fosfatna plačana / eofftvfn' Leto IX9 St. 237 Lfubliana, torek 9. oktobra 1928 Cena 2 Din i|» m*t 4. cjtrtraj. mm neietiio Um «5 Din str— Oglasi po tarifo. Uredništvo 1 UvMjana, Knailora ulica šter. s/L TcMon it. «071 tn 1804, ponoči tudi it. «034. ■•kopisl •• n« iraiaja. oHca ftt. 54. — Telefon ftt. nova ;t Ljubljana, ftt. 4. — Telefon ftt. «49« Podružnici: Maribor, Aleksan ftt tj — Celje, Aleksandrova Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko pri pofttnem ček. zavoda t Unb* lana ftt ii.«*j - Praha čialo 7&ita^ Wicn,Nr. njJ4t Ljubljana, 8. oktobra. Ugledni radikalski poslanec dr. Kojič }e v «Politiki» označil v nekoliko besedah svoje stališče glede načina, kako naj se reši naša državna kriza. V koliko se v tem mnenju izraža mišljenje v odi i-nlih članov glavnega odbora NRS, je težko reči, ni pa dvoma, da je nazira-nje, ki ga izraža g. Kojič, v znatni meri naziranje onih srbijanskih krogov, ki «o doslej pokazali še največ umevanja za ves problem. G. Kojič svetuje, da naj se zlo izleči s resno in pametno administracijo, ki naj bi se naslanjala na pametno in svobodno izbrano zakonodajno telo. To da je predvsem potrebno. Kdo more oporekati g. Kojiču? Saj to je bilo od nekdaj stališče KDK. Ves njen boj od dne njenega nastanka do 20. junija se je osredotočeval na ta cilj. Ko je Stjepan Radič stopil preko negativne faze svoje taktike in po slabih izkušnjah oportunistične zveze z radikali, katera mu je bila vsiljena 1. 1925.. &e je s SDS vred odločil za aktivno parlamentarno borbo za saniranje in reformo naše uprave. V skupščini in izven nje je ostra kritika uprave, ziasti pa budžeta spravljala Vukičevičev režim v težke neprilike. KDK ni prikrivala cilja: depolitizacija vse uprave, zlasti tudi vsega nameščenstva. decen-ralizaciia državne uprave, finančna osamosvojitev samouprav, borba proti korupciji, forsirano izenačenje zakonodaj-stva, predvsem pa vsem krajem pravičen davčni zakon, povsod enaka pravična davčna praksa, pravičen budžet. to so bili odkriti cilji KDK glede uprave. Kot garancijo g. Radič ni zahteval, če KDK stopi v vlado, drugega kakor finančno ministrstvo. Sedaj bi pa vprašali g. Kojiča: Je-li v vladnih strnakah do 20. junija bilo kaj odziva za program KDK? Je-li kdo resno nanj pristajaj? Ko je bil v kombinaciji g. Marinkovič, je zahtevo KDK po enem izmed glavnih treh resorov odpravil, kakor da je sp'oh ni možno jemati v poštev! In tako ves čas: Kjerkoli ie bilo govora o vladi, se je reklo, da je vse rezervirano radikalom in demokratom, kar bi mogla KDK smatrati kot praktično jamstvo za svojo zahtevo, da se izvrše reforme v upravi. Z 20. junijem se je mnogo spremenilo. Ideja pozitivnega udejstvovanja HSS v centralni upravi in legislativi je do'bila težak moralen udarec. Izgubila je vodjo na način, ki je doslej v zgodovini neznan. Naj stoje dokazi o nepo-sredini intelektualni krivdi četvornega režima za umor v skupščini kakorkoii, parola na fizični obračun, parola, da sreba stvarno kritiko KDK zoper upravo in njene pogreške prezreti, reagirati pa na razne spremljevalne dogodke, povodom te kritike, torej vzeti vso kritiko kot nekako «žalitev» srbstva, ta parola je bila vsekakor in nesporno dana od zgoraj, potem ko vlada ni znala braniti v odprtem boju svojih funkcijo-narjev in njihovih grehov. To dejstvo, vrh tega pa še vse provokacije, ki so sledile po 20. juniju, so uničile zaupanje v možnost trajnega uspeha samo administrativnih reform. Ali se more kdo čuditi, da je to zaupanje pri KDK propadlo? Ali se more KDK meni nič tebi nič, ko da se nič ni zgodilo, vrniti v borbo, ki je bila 20. junija zadušena v krvi? G. Kojič in tovariši, ako so kaj psihologi in politiki, bo-dce morali priznati, da to ni mogoče. Kri ni voda in tudi najmirnejši motri-lec strahovitega zločina mora misliti, da je bila moralska krogla potrebna onim, ki niso mogli in znali drugače braniti in rešiti tistega administracij-akega sistema, ki ga zdaj želi tudi go-sood Kojič spremeniti. G. Kojiča in vse one dobronamerne Srbijance, ki iščejo mostov, ki so za sporazum tako potrebni, moramo zaradi tega prositi, da razumejo, da za sanacijo niso več zadostni recepti, ki so morda bili izvedljivi pred 20. junijem in so bili naši recepti pred tem groznim datumom. Seveda je ureditev uprave, njena decentralizacija in depolitizacija potrebna v vsakem slučaju in mi bomo zadovoljni, ako se bo katera izmed srbijanskih strank postavila na to stališče. Dosedaj se še ni. Potrebno pa je sedaj še več; potrebna je iskrena pripravljenost za tako revizijo državnega ustrojstva. ki v vseh delih naroda in države daje zaupanje, da nihče noče hegemonije in eksp'oata-cije, in da bo, kdor bi jo le hotel, moral občutiti, da je ne more vršiti. Noben srbijanski politik se še ni povzpel do priznanja, da je budžet krivičen in uprava enostranska v korist Srbiji. Še manj, da je pripravljen glasovati za ustavne garancije, ki to izključujejo. Treba bo končno uvideti, da je v resoluciji KDK od 1. avgusta 1928. podana pot, ki vodi do vzpostavitve odnošajev tam, kjer je tivaževanje zgodovinskih in drugih individualnosti v državnem ustrojstvu nostavljeno kot program in pogoj KDK. Srbijanski politiki, ki začenjajo resneje proučevati državno krizo, naj bi presodili, ni-U resolucija Na sinočnji večerji v dvoru je kralj slavil zasluge solunskih borcev ter jih postavil za vzor mlajšim rodovom Beograd, 8. oktobra p. Nocoj je v starem dvoru kralj priredil svečano večerjo na čast tujim vojaškim delegacijam, ki so se udeležile proslave obletnice prebitia solunske fronte. Večerje sta se udeležila tudi kralj in kraljica, vse tuje vojaške delegacije in večje število naših generalov z vojnim ministrom na čelu. Po večerji je kralj nazdravil gostom z naslednjim govorom: »S tem. da ste prišli k nam na proslavo utemeljitve miru. ste nam, slavni vojaki, ki vas vidim okoli sebe, izkazali čast in povzročili zadovoljstvo. Sodelujoč naiiiskreneie na ohranitvi z združenimi naoori doseženega miru. vodi mojo državo samo žarka želja, da bi dobra volja še nadalie na tei podlagi vladala med narodi, ki so prešli skozi tako težke izkušnje. Dvigam čašo na zdravje šefov držav, ki so tako dostojno zastopani na današnji proslavi desetletnice.« Nato se je krali obrnil k našim oficirjem ter nadaljeval: »Gospodje oficirji! Obračajoč se k Vam daiem z zadovoljstvom izraza svojemu priznanju za dosedanjo vašo vzorno službo polno časti. V tem trenotku je prva in sveta naša dolžnost, da se spomnimo naših hrabrih tovarišev, ki so dali svoie življenje za svobodo in veličino naše domovine. Naj jim bo večna hvala in slava! To čašo dvigam v čast vsem onim junakom. ki jim je sreča služila, da so preživeli strahovito voino. Pozivam jih, naj na svoje mlade tovariše prenesejo onega duha in one ideale, s katerimi je bila prežeta naša vojska pri prebitnt solunske fronte. Ko se zakliniamo. da bomo ohranili drago plačane naše pridobitve, nai si oni. ki nastopajo, vzamejo za vzor velike in svetle primere svoiih prednikov.« Kraljev govor so prisotni sprejeli z živahnim vzkl:kaniem. Odgovoril mu je v imenu vseh tujih delegacij francoski maršal in vojvoda naše vojske Franchet d'Esperey z naslednjimi besedami: »Vaše Veličanstvo! V tem lepem dvoru, sredi tako sijajnega zbora prijateljev in zaveznikov se moj spomin vrača k težavnemu taborjenju na Jelaku in Pukoviku, kjer je mladi kraljevič regent med svojimi vojaki v bojni pripravljenosti in razmišljanju pripravljal ustanovitev svoje države. Srečen sem, da kot tolmač zavezniških vojsk izražam Vašemu Veličanstvu občudovanje nad izvršenim delom in našo nado v bodočnost vašega naroda, v red, delo in mir. Zedinieni, kakor na fronti, dvigamo naše čaše v čast Vašega Veličanstva, Aleksandra I., kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev. Živel kralj!« Ko so se polegle ovacije kralju in kraljici je general Tersič v imenu vse naše vojske nagovoril kralja z naslednjimi besedami: «Vaše Veličanstvo! Oficirski zbor je ponosen, ker mu je njegov ljubljeni kralj in vrhovni komandant na dan največje radosti našega naroda na tako viden način izrazil vladarsko zahvalo za njegovo častno in vzorno službo. Prosim Vaše Veličanstvo, da blagovolite sprejeti našo globoko zahvalo in najlepše želje za zdravje in srečo Vašega Veličanstva in Vašega vzvišenega doma. Prepojeni z idealom «krali in domovina pred in nad vsem», zvesti našim tradicijam «Liubezen, zvestoba in vdanost kralju in domovini« se zaklinjamo tudi ob tej priliki, da bomo vztrajali do konca v naši sveti dolžnosti in da bomo krvavo pridobljene pridobitve, ki so vzrastle iz najpleiircnitejše krvi naših padlih junakov, čuvali kot zenico svojega očesa. V tej naši zaobliubi. Vam, Vaše Veličanstvo, iz globočine hvaležnega srca kličemo: Živel naš ljubljeni kralj in naš komandant, Nj. Vel. kralj Aleksander I, ter njegov vzvišeni dom.» Reorganizacija finančnega ministrstva Posebna komisija je izdelala novo uredbo o organizaciji finančnega ministrstva. — Po uredbi bo 12 finančnih direkcij z obsežnejšo kompetenco. Beograd, 8. oktobra r. V finančnem ministrstvu je te dni zasedala pod predsedstvom državnega podtajnika Dušana Letice posebna komisija, sestoječa iz višjih uradnikov poedinih generalnih direkcij in drugih finančnih oblasti, ki je izdelala v smislu pooblastil finančnega zakona za tekoče proračunsko leto osnutek o novi organizaciji finančnega ministrstva. Kakor znano, je bila dosedanja ureditev tega resora neprestano predmet nepovoljnih kritik zlasti v gospodarskih krogih, ki so povdarjali, da ie poslovanje ministrstva vse preveč uni-ficirano in centralizirano, tako da ne zadovoljuje niti gospodarskih krogov, niti ne omogoča hitrega reševanja vlog in uspešnega delovanja posameznih uradov. Komisija je na podlagi materijala. ki ga je že prej pripravil državni podtajnik Letica, izdelala Dalmatinski klerikalci in KDK Split, 8. okt. n. Pristaši hrvatske kleri* kalne stranke so v zadn jem času preko svo* jih sicer maloštevilnih organizacij pritiskali na vodstvo HPS, naj pri občinskih volitvah v Splitu nastopi skupno z ostalimi hrvat« skimi strankami in podpre akcijo KDK. Vodstvo stranke se je tej zahtevi dolgo ča» sa upiralo, sinoči pa je bila končno skli® cana seja načelstva stranke v Splitu, na ka* teri so razpravljali o tem vprašanju. Po daljši dehati je bilo sklenjeno, da se pre* pusti odločitev vodstvu krajevne organiza* cije v Splitu Debata pa je pokazala, da vla» da med pristaši HPS naraščajoče razpolo* ženje za sodelovanje s KDK. Konferenca SDS za primorsko-krajiško oblast Karlovac, 8. oktobra č. V nedeljo 14. t. m. ho v Karlovcu konferenca organizacij SDS iz primorsko-krajiške oblasti. Na konferenco bodo prišli predsednik SDS Svetozar Pribičevič, v primorsko-krajiški oblasti izvoljeni poslanci ter delegati okrajnih organizacij. od 1. avgusta pot. po kateri morajo iti tudi oni, ko so bili zamudili pred 20. junijem, dati nam še pravočasno roko za skupno izvedbo reform, ki jih g. Kojič upravičeno, a kot glavni cilj prekasno priporoča. novo uredbo, ki bo kmalu objavljena. Kolikor se doznava, je novum reorgamza-ciie finančne uprave ta, da dobe finančne direkcije ki jih bo po tej uredbi 12, širšo in obsežnejšo kompetenco, kakor so jo ime-ie doslej. To bo na eni strani omogočilo razbremenitev ministrstva samega, na drugi strani pa bo pospešeno uradovanje. ker bodo podrejene oblasti lahko v svojem delokrogu reševale razne vloge. Značilna je nova teritorijahia razdelitev na finančne direkcije. Sedeži in področja poedinih direkcij niso določena na podlagi meja poedinih oblasti im srezov, marveč je bila pri tem merodajna lega sedeža z ozirom na komunikacijske zveze s podreje-nim področiem. Nova uredba bo objavljena prihodnje dni in bo stopila bržkone že s 15. oktobrom v veljavo. Davidovičeva svoboda Beograd, 8. okt. p. Sinoči se je v Kazini vršil nekak jugoslovenski večer, ki so ga v glavnem priredili davidovičevci in na kas terega so bil povabljeni Sokoli, Orjunaši, četniki in drugi. Med govorom dr. Berisla« va Angjelinoviča, brata ministra Angjeli* novica, je neki dijak, samostojni demokrat zaklical naj ne govori političnega govora. Zaradi tega so ga Angjelinovičevi prija* telji napadli, vrgli ga na tla ter strahovito pretepli, nato pa vrgli z nekim njegovim tovarišem na prosto. Za notranji mir v Avstriji Dunaj, 8. oktobra s. 11. t. m se bo vršila konferenca parlamentarnih strank, ki jo je sklical zvezni kancelar dr. Seipel in na kateri se bc razpravljalo o možnosti miru med strankami v Avstriji, kakor tudi o razorožitvi strankinih korporacij. Pogajanja vsekakor ne bodo tekla hitro, ker ne gre samo za vprašanje vojaško poučenih strankinih formacij, temveč v prvi vrsti za zavarovanje zborovalne in koalicijske svobode Zvezni kancelar bo razgovore otvori! z daljšim govorom, v katerem bo po-vdarjal velik pomen zasiguranja notranjega miru. obenem pa stavil določene predloge glede dnevnega reda konference Kakor se sklepa, bo imenovana posebna komisija ki bo razpravljala o stvari. Upajo, da se bodo stranke mirno držale medsebojnega miru. Vsi dunajski listi naglašajo, da je potek včerajšnjega dne_va v Dunajskem Novem mestu hrez dvoma občutno oaačdl avtoriteto države. Impozantna parada naše vojske v Beogradu Drugi dan beograjskih svečanosti. - Vzorno defiliranje čet pred kraljem. - Čestitke inozemskih vojaških strokovnjakov Beograd, 8. oktobra r. Proslava proboja solunske fronte je bila otvorjena že v soboto zvečer s svečano iluminacijo mesta. Včeraj je bil po svečani službi božji položen temeljni kamen invalidskemu domu, nakar je bil v zvezi z otvoritvijo novega parka na Kalemegdanu odkrit Meštrovičev spomenik »Zmagovalec«. Vseh teh slavnosti se je udeležila vebka množica občinstva z zastopniki raznih društev, korporacij ter delegacije iz inozemstva, ki so korokali skoza mesto v ogromnem sprevodu. Zvečer se je vršila v Narodnem gledališču slavnostna predstava, kateri sta prisostvovala tudi kralj in kraljica. Beograd, 8 oktobra, p. Današnje svečanosti obletnice prebitja solunske fronte, so se zaključile z večerjo, ki jo je priredil kralj nocoj na čast tujim delegacijam na dvoru. Glavna točka današnjih svečanosti ie bila impozantna revija čet na Banjici. Vojaki, ki so defilirali pred člani kraljevske družine, tujimi delegacijami in veliko množico občinstva, so pokazali, da so na višini izvežbanosti in da zaslužijo največjo pohvalo Tuje vojaške delegacije so kralju čestitale k odličnemu stanju naše vojske. Defi-lacija, v kateri so sodelovale čete vseh vrst oiožja, je potekla brez vsakega incidenta in nezgode v vzornem redu. Svečanostim je prisostvovala velika množica občinstva ter mnogoštevilna zastopstva raznih korporacij iz države. Na častni tribuni so zavzeli prostore člani vlade, večje število politikov, generaliteta, diplomatski zbor in vse tuje delegacije iz inozemstva. Nekoliko pred 10. uro ie prijezdil kralj v spremstvu oddelka gardne konjiče, dočim se je kraljica Marija s svojo dvorno damo v lepo okrašenem vozu. Ko je prispela kraljeva dvojica na Banjico je godtoa zasvirala državno himno, množice pa so ji prirejale burne ovacije. Ko je sprejel raport od komandanta generala Dokiča, je kralj otvoril revijo čet in se nato s svojim spremstvom na konjih vrnil pred tribuno, kjer se je ustavil, da so vojaški oddelki defilirali mimo njega. Najprej so korakali vojaki vseh iz-venbeograjskih polkov, ki so poslali k beograjskim svečanostim vsak po ea vod s poveljnikom polka in polkovno zastavo. Nato je sledila artiljerija, za njo kraljeva garda, mitralieske čete, zastopstva mornarice in vsi trije beograjski polki. Defiliranje je trajalo dve uri med živahnimi ovacijami občinstva. Ob 11. dopoldne se je pojavilo na obzorju 10 zračnih eskadril, ki so tudi defilirale v vzornem redu tik nad publiko in so bile ravno tako živahno pozdravljene. Ob pol 8. zvečer je vojaška godba priredila po mestu mirozov z bakljado. Ob 8. zvečer je bila na dvoru svečana večerja, ki jo je priredil kralj inozemskim gostom. Jutri bo svečana otvoritev francoskega Panteona, ki ji bo prisostvoval tudi maršal Franchet d' EspeTey. V večernih urah se je pričelo občinstvo, ki je prišlo iz raznih krajev v Beograd, vračati domov deloma z rednimi, deloma s posebnimi vlaki. Oborožen napad režimskih provokaterjev na mirne zborovalce KDK V Cetingradu je tolpa opijanjenih izzivačev navalila na množico, zbrano na velikem shodu KDK. — Dva zborovalca sta bila ubita, več pa ranjenih Zagreb, 8. ktobra n. Včera se je vršil v J KDK v Cetingradu. Na ta shod je prišlo več Cetingradu shod KDK, na katerega je prihitelo iz bližnje in daljne okolice več tisoč pristašev KDK. Režimovci, ki so v zadnjem času že ponovno vzbujali ogorčenje javnosti s popolnoma neutemeljenimi prepovedmi shodov KDK, tega shoda sicer niso za-branili, pač pa so ga skušali po najetih pretepačih razbiti. V boj so poslali pristaše dr. Spaha, ki so jih najhujskali proti KDK. Muslimanski prvaki so v zadnjem času pod-vzeli najenergičnejše korake, da bi navezali nase svoje ljudi, kar pa jim ni uspelo. Muslimani v vedno večjem številu prestopajo v tabor KDK. Ker je tudi za shod v Cetingradu vladalo baš med muslimanskim prebivalstvom veliko zanimanje, so že več dni prej grozili, da se bodo maščevali nad vsakim, ki bi se tega shoda udeležil. Vse to pa ni dosti zaleglo. Zlasti muslimani so prišli ogromnem številu ter so pripeljali na 50 vozovih tudi svoje najstarejše in najvplivnejše ljudi na shod. Zborovalci na izzivanja raznih sumljivih elementov pred shodom niso reagirali, marveč so se vedli vseskozi disciplinirajo. Ko pa ie bil shod že otvorjen, je skupina plačanih provokatorjev navalila na množice in izzvala pretep, zaradi česar je bil shod prekinjen. O tem značilnem in vse obsodbe vrednem dogodku, je vodstvo KDK izdalo danes po zaslišanju očividcev in poslancev sledeči komunike: »Za v nedeljo 7. t. m. je bil sklican shod tisoč Hrvatov, Srbov in muslimanov, ki so z velikim navdušenjem, z godbami in zastavami pozdravili narodne poslance dr. Srdja-na Budisavljeviča, Grgo Hečimoviča in Savo Kosanoviča. ki so bili določeni kot govorniki za ta shod. Na prostranem trgu je bila postavljena govorniška tribuna, s katere je najprvo govoril posl. dr. Srdjan Budi-savljevič. Komaj pa je pričel govoriti, se je pojavila v ozadju skupina pijanih liudi. Opazilo se je, da so bili izklučno pristaši dr. Spaha. Izzivače so reditelji mirno opozorili, naj ne motijo, oni pa so nato potegnili nože in samokrese ter navalili na mirne in goloroke zborovalce. Nastalo je prerivanje, v katerem sta bila dva zborovalca ubita, več pa težko in lahko ranjenih. Po izpovedi očividcev je bil napad organiziran od pristašev dr. Spaha, odnosno njegovega zastopnika Hasama Milkoviča, ki je s svojo napadalno četo nedavno napadel tudi mirni shod KDK v Kladuši. Da je bil napad organiziran. je razvidno že iz dejstva, da je peščica 20 oboroženih ljudi navalila na več tisoč zborovalcev. Napad je bil naperjen v prvi vrsti proti muslimanom, ki so se v velikem številu udeležili shoda in manifestirali svojo solidarnost s KDK. Kolikor se je dalo ugotoviti, so bili napadalci poslani iz cazun-skega sreza ter so poprej pop:vaIi v gostilni bivšega radikalskega komisarja Ilije Mravunca«. Italijanska invazija v Dalmaciji Split, 8. okt. č. V Italiji je začel odbor društva «Pro Dalmazia« akcijo za zbiranje kapitala, ki naj bi se angažiral v Dalmaciji, pred vsem v Splitu in okolici. Dosedaj je zbranih že 85 milijonov lir. Neka milanska tvrdka je sama dala 15 milijonov. Ta itali* janski kapital je pred vsem namenjen za izkoriščanje vodnih sil na rekah Cetini in Krki in za zgraditev še nekaterih tvornic poleg sedanjih. V nova italijanska podjet* ja bi društvo «Pro Dalmazia* namestilo ka* kih 5 do 8 tisoč delavcev iz Italije. Živinorejsko zborovanje v Sarajevu Sarajevo, 8. oktobra č. Včeraj se je končalo zborovanje kmetijskih zadrug iz Bosne in Hercegovine, ki se ga je udeležilo 122 delegatov. Sprejeti so bili sklepi o uvaže-vanju in razdelitvi plemenske živine. Razen tega zahtevajo sprejetje resolucije boljšo organizacijo veterinarske službe v Bosni in Hercegovini. Izdelana so bila tudi strokovna poročila o pravem stanju gospodarstva v Bosni in Hercegovini. Političnih izjav ni bilo. Obrtniški dan na Hrvatskem . Zagreb, 8. oktobra d. V nedeljo je bila seja Saveza hrvatskih obrtnikov, na kateri je bilo med drugim sklenjeno, da se 18. novembra vrši v vseh krajih Hrvatske, Slavonije in Dalmacije, kjer obstoje zvezine organizacije obrtniški dan, v Zagrebu pa drugi veliki obrtniški sejem. Organizacija prečanskih gostilničarjev Zagreb, 8. okt. č. Kakor znano je, dru< štvo gostilničarjev in kavarnarjev započelo akcijo, da se osnuje v ZagTebu posebna or* ganizacija, v kateri naj bi se združili vsi [jrečanski gostilničarji, kavarnarji in hote« irji že zaradi tega, ker gostilničarji m ka« varnarji na področju Srbije in Črne gore plačujejo mnogo manjše davke in takse ka* kor njihovi tovariši v drugih pokrajinah. O tem so bile obveščene že vse organiza« cije na področju Hrvatske, Slovenije in Dalmacije. Gostilničarji iz hrvatskih po« krajin so na ta predlog že pristali, nakar je začela centrala v Zagrebu takoj pošlo« vati. Sedaj se pričakuje še odgovor gostiln ničarske organizacije iz Slovenije. Grčija in Turčija Atene. 8. oktobra, g. Splošno pozornost je vzbudilo obvestilo angorske vlade, da Turčija sprejme predlog grškega ministrskega predsednika Venizelosa za sklenitev medsebojne pogodbe, ki naj bi izdatno znižala pomorske oborožitve obeh držav. Protifašistična propaganda . Nizza. 8. oktobra, (lo.) V nekem goziiu je bila odkrita tajna brezžična oddajna postaja, katere so se baje posluževali »rotif-^istieni elementi. Rudarska kriza v Angliji London, 8. oktobra, (be.) Notranji minister Hicks je izjavil, da ni upanja, da bi se moglo zaposliti 200.000 rudarjev v premogovnikih. ♦JUTRO. št. 237 Torek 9. X. »28 Kako je delil mariborski oblastni odbor v Prekmurju podpore po toči Oster nastop »Novin«, glasila klerikalnega posL Kle&da proti klerikalnemu oblastnemu odboru v Mariboru. Murska Sobota, 6. oktobra. Naša poročila v «Jutru* in «Domovi-ni», kako je oblastni odbor v Mariboru delil po Prekmurju podporo z žitom onim, ki jim je letos toča vse pridelke na njivi stolkla, so klerikalcem zaprla sapo. Najprej smo čitali v «Siovencu», da nam bo oblastni odbor že odgovoril in pokazal, da bo joj. Tega odgovora seveda še sedaj ni. Ta teden pa čitamo v dveh «Siovencih» hvalo oblastnemu odboru za njegovo podporo. Neka fara (Cankova) pa se je celo javno zahvalila oblastnemu odboru za to podporo in svojemu kaplanu za posredovanje, zato napada «Siovenec» nas, češ, da smo s svojim pisanjem obrekovali. Sobočki dopisnik »Slovenca*, ki živi v izobilju in ima zaradi svojega službenega položaja dohodke, ki jih drugi na njegovem mestu ne bi imel, ne sme videti kmetove nesreče in mora hvaliti svoje višje strankarske gospode, zato jim prepeva v svojem glasilu slavospeve. Ali pri tem ima smolo. Klerikalne «Novine». ki so izšle ta teden in ki jih izdaja klerikalni poslanec Klekl, prinašajo daljši članek o tej podpori oblastnega odbora. Mi prinašamo ta članek, da bo javnost videla, kje je resnica in kje laž. Pod naslovom «Ma-ribor i ml» pišejo «Novine» sledeče: «Vsem našim ljudem še sedaj ne gre v glavo, da jim je dano tisto zrnje, katero so dobili ponesrečenci po toči, kot podpora. Mnogi nas napadajo, zakaj tudi «Novine» trdijo to, da bi bilo to za nas podpora. Iz ene fare pa so se celo ljudje javno zahvalili mariborskemu oblastnemu odboru za to podporo. Zato smo se obrnili na nekatere ljudi iz te fare, naj nam odkrito povejo, kaj oni v srcu mislijo od te mariborske podpore. In povedali so nam: «V istini je dal mariborski oblastni odbor našim ljudem podporo s tem, da smo dobili zrnje. ne da bi ga nam bilo treba naenkrat plačati. V tem je podpora, ker mnogi, mnogi od nas ni imel denarja, da bi naenkrat plačal. Če t>a vzamemo ceno. po kateri nam je Maribor spravil zrnje, tedaj pa lahko nasprotno pove- Nove laži o umorih in atentatih mo, da srno mi pri tej podpori na škodi Ce bi nam Maribor spravil posojilo (op. pisca: kakor je predlagala Kmeč-ko-demokratska koalicija) in bi se kupovanje zrnja pri nas organiziralo, bi imeii mi dosti boljše zrnje ter za kakih 20 do 40 odst cenejše in podpora bi na ta način čisto drugače izgledala. Ali kaj si moremo? Kadar je siromak v ne-volji, vzame, kar ravno dobi in hvaležni moramo biti tudi za to podporo.« To je domači odgovor in mislimo, da je odkrit in pošten in brez najmanjšega slabega namena. V «Slovencu* smo enkrat čitali, da bo že mariborski oblastni odbor odgovoril na vse pisanje različnih časopisov («Jutra* in »Domovine*) o cčudni podporni akciji» mariborskega oblastnega odbora. Tudi našim «Novinam* je bilo povedano od enega člana komisije, ki je delila zrnje, <$a dobimo pojasnilo iz Maribora. Mi Ijmfi, ne bo tako neutemeljena. Ako se za naš stan, ki je tako številno in odlično zastopan med poslanci SLS, ne gane z mezincem, kaj naj pričakujejo od vlade drugi stanovi? Tako tožijo duhovniki nad nehvaležnostjo SLS. Mi lojalno priobčujemo članek in smo mnenja, da niso edino duhovniki tisti, ki so obupali nad poslanci SLS, marveč, da so takega razočaranja deležni vsi drugi volilci Koroščeve stranke. Zato se je marsikomu že ohladila gorečnost do stranke, ki tako dovršeno prezira interese svojih najboljših pristašev na korist peščice ljudi, ki žive in prospevajo, ne brigajoč se za potrebe širših slojev. Naj se tedaj ne čudijo upokojenci, da naš premijer nima niti časa, da bi poslušal njih težnje, ako celo za duhovnike ne napravi ničesar. (Op. ured.) S poti ljubljanskih Matičarjev po Poljskem Ogled znamenitosti v zgodovinskem Krakovu__Slovenska pesem v solnih jamah globoko pod zemljo, — Sijajen sprejem v Poznanju Štirje lepi shodi KDK v Gornjesavinjski dolini Včeraj so se vršili v Gorenjesavinjski dolini štirje zelo dobro uspeli shodi KDK, na katerih sta govorila poslanca dr. Pivko in Ivan Pucelj ter dr. Antno Novačan. V Gornjem gradu se je vršil shod v soboto zv-jčer nismo doseda dobil še nobenega po- ^ shodu se ;e zbralo poleg iasniia ali rvvrvrav-V-. na f,,^; „ ^Peg3 števila meščanov tudi mnogo pristaja P°^ravk|;. pa ™dl v oružlh Sev iz okolice. Shodu je predsedoval dr. Jo-časopisih nismo našli od tega ničesar. Up Goričar. Vsi trije govorniki m Si S Povedali pa SO nam nekateri gospodje svoja izvajanja navdušeno pritrjevanje, od mariborskega oblastnega odbora, Impozanten je bil okrajni zbor, ki se je kateri so nekoliko bolj odkriti, da mi vršil v nedeljo dopoldne na Ljubnem pri sploh nismo vredni nobene podpore in I Podp^aau- Predsedoval mu je upokojeni da se bodo drugič dobro premislili, prej, nego nam dajo kako podporo. Resnica ie to. Mi sami priznamo, da nismo podpore vredni in Maribor je tudi preskrbel za to, da nam je dal takšno podporo, da še danes ne vemo ne mi ne oni, aH jfe dana podpora v istini podipora ali ne... Mi znamo, da je v Mariboru sedaj tako nekako, kakor v tisti Danski deželi po nekem an^eškem pesniku.* Tako torej pišejo klerikalne »Novinec to ie tedaj resnica, katero bi rad nadučitelj g. Kocbek, prisostvovalo pa mu je nad 300 ljudi iz vseh bližnjih krajev. Na shodu je bila sprejeta resolucija, ki izreka zaupnico vodstvu KDK in narodnim poslancem ter obsoja Korošcev režim. Tretji shod se je vršil na Rečici ob Savinji v gostilni g. Fiirsta. Predsedoval mu je ugledni kmečki posestnik g. Matek. K besedi se je oglasil tudi posestnik in kmetovalec Fižur, ki je izjavit da kot pristaš SLS sicer ne more glasovati za predlagano resolucijo, da pa bo zahteval pojasnila od poslanca Pušenjaka, zakaj je podpisal /jiani predlog, naj bi se Stjepana Radica progla- Glasilo dr. Korošca živi zadnje čase od samih krvavih senzacij. Kakor da leži naša država nekje globoko v ameriškem Divjem zapadu, poroča »Slovenec« vsak teden o kakem »krvavem odkritju«, da se mir nemu državljanu ježe na glavi oni redki lasje, kar jih še ni izgubil zaradi skrbi, ki mu jih povzroča davčni vijak. O izvršenem umoru hrvatskih voditeljev škofovo glasilo molči, zato pa s tem debelejšimi črkami objavlja strahote umorov, ki se niso zgodili. V soboto n. pr. se je poslužil »Slovenec, »bivšega voditelja in ustanovitelja« Orjune dr. Iva Magoroviča, ki je napisal v »Politiki« fulminanten članek o »nameravanih« umorih dr. Korcšca, dr. Spaha in čike Ljube Davidoviča. Prvega da bi bili morali ubiti v Novem Sadu o priliki evharistične procesije, drugi bi bil našel svoj žalostni konec v Sarajevu, čika Ljuba pa je le po naključju odnesel življenje iz atentata z jajci in krompirjem. »Slovenec« g. dr. Mogoroviča morda ne Pozna, morda pa je le kdo čital v nacionalističnih listih članke tega nesrečnega konfuzijonarja, ki ne ve prav, ali bi kazalo potopiti Jugoslavijo v krvi ali pa jo zadušiti v reki visoko donečih fraz. Cesa vsega se ne »spominja« naenkrat dr. Mogorovič! Znan mu je načrt za umor dr. Korošca in dr. Spaha ter to šele sedaj javlja strmečemu svetu. Znano mu je dalje namera ubiti Davidoviča, ki se ni izvršila zaradi uporabe neprimernih sredstev: jajc in krompirja. Samostojno-demokratska omiladina je 1. 1924. napravila ta kruti atentat na Ljubo Davidoviča in dr Mogorovč šele danes razkriva to strahoto, ki jo je že pred leti naša javnost kvitirala z veselim smehom nad možem, čigar geslo je: Puno, puno, slobode! V tem tonu je spisan ves članek, ki »e le nanj obesil »Slovenec«. Vse polno načrtov za uboj raznih politikov, toda ostalo je vse pri načrtih! Izvedel se je samo en atentat, pa še ta s krompirjem in z jajci Strahovita atemtatorska druščina, ta samostojno-demokratska omladma! Ko je dr. Mogorovič izčrpal vse krvave načrte, ki pa seveda niso rodili krvi, ker to z jajci in krompirjem pač ni mogoče, pa iz teb svojih papirnatih in izmišljenih ugotovitev kratko in malo izvaja: »Razni uboji in umori v Sloveniji so se storili od pristašev SDS.« Dobri dr. Mogorovič je ta • pasus povzel iz svoječasnega »Slovenčeve-ga« besnenja in »Slovenec« z naslado ponavlja infamijo, vesel, da se je našel vsai en človek v dTžavi ki je verjel njegovim lažem. Dr. Mogorovič je iznesel same fantastične načrte, ki sc zrastli na njegovem zelniku. Naša javnost pa ve, da pri umorih poslancev KDK, na žalost, ni ostalo samo pri načrtih; naša javnost ve. da se ti načrti niso kovali po skrivnih kotih, marveč v parlamentu in v javnem tisku, in da je na te načrte policijski minister zamižal na obe očesi, naša javnost dalje ve, da se atentati na poslance KDK niso vršili s krompirjem in jajci, marveč z revolverjem, da je bil zanje izbran najboljši strelec in da se je smatral za zločin kot najprimernejši kraj ravno parlament! To žalostno dejstvo ta trojni umor v skupščini kriči do neba m tega zgodovinskega dejstva ne bosta izbrisala s sveta niti »Slovenec« niti dr Mogorovič s svojimi izmišljenimi umori, kjer ni bilo niti krvi oti rane niti mrtvih! Kar oa se tiče današnjega režima, pa samo vprašamo: ali je pod katerim drueim režimom bilo prelito toliko nedolžne krvi in bilo pobitih toliko dobrih državljanov po ulicah in po ječah kakor pod režimom duhovnika in policijskega ministra? «Slovenčev» dopisnik obrnil na glavo. I silo za norca, in zakaj so grozili Radiču in To pa je tudi resnica O oni cankovski j Peribičeviču z umorom. Ce odgovor ne bo za-zahvali oblastnemu odboru In domače- I do£oljiv: ^ izstopil iz stranke. Zadnji shod se je vršil zvečer pri g. Ste-blovniku v Šmartnem ob Paki. Tudi na tem shodu se je zbralo nad 60 ljudi. Zborovalci so po poročilih obeh poslancev in ostalih govornikov obsodili v sprejeti resoluciji Ko-roščev režim. Vsi shodi so pokazali, da se je začela pojavljati vedno močnejša opozicija proti nesrečni klerikalni politiki tudi v gornjegraj-skem okraju, ki je domena nar. posl. Pušenjaka in ki je veljal doslej za močno klerikalno trdnjavo. Zanimiv pojav V nedeljo, 7. t. m., se je vršilo zborovanje KDK na Rečici ob Savinji. Na to zborovanje, o katerem poročamo posebej, je prišel tudi ugledni veljak SLS in njen prvovrstni agitator, Ivan Fužir iz občine Kokarje. Začuden je ostrmel, ko so govorniki na podlagi dokumentov konštatirali, da je klerikalni poslanec gornjegrajskega okraja g. Vlado Pušenjak bil tisti, ki je edini izmed slovenskih poslancev _ sopodpisal sramotni predlog Puniše Račiča in tovarišev, s katerim se ie zahtevalo, naj se Radiča proglasi za umobol-nega, ter se je za slučaj, da bi skupščina predloga ne sprejela, grozilo «z ostrejšimi sredstvi*, in sicer baš na dan ored strašnim umorom v Narodni skupščini. Gosp. Fužir je izjavil na zborovanju, da bo od poslanca Pušenjaka javno zahteval pojasnila, ali je to res, in če je res, da ga on in njegovi ne bodo nikdar več volili. Tako prodira med ljudstvo počasi spoznanje pravega stanja stvari, ki ga seveda niti cSlovenski Gospodar* in drugo časopisje SLS, niti gosp. Pu-šenjak in drugi poslanci SLS nikdar ne ob-jasnijo. Zavarovanje zasebnih nameščencev v Češkoslovaški Te dni obravnava socijalno-politični odbor praškega parlamenta drugi svoj najvažnejši sooijalni zakon: Zakon o zavarovanju zasebnih nameščencev. Priprave za ta zakon trajajo že več let. Zakon je bil predmet mnogih razprav, anket in konferenc ter ludi povd mnogim ostrim političnim konfliktom. Nič čudnega: saj gre za usodo nameščencev v slučaju onemoglosti, starosti in smrti. Boj je tudi danes še oster. Težnje nameščencev zadevajo na mnogo zaprek in je gotovo, da nameščenci tudi v novem zakonu ne bodo mogli realizirati vseh svojih zahtev. Vendar pa že tudi osnutek novega zakona sam na sebi pomeni velik napredek in temeljitejšo izpopolnitev dosedanjega zavarovanja zasebnih nameščencev. Največja pridobitev novega zakona je ugodnejša in zadovoliivejša ureditev mate-rijelne strani celega problema. Skuša se doseči pokojnino, ki bi vsaj približno dogovarjala današnjim gospodarskim razmeram. Po vladnem načrtu ima najvišja pokojnino znašati letno Kč 27.000, kar znaša 14-kratno zvišanje sedanjih pokojnin. Upajo pa, da bo ta meja tekom razprav zvišana. Sorazmerno temu se zviša tudi vdovnina in vzdrževalni-na za otroke. Uvede se absolutna vdovska pokojnina, ki v nobenem slučaju ne sme biti nižja od Kč 3000 letno. Pogrebnina je določena na petkratno letno pokojnino, največ Kč 4000. Kot novum se uvaja pomoč v brezposelnosti in odpravnina svojcem v »lučaju smrti zavarovanca, ki še ni pridobil pravice do pokojnine. Posebno se podčrtava tudi dejstvo, da so zavarovanju podvržene osebe, ki so prekoračile dosedaj dopustno maksimalno dobo starosti (55 let). Dana mu kaplanu. Če pregledate naše članke v «Jutru* n «Domovini* o tei aferi, boste videli, da smo mi celo obzimeje pisali kakor na sedai «Novine* S;cer x>a bi tudi «Novine» pisale v tonu »Slovenca*. a se ne upajo. ker vedo. Ja imamo celo Prekmurje za pričo resničnosti naših poročil. Koroščeva vlada niti za duhovnike nima ničesar (Glas in duhovniških krogov). Slovenski duhovniki potrpežljivo čakamo, kdaj se nas bo spomnil naš duhovni sobrat dr Korošec in nam izboljšal siromašno gmotno stanje. Prejemki duhovnikov so še vedno tako beraško, da duhovništvo v neka terih krajih naravnost gladuje, pa tudi ka-tehetje zaman pričakujejo, da bi se jim ho-norirale ure za poučevanje veronauka v šolah. »Slovenec« je pod prejšnjimi režimi sam često in v zelo živih ter v srce sega-jočih izrazih opisal naše bedno stanje. Rad je odpiral svoje predale dopisovane iz duhovniških krogov, v katerih so bili detajli-rano in nazorno navedeni prejemki in dohodki nižjih duhovnikov, tako da smo mislili. da ima vodstvo stranke res srce za oni stan, ki je hrbtenica SLS, njen agitator in voditelj. Zdaj pa smo se morali na žalost prepričati, da dr. Korošec ne ceni zaslug duhovščine za stranko. Dovoj dogo je že na krmilu dTžave in nikdar SLS še ni bila tako mogočna in vplivna, kakor ie danes. Vse kaže, da so vodilni krogi — skoro sami duhovniki — z dr. Korošcem vred pozabili, kdo je stvoril SLS, kdo se je za njo največ prizadeva! in kdo jo še da*es drži pokocu. Ne zahtevamo za to kake posebne nagrade, pač pa mislimo, da bi bilo popolnoma pravično, ako se nam uredijo prejemki po meri naše izobrazbe in našega kulturnega dela med narodom, česar obojega nam ne bo odrekal niti najbolj zagrizeni nasprotnik. Ako prejšnje vlade niso imele baš smisla za naše potrebe, dasi moramo odkrito priznati. da nismo Pri njih naleteli nikoli na prin-cipijelni odpor, bi se dalo to pojasniti s politiko, kajti na vse zadnje človek res ne moTe pričakovati posebnega ozira od one strani, s katero ie v političnem boju. Priznati moramo celo, da se je za naše koristi svoj čas topfb zavzel posl. dr. Žerjav letos pa se ie v finančnem odboru odločno postavil poslanec dr. KrameT, ali SLS in njena glasila so to zavzemanje proglasila kot demagogijo ta je vladna večina kratkomalo odklonila tozadevno inicijativo KDK. Res bi bilo nekoliko kurijozno, ako bi nam bila položaj izboljšala SOS ali ti pomisleki so pri nas že izginili im sedaj, ko zaman čakamo, da vlada uredi naše prejemke, smo tudi mi prišli do spoznanja, da bi ta pomoč od strani SDS bila taka, da bi se ji lahko dejalo — non olet Mislimo, da bi sedaj tembolj morala vlada dr. Korošca porabiti prvo priliko, da nam pripomore do zasluženih boljših prejemkov, primernih našemu stanu ta našim študijam. Kakor rečeno, smo čakali doslej zaman, da se nas spomini dr. Korošec in dTUgi poslanci duhovniki, kar je tembolj nerazumljivo, ker bi nam lahko pomagali brez vseh težav. Pri takem stanju stvari bomo duhovniki prisiljeni. da smatramo svoiečasna zavzemanja »Slovenčeva« za pravo pravcato demagogijo; smriimo se mu samo tedaj, ko le stranka v opoziciji, kadar je na vladi, se nas nihče ne spomni ta vlada odklanja celo prizadevanje tistih, ki nam hočejo pomagati, prepričani smo. da ne samo i i taktičnih razlogov. Ako vse to premislimo, se nam vsiljuje sam ob sebi zaključek, dat rdite v nasprotnikov, češ da SLS za nikogar, razen za par izrazitih strankarskih veljakov, ni napravila ničesar in nima arca za potrebe Krakov, 3. oktobra Današnji dan »o ljubljanski pevci porabili za ogled mesta. Pri tem jim je še! predvsem na roko naš rojak, univ. prof. dr. Vojeslav Mole. ki predava sedaj na krakovski univerzi. S svojim odličnim poznanjem poljskih razmer in zgodovine, posebno krakovske, je mnogo pripomogel k temu, da so slovenski pevci dobili v tem kratkem času tako impoeantno sliko kraljevskega Krakova. Ogledali smo si med drugim tudi muzej s slovitimi Matejkovi-mi zgodovinskimi slikami ter tiskarno najbolj razširjenega poljskega lista »Ilustrova-ny Kuryer Codzienny«. Na strehi petnadstropna palače tega lista je bil zbor fotografiran; slika je izšla še istega dne na naslovni strani »Kuryerja«. Dalje so Matičarji obiskali staro krakovsko univerzo, ki je najstarejša na Poljskem, in stari kraljevski grad Wawel, kjer so par stoletij stolovali poljski kralji, cerkev s srebrno krsto sv. Stanislava in grobnico poljskih kraljev. Na banketa Zveze krakovskih pevskih društev. Zvečer se je vršil slavnostni banket, id ga je priredila Matičarjem Zveza krakovskih pevskih društev. Udeležili so se ga zastopniki oblasti in kulturnih društev, celotni moški zbor »Krakowskije Echo«, predsednik »Chora Akademiskega z Krakowa« g. Wallek-Walewsky in število drugo občinstvo. Goste je najprej pozdravil nestor krakovskih pevcev g. prof. Isakovvicz, ki je izrekel najbolj laskavo kritiko o koncertu v Krakovu. Med drugim je izvajal: »Zares smo vam hvaležni za umetniško izvajanje, in naša edina želja je. da bi naši pevci tako peli, kakor vi.« Echo« je zapel našo himno, naši pevci in pevke so odgovorili s poljsko »Ješče Poljska nie zgineia«. Govorili so še prof. Vojeslav Mole, zastopnik »Chora Akademic-kega z Krakowa«, predsednik Matičnega zbora Pečenko ter operni pevec Hugo Za-they. Slednji je Izrazil svoje iskreno zadovoljstvo nad zopetnim svidenjem s Slovenci. »Srečen sem, da vas lahko pozdravim v svoji domovini. Bil sem srečen pri vas in sem se počutil, kakor domu. Zadovoljen bi bil, če bi vi nas tako ljubili, kakor mi vas že ljubimo.« Po končanih oficijelnih nagovorih se ie razvila prisrčna in animirana zabava. Popoldne pred banketom je večina zbora obiskala svetovno znane solne rudnike v Wieliczki, kamor sta ga spremljala g. Zathey in naš rojak dr. Cebohin. Ni mo- goče popisati veličastne krasote teh rovov, dvoran, podzemskih iezer, cerkva in kapelic, v katerih je vsak oltar kip, relief in okrasek umetniške izdelan iz solnega kamna. Veličastno in globoko pobožno je zvenela v cerkvi pod zemljo pesem Matičarjev. Globoki vtisi Matičnega koncerta. Značilno za veliki vtis, ki ga Je napravila na krakovsko javnost že vest o prihodu Gl. Matice, posebno pa za ogromen uspeh, ki ga je dosegel njen koncert, je dejstvo, ki ga je povdaril tudi krakovski vojveda, da niso tukajšnji listi pisali o Jugoslaviji še nikdar toliko in s tako toplim zanimanjem, kakor ob tej priliki. Posamezni članki in dopisi se za večine čitateljev navadno neopazno porazsgube v listih, sedaj pa so prinašali časopisi slike, članke, notice in podlistke na prvih straneh. Prof dr Mole je priobčil v »Ilustriranem Kuryerju Codzien-nem« toplo pisan članek o Sloveniji in Slovencih s slikami Ljubljane in Bleda. O koncertu so prinesli krakovski listi, posebno »Kuryer« in »Glos naroda« kritike glasbenih strokovnjakov, ki ocenjujejo Glasbeno Matico in Huibada s superlativnimd Izrazi 'Pohvale in priznanja. Njeno umetniško kvaliteto in podani program stavkajo visoko nad vse, kar so doslej slišali ln poznali od Jugoslovenov. Gdč. Zbroszkowska, tajnica Zveze krakovskih pevskih društev in članica uredništva »Kuryerja«, ki je žurnalistič-no krepko in ljubeznivo pripravila Matici prihod v Krakov, je predala zboru že pred njegovim odhodom v knjigo vezane izrezke iz vseh listov s članki in noticami o koncertu Matičnega zboTa in v zvezd s tem o Sloveniji in Slovencih. Koncerta v Katovicah In Poznanja. Zbor se je včeraj, v četrtek poslovil od Krakova in odpotoval v Katovice, veliko in moderno industrijsko mesto v bivši pruski Sleziji. Sprejelo ga je osobje opere, med n-jimi znana naša ljubljanska pevca gg. Stepnjewski ta Romanowski. Koncert v operi je uspel izvrstno. Takoj po koncertu je moral zbor odpotovati v Poznanj, kamor je dospel danes zjutraj. Med potjo so nas v Ostrovu in Jarocimi pozdravili domačini z železničarskima godbama. V Poznanju je bil kraljevski sprejem po zastopnikih mesta in pevskih organih. Ves dan v tem veličastnem lepem mestu spremljajo in gostijo poljski pevci Matičarje. Zbor je kljub napornemu potovanju sijajno razpoložen. Kako bi tudi ne bil, ko ga spremlja toliko lepote in gorkih čustev bratskega naroda. Francoski vojni minister poseti Dunaj in Prago Dunaj, 8. okt. s. Francoski vojni minister Painleve bo prisnel na povabilo dunajske kulturne zveze v četrtek 18. okt. na Dunaj. Na francoskem poslaništvu mu bo pn tej priliki prirejen velik sprejem. V petek zve« čer bo Painleve gost državne opere. Z Du< naja potuje minister najbrže v Prago. Pred objavo tajnega pomorskega dogovora Pariz, 8. okt. s. Danes je bila izročena francoskemu poslaniku v Rimu nota itali« jansh.e vlade glede angleško«francoske mor* nariške pogodbe. «Temps» poroča, da bo« sta Pariz in London tekom tega tedna ob» javila v posebni spomenici vsebino vseh treh listin, ki so privedle do mornariške pogodbe. V tej spomenici se bosta obe vla» di izjavili o besedilu in n? aenu pogajanj, kakor tudi o vzrokih, zakaj sta dosedaj skrivali te liitine. Shod železniških upokojencev V nedeljo popoldne ob pol 3. se je vršil v Ljubljani v Mestnem domu velik shod železniških upokojencev, katerega so se po« leg ljubljanskih udel li tudi zastopniki železniških upokojencev iz Maribora, Celja, Ptuja, Bleda, Kranja in drugih mest. Na shod so bili vabljeni tudi poslanci vseh st ink, . pa se je odzval le ljubljanski narodni poslanec dr. Kramer, ki so ga zbo» rovalci iskreno pozdravili. Shod je vodil predsednik Društva žel. upokojencev g. Šalamun, ki je podal pre» gledno poročilo o neštetih akcijah in inter* vencijah društva za pravično rešitev vpra« šanja železniških staroupokojencev, provi« zijonistov in rentnikov. Tajnik društva g. Jernejčič je podrobno razpravljal o vseh perečih vprašanjih ž si. upokojencev ter je ostro žigosal brezvestno ravnodušnost Na» rodne skupščine in vlade napram najbed® nejšim bivšim javnim nameščencem, ki so vse svoje življenske sile in premnogi tudi svoje zdravje žrtvovali v javni službi, a se« daj nimajo niti koščka kruha ne za sebe, ne za svoje družine, da bi se očuvali lakote in pogina. Govorili so še zastopniki upo« kojencev g. Alazi (Ljubljana), g. Mam (Celje) in g. Kuntara (Ptuj), ki so v žgočih besedah risali bedo zapuščenih in poniža« nih zvestih ter zaslužnih nekdanjih želez« ni carjev. Končno je posl. g. dr. Kramer podrobno razpravljal o >oedinih vprašanjih: o pre* vedbi na dinarske pokojnine, o izenačenju bivših južnoželezničarjev z ostalimi želez« niškimi upokojenci, o ureditvi rentnm, o rimskem paktu, o nezakonitem odtegljaju pa Nabavljač. zadruge in o konfiskaciji kapitala bivše gospodarske poslovalnice. Z veliko pozornostjo so zborovalci zlasti sle* je možnost, da ostanejo še naprej zavarova- dili izvajanjem dr. Kramerja, na kakšne ne osebe, ki pokojnino ze uživajo, toda so | težkoče in na kako veliko nerazumevanje so dosedaj zadele vse akcije za pravično še nadalje zaposlene v zavarovanju podvrženem delu. Za novinarje je uvedeno obvezno zakonito višie zavarovanje, tako da more znašati najvišja pokojnina 42.000 Kč letnn. Starostna renta pripada novinarjem po 35. letih službe in to tudi, ako še nadalje 'stanejo aktivno v službi. Po 60. mesecih novinarske službe ima novinar pravico do pokojnine, kakor hitro }e dosegel 60. leto starosti. rešitev vprašanja žel. staroupokojencev. Z odobravanjem sta bila vzeta na znanje dr. Kramerjev dosedanji trud in njegova ob« ljuba, da v borbi za pravice najbednejših med bednimi ne bo odnehal. Na zborovanju so bile od posameznih go» vornikov iznešene podrobnosti, ki nudijo naravnost grozno sliko obupne bede, v ka» teri se premnogi staroupokojenci in retni« , „ „ , , ki nahajajo. Veliko ogorčenje je vladalo Tako vidimo, da se v češkoslovaškem po- proti dr. Korošcu, ki ima sedaj kot šef vla« kojninskem zakonu uvr*;—Majo načela, o de možnost, da z eno potezo roke preseka katerih smejo pri nas nameščenci razprav- vsaj glavni upokojeniški problem, a je oči* ljati samo v aluziji Taka je razlika med vidno na vse obljube pozabil dvema kulturama. pQ zaključnih besedah predsednika go« Uk 1 aooda Šalamuna ie bila «oolaau> anreieta j spomenica na ministra saobračaja, ki pravi: ' ^Železniški staroupokojenci in železniški Invalidi najenergičneje protestirajo proti zavlačevanju prevedbe kronskih upokojen« cev in kronskih železniških invalidov v Slo« veniji, katera je bila uzakonjena meseca julija 1927. leta. Posebno še moramo protestirati, da se ureditev prejemkov železniških upokojen« cev bivše južne železnice ne izvrši po čl. 17, točka 2S rimskega sporazuma, oziroma se ureditev zavlačuje. Glasom navedene pogodbe bi naša drža« va ne bila niti najmanj obremenjena. Vse nasledstvene države so takoj po pre« vzetju južne železnice v svojo upravo to vprašanje v prid staroupok .jencev rešile Edino naša država trpinči še nadalje naj« večje trpine in siromake, ne da bi imela najmanjši dobiček od tega. Najodločnejše protestiramo tudi proti te« mu, da se naši itak sramotni prejemki ob« davčujejo in se nam predpisujejo razne dajatve, kakor je ona za nabavljalno za« drugo, to pa vse do časa, dokler se naše pokojnine ne urede po novem uradniškem zakonu. Pričakujemo, da se zadeva nujno ob* ravnava in reši.» Po shodu se je zadržal posl. dT. Kramet še dolgo v razgovoru s predstavniki upoko« jencev ter je ž njimi razpravljal o raznih konkretnih perečih vprašanjih. Pred poletom »Grofa Zeppelina" v Ameriko Berlin, 8. okt. (be.) Zrakoplov cGrof Zep» pelin» je danes popoldne nastopil iz Fried« richshafena zadnji poskusni polet pred po* tovanjem v Ameriko. Friedrichshafen, 8. okt g. Na «Grofu Zeppelinui» bo uvedel dr. Eckener pri po« letu v Ameriko novost. Na krov bo vzel aparat za brezžično sprejemanje slik. ki bo služil vremenski poročevalski službi Vre« menska opazovalnica bo prejemala izgo* tovljene vremenske karte kot slike. Newyork, 8. okt. g. Za prihod zrakoplo* va «Grofa Zeppelina* vlada med prebival« stvom veliko zanimanje. 2e sedaj si je za* siguTalo do 100.000 oseb vstopnice k sprejemu zrakoplova. Kakor upajo, se bo do prihoda «GTofa Zeppelina* vrnil iz Tesasa «Los Angeles*, da bo lahko pozdravil nem* ški zrakoplov. Vsekakor pa bosta dva manj ša zrakoplova odplula Zeppelinu nasproti ter mu izročila prve pozdrave ameriške mornarice in zračnega brodovja. Sprejema se bodo poleg ameriškega mornariškega mi* nistra udeležile številne odlične osebnosti F riedrichshafen, 8. oktobra, a. Zrakoplov «Grof Zeppelin* se je danes ob 1.33 ob lepem vremenu dvignil za zadnji polet pred potovanjem v Amerika Ekisedanji poskusi z aparatom za brezžično sprejemanje slik so se popolnoma obnesli Stroški pa potovanje v Ameriko so proTačunani na 400.000 mark, ki so kriti večinoma u monopola angleških in ameriških listov za poročanj« kakor tudi z voznino potnikov. Katastrofalen požar v Avstraliji Sldney, 8. oktobra (lo.) V Novi Ga HI! ie divjal strahovit vihar, ki Je razkril na stotine hiš ta ruval stoletna drevesa. Položaj so še poslabšali goedni požari, ki so preprečili po cestah vsak promet. Tvornica papirja Cunberland, ki je sredi gozdov. )e bila popolnoma uničena. Škoda se ceni na 250.000 funtov. O izgubi človeških življenj manjkajo do sedaj natančnejši podatki Hmeljski trg Žatec, 8. oktobra, h. Nakupi na deželi so se nadaljevali. Plačevalo se Je 1850—2150 Ki po kakovosti za 50 kg. Danes je bil pro* met šele velik. Naši Kraji in Proslava prebitja solunske fronte v Sloveniji Ljubljana, 8. oktobra. Za proslavo desete obletnice prebitja so« lunske fronte se jz Ljubljana odela v sve» £ano obleko. Posebno svečano razpoloženje je vladalo v vseh ljubljanskih vojašnicah, ijer se je vojaštvo pripravljalo za prosla* v o. Snoči in danes v ranem jutru je odda« lo vojaštvo tukajšnjega artiljerijskega pok ka z Grajske planote običajno število to« povskih strelov. Ob 8. uri je bil v stolnici ob udeležbi predstavnikov civilnih, avtonomnih in vo« jaških oblastev slovesni «Te Deum». Cer« kveni obredi so bili opravljeni tudi v pra» voslavni kapeli ter v evangelski cerkvi. Po službi božji so se predstavniki oblastev od« peljali z avtomobili na veliko vojaško vež« bališče pri D. M. v Polju, kjer so bile v kvadratu razpostavljene vse čete ljubljan« ske garnizije. Ob 10. je sledil na vežbališču vojaški raport divizijskemu generalu Mila« inu Dj. Nediču, nakar so bili opravljeni pred razpostavljenimi četami zopet cerkve« ni obredi ka.oliške, pravoslavne in musli« manske veroizpovedi. Tudi svečanosti na vojaškem vežbališču ;90 se udeležili vsi predstavniki javnih ter avtonomnih o.blastev in zastopniki raznih institucij in korporacij. Prav številno so bili zastopani tudi rezervni oficirii. Po kon« čani prireditvi je sledil strumen defile vseh •vojaških edinic, nakar so čete odkorakale s vežbališča zopet v mesto ter se vrnile v vojašnice. Maribor, 8. oktobra. Na predvečer slovesne proslave desetlet* niče prebitja solunske fronte je priredil ma« riborslci odbor Udruženja rezervnih oficir« jev in bojevnikov v dvorani Uniona aka« demijo, pri kateri sta sodelovala maribor« ska vojaška godba in moški zbor pevskega društva «cDrave». Poset je bil zelo skromen. Navzoči so bil? vsi predstavniki državnih, vojaških, civilnih, kakor tudi samouprav« nih oblastev iz Maribora. Akademijo je •otvorila vojaška godba, ki je zaigrala pod vodstvom kapelnika Svobode Jenkovo uver« turo «Kosovo», in jo zaključila s podpurš« jem g. Svobode «Na Vardarju*. Po akade* miji se je razvila animirana zabava. V državnih uradih je danes počivalo de« lo, trgovinski in obrtni lokali pa so bili zaprti od 9. do 11. dopoldne. Zahvalne služ* be božje v stolnici se je poleg oficijelnih osebnosti udeležilo tudi veliko število pre« bivalstva. Ob pol 11. dopoldne je vojaštvo skupno z Udruženjem rezervnih oficirjev imelo slovesno blagodarjenje na malem vežbališču pri Magdalenskem parku. Po končanih verskih obredih se je vršila pred komandantom mesta defilacija celotne ma« riborske garnizije. Celje, 8. oktobra. Proslava prebitja solunske fronte v Ce« liu je potekla na skromen, a prisrčen način. Ker so se vse šolske prireditve združile z vojaško proslavo, je bilo videti to pot na Glaziji vojaške čete, obdane od šolske mla« dine, zastopnikov uradov in mnogoštevilne« ga občinstva. Pod milini nebom je opravil zahvalno daritev po katoliškem obredu opat g. Jurak, po pravoslavnem pa prota g. Cudič. Nato je poveljnik bataljona ma« jor Bojič z lepimi in navdušenimi beseda« li podal vojaštvu zgodovinsko ozadje pro« slave ter se tudi spomnil onih junaških borcev, ki so na solunski fronti darovali svoje življenje za domovino in ujedinjenje. Strumna defilacija pred poveljnikom mesta, polkovnikom Buričem, je zaključila prosla« vo, med katero je počivalo delo v vseh tr« govinah in drugih obratovališčih. 80 letnica vrle žene Gorniigrad, oktobra V ožjem krogu svojih vrlih otrok in sorodnikov je te dni na tihem praznovala 80-letnioo skromna žena, ki yna velike zasluge za Gornjigrad. To je splošno prilj ubij ema in spoštovana gospa Uršula Čepla-kova. Tako je še čvrsta, da bi ji človek ne prisodil toliko križev. če bi ne bilo v tisti debeli, črni knjigi pri župnijskem uradu* točno zapisano, da se je rodila 25. septembra 1848 1. Chevroletova ekspedicija v Ljubljani Kakor smo že poročali, je prispela v petek zvečer iz Zagreba v Ljubljano znamenita Chevroletova ekspedicija z dvema avtomobiloma in v soboto popoldne odpotovala preko Rakeka naprej v Italijo Hin nrgir==^rajr=^[5ii==nrčflr==noip=iioi^ m deklic ==— iiie prenočišča Smeh in krohot ter izvrstna zabava za moške in ženske. V glavnih vlogah Jenny JugO in še pet lepih plesalk. O, Aleksander kot Visočanstvo, in E, Verebes kot njegov pobočnik« Dom za padle deklice pretvorjen v bar in nočno zabavišče. V vlogi spokornic. Pikantno! Veselo! Ples! Predstave ob 4, pol 6«, pol 8 in 9. uri, Telefon 2124 ELITNI KINO MATICA V krstnih knjigah domače in sosednjih župnij pa je od 1. 1875. nadalje še večkrat, najmanj desetkrat na vsaki strani zapisano njeno ime. Tega leta je namreč gospa Uršula napravila važen izpit in si pridobila veliko pravico, da sme s svojim spretnim znanjem pomagati ubogim golim stvaricam, kadar jih usoda vrže v to našo veliko dolino solz. To svojo težko, velike odgovornosti polno službo vrši gospa Ceplakova 4 mesece manj kakor 50 let z največjo vestnostjo in požrtvovalnostjo. Doslej je pomagala pri 1672 porodih. Dal Bog, da bi še lepo vrsto let tako zadovoljivo vršila svojo težavno službo.__ Sledovi za morilcem trgovca Pipana Ljubljana, 8. oktobra. Kakor je že poročal včerajšnji «Po-nedeljek», se obeta senzacijonalna obnova procesa proti doslej še neznanemu morilcu trgovca Ferdinanda Pipana. Misteriozni zločin je bil, kakor znano, izvršen zvečer 19. oktobra 1. 1924. Trgovec Pipan se je takrat vračal domov na Hranilniško cesto v družbi svoje soproge iz neke gostilne, pred hišo številka 6 pa se mu je nenadoma približal iz teme neznan moški, ki je po krat- kih besedah, ki sta jih izmenjala oba, potegnil revolver in sprožil. Pipanu je udarila krogla v telo tik pod srcem, prodrla v poševni črti drobovje ter obtičala v hrbtenici. Pipan je že po nekaj trenutkih izdihnil, njegova soproga pa je dobila takrat živčni napad in padla v nezavest, dočim je nezmani storilec pobegnil. Kot osumljenec, da je zločin izvršil, je bil naslednjega dne aretiran bivši zaročenec Pipanove soproge, ki pa je bil kmalu izpuščen zaradi pomanjkanja dokazov. V celem je bilo tedaj izvršenih skoro 30 aretacij, vendar vsi napori policije in pozneje sodišča niso mogli razkriti skrivnosti in je ostal zločinec še nadalje popolnoma neznan. Zločin je tudi v javnosti skoro že zapadel pozablje-nju. Šele pred nekaj dnevi je dobilo državno pravdništvo nekaj novih podatkov, na podlagi katerih je bilo prisiljeno obnoviti sodno postopanje proti neki osebi, ki je bila aretirana kmalu po storjenem zločinu, a se ji ni moglo takrat dokazati nič pozitivnega. V zadevi se sedaj zaslišujejo nove priče, ki so bile imenovanega večera v gostilni pri «Ruskem carju* na Posavju in so se vračal skoro ob času zločina po Vodovodni cesti nazaj v mesto. Kot zločinca zasleduje državno pravdništvo nekega Ljubljančana, ki se nahaja že dalje časa v inozemstvu. Zagonetka zverinskega zločina nad Bledom Podrobnosti o groznem razkritja dveh pogumnih p astme. — Domnevanja o neznanem zločincu in njegovi žrtvi. — Vsa dosedanja poizvedovanja so ostala brezuspešna« Bled, 8. oktobra. Turisti, ki delajo izlete z Bleda, obiskujejo radi tudi priljubljeni Babji zob nad Bohinjsko Belo, znan po svojem prelepem razgledu zlasti proti Bledu, kjer se ob jasnih dneh razloči skoraj vsaka hiša, a znan tudi po številnih podzemskih jamah in po romantični okolici. Najbolj pripravna pot na Babji zob je ona z Bohinjske Bele. Pri Rotovi gostilni kreneš na levo, prekoračiš leseni most čez Savo ter se pričneš vzpenjati v kamen iti hrib. Po tričetrturni precej naporni hoji d o spe š v vas Kupl.ienik, ki šteje 16 hiš. Od tu prideš zopet v tričetrit ure do prve pastirske koče pod Babjim zobom. Mrliški smrad sredi gozda Med pastiricami in pastirji, ki pasejo tukaj živino, sta bili do preteklega tedna tudi 14-letna Justina Jeretova ter 16-letna Justina Frelihova, obe s Kup-Ijenika. Enkrat v zadnjih dneh septembra jima »ie zašla živina predaleč v gozd.. Ko sta šli deklici zavračat živino in sta se plazili skozi robidovje, sta našli med visokimi smrekami in bukovim drevjem globoko kotanjo, ki je bila vsa požgali a, a sredi nje je 'bil velik kup kamenja, prsti in listja. Radovedni, kaj je pod kupom, sta začeli drezati s kolom vanj. Iz kupa je začel pri tem prihajati neznosen smrad, tako da sta morali odnehati z razkopavanjem in se vrniti domov, ne da bi zadostili svoji radovednosti. »Ko se je Justina vrnila,« mi je pripovedovala mati Jeretove, »sem začutila smrad, prav kakor po mrliču. Kje si bil. deklic, da tako smrdiš? sem jo vprašala. Justina' je začela nato pripovedovati, da je odkrila s Frelihovo globoko kotanjo, v kateri se nahaja groblja, izpod katere da se širi mrtvaški duh. Naročila sem ji, naj zjutraj, ko bo šla zopet past živino, dobro pregleda, kaj se skriva ped kamenjem, da mi bo vedela kaj več povedati o tej skrivnostni najdbi.« Naslednjega dne sta Jeretova in Frelihova zopet odšli pod Bobji zob ter pričeli z vso vnemo odstranjevati težko kamenje z groblja. Vendar sta tudi tokrat morali odnehati zaradi groznega smradu. V mračni okolici jima je naenkrat prišla misel, da odkopavata grob, v katerega je skril neznan zločinec truplo svoje žrtve. Na okrog potreseni pe-• pel jima je to misel še potrdil in jima vzbudil sum, da je zločinec svojo žrtev zažgal. Kljub temu sta šli pogumni pastirici tudi tretji dan na delo, da pojasnila, ka.i je v zagonetnem grobu. Vzdržali sta kljub smradu in razkopali grob. Kar sta našli, je potrdilo njune slutnje. Izvlekli sta namreč izpod kamenja in prsti več kosti, kos ženske sraice ter plavo žen- 300 nfajl-lfo)l-|(51F==lf5|F um Razkopana groblja v gozdu pod Babjim zobom, pod katero so našli človeške kosti. — Na desni zgoraj: pastirica Jeretova, ki je v družbi s svojo tovari- šico Frelihovo r azkrila zločin Kulturni pregled Narodno gledalflče v Ljubljani Torek, 9.: «PohujBanje v dolini §entfk>rjan- ski>. Red D. Breda, 10.: «Romeo tn Julija*. Red R Četrtek, 11.: >KukuHc C. Petek, 12.: Zaprto. Narodno gledališče v Mariboru Torek, 9.: cHlapci*. Abonma B. Torek, 9.: >Hlapci«. B. Kuponi Sreda, 10.: Zaprto. Četrtek, 11.: »Moj oče ie Imel prav«. A. Kuponi. »GejSa« na mariborskem odrn. Koncem tedna bo v Mariboru premiera klasične Jo-nesove operete >Gejša<. To delo odlikuje pred vsem prekrasna godba, slikovit japonski miljč in pa zelo zabavno dejanje. Ker ima mariborsko gledališče za >Gejšo« jnko dobro zasedbo, je verjetno, da bo zelo uspela. Za gostovanje ljubljanske opere ▼ Mariboru v prekrasni Smetanovi operi »D a -1 i b o r« se je priglasilo premalo reflektan-tov, zato se podaljša priglasni rok do 10. oktobra s pripombo, da se zaradi velikih režij gostovanje vrši le tedaj, če bo gledališče do tega termina popolnoma razprodano. Mariborsko, opero ljubeče občinstvo opozar- jamo, da je več ko verjetno, <$a ostane ob preneznatnemu zanimanju za Maribor sploh brez opernih gostovanj. »KukuH« v ljubljanski drami V pražim, puhli zabavni Bterartniri, kd Je vsega afitim meščanskim krogom le dessent ik drugim »užitkom«, se naidd pojavljajo motivd, kii pnika-Biitfeiio konflikte med preprostimi, od oivilizaci: toonuaij dotaikinijoniimii hudimi in falaizirano »visoko-dtružbo. Talko raizirmerrK) porvodieinj »tamzanstva« pa itudd poplavo lakih iger, karioor mam jo je a soboto vpriizoriiDa maša draima. Veseloigra »Ku kmfic Je delo V. A. Jager-Schmiiidta, izdelek zc footme literarne faibrilke, kii utegne v času, ko s* iz viatem&stnih gledališč čedalj bolj izriva star. katarsife in nadomešča s kričavimi vnan.jimi efek (Si, poeiitivmo vplivata ina avtorjev račun v banki, pa ifrudii na gledališke finance. Da bi imel te« komad tok pozitiven vpliv na občinstvo, tega ne bi trdili. Pravijo, da ie smeh sicer zdravju koristen, toda ta po večina banalni, prem tečen j, rae-dubovnrtfi, za galerijo preračunana devtipi zahtevajo pose/bnega mastroja, da se jim človek smeje. Sorodnost »Klikule« s »Peg, srček moje leži precej na dlani; o toikii originalnosti in komedijo-graisM šzmafdljjvosti ni besede. Pa nič za to. Živimo v taikem času; shimmy fei da®zband sta prav todUko prikupna add n«prikupna kot teatar il ia »Kdkuilii« — ifcodla publika to hoče on — gledališče, ustrezal »Kukuli« Je arežiraJ g. prof. O. Sest s priznano veščino. Ga. Nablocka je podala mulatko Marijo Claiire Genmoiisovo kot stira-stno, primitivno zdravo in odkrito ženo; v nijenii igri smo čutili več zreile ženskosti nego dekliško pristne naivnosti. Tokrat je bila njena izgovarjava »mestna, za,kaj v vsalkem jeziku bi imela govorica v tujem sveta vzgojene mešanke neikoiilko »nedomač« ton. Gospa Marija Vera je bila v vlogi gospe Duvall kot vsekdair v vloigah te vrst« dobro vigrama salonska dama, gdč. Debaljaikoiva je rešila svojo nalogo kot zapeftiva Nicole, go. Medvedovo smo videli tokrat v manj pomembna vlogi Markize, gdč. Mira DančJlova je igrala Luco, ga. Bala.tko-va Je imela kratek, a res komičen nastop kot ■jospodečna Pioeiret, gdč. Ratoirjeva pa je zaiba-. vala kot zamoirka Matoiha. Izmed moških vlog e biJ naitirdnejši g. Levair kot Geraird pl. Mareil - ta tipično bucžuasko pojmovami ljubimec, ki se naveliča vsakdanjih žensk in vzJjuibi eksotično mulatko; prav tako so se gibale v okviru dobro reaštudiirane igre ostaile vloge: g. Cesar kot kapitan Bellot, g. Drenoivec kot Guy, g. Jerman kot Francois in g. Sanoin kot Ciril. Tempo igre je zadosti hiter, inscenerija primerna. Premijera ie bila dobro obiskana, nadaijmje predstave bržča-s ne bodo zaostajale. Smeh, navdušenje in — komentarji. Sicer pa: i la bora-heure! __B. Jacques Thibaud v Zagrebu. Sloveči francoski goslač Jacques Thibaud bo kon-certiral dne 9. t m, v Zagreba Otvoritev sezone pri Šentjakob-čanih V soboto se je vršila na šefflfrja&ohsikem odmu otvoritvena predsitava. Dali so Petrovičevo dramo v trrah dejanjih »Duše«, ikd so jo lana prvič vprrizorili v režiji režiserja Narodnega gledališča g. Skrbiniška. Nastopili so znani igralci Semtja-loobslkega gledališkega odra: Gorjiupova, Milan Kcšaik, Gnidovec, Petričeva, Pirčeva in Karus. OHvT0tr.iiftviena predstava je bila hkrati stota pred-staiva g. Milana Košarica, tai ga je počastili g. Bin-iteir kot predsednik z daljšim 'govorom. Spominjal se je njegovega iu-pmika v Ganikairjevem »Kraflju na Beitajnorvnj« in v »Hlapcih« ter ostalih njegovih vlog kmečkega ln salonskega žanra. V imenu odirsik* uprave in cetotnega gJedadišIkegia an-saimbla se mu je toplo zaih'vai!5J za njegovo neumorno delovanje in mu iskreno čestitaj k Ju-biileijiu- Dvorana ie bila pri premijeri kaikor prf repriml močno zasedena. Igralcd so žeK buren apdarvz. Dvoje velikih itrirnih skladb se Je izvajalo minule dni v Zagrebu: oratorij dr. Bo-židara Širole: cZadinje obhajilo sv. Hijeroni-ma» in Krsta Odaka . Kritik «Riječi» sodi o oratoriju, da je nepopolno delo, ki bi bilo potrebno predelave; Odakovo cStaroslovansko mašo* pa uvršča na cvidno mesto v literaturi laže cerkvene glasbo. Oratorij je izvajalo pevsko društvo čine! PRI REVMATIZMU OTEKLOSTi.PREUTRUJEHDŠTI PREHLAJEMJU Domače vesti • Odlikovanje. Kralj je upravitelju po§*.e in bi zijava na Bledu Ivanu Bregantu po 4-j'iil tet' sv. Savi petega razreda. * Z ljubljanske univerze. Na predlog mi-nistra prosvete je na ljubljanski univerzi dosedanji docent dr. Albin Ogris imenovan za izrednega profesorja na pravni fakulteti • Dr. Pernar pred svojimi volilci. Po usodnem atentatu v Narodni skupščini Je narodni poslanec dr. Gjuro Pernar prošlo nedeljo prvič zopet stopil pred svoie volii-ce v Sisku, ker mu prej zdravie tega ni dopuščalo Pri prvem svojem nastopu po atentatu so volilci priredili svojemu poslancu prisrčne ovacije * Imenovanje v vojaški službi. Imenovana sta: sanitetni podpolkovnik dr. Andrej Arnšek doslej upravnik jadranske stalne volaške bolnice, za načelnika sanitetnega oddelka komande osiieške divizijske oblasti; sanitetni polkovnik dr. Anton Hočevar pa za upravnika stalne vojne bolnice 2. ar miiske oblasti. • Imenovanje v šolski službi. Za profesorja v 6. skupini I. kategorije sta imenovana diplomirana slušatelja višje pedagoške šole v Zagrebu: Mirko Mesojedec na moškem učitejišču v Ljubljani, Venceslav Čopič pa na ženskem učiteljišču v Ljubljani. * Izpremembe v naši vojski. Z najnovejšim ukazom ministrstva vojske in mornarice so imenovani. i-ido pričeli inženjerji ministrstva pošte ln brzo-ravi s potrebnimi pripravami za usposta-vo radiobrzojavne zveze Dalmacije z otoki na r-ašem Primorju. Za uspostavo te zve.;e se to uporabil poseben sistem oddaj-no-spi-e enmili radio-postaj malih dimenzij, iako da se bo ta važna zveza izvršila z razmeroma majhnimi stroški * Povratek ameriških izletnikov. V soboto zvečer je odpotovalo iz Lj-ubljane 32 ameriških Slovencev, ki so preživeli letošnje poletje pri svojcih v stari domovini. Vkrcali se bodo jutri v Le Havre na znameniti brzoparnik «Ile de Framce», last francoske paroplovne družbe Cie. Gle Transatlantique. Z istim brzovlakom se je vozila preko Ljubljane večja skupina ameriških Hrvatov in Bolgarov, ki se bodo vkrcali na isti parnik. * Dramski tečaj ZKD. Danes bo druga va-ia dramskega tečaja ZKD. Opozarjamo vse one, ki so se prijavili, na točen prihod ob pol 20. uri na obrtno šolo (vhod Gorupova ulica preko dvorišča v I. nadstropje, soba št. 10. risalnica). Oni, ki niso še oddali izjave teT plačali vpisnine in Članarine za mesec oktober, nai pridejo nekoliko prej in oddajo vse potrebno sigurno tam navzočemu tajniku. Oni, ki svojih obveznosti do ■ega roka ne bodo izvršili, ne bodo smeli ve~~ obiskovati MSKE SUKNJE od preprostih do najfinejšega krojnega izdelka t>rezkonkurenčno samo pri: _ F. Lukič, Stritar eva u»ica * Jugosloven! v republiki Chiie. Na po- VTatku s potovanja po Evropi je znana čilska novinarka gospa Juanita Garcia prispela v Zagreb, kjer bo priredila zanimivo predavanje o naših v čilski republiki naseljenih rojakih. Gospa Garcia je sotrud-nica velikega dnevnika e je popolnoma razbil. Vzrok nezgode je mi-zerno stanje tamkajšnjih cest. Jfe preplačujie! Ker zahtevamo za na e ob'eke, suknje, površnike, čepite samo njih dejans o protivrednost Vam je zajamčeno, da ceneje ne morete kupiti kot pri nas. A. Presker, Ljubljana, Sv, Petra cesta. Pia-či od najelegantnej-e vrste do priprosie a lepe od Din 350*— Ogled neobvezen Oglejte si cent v izložbah f. JKagdič £ ubrana * Osieparjen siromak. Delavec Rudolf Ivankovič iz Retja pri Laškem je prišel v soboto v Zagreb iskat zaslužka. Ko je stal pred južnim kolodvorom, ga je neznan moški ogovoril in ga vprašal, ali išče dela. Ko ie Ivankovič pritrdil, mu je neznanec izjavil, da mu bo preskrbel delo na lesnem skladišču na Savski cesti. Ob Novem potu mu je neznanec rekel, naj obleče staro obleko, ki jo je Ivankovič nosil v culici, ker gresta potem na skladišče. Delavec se je res preoblekel, nakar ga je njegov »protek-tor» iwvedel v bližnjo gostilno, kier sta dala v drvarnici spraviti novo obleko, da se ne pokvari. Potem sta šla proti Savski cesti. Neznanec je Ivankoviču velel, naj ga tam malo počaka, ker ima v bližini neki opravek. Ker «protektorja» ni bilo več na spregled, se je delavec vrnil v gostilno, da vzame svojo novo obleko. Na žalost je zvedel, da je obleko že odnesel «znanec», s katerim je bil prišel v gostilno. Z obleko vred je siromak prišel tudi ob ves svoj denar v znesku 60 Din, ki ga je imel v novi suknji. Ivankovič je uvidel. da je osieparjen in okradem ter je tatvino prijavil * Obsojen požigalec. Pred sodiščem v Novem Sadu se je prefekio soboto vr^Ia kazenska obravnava proti delavcu Jaiku Čemanu zaradi hudodelstva požiga. Če men je iz maščevanja, ker je bil d»loži-ran. svojemu bivšemu hišnemu gospiJariu zažgal hišo; požar se je razširil in uničil trd' sosedno hišo. Obtoženec je bi! obsoja na dvanajst let težke ječe. čilo, da je dovoljeno priseljevanje v Argen- Za damske plašče - i tino razen poljedelcem sedaj tudi rokodel- j cem, in sicer mizarjem, kovačem, sedlar- j Kasha . . Din 140*—, 170*—, 200' novembra t. 1. v Rogaški Slatini odnosno jem, mehanikom in pekom. Delavci za grad- i Velour 80'_ 120'_ 160-_ „ T—----i,.........1 bo železnic se ne potrebujejo. Kdor želi iti ! Qfl ' ' * 170 ' oon ' orn na delov Argentino, se mora najprej obrni- i &UKn0 • • » 1/u'—» —, — ti pismeno ali ustmeno na argentinski kom- j JOSIP SL1BAR, Ljubljana zulat, ki se nahaja za Slovenijo v Zagrebu, j c. . . ,. nt , , _ . da dobi predpisano dovoljenje, katero mo- i bt ri tr« 21 (POleg Za>aznika) v Ljubljani. Tozadevne prijave z navedbo kraja sestanka }e poslati najpozneje do 21. t. m. na naslov: Dr. Ivo Kemda, drž. vet., Križevci kraj Zagreba, državni bakteriološki zavod. • Razstava «Tisk», ki smo o njeni uspeli otvoritvi poročali v »Ponedeljku*, je tako zanimiva za vse naše čitalce, da bomo o njej priobčili obširne članke s slikami v prihodnjih številkah. Že v nedeljo je razstava vzbudila tako zanimanje, da je bilo samo popoldne prodanih čez 1000 vstopnic, kar je za strokovno razstavo brez tobogana in «ringe!špila» nenavadno mnogo. Precejšen obisk je bil zabeležen tudi tekom ponedeljka. Novih vstopnic je bilo včeraj prodanih čez 400, kar najlepše dokazuje visoko kulturno stopnjo najširših slojev. Iz Zagreba je prijavljen obisk grafične šole, iz Slovenije pa nekaj večjih skupin. * Smrtna kosa. V Ljubljani je umrl trgovski zastopnik g. Ferdinand Sever. Pokojnik je bil simpatičen, agilen ln značajen mož. Zlasti je bil priljubljen med ljubljanskimi trgovskimi krogi. Njegove zemske ostanke bodo prepeljali danes ob pol 2. popoldne iz mrtvašnice splošne bolnice do mestne meje, odtod pa na pokopališče v Novo mesto, kjer jih bodo položili ob pol 5. k večnemu počitku. — V Celju so umrli v javni bolnici 38 letni ruski emigrant Jakob Vžiga, delavec, 82 letni občinski revež Janez Dolar iz Sp. Slemen, 65 letni Maks To. rinek lz Gaberja ln 7 letna Leopoldina Le-skovšek iz Sp Pesnice v šentjurski okolici. ra priložiti prošnji za izseljeniški potni list. i Poleg tega dovoljenja in ostalih predpisanih osebnih dokumentov je treba priložiti prošnji za izseljeniški potni list tudi verodostojen dokaz, da je prosilcu v Argentino za-sigurano delo. Za tak dokaz se bo smatralo na primer potrdilo našega konzulata ali iz-seljeniškega delegata v Buenos Airesu, potem pismo prosilčevega rojaka ali znanca, ki ima v Argentini dober zaslužek itn ga vabi tja na delo. RABITE * Bariieve elektronke * Medvedi v Gorskem kotaru. Kakor poročajo iz Delnic, so kmetje v tamkajšnji okolici opazili v zadnjem času več medvedov. Živali so precej krotke in doslej niso napravile znatne škode. Kmetie so videli tudi nekoliko mladih medvedov. Nenavadna družinska tragedija se je odigrala v Zaječaru. Milena Savičeva, žena upokojenega kapetana Dragutima Savi-ča, je ponoči ubila svojega moža. Treščila ga je s sekiro po glavi, da se je onesvestil, nakar mu je razklala lobanjo. Do strašnega zločina jo je po njenih lastnih zatrdilih pri- Ana Karenina Velefilm izdelan v proslavo stoletnice rojstva L. N. Tolstega je epohalen filmski dogodek. V glavnih vlogah največji ljubavni par Grete Garbo - John Gilbert fR[DE! PRIDE! PRIDE! ELITNI KINO MATICA. Damske pla&če najmodernejše od D;n 300 do 900 dekliške plašče od i do 14 let od Din 120 d« 450 športna krila, zimske bluze od Din 70 naprej otro&ke zimske oblekce od Din 28 naprej nudi v veliki izbiri rvrdka F. In I. OORlCAR, Ljubljana. Sv. Petra cesta 29 Otfejte si razstavo v izložbi! 11.103 Najfinejše bučno, olivno olje, liter Din 22*- kakor tudi namočeno polenovko se vedno dubi pri tvrdki S. JURČIČ - DUNAJSKA CESTA 7. * Transmisija ubila otroka. Na žagi posestva gospodarske fakultete v Maksimiru ob Zagrebu se je prošlo soboto pripetila usodna nesreča, ki je zahtevala človeško ž*tev. Petnajstletni deček Franjo Vanjurek, ki je odnašal žagovino, je prišel v prostor, kjer se nahaja transmisija ter jo postavil v pogon in se" igral z jermenom. Nenadoma ga je jermen zagrabil, ga dvignil kvišku im ga treščil ob zid. Ostal je na mestu 'niTtev. Počila mu je lobanja. * Srčna kap zaradi telovadbe. V Mo-starju je prošlo soboto za srčno kapjo umrla dijakinja učiteljišča Labalova, ki je pred svojimi tovarišicami v telovadnici izvršila več težkih telovadnih vaj. Zdravnik je mogel le ugotoviti smrt. * Nova razbojniška tolpa se je pojavila v Budjanovcih v Sremu. V soboto zvečer je vdrla v hišo premožnega posestnika Gjo-ke Božiča. Trije maskirani razbojniki so ustrelili gospodarja in sina, nato pa še gospodinjo. Sosedje, ki jih je streljanje pre-pudilo iz sna, so hiteli pogledat, kaj se dogaja. Neki pogumen mladenič je prvi vstopil v hišo in našel samo še enega razbojnika, ki ie brskal za denarjem in dragotina-mi, dočim so drugi že pobegnili. Fant se je kakor lev vrgel na hajduka, ga podrl na tla in mu otel nož. Ko je fant ravno hotel razbojnika razparati, so stopili v liišo osta- li sosedje, ki so preprečili usmrtitev. O strahovitem razbojmištvu je bilo obveščeno orožništvo, ki je še tekom noči spravilo razbojnika v zapor, nato pa se podalo na zasledovanje pobegle tolpe. * Žitnih kav Je več vrst. Žika je pa samo ena. Zaradi njenih velikih vrednosti za zdravje ima vedno več prijateljev. Ni čudno, če se pojavljajo tudi ponaredbe. Pri nakupu je paziti zato na ime «Žika». 220 * Obleke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna JOS RE1CH. ITO — zobna pasta najboljša! * Kupujte Ciril-Metodove razglednice, razpečavajte gostilniške listke in narodni kolek 20. 9. 1908. Družba je izdala za knjige in učila za obmejne šole v pretečenem mesecu nad 20.000 Din ter je vsestranske podpore zelo potrebna. 1963 * Budiljke pri tvrdki F. Čuden, Prešer-notva uL 1. 207 * Vedno najnovejše dunajske bluze, krasne otročke oblekce, Krištofič-Bučar, Stari trg. Iz Ljubljane u— Naš tržaški rojak, akademični slikar prof. A. Sirk je razstavil v izložbi tvrdke «Peko» na Aleksandrovi cesti eno svojih oljnatih slik j jadranske slovenske obale. Delo je bilo naročeno za natečaj v Ljublja* ni, a je dospelo prepozno in je zato stav» Ijeno na prodaj v imenovani trgovini. Ma* lo imamo umetniških slik z naše romantič« ne zasedene obale in zelo hvale vredno bi bilo, če bi naši umetniki posvečali več paž« nje našim romantičnim zasužnjenim kra» jem. Naše občinstvo bi se gotovo oddol* žilo s tem, da bi take slike pokupilo. Raz« stavljena slika nudi pogled na obalo od Sv. Križa pri Trstu proti Devinu ter je ocenjena kot umetniško delo. u— Tombela Društva za zgradbo društvenih domov v Ljubljani bo v nedeljo 14. t .m. nepreklicno na Kongresnem trgu ob 3. uri Za 2 Din (tablica) ie mogoče zadeti moderno sobno opravo, šivalni stroj, moško kolo, stensko uro, blago za moško obleko, krasen električni lestenec in še nad 200 drugih koristnih dobitkov. Tablice po 2 Din se dobe v trafikah. Poskusite srečo! u— Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani prosi vse p. n. abonente, da poravnajo drugi obrok svojega abonmaja najkasneje do 12 t. m. u— Cesta v Mestni log Je zelo potrebna gramoza. Prejeli smo: Na cesti v Mestni log so se kopali pred kratkim kanali, ki so se potem površno zasuli, tako da so se za« radi tega celi deli ceste sesedli m so na* stali veliki jarki, ki so zaradi ozke ceste zelo nevarni tako za pešce kakor za vo» zovni promet, posebno ob deževnem vreme« mu, ko se v teh jarkih nabira voda. Priza« de M prosimo, da se omenjena cesta posuje z g. jmozom ter ob straneh za pešce s peskom. Cesta v Mestni log je zavoljo svo« jega naraščajočega prometa nujno potreb« na razširjenja, kar bi promet zelo olaj« šalo. Za pešce je ta cesta prava trnjeva pot, ker nima ob straneh nikakega prostora zanje. u— Izpostavljanje starega blaga na Gallusovem nabrežju. Prejeli smo: ^Stanovalci v bližini Gallusovega nabrežja in prizadeti starši, ki pošiljajo po tem nabrežju svojo deco v šole k Sv. Jakobu, prosijo mestni fizikat in obrtno oblastvo, da se vendar že enkrat uredi vprašanje prodaje raznega starega blaga (pohištva, obleke, perila), ki je po večini od umrlih. Ti predmeti so iz« postavljeni ob lepem vremenu od zgodnje jutranje do pozne večerne ure na javnih prostorih Gallusovega nabrežja. Po nabrež* ju hodi šolska mladina in ostalo občinstvo, ki se hoče izogniti prometu na Starem tr* gu. Prodajalci starega blaga naj bi smeli razložiti svoje stvari le v poslovnih prosto* rih in ne na prostem, ker s tem ovirajo promet na Gallusovem nabrežju in ker to gotovo ni v interesu higijene. u— Male tatvine. Blagajnik tovarne za klej Ervin Hitzl je pred dnevi izgubil nekje v Ljubljani usnjato listnico s 3220 Din gotovine. V listnici so se poleg denarja nahajale tudi razne listine. Izključeno tudi ni, da je bila Hitzlu listnica ukradena. — Gizeli Pavšičevi, stanujoči v Langusovi ulici št. 23, je bilo pred nekaj dnevi ukradeno 128 Din. — Iz vrta Leopoldine Šker-jar.čeve v Hradeckega vasi št. 28 so v pretekli noči pokradli neznani tatovi za nad 300 Din vrednosti raznega perila, ki se je sušilo tamkaj. — V noči na soboto ie neznan žepar okradel v parku pred sodno palačo Franceta Boleta ter mu izmaknil listnico z nad 700 Din gotovine. u^ Izgubila se je prevleka za avtomobilsko streho na cesti Šmarje-Ljubljana. Pošten najditelj naj jo odda proti primerni nagradi v oglasnem oddelku »Jutra« Prešernova ulica. u— Našlo se Je 6. t. m. med 6. in 7. uro zvečer na poti od Mergentalerjeve tovarne do šole v Mostah več metrov raznobarvnega blaga za izdelovanje odej. Dobi se pri Ludoviku Podobniku, mag. slugi, Dunajska cesta, za art. vojašnico, 6 vila, 4 stanovanje u— Pri obiranju kostanja si zlomil roko. Včeraj popoldne si je pri obiranju postanja na Rožniku ponesrečil 19 letni Marjan Poz-nik, dijak VII. gimnazijskega razreda, stanujoč v Gledališki ulici 10. Poznik je splezal na visok kostanj, s katerega je padel in si zlomil desno roko. Odpeljali so ga iz Tivolija, kamor je še sam dospel, z rešibiim vozom v bolnico. u— Na svatbi g. Albina Turka se je nabralo Din 1000 za zgradbo Sokola I in 600 Din za društvo ovinske je smatrati tiste, 'ki plačajo enkrat za vselej 1000 Din, dobrotnike pa plačnike po 100 Din letno. Odbor, broiječ dosedaj 6 odbornikov in predsednika, so pomnožili na 12 in predsednika. Pra voMtvaih ije brifl soglasno izvoljen stari odbor s predsedmSkom dr. AMredom šertam. Kot stari odborniki ®o bili ponovno izvoljeni dr. Pomeb-šek, dr. Bevk, veterinarski svetoik v p. Tu/r^, dr. Butovec, notar Haifner in docent dr. Ke.n.k. Novi odborniki so: strokovni učiteilij Fafcrn, poštni višji kontrolor v p. V.rtovec. železniški ofioiial v p. Egger, prof. dr. Mflan S-eirko, stud. med. Alfred Serko in VI. Kapus. Za preglednika računov so izvolili dvor. prep. Herforta in roatgi-strartneiga uradnika Kozinca. Po sluča|jno$it8i, pri katerih so po večin« rae-motrivali načne za čimprejšnje uresničenje čim popolnejšega ljubljanskega zoološkega vrta, je bil občni zbor zaključen. t Iz Kranja r— Halbejeva « Mladost* na kranjskem odru. Pretekli četrtek so se odprla vrata Talijinega hrama v Narodnem domu. Za otvoritev so nam podali Halbejevo ljube« žensko dramo «Mladost», mnogo igrano tu« di na diletantskih odrih. Ker tvori motiv zanimiv zapletljaj iz farovškega ozračja, pritegne igra veliko pozornost nase. Prvi nastop je napravil zelo dober vtis in pri« tegnil publiko, dasi je navajena na otvori* tev z »ljudsko igro s petjem« in obsežnim vrvenjem. Med vsemi nastopajočimi ni bi« lo opaziti niti ene slabe točke; poznalo se je, da so bile vloge pravilno razdeljene med primerne osebe. Mladi par (Anica Engel« mannova) in študent Ivan (A. Klavora) je s svojo res mladostno igro potegnil ostale za seboj in pridobil simpatije publike. Žup= n:k Hoppe (Borove), odličen zlasti v maski, in kaplan Zigorski (Pesi) sta posrečeno po« dala dva antipoda=predstavnika iz duhov« ščine. Težko vlogo bebca Amandusa je za» dovoljivo absolviral Vajt. Tempo je zado* oljil najbolj v prvem in koncem tretjega dejanja, dočim je bil v ostalem času bolj suh, monoton. Občinstvo, ki se je zbralo v zadovoljivem številu, je odhajalo z za« dovoljstvom. Danes ob štirih popoldne se igra ponovi. r— Prešernova koča na vrhu Stola je že zatvorjena, medtem ko je Valvazorjeva koča (1183 m) odprta celo leto. r— V slovo. Povodom odhoda na novo službeno mesto v Bihač se ponovno poslav« ljam od vseh številnih, čijih prijateljstvo in gostoljubje seja užival v petletnem služ« bovanju v Kranju. Orožniški katvtan Milan Kovinčič z rodbino. r— Proslava desetletnice solunskega prebitja. V soboto zvečer je organizirala Narodna čitalnica slavnostno akademijo v proslavo desetletnice prebitia solunske fronte. V veliki dvorani Narodnega doma je bil pripravljen oder, okrašen s kipom kralja Aleksandra. Žandarmerijski major in komandir gorenjske orož. čete g. Tele« mah Jankovič, ki se je bil udeležil kot pod* poročnik bojev na solunski fronti, je podal v zanimivem predavanju historično ozadje onih slavnih dni. Gospa prof Kolarjeva je zapela par pesmi in prejela v zahvale več cvetja. Ostali spored je izpoplnil agilni či« talniški orkester pod vodstvom g. Stanka Završnika. Iz Ptuja j— Tatvina. V soboto zvečer je izginilo natakarici v hotelu «Kossar« iz predala 1000 Din. Slučajno se je nahajalo v istem času tamkaj le nekaj znanih dnevnih go« stov, ki jih pa sum niti od daleč ne more zadeti. Z zadevo se bavi policija j— V času trgatve. Vreme se je v zad« njem času zelo popravilo, tako da pamet« neiši vinogradniki s trgatvijo odlašajo ter bodo z odlogom prav gotovo dosegli še do* kaj izborno kapljico. Manjši posestniki so večinoma že v polni trgatvi ter dosegajo navadno rezultat od 12 do 16, največ 18 stopinj sladkorja in še to le v izjemno do« brih legah. Ker večina večjih posestnikov boljše računa in čaka, bo, kakor kaže, v premoči vendarle dobra kapljica. h Zagorja z— Družabno življenje v zagorski kotli* ni. Motil bi se, kdor bi mislil, da je naša črna dolina dolgočasna. Povsod, kjer so ljudje natrpani v tako ozkem žlebu, ni po* manjkanja lokalnih senzacij. V dolgih je« senskih in zimskih večerih pa se vržemo v društveno življenje. Vsem ostalim dru« štvom prednjači Sokol, ki ima v Zagorju krasen dom, našo kulturno trdnjavo. Pro* svetni odsek Sokola je sklical sestanek vseh prosvetnih delavcev v dolini. Vodstvo bo* dočefa prosvetnega odseka so poverili uči« telju g. Dermelču. Na lepo uspelem sestan« ku so sklenili, da stopijo v čim ožje stike z ljubljansko Zvezo kulturnih društev. ZKD bo prirejala pod našim okriljem pre* davanja s filmi. Filmske predstave se bodo vršile v novem zagorskem kinu, ki bo še ta mesec na povsem moderen način dozi« dan in urejen. Zagorski Sokol bo dobil tu* di svoj radio*aparat. Naše Sokolsko gle« dališče se že pripravlja za gledališko sezi* jo. Izgctovljen je že repertoar. Otvoritev bo obenem proslava lOOletnice Tolstega. Spomin velikega Riisa bomo počastili z od« lomki iz drame «Moč teme« z recitacijami in s spominskim predavanjem. Prosvetni odsek Sokola bo priredil tudi nekaj sokol« skih predavanj. Želeti bi bilo, da bi oživel tudi pevski zbor. Prav pridni so bili letos naši šahisti. Ta teden so začeli s kvalifi* kacijskim turnirjem. 14 igralcev se bori za boljše pozicije in se trenira za zimske ma* tehe z zasavskimi šahovskimi klubi Kakor je predvideno, se_bodo naši šahisti borili s Trboveljčani, Ilrasfntčani, Zidanmoščani in Litijčani za .prvenstvo Zasavja. Vremensko no^oč^lo Meteorološki zavod » I>iiihlb»ni. 8. oktobra 192S. Vidina barometra 308.8 m. Kra. s imei vet n 2 Barom. femper. "H -> in brzina | i -J > <0 X 9 metrih 5 770 4 69 99 ME 2 9 771 1 */•« SSE ' 69 5 11" <0 SW 1 4 768 2 100 •l6 1i'fllO o 766 3 11 0 75 SF 1 10 - 763 8 140 55 NE 6 4 PNUHvrne Vrsia megla mm do /. are dež dež 20 3.0 20 opazovanja Ljubljana. . • Maribor . • • Zagreb . . • » 8. Beograd . . • Skoplje . . • • Split ....... Sarajevo ... Dubrovnik . . Solnce vzhaja ob 6.6, zahaja ob 17.29, luna vzhaja ob 0.12, zahaja ob 15.51. Naivišia temperatura dai.e* « Liuhliam 14.5 C, najnižja 6.0. Dunajska vremenska napoved za torek: Mib, začasno Se jasno vreoie. V gorskih dolinah jutranja megla. Šport Razpis srednješolskih lahko-atletskih tekmovanj za prvenstvo Slovenije in za prehodno darilo Športne zveze V svrho splošnega razvoja lahkoatletske« ga gibanja in č.m večjega propagiranja te športne panoge med dijaštvom srednjih švl Slovenije razpisuje ASK Primorje lah« koatletska tekmovanja za prehodno darilo Športne Zveze, ki se vrši v soboto, dne 20. t. m. ob 14.30 uri na igrišču ASK Pri« morje, Dunajska cesta. Splošna določila: 1. Tekmovanje razpisujeta ASK Primorje in SK Ilirija vsako leto izmenično kot iz« vrševalni organi same prireditve, tehnično vodstvo prireditve ima sodniški zbor sa« veznih sodnikov JLASa v Ljubljani. 2. Stroški in dohodki same prireditve se stavijo na račun ASK Primorje, odnosno SK Ilirija izmenično. 3. Končno klasifikacijo z natančnim vrst« nim redom in placementom poedinih zavo« dov izvršita ASK Primorje, odnosno SK Ilirija ob pritrdilu sodniškega zbora JLASa v Ljubljani, ki dodelita darilo onemu za« vodu, ki je po klasifikaciji dosegel naj* višje število točk. 4. Darilo je prehodno; isto hrani za dobo enega leta šolsko vodstvo zmagovalnega moštva. 5. Po dvakratni zaporedni ali trikratni zmag: v presledkih preide darilo v defini« tivno last šolskega vodstva zavoda, ki je zmagal. Tekmovalna določila: 1. Tekmovanje se vrši po pravilih JLASa v Ljubljani. 2. Tekmovanje je odprto za vse redne učence srednjih šol Slovenije neglede_ na to, ali so včlanjeni v kakem športnem klubu. 3. Tekmovanje se vrši v sledečih discipli* nah; 1. Predteki 100 m; 2. skok v višino z zaletom; 3. met kopja; 4. tek 800 m; 5. semifinale 100 m; 6. met krogle; 7. skok v daljavo z zaletom; 8. tek 3000 m; 9. met diska; 10. finale 100 m; 11. skok ob palici Izven konkurence za pokal se vrši štafeta 4 krat 100 m. 4. Klasifikacija je sledeča: I. mesto 5 točk, II. mesto 3 točke, IIL mesto 1 točka. 5. Na vsako disciplino sme vsak zavod prijaviti po dva tekmovalca ki javiti tudi eventualno rezervo. 6. Zavod, ki doseže najvišjo število točk, zasede prvo mesto in si pribori za dobo enega leta prehodno darilo Športne Zveze. 7. Vodstvo prireditve imata ASK Primor« je in SK Ilirija izmenično in je vse prijave nasloviti na njih. Letošnje prijave s prijav« nino je poslati na naslov: Sancin, Tavčarje* va ulica 1 do 19. t. m. ob 12. uri. Naknadne prijave se sprejemajo proti dvojni prijav« nini do pol ure pred pričetkom tekmova« nja. Prijavnrna znaša 2 Din za točko in osebo. Tekmovanje v letu 1928. se vrši na igrišču ASK Primorje, Dunajska cesta. Akademski športni klub Primorje, lahkoatletska sekcija. SK Ilirija, nogometna sekcija. Igralci skupine I. (I. moštvo in rezerva) se opozar* jajo na objave v članski knjigi v kavarni «Evr©pa». — Načelnik. Službeno iz LNP. Na jutrišnjo redno sejo poslovnega odbora, ki se vrši ob 20. v kavarni »Evropa«, se vabita ob 20.30 go« spod O. Ček kot službujoči odbornik LNP pri prv. tekmi Primorje : Slovan in g. Ivan Novak kot funkcijonar SK Krakova v za* devi rezervnih prvenstvenih tekem I. B razreda. — Tajnik II. Opozorilo članomsdijakom SK Slovan. V sredo se vrši seja nogometne sekcije ob 20. uri v restavraciji Lloyd, kamor imajo oddati šolska izpričevala preteklega šolske* ga leta vsi oni, ki obiskujejo šole. Opozar* jam na tozadeven sklep LNPa, ker v na* sprotnem slučaju ne bo smel nihče nasto* pati. Naprošam nadalje gg. Škofic, Grm, Cirovič, Pere, Skalar, Volkar in Globelnik Žane k seji. — Tajnik. /ISK Primorje (plavalna sekcija). Na; znanjam vsem plavačem (»icam), da se vrši v sredo 10. okt. t. 1. ob 18. v klubovem taj* ništvu drugi redni sestanek. Dnevni red: 1. Volitev novega načelnika. 2. Ob^ni zbor. 3. Zimski trening. 4. Čajanka. — Točno in vsi! — Tajnik. Gospodarstvo Kako obsoja srbski strokovnjak dosedanje državno gospodarstvo Že pred tremi tedni smo v izvlečku objavili članek dr. Milorada Nedeljkoviča, generalnega ravnatelja Poštne hranilnice, ki je bil objavljen v beograjskem »Privredn^m pregledu«. V tem č'anku je pisec ostro kritiziral niše drživne finance. Med politiki vlada npkako tekmovanje za trošaren.ie državnih sredstev, kar je dovedlo do tega, Oa stoje danes državne finance pred velikim in težikim problemom. V zadnji številki >Privrednega preglji« se dr. Nedeljkovič ponovno bavi z našimi državnimi financami in uvodomi ugotavlja, da je trošenje preko naših moči dovedlo skoro že do kaos* in raw=ula. To je strašna slvar. Toda še bolj strašno je to. da se na ureditev naših državnih financ sploh ne misli in da se dalje troši in razsipa, ne ozirajoč se na naše gospodarske razmere. Od finančnih ministrov se zahteva, da najdojo sredstva za izdatke kakor pač znajo, fe re drugače, potom posojil pod kakršnimikoli pogoji, ali potom leteči doltrov. inflacije itd. Nekateri naši finančni ministri so ?ku-šrli snraviti ureditev naših financ na dnevni red, toda bitro so izgubili naklonjenost ter so morali svoje mesto odstopiti onim, ki so pristajali na to, da se vozi brez zavore. Danes so prišle državne finance zaradi tega v popoln nered. Dr. Nedeljkovič ponovno ugotavlja, da prekomerne in raz«i one investici je onemogočajo ravnotež;e naših financ. Popadlo nas ie pravo besnenje zidanja in grajenja. Tako gradimo na v«e strani z vsemi moenčimi sredstvi: z rednimi proračunskimi dohodki, s posoiiii na dol? pri podiet^kih. i izdafa-njem državn'h bnoov. s prikritimi t orora-fimn neodobronimi posojil? posameznih ministrstev pri Dr?avni hipotekami banki, pri postni hranilnici ter z raznimi operacijami 5n transakevami pri upravi državnih monopolov. Trosili st«o v naprej ra račun inozemskega posoii'a. ki bi moral šele priti, ter smo izpraznili mnosre blasraine in vire, ki so sedal, ko je izostal dolarski dež, izsušeni. Nad nami se ie ponovno pojavil nevarni meč inflacije. Toda mi gremo naprej, mrzlično in v ponolnem neredu. Vsa ministrstva in vse državne ustanove pa predlagajo še nadaljnje investicije, kakor da ti ibila otvorjena tekma, kdo bo več izdal in zgradil. Toda nihče ne vpraša od kje naj finančno ministrstvo nabavi sredstva za vse te investicije in za taka dela.> Dalje n?o-tavl^a dr. Nedeljkovič. da nihče ne misli na finančna bremena, ki s« jih hoče s temi izdatki navaliti na naš narod, na brem.ma, ki pretijo postati boli težka, kakor pa so koristi od jjotrošnje teh sredsft-v. kajti precejšnji del se razmeče, gre na zaslužke bank in" na postranske stvari. Ker pa je instinkt naroda za obstoj zdrav, zato je pričakovali, da bo dobil nadmoč nad bazardnim financiranjem s pomočjo posojil in z inflacijo. Čim pride do tecra preokreta, bo potrebno takoj izvesti reforme glede osebnih izdatkov v našem državnem gospodarstvu. Naše državne finance so s temi osebnimi izdatki preobremenjene. To seveda ne pomeni, da imamo preveč uradnikov in nastav-liencev za posle, katere si je država rezervirala Toda mi imamo veliko število oseb, ki sprejemajo od države plačo, pri tem pa absolutno nič ne delaio. Ti ljudje, ki jih Irža-va vzdržuje, so večinoma zaščitenci rajnih močnih in vplivnih ljudi iz vseh političnih skupin. Večinoma je za nameščenje lakih ljudi pravi razlog ta, da se zadovoljujejo politični pristaši, zato se naš drZavni proračun pretvarja vedno bolj v en sam ^elik dispozicijski fond, za strankarsko - agitaoij-ske cilje in vedno manj služi višjim državnim in narodnim ciljem. Koliko je takih nepotrebnih oseb . Neki mlad inženjer je dr. Nedeljkovidu pripovedoval, da je vseh pet lat. ko je študiral tehniko, prejemal plačo kot edelavee« nnke ieWniške delavnice, ne da bi znal. kje se nahaja ta delavnica. Plačo je prejemal preko ministrstva prav tako, kakor 40 njegovih tovarišev Redukcije bi se dale izvesti za desstti-soče državnih nastavljencev, zlasti če se olajša državna administracija in opustijo mnogi nepotrebni posli (predvsem ^azne kontrolne funkcije države, ki ^o se že preživele). Na ta način bi se državni proračun zmanjšal za ogromne osebne pa tudi mate-rijelne izdatke. Dr. Nedeljkovič smatra, da razbremenitev državnega proračuna od mase ljudi, ki bi mogla živeti od privatnega dela, ni nikak težak socijalen problem. Če tega ne bomo izvedli, bomo doživeli, da bo v kratkem polovica prebivalcev naše države v državni službi. Od kje naj dobimo potem potrebna denarna sredstva. Drugega izhoda ni, kakor s posojili in z inflacijo. Trgovinska bilanca v avgustu pb 17 mesecih zopet aktivna Generalna direkcija carin je objavila statistiko našega uvoza ia mesec avgust Ker so bili podatki o izvozu v avgustu že objavljeni, nam je sedaj mogoče ugotoviti trgovinsko bilanco za ta mesec. Kakor znano, se je izvoz v avetistu znatno dvignil; tudi uvoz se je nekoliko povečal, vendar 'e bil nianiši kakor izvoz, tako da smo po 17 mesecih prvikrat imeli zopet aktivno trgovinsko bilanco (zadnjikrat je bila naša trgovinska bilanca aktivna v marcu pret. leta in še tedaj samo za 11 milijonov Din, dočim je bila v avgustu L 1. aktivna za 49 milijonov Din). V avgustu smo uvozili vsega 125.103 tone v vrednosti 645.4 milijona Din napram 132.048 tonam v vrednosti 629.6 milijona Din v avgustu pret. leta. Napram lami se je torej naš uvoz v avgustu po vrednosti T*>-večal za 158 milijona Din ali 2.5%, po količini pa je nazadoval za 5.3%. Največ smo v avgustu uvozili bombažnih tkanin (za 67.0 milijona Din), volnenih tkanin (za 437), strojev in aparatov (za 39.3), tračnic in železniškega materijala (za 32.1), raznih železnih predmetov (za 26.7), sirovega bombaža (za 17.1), sirove kave (za 16.4), sirovih kož (za 13.7), riža (za 13.6), sladkorja (za 13.4), soli (za 13.1), sirovega železa in polfabrikatov (za 13.0), elektrotehničnih predmetov (za 12.6), pre-moea (za 12.4), prevoznih sredstev (za 10.8) in volnenega prediva (za 10.3). Napram uvozu v avgustu preteklega leta je najbolj nazadoval uvoz bombažnih, volnenih in svilenih tkanin, in sicer od 152.9 na 117.2 milijona Din (od tega uvoz bombažnih tkanin od 93.1 na 67.0), kar je v zvezi z razvojem naše tekstilne industrije. Najbolj pa se ie, kakor tudi v prejšnjih mesecih. povečal uvoz železniškega materijala (od 3.0 na 32.1) ter strojev in aparatov (od 27.8 na 39.3) Zanimivo je tudi v avgustu občutno povečanje uvoza sladkorja. Dočim je v avgustu preteklega leta znašal uvoz sladkorja le 2.7 militoma Din, smo letos v avgustu uvozili za 13.4 milijona Din. Nastopna tabela nam kaže razvoj naše zunanje trgovine v prvih osmih mesecih t. 1. (v milijonih Din): izvoz uvoz def. ali suf. januar 430.3 591.9 — 161.0 februar 439.0 621-6 — 182.6 marc 503.2 701.1 — 197.8 april 428.5 657.9 — 229.3 maj 431..7 659.5 - 227.S junij 454.4 590.3 — 135.9 julij 493.8 619.5 — 125.7 avgust 693.8 645.4 + 48.4 V prvih 8. mesecih t. 1. smo uvozili 975.500 ton v vrednosti 5087.3 milijona Din napram 804.200 tonam v vrednosti 4542.8 milijona Din v istem razdobju pret. !eta. Napram lani se je torej naš uvoz povečal za 544.4 milijona Din ali 12%. Ker je bila trgovinska bilanca v avgustu aktivna za 48.4 milijona Din, je pasivnost naše trgovinske bilance, ki je v prvih 7. mesecih t. 1. dosegla ie 1261 milijonov Din, zmanjšala na 1212.7 milijona Din. — Devisni promet na sagrebSki in ljnb-Ijanski borzi. Devizni promet zagrebške borze je tudi letos nazadoval. V prvih 9. mesecih t. 1. je tnaSal 2089 milijonov Din napram 2238 v istem razdobju 1. 1927. in 2805 v istem razdobju 1. 1926. Vendar pa ves primanjkljaj napram lani odpade na I. polletje, kar je pripisati dejstvu, da lani v prvem polletju ljubljanska devizna borza Se ni poslovala. V tretjem četrtletju L L pa je bil devizni promet zagrebške borze celo večji kakor lani. Razveseljiv pa je raavoj efektnega prometa na zagrebžki borzi, ki je v prvih 9. mesecih t. 1. znašal 269 milijonov Din napram 183 milijonom odnu6no 175 milijonom v istih razdobjih L 1927. in 1926. Na ljubljanski brozi je znašal devizni promet v prvem polletju 453 milijonov Din, v tretjem četrtletju pa 231.1 milijona Din sapram 188.5 v tretjem četrtletju pret. 1.; skupaj je znašal torej devizni psromet na ljubljanski borzi v prvih 9. mesecih t. 1. 634 milijonov Din, kar predstavlja eno tretjino prometa zagrebške borze. Pri tem p«f je treba upoštevati, da spada pod okoliš ljubljanske borze le Slovenija z 1 milijonom prebivalcev, dočim je okoliš zagrebške boj-ze po številu prebivalcev vei kakor 4 krat večji. Kakor je soditi po sedanjih rezultatih, bo v vsem letu 1928. dosegel devizni promet ca ljubljanski borzi 9C0 milijonov Din. — Olajšave deviznega prometa. Kakor po-ročajp iz" Beograda, je bil v finančnem ministrstvu podpisan odlok, po katerem f mejo denarni zavedi, ki so pooblaščeni za trgovino z devizami in valutami, prodajati našim državljanom brez posebnega dovoljenja tuja plačilna sredstva v čekih ali v efektivnih novčanicah do protivrednosti 3000 Din. Kakor znano, so denarni zavodi doslei smeli prosto prodajati devize in valute s: mo do protivrednosti 1000 Din. Za vse večje vsote je bilo potrebno odobrenie finančnega ministrstva ali pokrajinskih finančnih uprav. Sedaj pa se bodo smele brez vsakeea reš.?nja pošiljati v inozemstvo vsote do 3000 Din. = Zakon o pospeševanju perutninarstva. Ministrstvo za kmetijstvo in vode je izdelalo proiiekt zakona o pospeševanju perutninarstva. Ta projekt je izdelan na podjaip sklepov konference za pospeševanje živinoreje, kakor na podlagi mišljenja strokovnjakov Udruženja izvoznikov SHS, odnosno njene sekcije izvoznikov jajc, perutnine. Ta sekcija je izdelala na podlagi pismenih predlogov izvoznikov in na podlagi konference slovenskih izvoznikov te stroke, ki se je vršila 31. maja t. L v Mariboru, obširen memorandum, katerega vsebino smo svoječasno objavili. Imenovana sekcija Udruženja izvoznikov je predlagala, da se štajerska pasma, ki daje prvovrstno belo meso, d se prilagodi vsakemu podnebju, se zadovolji z vsako hrano in znosi na leto 120 — 140 jajc, uvede v vsej državi. Kakor poročajo iz Reo-grada, je namen zakona v prvi vrsti_ ta, da se popravi pasma kokoši v n^ši državi. V ta namen naj bi se uvedle posebne selekoii-ske postaje za odgoj plemenske perutnine. Predvidena je tudi pomoč za ustanovitev modernih vzgajališč za perutnino in za propagando. Glede na dejstvo, da je perutnina v naši državi zelo degenerirana, bi im^lo pametno pospeševanje perutninarstva velik vpliv na našo zunanjo trgovino, kajti jajca so eden najvažnejših naših izvoznih predmetov. Lani smo izvozili za 513 milijonov Din jajc, predlanskem pa za 606 milijonov Din. — Vprašanje ustanovitve trgovsko - obrtniške zbornice na Sušaku. Kakor poročajo iz Sušaka, se bo 11. t. m. vršila tam konferenca zborničnih svetnikov in dopisnikov pomorsko - prometne sekcije zagrebške trgovske in obrtniške zbornice in predstavnikov gospodarskih ustanov iz Hrvatskega Primorja in Gorskega kotara. Na tei konferenci se bo razpravljalo o reorganizaciji zagrebške zbornice in o eventuelni ustanovitvi trgovsko - obrtniške 7bornice za primorsko-krajiško oblast s sedežem na Sušaku. Nekatere gospodarske ustanove in gospodarski krogi se živahno zavzemajo za odcepitev od zagrebške zbornice. , =r Dobave. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 15. t. m. ponudbe glede dobave 8. im zvečer sestanek vseh soffm&Benikov te teste v Sokolskem domu v Potj-u. Udeležite te sestanka poknoštevikio 1 V slosi je moči GROBELNO. Ciril in Metodova podružnica za Grobetao m okolico bo imela svoj občni zboi 14. t. m. v gostiilnri Narat v Št. Vidu pri Grobei-nean. Po zboru vinska trgatev in prosta zabava. K obikia udeležbi vabi odbor. GUŠTANJ. V »Jutruc 5. t. m. )e v dopisu iz GiiStanja pomotoma navedeno, da so P. Močnik. J. Gačndlk, A. Klučemko razstavita na sadni razstavi 5 najlepših vrst. Pravita) je, da so imenovana razstavili 59 najlepših virsit. KRŠKO. Na trgovski in obrtni nadaljevala. M v Krškem se bo pričelo novo Šolsko leto 15. t. m. in bo trajalo do 1. maja. Trgovska nadaljevalna šola bo imela pouk ob torkih in četrtkih od 17. do 20. tire; prvi dan pouka bo v torek 16. t. m. Obrtna nadaljevalna šola bo imela pouk ob nedeljah od poi 9. do pol 14. utre in ob četrtkih od 13. do 16. ure; prvi dan pouka bo v četrtek 18. t. m. ob 13. uri. Vpisovanje vajencev in vaijenk bo v nedeljo 14. t. m. od 9. do 11. are v ravnateljevi pisarni meščanske šole. Gg. obrtniki in trgovci, ki so oddaljeni od šole do 4 km in ki imajo vajence, so dolžni po zakonu pošiljati svoje vajence in vajenke redno in točno v šoto ter j'ih poslati tudi k vpisovanju^ VOJNIK. (Neprimerno postopanje) Pri nas je ustanovil pred več ko 30 leti rajnki Anton Brezovnik slovenski denarni zavod, da bi ojačil slovenski živelj v trgu Vojnik in postavil slovensko kmečko ljudstvo v okolici gospodarsko na lastne noge. Ta posojilnica se je ob sodelovanju večinoma že rajnkih narodnjakov brez vsakega strankar-stva krasno razvila, tako da je mogla v nemškutarskem Vojniku nakupiti dve veliki hiši. deloma za svoje poslovne prostore v glavnem pa, da nudi narodnim obrtnikom in drugim Slovencem domačo streha Kar je pa umrl ustanovitelj Posojilnice, rajnki g. Brezovnik, se nam zdi, da Posojilnica zapušča svojo nekdanjo pot kot občekoristni slovenski zavod. Pred kratkim je namreč odpovedala kavarnarki, dobri in narodni Slovenki, ki je tudi v narodno težkih časih požrtvovalno podpirala slovensko stvar v trgu in je sedaj brez eksistence. Isto se je zgodilo dobremu slovenskemu mizarju, kojemu je odpovedala Posojilnica stanovanje in de-lavnioo ter ga spravila z družino vred v največjo zadrego. Kaj so neki ti dobri naši ljudje storili Posojilnici? Boli jih to postopanje toliko bolj, ker vidijo, da prihajajo v njihove prostore ljudje in društva, ki niso v nekdanjih trdih narodnih bojib v Vojniku ničesar storili za Slovenstvo. To ni tista pravičnost in objektivnost, ki bi se je moralo držati vodstvo Posojilnice, katere ni ustanovila in dvignila znabiti samo klerikalna stranka, temveč vsi Slovenci brez razlike političnega mišljenja. Tako sd Posojilnica tudi nikakor ne bode vzdržala simpatij in zaupanja med našim ljudstvom. Z nacijonalnega stališča pa moramo take ukrepe ostro obsojati, ker Vojnik še danes ni kraj, v katerem bi se moglo brez škode za slovensko stvar metati poštene slovenske ljudi na cesto. KDOR OGLAŠUJE, TA NAP*™iTIF» L Mr. ph. FEROO PIFAT KOŽA PIFAT troj. K031 poFočena Zagreb ■v < 203. Bipčna Vas Elektrikar za visoko napetost, kateri razume tudi strojno ključavničarstvo, se sprejme takoj. Absolventi strojne tehnične delo-vodske šole imajo prednost. — Ponudbe je nasloviti na Elektrarno Ruše. Opravilna štev. E 555/28 Dražbeni oklic Dne 24./10. 1^28 ob 13. uri prodado -.e v Rajhenburgu št 65 po javni dražbi sledeč pre( meti, in s cer: 2 zaboia s kino- paratom in železnim stojalom. K draženju se bo začelo pozivat« ele pol ure po zgorai navedeni uri; medtem pa se lahko ti predmeti oglt dajo. Okrajno sodišče v Sevnici odd II dne 5./1 19 8 Zahvala. Ob nenadni prebritki izgubi naše iskreno ljubljene soproge, hčerke in matere Mirni Kenda nam fe došlo toliko izrazov sožaJja, da nam se ni mogoče posameznim primerno zahvaliti Tem potom izrekamo svojo najsrčnejšo zahvalo bratskemu članstvu »Sokola« v Radovljici za obilo spremstvo iai ganljive žalostinke ter vsem darovalcem krasnih vencev in šopkov, kakor tudi obilnim znancem za pismene Izraze sožalja. Vsem tisočera zahvala , RADOVLJICA, 7. oktobra 1928. 13015 12015 Globoko žalujoči ostali. H dobrih zidorlev za notranja de'a v novi tovarni sprejme vodstvo Gradbenega podjetia i Ing. Jos. Dedek v Kočevfu. Dobra Kuhinja in zimska stanovanja na stavbi. TOBLER Svetovna tovarna čokolade, bonbonov, kakaoa EDINA ČOKOLADA BREZ KONKURENCE I % alpinskim nlekom, mandlji, lešniki, z moko, vanilijo, asorti v tablicah, kroketih in napolitankah Z»htcvaite povsod! 1201 | a. i ! O \ I 2S i I S \ i CX i 1 5 i i I & i 1 O s i 2S I O i 1 i Poslooodio sposobnega in zaupnega J 3 kljnčao flfiCarske posle pri tovornih vagonih in dva samostojna kovača (Fznerbnrscheii] sprejmemo. Samo mojstri z dolgoletno prakso v tej stroki naj se obrnejo na: i20f4 Fabriku vagona u Kruševcu Lokomobilo, cca 100 HP kupim Ponudbe na ogl odd »Jutra" pod „Lokomobila\ 12< Šola za jezike do Berlitzovi metodi Francoščino, angleščino, Italijanščino. nemščino itd. poučujejo samo Izprašani orofe-soril dotlčnih dežel, in sicer edinole v nllb materinščini. Pojasnila in priglasitve: vsak dan od 10. doo do 0. zvečer: KRALJA PETRA TRG. 81 Ovifpin&tn c nije jeftirvor ali je kpuh i pecivo iz njega nenadkriljiva! Razglas. Županstvo trga Središče ob Dravi proda ca 300 oi titift borovega lesa Spre em ofe tnih ponudb do 27. t m. 11. ure v podpisanem občinskem uradu, kjer se dubiio natančnejši pogoji. Gozd leži ob okrajni cesti oddaljen od postaje središče 3(> minui. 1201 Županstvo trga Središče ob Dravi. Župan Luka&ič I Potrti javljamo, da je danes preminul naš ljubljeni, dobri stric in brat, gospod 12029 Ferdinand Sever trgovski zastopnik Pogreb predragega bo v torek, dne 9. oktobra ob ** 2. uri iz mrtvaške veže Splošne bolnice do mestne meje, odkoder se prepelje na pokopališče v Novo mesto, kjer se položi ob ** 5. uri k večnemu počitku. Dobrava-LjubUana, 7. oktobra 1928. Žalujoči ostali. Naznanjam vsem cenjenim avtomobilistom, da sem prevzel zastopstvo ,FIREST0N0VE' pneumatike za Slovenijo Ker je do danes »Firestonova« pneumatika neprekosljiva in najcenejša, zato jo vsakemu najtopljeje priporočam. Zaloga plaščev vseh velikosti kakor tudi zračnic, se dobi v auto-delavnici in garaži Triumph-auto. IVAN OBLAK, LJUBLJANA 7 11978 Celovška cesta 34. m m 3GDE tire* poeebnega MMfc, Potrti od neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodni-kom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je naša iskreno ljubljena soproga oziroma mati, sestra, svakinja in teta, gospa Horlla Pregled m. Knez v nedeljo dne 7. oktobra 1928 ob pol 4. po kratki mukepolni bolezni, previdena s tolažili sv. vere v 46. letu svoje starosti boguvdano preminula. Pogreb nepozabne pokojnice bo v torek dne 9. okt ob pol 15. iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Pobrežju. Sv. maše zadušnice se bodo darovale dne 11. okt 1928 ob 7. zjutraj v župni cerkvi sv. Magdalene v Mariboru ter v župni cerkvi v Rušah. Rufta-Mlaribor, & oktobra 1928. Alo sij Pregled, krojaški mojster, soprog; - lojsij Marija in M rko. otroci, ter val oatali sorodn ki. 8 llrf l ui P/flh1 ,f °iaiam 0d Ii °Kk,0bra dal,e P° 8'oboko znižanih cenah. - V inu resu vsakega S ^'J jt n n ! dobr° ,n tr'ežn0 blag°< da ^ zamudi prilike se neoovezno pre- rl il n n ! ' 1 Ed,nf Rnstne Dlrots, V O, LJUBLJANA. Sv. Petra cesta 4 HaročdcL itv aru, Uco&rj* malih* oguu&u, j+poAatb- *a,Oglasn*>otir cULtk -Jutra,', hubtycuLQs Pr*Jtr* pod šifro »Kavcija-garancija*. 34533 Vajenca sa boljšo obrt iščem. Ponudbo na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Boljša obrt*. 34531 Pozor, veletrgovci in tovarnarji! Potnik z lastnim avto«, dobro uveden, ki potuj* po celi Sloveniji, Štajerski in Prokmurju, sprejmo i« večja zastopstva. Ponudbo pod šifro »Auto potnik* ma oglasni oddelek »Jutra*. 34555 Potnika (co) ali zastopnika (co) za Slovenijo, ki se razuM« tudi na tehnične predmet« — sprejmem proti proviziji. Ponudbo ia orla«, oddelek »Jutra« pod »St. 713». 84541 % 11 K J J Z imm* »i Priporočam se cenj. damam za izdolo-vanjo oblek, plaščev itd. Postrežba toina in solidna Langusova ulica 23 (Mirj«) 34512 Zastopniki (ce) S prbdajo preizkušenih sredstev za pokaačavauje vsakovrstnih mrčes, na privatne jtranke zamoreto tro- notno (v višku sozijo) tndi v resnici do 206 Din ia vež Inevno zaslužiti Samo resni reflektanti. ki imajo voljo za vstrajno delo ai razpolagajo z malo kavcijo saj se javijo na naslov: V Kovač. Sv Petra nasip 17 147 Praktikanta za trg. naobrazbo sprejmemo takoj. Prošnje na naslov: »Import*, poštni predal 41. 34535 Izurjeno pletiljo primerno izobraženo, ki bi bila zaeno samostojna gospodinja, iščo samostojen gospod višji zasebni uradnik na deželi. Ponudbe s sliko na oglasni oddelek «Jutra* pod šifro »Pletilja-gospodinja*. 34541 Zobotehnika izurjenega v V6eh delih ▼ zlatu in kavčuku, z večletna, prakso, iščo zobozdravnik v Ljubljani. Po. nudbe na oglasni oddelek »Jutra® pod značko »Zobo-tehnik 35». 34540 Čevljar. pomočnika dobro izvežbanega, ki zna delati na stroje šivane 8ev-Ije, sprejmem takoj v trajno delo. Plača po dogovoru — Prešeren, tovarna čevljev, Kranj. 34032 Čevljar, pomočnika za najboljša narečena dela, s hrane in stanovaajem v hiši sprejme takoj Franc Šifrer. splošno čevljarstvo, Skofja Loka. 34033 Kristl Mesto prosto, pisal dvakrat na nulov L. v Selenburgo-vi. Vprašajte L. in odgovorite P epi. 34318 Prodajalko ki bi imela obenem veselje za potovanje po Gorenjskem. iščemo. — Izrežbana mora biti v S i r a n j u in umetnem vezenju na šivalnih strojih. Prednost imajo one, ki stanujejo v krajih ■višje od Škofje Loke na Gorenjskem. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Prodajalka-potnica». 33918 Postrežnlco krepko, iščem, dobi ev. tu-dj stanovanje Naslov v ogl. odd. «Jutra». 34486 Dama so priporoča u provode ln korespondenco za »bohrv in cirilico, par ur dnevno Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »1928». 34448 Dve dami sprejmeta razna zastopstva Ponudbo na ogla«, oddelek »Jutra» pod šifro »Zastopnice«. 84545 Brezplačno grem 6 mesecev k boljši rodbini, da bi se priučila kuhe in vseh hišnih del. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Takoj 200». 34514 Mlad trg. pomočnik vešč prodaje mešan blaga in usnja, želi premeniti mesto. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* pod šifro »Dober računar 10». 34516 Dekle ki zna slovensko, nemško, srbuhrvateko in razna ročna vezenja, z malo matu- Okrasne letvice za oprave Vam aajcenejt nuSM Jen5ifi Mengeš. 34570 službo v mestu tli n» ie | * b • Seli Cenjene ponudbo u oglasni oddelek »Jutra* pod j prPTnn„ j- ArV!t »Dobra m»i st i23ti» rremog in arva 34357 I za kurjavo po najnižji ceni dostavlja na dom Lavren-čiS k Co., Dunajska c. 47. 34559 Kuharica varčna in poštena, vajena vsake kuhe in gospodinjstva, želi službo v trgovski ali privatni hiši. Nastopi take j. Depise na podružnico »Jutra» v Celju pod »Kuharica 400». 34508 Motorno kolo znamke A. J. S.. 350 ccra. Kuharica I T !:e'0 »tanju. po- želi službo na orožniki »tanici. Naslov pove ogla*, oddolek »Jutra.. 84548 G1"""' TrŽa5k* 34548 Arlel-motocikle Kroj. pomočnik arljiv, iSče službo ▼ Ljubljani — Naslov pove 1 prodajamo s 5 % popusta oglasni oddelek «Jutra». I Ju»o-Auto Ljubljana. Du 34547 najska eesU 36 34298 Vlesarskl pomočnik želi službo ea takoj ali kesneje, najraje v večjem ok&£ oddelku^fjulra* J flUO damSk0 kolo S453J j »1 orpedo», 1 mesec rahlje-80, prodam. Na ogled v četrtek v trgovini E MUl-lor, Šiška, Janševa ulica 1 84520 Službo kurjača aH kaj podobnega sprejmo ključarvničar. Naslov pove oglaeai oddelek «Jutra». 34530 Kolo znamke «Puch». r dobrem stanju naprodaj aa Mest- Orožniška kuharica |nem tr^u 3/u 34584 vajena ga.mostejne?a ge-1 spedinjstva. želi službe. — I Naslov v oglasne« oddelku I Jntro». »45361 Jedilnico ^Altd^utsch) zelo dobro ohranjeno poceni prodam Na-lov v oglasnem oddelku »Jutra». 34586 Železen štedilnik na visokih n0gah, dobro ohranjen, ugodno naprodaj v Langusovi ulici 26 — podpritličje. 34587 Diro na peresih za par konj, dobro ohranjeno in Wertheim blagajno št. a s podstavkom prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 34309 Kočije, vozove ta konjske oprem* prodam T9led a*Mv» trn 'omobila Tozadevne infor macije » vinski trgovin Uolaffio. Ljubljana 3349? Kočijo dobro ohranjeno, prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. S4575 Kožuhast plašč rujave barve, poceni naprodaj Naslov v ogl od. delku »Jutra». 34499 •Kapital Družabnika i večjim kapitalom. spre_ mem v svrho razširjenja dobičkanosnega glavnega zastopstva. Želim sodeleva. nje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Agrar». 34518 Lepo parcelo nad 700 m', krasna lega ugodno prodam. Ponudbe pod »Parcela 700» na cgl oddelek »Jutra». 34522 Trgovska hiša enonadstr., f dobro vpeljano trgovino meš. blaga, na prometni točki na deželi naprodaj. Ponudbe na ogl oddelek «Jutra» pod šifro »Ugodoa prilika 200». 84103 Damski plašč črn, eleganteffl. za zimo. za damo srednje postave, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra». 34558 Štrekljevih nar. pesmi tretji snopič kupi Uprava osnovno šole v Litiji. 34543 ^Uradnega lista» cele letnike od 1. 1919. naprej kupimo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod Plačam takoj». 34196 X . , Kopalno peč Dva SOfOrja I in banjo ter umivalnik za iznčena mehanika, zmožna | kompletno kopalnico kupim vseh popravil, iščeta služ-j f en ud be na oglas od ielek Naslov pove oglasni I »Jutra* pod šifro »Dobro ho oddolok «Jutra». 345381 ohra»j««o». 8392S Mesto gospodinj« I Klubsko garnituro sprejemna damo ali poma- J skoraj novo, jedilnice lz ?ačico pri zdravniku, po-1 trdega le»» in pisalno mizo to vala« spremljevalko ali | Codam. Ogledati med U Bličao išče boljša gospo-1 12. ter 2. in 3. uro v dična. Ponudbe pod šifro | skladišču Ranzinger. 34562 »Vestna ia varčna* na ogl. oddelek »Jutra*. 34552, Zložljivo postelj železno in otroško banjo prodam v Tavčarjevi ulici " ' 34565 Zelja več vagonov kupi Em 1 Ebenspangera naslj., Bje-lovar. 84510 Bukov žir divji kostanj, storže, gobe in druge gozdne pridelke kupi Fructus, Ljubljana. Krekov trg 10. 8456S Orehov zdravih nudi dokler traja zaloia v manjših in večjih količinah po najnižjih dnevnih cenah. Zahtevajte ponudbe od tvrdko Vilim Kohn i brat. Olina, telefon št. 5. Brzojavj »Kon*. 84567 Šivilja so priporoča na dom. — Rožna ulica 33, pritlifie. 84537 Šivilja za boljše obleke, plaSče, kostume in perilo se priporoča. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 34549 Absolventka meščanske in žensko obrt-1 St. 4/UI. no na TehniSki srednji šolo. želi kakrSnekoli na-, . mestitvo. Ponudbo na ogl. j Stelaze, Omare oddelek »Jutra* pod šifro j predelne stene, pult itd. »Nujno 23». 34551 Trg. pomočnik prost vojaščine, izučen v I mešani trgovini, vešč tudi lesne ia nnske stroke. Išče j primerne služb« kot pomočnik. skladiščnik ali kaj | uličnega Ponudbo na ogl oddelek «Jutra» pod Šifro I »Vesten 40». 84348 | Šofer trezen ln pošten, vajen tudi drugega dela. išče me- ! st« s I ali 15 novembrom Naslov pove ogla«, oddelek »Jutra* 34233 j prodam. Desni lokal kino Matica 84597 Vsakovrstno zlato *opuJ» po najvišjih eraan Černe — iuvellr i.lnbljana Wolfova ollea 1 88 Vile, hiše in gostilne v Ljubljani proda posredo valnica Zagorski. Ljubljana Miklošičeva cesta št. 14. 34574 Lepo sobo oddam « 15. oktobrom so lidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 84557 Kot sostanovalca sprejmem gospoda v Wol-fovi ulici Stev. l/I, desno. 34564 Konservatorist išče majhno sobico z električno razsvetljavo in separatnim vhodom. — Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra* pod »Konzervatorist». 34532 Opremljeno sobo parketiraoo, t elektr. razsvetljavo in posebnim vho. dom oddam 15. oktobra ali 1. nvembrj solidnemu go-epodu. Naslov pov« oglas, oddelek «Jutra». 34546 2 lepi sobi t elektr. razsvetljavo in posebnim vhodom, v bližini tehn. srednje šole takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 34576 2 gospoda ali dijaka sprejmem poceni na stanovanje in zajtrk. Event tudi s celo skrbo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 34599 Snažno sobico v sredini mesta išče uradnica. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifre »Oktober 1928«. 34580 Opremljeno sobo mesečno, oddam gospodu ■ 15. oktobrom. — Svoboda, Dunajska cesta St. 17/ITI, desno. 84583 Za advokate s i. novembrom oddam 8 lepe sobe v visokem parterju v neposredni bližini sodišča. Vprašati na Miklošičevi cesti 16/III — med 2. in 3. uro popoldne 83825 Prijeten dom si lahko uredite v svetli in zračni sobi v bližini pivovarne »Union». Samo bolj-6i gospod. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Vdova*. 34595 Pisarniške sobe oddam v pritličju. 2 sobi v Dalmatinov; ulici, 2 na Reeljevi cesti ta 1 na Vodnikovem trgu. Takoj proste Privšek, Dunajska cesta 7 34593 Lokal za čevljarja ob glavni cesti oddam v najem. — Derganc, Semič. 34521 Za delavnico ali skladišče priprav, no proetorno In svetlo klet takoj oddam v Sp. Šiški, Lepodvorska 23. 34509 Lokal na prometnem kraju takoj oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 34310 Staro gostilno s stanovanjem, takoj prosto odda v Ljubljani Privšek. Dunajska cesta 7. 3459? Gostilno 3 sobe. vrt, stanovanje — ob zelo prometni cesti v Ljubljani oddam s 1. apri-lom 1929. Privšek, Dunajska cesta 7. 34590 Gostilno s sobami za tujce, v prometnem kraju Slovenije, brzovlak postaje, oddam na račun in kuhinjo v lastno režijo. — V poštev pridejo strokovno naobražene gospodične ali vdeve, brez družine, zmožne slovenskega in nemškega jezika. — Potrebno je 6000 Din kavcije. Ponudbe t navedbo starosti na oglasni oddelek »Jutra« pod »Gostilna na račun«. 34525 ^BSSSSSSB (sobno stanovanje kuhinjo "in pritiklinam išče stranka brez otrok Ponudbe pod »November 67« na ogL odd. »Jutra« 84489 Kdo mi odstopi stanovanje v mestu l—2 sob s pritiklinami? — Za protiusluso mu kuham Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod Šifro »Mirna gospodična«. 34553 Lepo stanovanje sob, kopalnice, kuhinje in pritiklin, z lastnim vhodom. v visokem pritličju, na Mirju oddam s 1. novembrom Naslov v eglas. oddelku »Jutra«. 3458? Opremljeno sobo veliko in solnčno, c elektr. razsvetljavo in posebnim vhodom, v sredini mesta oddam s 1. novembrom — Naslov v oglasnem odde'ku »Jutra«. 34601 Stanovanje 2 malih sob. majhne kuhinje in predsobe takoj prosto Bežigrad. Mesečno Din 800. Privšek, Dunajska e St. 7. 34591 2 stanovanji Za Bežigradom, po 3 »obe parket, oddam za november. Privšek, Dunajska c. St. 7. 34594 O fh Rotmaa: Prigode porednega Bobfja Vesela opičja zgodba. Neka lepa plesalka v Haller-reviji. Foto: E. Schineider, Berlin. Vitka linija je zmagala Odvečne pfesta maščobe preprečujejo obtok krvi, izmeno vlage in funkcioniranje cedo-kuipnega organizma. Odstranimo torej odvečno mast in iščimo zopet vitko linijo 1 To pripomnijo moremo dandanes čuti tisočkrat od vseh strani, ne da bi se dosedarj vedelo, kako se najuspešnejše odpravi nepotrebna plast maščobe. Odkar pa je izšla v prometu LEICHNER 1001 kopel j za slabljenje je na tisoče in tisoče ljudi spoznalo na lastnem telesu izredno delovanje tega kos me ličnega sredstva. Leiehner kopetj za slabljenje je tudi najidealnejša lepotna kopeij, ker učini kožo belo in nežno in odstrani vso nečistost na koži. — Cena 30 Din — za kopelji. — Dobiva se ptvvsod. Nabavite si torej za poskus nekoliko koipelji in uspeh vam bo dal po-vod, da boste isto še vnaprej vporabljati in izvršili kuro 20 kopelji. L. LEICHNER, BERLIN^Schutzenstrasse Nr. 31. Generalno zastopstvo: HELLER IN VAŽONY, VELIKA KIKINDA. Stanovanje 3 sob, v novi hiši oddam takoj. Kopalnica na plin in vse pritikline. solnona lega. del vrta, Din 16««. — Istotam je event. na razpolago lokal za trgovino ali pisarno. — Ponudbe nia oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »St. solnčna lega*. 34600 1900 L Pridem 10. t. m. in ostanem nekaj časa! Odločajte dragi! 34519 Dijaka sprejmem na stanovanje ln hrano Električna razsvet Ijava Poizve se na Starem trgu St. 8 (v trgovini) 34265 2 visokošolca ali »rednješolca sprejmem na vso oskrbo. Naslov oglasnem oddelku »Jutra*. 34556 Srednješolca sprejmem v dobro oskrbo v bližini realke. Klavir. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 84197 Solopetje W poučeval absolvent vi-■■oke šole. pe dunajski metodi. ki kultivira v idealni harmoniji tel0 in glas Služi ob enem kot športna pre-pedeutika in korigira mnoge hibe Ako Vas pouk zanima. piSit« najprej pod šifro »Pevski mojster* as oglasni oddelek »Jutra*. 34434 Metoda Berlitz Pouk francoščine, angleščine. Italijanščine ttd pe profesorjih dotičnih detel — Vsak profesor poučni« edlnole v »vojl materlnUMn Prijave samo na Kralja Petra trgo St 8/L 201 Večerni pouk krojenja, modeliranja, izdelovanja garderobe za dame in gospodične, ki nimajo časa čez dan. Izde'ava krojev. Krojno učilišče v Ljubljani, Stari trg št. 19. 34578 Bivši višji bančni uradnik s večletno prakso, splošno I trgovsko naobrazbo in dobrimi referencami, zmožen kavcije, išče saposienja. — Cenjene ponudbe na poštni J predal 285, Ljubljana. 84578| Pridno dekle » kavcijo, izučeno trgovi-1 no in šivanja, želi takej službo. Prevzame tudi ka-1 ko podružnico.. Naslov oglasnem oddelku »Jutra«. I 84585 Vmtlcun, Več vinskih sodov dobro ohranjenih, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 84577 Galerijo za lokal ali majhno dvorano, prodam. Desni lokal kino Matica. 34596 46. Pred neko Izložbo ie stal gospod Vodo-pivec. »Jutri bo narodni praiuik.« je rekel sam pri sebi, »treba ie, da nakupim nekaj umetnega ognja!« Tako misleč le držal smodko v desnici za hrbten. »Čas bi že bil, da se tudi Jaz naučim oušitl.t le poml.sJFl Bobi. Tiho se je priplazil gospodu Vodo-plvcu za hrbet, potegnil mu tlečo smotko iz roke In ]n' po bliskovo odkurif. 47. Gospod Vodopivec pa ni bila tak onega, da bi si bil belil glav0 zaradi smotke. Skomignil )e z rameni, stopil v prodajalno in si napolnil žepe z ognjenimi nu£črcarai, solnci, raketami, rofllkam] in žabicami, plačal iih in odšel. »Ali bodo gledali, kadar prižgem vse to!« je pomislil, muzaje se od zadovoljstva. 'Dvpifi Upanje Hvala. Presrečen sem. Ljubim te brezmejne Vroče poljube — Ljubček. 34517 Gospodični želita spoznati, dva resna gospoda, za skupno povečanje plesnih vaj. Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Cetvorka*. 34511 2 navihankama gorijo srčki. Kdor jih upa pogasiti, ne da se opeče, naj se javi pod »Ogenj* na oglasni oddelk »Jutra*. 34526 Veletrg. in posestnik na deželi, 35 let rtar. neoporečne preteklosti, žel5 znanja s stanu primerno značajno damo. Laško in franc. kocesipondence zmožne imajo prednost. Resne, polnonaslovne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Varan v ljubezni*. 34515 Gospodična v rdeči čepici in onnžno-barvastem plašču, t spremstvu prijateljice, jo bila v nedeljo, 7. t. m. okrog U.—12 ure zvečer opazovana od dveh gospodov Ba Ahaeljevi cesti. Prosi se cenj. gospodično za sestanek! Odgovor na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Ob svidenju*. 34542-a Koncertne citre malo rabljene, prodam za 200 Din. Naslov v ogla.« oddelku »Jutra». 33527 Gramofon dobro ohranjen, z modernimi ploščami prodam. — Poizve. se na Kodeljevem št. 259. 34550 Harmoniko inštruktorja in plesnega učitelja iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Moderni komadi*. 34193 Preselitveno naznanilo Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem pre. selil svoj brivski jn damski česalni salon iz Gregorčičeve v Igriško ulico.' Zagotavljam točno postrežbo ter se priporočam. Jakob Hočevar, brivec. 27263 Klavir oddam za dnevne vaje. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 34572 Kratek klavir naprodaj za 5500 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 34579 Pes 4 mesece star čistokrven, volčje pa.sme. naprodaj Naslov pove ogl odd. »Jutra*. 34478 Resaste gonjače bele barve, najboljše zaj-čarje, 2 psici in psa proda Ivan Modic, Bloška polica št. 14 pri Rakeku. 34554 Buldog-boxer lep. čistokrven, naprodaj. Najraje izven Ljubljane. Cena 2800 Din. Poizve se v oglasnem oddelku Jutra ali telefon št. 2726. 34582 Hudega psa čuvaja, 1 leto starega, kupi Franc Naglič, Brezovica 34598 Na novo otvorjenl In najmodernejše urejeni če«alni salon za dame in gospode Josip Hotf Brežice - Nar. dom izvršuje trajne kodre z Mayerjevim aparatom, vodno ondulacijo. barvanje las pranje glave, manicur«. ondulacijo in najmodernejše striženje las na bubi. izdelovanje vseh lasnih del ter stalna zaloga vseh vrst gledaliških lasulj Se priporoča J Bol?, frizer za dam« ln gospode. 84181 Naznanilo preselitve Cenjenim strankam in občinstvu vljudno naznanjam, da sem se preselila s svojo trgovino iz Kralja Petra ceste 23 v Miklošičevo ul. štev. 2 (nasproti gostilne »Jelen*) ter se priporočam za nadaljno naklonjenost. Marija Borovič, trgovina šivalnih strojev in koles, Celje, Miklošičeva ulica 2. 34503 Snežne čevlje in galoše dajte v popravilo samo strokovnjaku Avg. Škofu, čevljarju. Borštnikov trg št. 1 (za dramskim gledališčem). 34093 Slike za legitimacije izdeluje najhitreje fotograf Hugo HibšeT. Ljubljana — Sv. Petra cesta. 213 Tablica za motorno kolo s številko 15 A 12 se j» zgubila. Najditelj se prosi, da jo odda pri tvrdki H. Kenda, Ljubljana, Mestni tTS 17. 34563 Lepa nagrada poštenemu najditelju! Zgubila sem na poti od Streliške ulice preko Krekovega trga, stolne cerkve črno in zeleno svileno šer-po. Oddati jih je na naslov Fr. Kirbisch, Gledališka stolba 3/1 — nasproti kino Matice. 34530 'foa»o is i. n. iODI U. ZAGREB SalmiStf 51 ■nu> * 4 tat tllkanarU Prmtm iaufkk Z* ie odgovoren AJojrfj Notak. V« t &Jobljaiy>