatski opis in ocena vpliva bolezni (CVI) - The indications of correlations ojezeritve Cerkniškega in Planinskega polja na between objective prognostic biometeorological spremembo mikroklime - Climatic description parameters and the onset of cerebrovascular and an assessment of the influence of water diseases (CVI), accumulations on the microclimate of Cerkniško and Planinsko polje, Razprave — Papers, Letnik 25, št. 2, Ljubljana, • Zdravko Petkovšek, Jože Rakovec: Modeliranje december 1981: razkroja jezera hladnega zraka - Modelling of cool • Janko Pristov, Bojan Logar: Analiza temperatur pool dissipation, zunanjega zraka za potrebe ogrevanja stavb - The • Marjan Divjak: Določevanje vertikalnih hitrosti analysis of outside air temperatures for needs of zračnih tokov v oblakih - The evaluation of vertical building heating, air velocities in clouds, • Milan Hodžić: Ciklonalni valovi na Jadranu - Storm surges on the Adriatic, Razprave — Papers, Letnik 28, št. 1, Ljubljana, oktober • Andrej Kranjc: Obramba pred točo v Sloveniji 1984: danes - Hail protection in Slovenia today, • Janko Pristov: Ekstremno močni vetrovi pod Karavankami - An extremely strong wind below the Razprave — Papers, Letnik 26, št. 1-2, Ljubljana, Karavanke, december 1982: • Alica Bajić: Strujanje u gornjem dijelu doline • Milan Sijerković, Vlasta Švast: Lokalna analiza Save prema modelu Wippermanna - Airflow in prodora hladnog zraka 12. — 13. 1. 1982. godine the upper part of the Sava valley according to - Local analysis of the air invasion on 12th — 13th Wippermann’s model, January 1982, • Jože Rakovec, Zdravko Petkovšek: Polja • Zdravko Petkovšek: Veter v Sloveniji z vidika vpliva meteoroloških spremenljivk za potrebe določanja na zbiralnik sončne energije - Wind in Slovenia disperzije v zraku na srednjih razdaljah - Fields regarding its influence on sun-energy collector, of meteorological variables for use in studies of • Janko Pristov, Boris Zupančič, Filip Štucin: Najvišje medium-scale dispersion in air, dnevne padavine za porečje Save do Krškega - Maximal daily precipitations in the basin of the Razprave — Papers, Letnik 28, št. 2, Ljubljana, Sava, december 1984: • Tomaž Vrhovec: Gravitacijski valovi v jezerih • Zdravko Petkovšek: Klimatski model skupnega hladnega zraka - Gravity vawes in the cold air vpliva okolja na zbiralnik sončne energije - A lakes, climatic model of the net influence of the • Tone Zupančič, Boris Zupančič: Vpliv mesta Celja environment on a flat-plate solar energy collector, na prizemno cirkulacijo zraka v zimskih mesecih • Janko Pristov, Boris Zupančič, Karel Škerjanc, - Influence of the city of Celje on ground level Alenka Stele: Prikaz izdelave vodne bilance na circulation in the winter months, Savi Dolinki - Water budget calculation method for • Dušan Hrček: Preprost model onesnaženosti Sava Dolinka river basin, zraka za Celje - The simple urban air pollution model for Celje, Razprave — Papers, Letnik 29, št. 1, Ljubljana, • Tone Planinšek: Transport onesnaženja zraka v december 1987: okolico TE Trbovlje - Transport of air pollution from • Boris Zupančič, Janko Pristov: Metoda in izbor the Trbovlje coal-fired power plant, referenčnega meteorološkega leta - Method and selection of test reference year, Razprave — Papers, Letnik 27, št. 1, Ljubljana, oktober • Samo Rink, Tanja Cegnar: Primerjava statističnih 1983: metod za oceno ekstremnih vrednosti padavin - • Jože Rakovec, Zdravko Petkovšek: Ocena Comparation of statistical methods for estimation vpliva jezera na meteorološke količine z extreme values of precipitation amounts, modeli - Estimation of the influence of lake on • Tomaž Vrhovec: Primerjava nekaterih zimskih meteorological variables by models, klimatskih količin v vzhodnem delu Ljubljanske • Tomaž Vrhovec: Model za oceno orografskega kotline - Comparation of some winter climatic dodatka k verjetni največji količini padavin - Model parameters in the eastern part of the Ljubljana 100 basin, različnih zračnih mas, • Andrej Kranjc: Obramba pred točo v Sloveniji • Saša Gaberšek: Analiza pogostnosti različnih danes - Hail protection in Slovenia, vremenskih tipov v Sloveniji z vidika klimatskih sprememb, Razprave — Papers, Letnik 29, št. 2, Ljubljana, • Jure Jerman: Sistematične neinstrumentalne december 1987: napake pri merjenju padavin z meteorološkim • Jože Rakovec: Metoda ocenjevanja vpliva radarjem, hladilnega stolpa na naravni vlek na okolje - A • Gregor Gregorič: Statistična napoved temperature method of Estimation of the Influence of a s Kalman Bucyjevim filtrom, Cooling Tower with Natural Ventilation on the • Uroš Strajnar: Diagnoza lege frontalnih con v Envrionment, vertikalnih presekih troposfere nad Evropo, • Zdravko Petkovšek: Zmanjšanje osončenja • Andrej Hrabar: Numerična simulacija nastanka in zaradi oblaka iz hladilnega stolpa - Reduction of razkroja jezer hladnega zraka, Insolation due to the Cloud from a Cooling Tower, • Sandra Turk: Vodna bilanca tal v Sloveniji in v • Tomaž Vrhovec: Simulacija dvodimenzionalnega bližnji okolici v zadnjem stoletju, toka zraka po pobočju - Simulation of a Two • Mojca Dolinar: Vstopanje okolišnjega zraka v Dimensional Air Flow along a Slope, kumulusni oblak, • Špela Pirnat: Ugotavljanje virov onesnaženja z Razprave — Papers, Letnik 30, št. 1, Ljubljana, ozonom s pomočjo trajektorij, november 1989: • Klemen Bergant: Merjenje in modeliranje UV-B • Samo Rink: Prispevek h klimatologiji neviht v obsevanja, Sloveniji - A contribution to the climatology of • Petra Golob: Napovedovanje količine naravnega thunderstorms in Slovenia, UV-B sevanja, • Lučka Kajfež-Bogataj, Jože Rakovec: Toča in sodra • Anton Zgonc: Časovna ekstrapolacija radarskih v Sloveniji - Hail and graupel in Slovenia, odbojev iz ozračja, • Neva Pristov, Zdravko Petkovšek, Jasna Zaveršek: • Metod Koželj: Uporaba prognoziranih Nekatere značilnosti burje in njenih začetkov v polj potencialne vrtinčnosti za izboljšanje Sloveniji, napovedovanja intenzivnih padavin, • Gregor Sluga: Prostorska razporeditev Razprave — Papers, Letnik 31, št. 1, Ljubljana, akumulacije snežnih padavin vzdolž grebena december 1994: Spodnjih Bohinjskih gora v zimi 1997-1998, • Jože Rakovec: The Time Evolution of Cb Clouds in • Mateja Iršič: Vzroki za močne padavine, Northeastern Slovenia, • Joško Knez: Napovedovanje temperature in • Marjan Divjak: Radarsko merjenje padavin: meteorološkega stanja cestišča, Uporaba vertikalnih profilov odbojnosti, • Uroš Bergant: Napovedovanje megle na letališču • Andreja Sušnik: Uporabnsot raznih metod prikaza Ljubljana z metodami statistične interpretacije fenološkega razvoja koruze (Zea Mays L.) za opazovanj in rezultatov numeričnih modelov, Slovenijo, • Boris Žorž: Verifikacija napovedi višine baze • Ana Žust: Zveze med dolžinami medfaznih obdobij oblakov na letališču Ljubljana-Brnik, vinske trte (Vitis vinifera) in vsotami temperatur • Janko Merše: Simulacija turbulentnega razkroja nad izbranimi temperaturnimi pragovi v Sloveniji, jezera hladnega zraka z modelom MM5, • Ciril Zrnec: Značilnosti cvetenja nekaterih vrst • Rahela Žabkar: Preučevanje spreminjanja rastlin in njihova uporabnost v agrometeorologiji, koncentracij SO2 v Zasavju s pomočjo trajektorij, • Bogdan Lalić: Visokovodni valovi v odvisnosti od padavin, vegetacije in predhodne namočenosti za Leta 2000 je izšla zadnja dvojna številka časopisa reko Savinjo, Razprave — Papers. V zadnjih dveh številkah • Silvo Žlebir: Avtomatizacija meteoroloških meritev lahko opazimo odsotnost avtorjev iz meteorološke na letališču Ljubljana-Brnik. katedre. Razlog je v tem, da objavljanje v tem časopisu ni prinašalo potrebnih točk pri reelekciji in Razprave — Papers, Letnik 32, št. 1-2, Ljubljana, so univerzitetni učitelji in raziskovalci morali svoje december 2000: članke začeti pošiljati v tuje revije. Je pa v zadnjih • Marjeta Gerjevič: Analiza pojavljanja zadnjih treh številkah opaziti prihod mlajše generacije pomladanskih in prvih jesenskih negativnih meteorologov. temperatur v Sloveniji, • Mateja Gjerek: Tipizacija vremena za potrebe Razen rednih številk je izšlo tudi nekaj izrednih, ki so optimalne interpolacije, tudi pokazale vse večje zanimanje gospodarstva za • Marko Uršič: Merilni sistem za merjenje fluktuacij meteorološke podatke in analize. vetra, • Mark Žagar: Dinamična analiza dogajanj ob meji 101 žveplovega dvokisa in orientacijska ocena od Posebne številke industrijskih emisij prizadetega areala kmetijskih zemljišč v Sloveniji, Razprave — Posebna številka, Simpozij, Meteorologija - • Tone Wagner: Vpliv temperature na proizvodnjo Gospodarstvo, št. 1, Ljubljana 1975: hmelja v Sloveniji, • Andrej Hočevar: Meteorološki vidiki smotrne rabe • Željko Cindrić: Preventivne prognoze stupnja prostora, opasnosti od šumskih požara, • Albin Stritar: Meteorologija v luči prostorskega • Božo Kristan: Nove tehnike aero snemanje planiranja, (Remote Sensing) in meteorologija, • Ivan Urh: Meteorologija in zemljiški sistem, • Andrej Martinčič: Vpliv človeka na nastanek Razprave — Papers, Letnik 21, Posebna številka, nekaterih mrazišč v Trnovskem gozdu, Simpozij, Avtomatizacija v meteorologiji, Ljubljana, • Ivan Marušič, Andrej Hočevar: Poskus vključevanja december 1977: meteoroloških parametrov v planersko analizo • Bojan Paradiž: Avtomatizacija v meteorologiji, prostora, • Jože Šnajder: Možnosti uporabe • Anton Lesar: Digitalni model reliefa, mikroračunalnikov pri avtomatskih merilnih • Bojan Paradiž: Vloga in naloge meteorologije pri postajah, skrbi za čist zrak, • Martin Lesjak: Domača avtomatska postaja z • Bogdan Babšek: Cena čistega zraka, mikroračunalnikom, • Dušan Vukmirović: Granični sloj atmosfere i • Emil Mandeljc: Prenos podatkov v mreži problemi primenjene meteorologije, hidrometeoroloških postaj, • Edita Lončar: Prognoza razbijanja inverzije na • Bojan Paradiž, Dušan Hrček, Andrej Šegula: području grada Zagreba, Programske zahteve za avtomatsko meteorološko • Zvonimir Katušin: Odredjivanje parametra širenja postajo, dima iz dimnjaka EL-TO u Zagrebu na osnovu • Andrej Hočevar: Senzorji - ključni problem snimanja jednom kamerom, avtomatskih meteoroloških opazovanj, • Božo Glavič: Elektronski telemetrijski sistem za Razprave — Posebna številka, Simpozij, Meteorologija - sakupljanje meteoroloških podataka EMP 11, Gospodarstvo, št. 2, Ljubljana 1975: • Jože Rakovec: Meritve razporeditve temperature • Zdravko Petkovšek: Pomoč meteorologije pri in vlage v atmosferi s satelitov, optimizaciji načrtovanja zgradb in gradnje, • Jože Roškar: Uporaba radarsko-računalniškega • Dušan Gregorka: Meteorološki podatki za sistema v meteorologiji, gradbeništvo, • Zdravko Petkovšek: Zvočni radar, • Nadežda Šinik: Zavjetrine zgrada kao specifične • Janko Pristov: Kontrola meteoroloških podatkov v akumulacije aerozagadjenja, zvezi z avtomatsko obdelavo podatkov, • Miran Marussig: Meteorološki podatki kot element • Petar Gburčik: Objektivna analiza, projektiranja, gradnje in vzdrževanja cest, • Tone Planinšek, Bojan Paradiž, Hilda Solomun: • Janko Pristov: Meteorologija in Obdelava vetra z avtomatsko meteorološko elektrogospodarstvo, postajo, • Milan Vidmar: Hidrometeorologija in projektiranje • Verica Gburčik: Automatizovana obrada podataka energetskih objektov, o sunčevom zračenju, • Danilo Furlan: Meteorologija in vodno • Zvonka Herbst, Dušan Hrček: Avtomatska gospodarstvo, obdelava podatkov o onesnaženju zraka, • Stjepan Diklić: Generalizacija kratkotrajnih kiša, • Pepca Pristov: Avtomatska obdelava podatkov na padavinskih postajah, Razprave — Posebna številka, Simpozij, Meteorologija - • Momirka Vukmirović: Rezultati rada na Gospodarstvo, št. 3, Ljubljana 1975, automatizovanoj obradi agrometeoroloških • Vlasta Stergar: Kaj lahko agrometeorologija nudi podataka, kmetijstvu, • Ivan Penzar: Pomoć meteorologije u planiranju Razprave — Papers, Posebna številka - Special issue, poljoprivrednih kultura, Ljubljana, december 1999: • Momirka Vukmirović: Agrometeorološke prognoze • Klemen Bergant, Lučka Kajfež-Bogataj: Prostorska za potrebe voćarstva, interpolacija fenoloških podatkov - cvetenje • Miloje Radosavljević: Prognoziranje minimalne robinije (Robinia pseudoacacia L.) v Sloveniji - temperature po metodu H. Reutera, Spatial interpolation of phenological data of locust • Ivan Gams: Nekatere posebnosti kraške klime, tree (Robinia pseudoacacia L.) in Slovenia, • Vlado Žitnik: Radarske meritve oblakovih • Marjan Jarnjak, Ana Tretjak: Satelitsko skenirani paramerov značilnih za pojav toče, podatki za kartiranje vegetacije - Satellite scanned • Jože Maček: O ogroženosti kmetijskih rastlin od data in the function of vegetation mapping, 102 • Simone Orlandini, Marco Bindi, Marco Mancini, agrometeorološke ankete - fenološka Marco Moriondo, Lucca Fibbi: Prostorski prikaz opazovanja in mreže - Evaluation of WMO RA fenoloških podatkov za vinsko trto v različnih VI. Agrometerological questionnaire related to skalah z uporabo nevronskih mrež - Spatialisation phenological observations and networks, of grapevine phenological data at different scales • Andrea Cicogna, Marco Gani: Življenjski ciklus by using an artifical neural network, koruze na območju regije Furlanije Julijske krajine • Lučka Kajfež-Bogataj, Klemen Bergant: Primerjava in Slovenije - Life cycle of the maize in Friuli- napovedovanja splošnega cvetenja bobovca Venezia Giulia and Slovenia, (Malus domestica Borkh) in domače češplje • Jaroslav Valter, Ivan Kott: Monitoring sezonske (Prumus domestica L.) v Ljubljani - Comparison prirasti vegetacije na podlagi standardnih of predicting full flowering dates of apple tree fenoloških podatkov - Monitoring of the seasonal (Malus domestica Borkh) and plum tree (Prunus progress of vegetation by the normalised domestica L.) in Ljubljana, phenological data, • Andreja Sušnik, Andreja Kofol-Seliger: Uporaba • Pavol Nejedlik: Izmenjava fenoloških podatkov za fenoloških podatkov pri določanju prašenja gojene rastline med državami osrednje Evrope alergenih rastlin - Usage of phenological data by (CEC) - Phenological data exchange of cultural determination of allergenic plants pollination, plants of Central European Countries (CEC), • Attila Bussay: Vrednotenje WMO RA VI. • Ana Žust: Fenološki arhiv in uporaba fenoloških podatkov v Sloveniji - Phenological archive survey Vetrnica spadajo tudi objave o aktivnostih meteorologov pri svojem delu, ki so praviloma povezane z V devetdesetih letih 20. stoletja je izdajanje časopisa gospodarstvom in okoljem. Sem bomo vključevali Razprave — Papers zamrlo, saj je izšla samo ena tudi zapise o rezultatih dela članov društva, ki so številka leta 1994. Leta 2000 je izšla še ena, zadnja strokovne narave, ne moremo jih pa uvrstiti med dvojna številka, kjer so prvič objavljali nekateri mlajši znanstvene članke. avtorji nove generacije meteorologov. • Zanimivosti Po nekaj letnem premoru so v okviru Upravnega Sem spadajo objave o udeležbi članov društva na odbora sprožili idejo, da bi začeli izdajati novi časopis, različnih mednarodnih dogodkih, ki jih organizira kjer bi lahko objavljali vsebine, ki niso samo strokovne Svetovna meteorološka organizacija ali Zveza in znanstvene. Evropskih meteorološkh društev, kjer je član tudi naše društvo, in mednarodnih strokovnih Na občnem zboru 28. januarja 2009 so izvolili konferencah in simpozijih. nove organe društva. Na prvi seji Upravnega odbora društva 18. februarja 2009 so sprejeli osnovne • Iz življenja društva usmeritve našega delovanja s ciljem, da bi sčasoma Tukaj bomo zapisovali opise naših društvenih postalo društvo bolj prepoznavno in morda tudi dogodkov, kot so občni zbori društva, letna bolj zanimivo. S tem ciljem so postavili v središče družabna srečanja, opisi strokovnih izletov in programa dela izdajanje društvenega glasila, ki bi podobno. imelo informativno vlogo za širšo javnost, povezovalno za člane društva, hkrati pa bi predstavljalo tudi medij • Študentski kotiček za objave strokovnih in poljudnih člankov, ki bi bili za V tej rubriki objavljamo povzetke diplomskih nimivi tako za meteorologe kot širšo javnost. Imenovali nalog, magistrskih nalog in doktorskih tez so začasni Uredniški odbor glasila v sestavi Mojca študentov, ki so člani društva. Dolinar, Matjaž Česen in Iztok Sinjur, ki je pripravil predlog časopisa z naslednjimi vsebinami: • Razprave Ta rubrika je neposredni naslednik prvotnega • Uvodnik časopisa Razprave — Papers. Objavljali bomo torej Uvodoma odgovorni urednik, Uredniški odbor ali članke z znanstveno in strokovno vsebino. Upravni odbor zapiše nekaj o vsebini vsakokratne številke. • Napovednik Tukaj bomo objavljali znane napovedi • V Spomin mednarodnih srečanj s področja meteorologije. objavljali bomo nekrologe preminulih članov Slovenskega meteorološkega društva. V nadaljevanju bomo objavili naslovnice vseh 16 • Pod drobnogledom Vetrnic, ki so izšle do sedaj. Poleg naslovnice bomo V tej rubriki bomo objavljali zanimivosti o opisali tudi vodilno temo vsakokratne izdaje. posebnih ali izrednih vremenskih dogodkih. Sem 103 0109 0210 Razprave Modeliranje vetra v prizemni mejni plasti Vetrnica_05-jr-md22.indd 1 8.11.2009 12:37:55 Prva številka je bila posvečena raziskovanju mrazišč v Vodilna tema druge številke je bila modeliranje vetra v Sloveniji. prizemni plasti z vidika podnebnih sprememb. 0311 0412 Nagrajenka SMD za leto 2011 VETRNICA 5a bela verzija 1 14.3.11 19:03 Tretja številka je bila posvečena podnebnim spremembam. Osrednja tema te številke je model ALADIN, ki je leto prej Objavili smo stališče SMD o podnebnih spremembah. slavil 20. obletnico. 104 0513 0613 Ljubiteljska meteorologija PODNEBNE SPREMEMBE 2013 Fizikalna podlaga Podnebje Zaplane - Mrazišča povzetek za oblikovalce politike Merilna napaka temperature zraka Razen vzdrževanja in upravljanja merilnih postaj so nekateri V tej posebni številki smo objavili prevod povzetka petega ljubiteljski meteorologi izvrstmni fotografi. poročila IPCC za odločevalce politik. 0815 Hidrometeorologija Sklopitev atmosferskega in morskega modela Vodilna tema številke, ki obeležuje 60-letnico društva, je V osmi številki smo za vodilno temo izbrali varstvo zraka pred onesnaženjem. hidrometeorologijo in obširnejši opis sistema BOBER. 105 0916 1017 8. EKO Znanstveni posvet o vročinskih KOnfErEnca valovih Vodilna tema v tej številki je veter in analize vetrnega Posebna številka s prispevki iz dveh dogodkov: potenciala. Znanstvenega posveta o vročinskih valovih in 8. EKO konference 11/18 19/20 Natečaj za najlepšo fotografijo oblakov Razprave: Natečaj Padavinski gradienti Priprava značilnega v alpskih dolinah za kratke meteorološkega leta Verjetnost ekstremnih nalivov Snežne obtežbe zgodbe Vodilna tema 11. številke: Fotografije in intervjuji z Intervjuja z A. Hočevarjem in D. Hrčkom ter kratke zgodbe zmagovalci natečaja za najlepše fotografije oblakov. zmagovalcev natečaja so rdeča nit 12. številke. 106 14/22 15/23 Državno tekmovanje POPLAVE ZELENO AVGUSTA PERO 2023 Projekt Razprave: Homogenizacija Vreme časovnih nizov in mi Vrednotenje reanaliz ERA5 Umrljivost v času vročinskih valov Posebna številka s prispevki z državnega tekmovanja Obširen prispevek o poplavah v avgustu 2023 in o osnovnih in srednjih šol “Zeleno pero”! homogenizaciji časovnih nizov meteoroloških podatkov. 16/24 LET Razvoj meteorologije Sončev mrk v v zadnjih 20 letih Teksasu 70 let SMD in povzetki simpozija z naslovom Meteorološke meritve nekoč, danes in jutri. Invites European Meteorological Society 1954 — 2024