Izbala vsak petek.
■ 3
Oreäülifiro:
Kopitarjeva Klisa štev. 6.

Haioinlna znaša:
celoletna .... K 4 — poinletna ...... 2'—
četrtletna.......V—
Posamezna štev. .. 010
■■■■■■■■■■■■■■■■■«■■■■■■■■■■■a
g AVSTRIJSKE KRŠČANSKE TOBAČNE DELAVSKE ZVEZE. I
Št. 31.
V Ljubljani, dne 31. julija 1914.
Leto VII.
Bojni grem.
Krvava pesem do nebes upije;
Kri Ferdinandova je vmes, Zofije.
Zvali ste nas dolgo dni na klanje . , ,
Iz dolge vstali smo noči in spanja.
S kanoni vas pozdravimo vi Srbi;
dom hladen vam postavimo ob vrbi . . ,
V imenu božjem pride k vam armada
pogledat, kaj se sveti tam z Belgrada.
Očistimo vam sveti križ od praha,
za nas je bojni grom in piš brez straha.
Nožnicam meč izderemo bliskavi,
da prestol vam operemo krvavi,
Z zeleno vas odenemo odejo:
na veke vam zaklenemo vso mejo.
Pravično stare plačamo dolgove;
zmagalci spet se vračamo v domove.
Slovensko krščansko socialno delavstvo.
Slovensko krščansko socialno delavstvo je odpočetka sem po svojem programa stalo in ostalo zvesto častitljivemu našemu geslu: »Vse za vero, dom, cesarja!« Ob strašnem zločinu, ki Se je zgodil v Sarajevu, katerega žrtvi sta bila prejasni naš prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand in njegova plemenita do smrti mu zvesta žena vojvodinja Hohenberg, je slovensko krščansko socialno delavstvo britko plakalo. Plemeniti žrtvi je usmrtila srbska roka, ker so ji to srbski mogotci v Belgradu naročili. Presvitli naš cesar, viteški Franc Jožef I. je od Srbije zahteval, da naj da tako zadoščenje, da bomo varni pred tistimi velesrbskimi sanjači, ki hiepe za tem, da bi naši državi odtrgali cvetoče naše pokrajine. Srbski mogotci niso odgovorili tako, kakor je to ves olikani svet pričakoval. Presvitli cesar je za to odredil delno mobilizacijo hrabre in junaške
naše armade. Navdušeno sledi naše ljudstvo pozivu viteškega našega pre-svitlega vladarja. Sveta dolžnost nam pa veleva, da podpiramo svojce tistih, ki so pod orožjem iu da dobe tudi naši vojaki milodare iz domovine. Bogati ljudje že nakazujejo velikanske vsote. Tudi slovensko krščansko socialno delavstvo ne ostane za njimi. Vse naše organizacije in delavce in delavke zato naprošamo, da naj nabirajo prispevke v zgoraj navedene namene. Nabrani denarni zneski naj se takoj dopošljejo s poštno nakaznico (ne s šekom) na naslov Jugoslovanska Strokovna Zveza v Ljubljani. Vsak tudi najmanjši dar dobrodošel. V Ljubljani se lahko milodari izroče v pisarni J .S. Z. našemu uradniku g. Petercu. Imena darovalcev bomo objavili v naših listih (»Naša Moč«, »Glasnik Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze«) kakor tudi objavimo potrdila za to določenih korporacij.
Kdor hitro da, dvakrat da.
Krščansko socialni delavski pozdrav.
Načelstvo Jugoslovanske Strokovne
Zveze v Ljubljani,
dne 27. julija 1914.
Miha Moškerc
L podnačelnik .
Frančišek Kerhne
zapisnikar.
Avstrija napovedala vojsko Srbiji.
28. t. m. zvečer je priobčila uradna »Wiener Zeitung« vojno napoved kraljevini Srbiji. Vojno napoved je podpisal Njegovo Veličanstvo cesar Franc Jožef, ki je primoran nasproti vednim sovražnostim braniti našo državo z vojaško silo. Od danes naprej, od tega trenotka smo s Srbijo v vojni.
Dunaj, 28. julija. »Wiener Zeitung«, uradni list avstrijske vlade, prinaša danes vojno napoved kraljevini Srbski.
»Wiener Zeitung« pravi sledeče: Ker ni kraljeva srbska vlada na avstrijsko noto povoljno odgovorila, je c. kr. avstrijska vlada na Najvišje povelje prmorana braniiti svoje pravice z mečem in mora apelirati na vojaško silo.
Po Najvišjem povelju veljajo od danes naprej med avstrijsko monarhijo in srbsko kraljevino vojni odnošaji in vojno stanje.
Dunaj, 29. julija. (C. kr. koresp. urad.) Vojna napoved se glasi dobesedno sledeče:
Ker ni kraljeva srbska vlada na noto, ki jo je dne 23. julija c. kr. av-strijsko-ogrski poslanik izročil, povoljno odgovorila, se čuti c. kr. vlada primorana, sama skrbeti za hrambo svojih pravic in interesov in apelirati na moč orožja.
C. kr. vlada se smatra torej od tega trenotka dalje s Srbijo v vojnem stanju. Grof Berchtold, c. kr. minister za avstrijske zunanje zadeve.
Dunaj. (C. kr. koresp. urad.) Zunanje ministrstvo je tukajšnjim poslaništvom in zastopnikom vlad izročilo verbalno noto, s katero se obveščajo o napovedi vojne. Nota pravi, da se bo Avstro-Ogrska za dobe sovražno-stia držala določil Haških konvencij od 18. oktobra 1907 in Londonskih deklaracij z dne 26. februarja 1909, ako bo enako postopala tudi Srbija.
AVSTRIJA ODLOČNA.
(C. kr. korespondenčni urad.)
Dunaj. Doslej je angleška akcija, da bi se avstroogrsko-srbski spor omejil, bila brez vsakega vidnega uspeha,
Berolin. (C. kr. korespondenčni urad.) Nemčija je angleške posredovalne predloge o poslaniški konferenci v Londonu odklonila.
Dunaj. (C. kr. korespondenčni urad.) Avstrija je posredovalne predloge za poslaniško konferenco v Londonu odklonila, češ, da je tako posredovanje sedaj prepozno. Tudi novo intervencijo ruskega poslanika, ki jo je podal včeraj zvečer, naj se Srbiji podaljša rok, je Avstrija odklonila, češ, da je cesar že podpisal vojni manifest.
POLOŽAJ NA DUNAJSKI BORZI.
Dunaj. (C. kr. korespondenčni urad.) Poslovanje pri blagajni dunajske borze se vrši popolnoma v redu. Ni nobenih insolvenc in podobnih dogod-Ijajev.
DUNAJSKI DENARNI TRG.
Dunaj. (C. kr. korespondenčni urad.) Opazuje se, da se poslovanje pri dunajskih denarnih zavodih, zlasti tudi pri hranilnicah in posojilnicah vrši povsem redno, na način kakor je bil glede vlaganja in dvigovanja vlog doslej običajen. Občinstvo se je prepričalo, da za njegove vloge ni nobene nevarnosti in da so njegovi prihranki najvarnejši v hranilnicah in drugih denarnih zavodih.
NERAZRUŠLJIVA VEZ AVSTRIJSKIH
NARODOV S CESARJEM.
Dunaj. (C. kr, korespondenčni urad.) Njegovo Veličanstvo je nasproti veleposlaniku Gieslu izrazilo svojo zadovoljnost in veselje nad navdušenostjo vseh avstro-ogrskih narodov o priliki sedanjega spora.
MOLITVE PRED NAJSVETEJŠIM. — PASTIRSKO PISMO DUNAJSKEGA KARDINALA.
Dunaj. (C. kr. korespondenčni urad.) Kardinal Pfiffl je izdal pastirsko pismo, s katerim odreja molitvene ure pred Najsvetejšim. Po vsaki maši naj se moli po tri Očenaše in Češene Marije za cesarja, armado in domovino.
Cesarjev manifest avstrijskim narodom.
Dunaj. (C. kr. koresp. urad.) Dne 28.
t. m. je Njegovo cesarsko in kraljevsko Apostolsko Veličanstvo najmilost-Ijivejše izvolilo izdati lastnoročno pismo in vojni manifest na avstrijske narode. V manifestu se poudarja, da je Njegovo Veličanstvo hotelo v letih, ki mu jih Božja previdnost še prisodi delovati v namene miru in varnosti vsega ljudstva pred žrtvami in bremeni vojske. Toda božja previdnost je hotela drugače. V varstvo monarhije, v varstvo njene časti iz mednarodnega stališča in državne posesti je primoran prijeti za meč.
Manifest nadalje poudarja nehvaležnost srbske države, katero je naša monarhija do zadnjega v vsakem oziru podpirala. Naglaša svojo miroljubnost ob aneksiji Bosne in Hercegovine in nevtralnost Avstro-Ogrske ob vojni s Turčijo. Zločinsko gibanje na jugu države, ki s celo vrsto atentatov stremi za tem, da uniči naš državni red, mora biti udušeno, če hoče ohraniti država svojo čast in ugled neomadeževan in mir v notranjosti države. Vladar zaključuje, da zaupa hrabri in proslavljeni armadi, in prosi Vsemogočnega za zmago orožja naše armade.
Voiska.
Zadnja beseda je padla, zagrinjalo se je dvignilo in na odru, pred nami na jugu se bo odigrala na srbskem polju zgodovinska drama. Avstrijska monarhija, naš dom, naša domovina je zgrabila za meč, katerega ji je metal pred noge skozi leta in leta sovražnik z zasmehom in zaničevanjem. Zgrabila je za meč, ki je bil nji namenjen in ki je bil poslan njenemu srcu in ki bo priletel nazaj nad glavo onih, ki so ga poslali.
Avstrijski narodi se globoko zavedajo resnosti in pretresljivosti sedanjih dogodkov, ki so neodvračljivi in ki bodo pisali prihodnja pota naši prastari in staroslavni domovini. In kakor stoje v bojnih vrstah na bojnem polju junaki vseh avstrijskih narodom v skupni srčni ljubavi, tako je zvezala srca vseh avstrijskih ljudstev ena mi-
Kolo so ofeli nprja Vasutra.
Angleško C. Richardson. —■ Slovensko dr. J. K.
»Vi poznate obljubo senjor?« je dahnila. »Jaz sem prva; vi drugi.«
Čutil sem moč te besede in sem se tiho in brez ugovora zleknil nazaj v *abo j.
Ko je videla Pepita moje bolestno nce, je izkušala dajati mi poguma. »Če Zgrešim, senjor,« je dejala, »pride goto-vp semkaj, ker mi je pravil Chavez, da sÜno potrebuje te obleke, *da se prevleče in tako uide policajem, ki zdaj V vseh strani preže nanj. Toda mislim, da ga ne bom zgrešila.«
Hotel sem jo pregovoriti, naj pusti sVoj obup in sklep, toda popolnoma Vezuspešno.. Nisem se drznil dvigniti JPričo lopovov, da bi jo telesno zadr-Zal, dasi sem to zelo želel.
»Senjor«, je zašepetala s trezkim Poudarkom, »meni je izmed vseh ljudi baredil največ krivice; pravica zahte-V) da jaz sama tehtnico zopet urav-^m. Taka je moja pot, senjor. Moram Jahko noč!« nanagloma je utihnila. 4acul sem stopnje s taborišča. Zaprla
je pokrov in ob glasovih njenih stopenj sem sklepal, da je odhitela v gozd.
Nisem je videl več, ne žive, ne mrtve. Eno reč sem vedno silno obžaloval, da sem popolnoma pozabil povedati je, da je Rozalija v obližju.
Trdno sem se nadejal, da je kdo izmed banditov to omenjal Pepiti. Žali-bog pa imam razlogov za to, da je nasprotno Rozalija prej zvedela, o nji, nego ona o Rozaliji.
V globoki temi v zaboju so me mučile te misli, kako bi zlezel ven in šel za Pepito, da jo opozorim na smrtno nevarnost, toda kako naj najdem skrivno pot k votlini; bil sem brez moči.
Pepita mi je rekla: »Če se mi posreči, senjor, se vrnem k vam; če ne, ležite tukaj; on gotovo pride k zaboju.« Držal sem se tega in čakal opazujoč, kaj se dela pri ognju in loveč besede banditskega razgovora.
Če bi Pepita ne zmagala, sem moral jaz z Vasquezom poračunati moj dolg in vrhutega še Pepitin račun.
Nepotrpežljivo sem čakal, da se deklica vrne. Vse je bilo tiho; ure so potekale. Zaspati se nisem upal, ker je mogel Vasquez priti vsako trenotje. Samo sova se je oglašala; in redno, glo-
boko dihanje spečih mož krog ognja sem slišal. Kje je bila neki Pepita ta čas. Srce mi je upadalo.
Proti jutru, ko so prvi žarki prodrli skozi drevje in so tički jeli pozdravljati krasno kaliforniško pokrajino, sem začutil, da se nekaj giblje v taborišču.
Morda je vendär prišel Vasquez?
Čul sem, da je nekdo brez sape pri-drl k ognju in nekaj povedal, kar se mi je zdelo, da se tiče mrtvega čuvaja in je potlej kot blisk ubežal v gozd. V petih sekundah se je to zgodilo. Nekaj čudnega je bilo v ozračju, toda kaj ?
Komaj je dotičnik odhitel, sem začul strel od tam, odkoder je prišel. Možje ob ognju so hitro pobrali svoje reči in bežali na nasprotno stran. Postal sem sumljiv. Kaj se je neki moglo zgoditi?
Ostri, pogostni streli so se zaslišali; nekaj jih je bilo iz daljave, drugi so se mi zdeli zelo blizu.
Ko sem skrbno premišljal, ali naj planem kvišku, ali ne, sem zaslišal angleške govorico. To me je ohrabrilo, ker sem poznal glas. Bil je zvesti stari Adam, policijski poveljnik iz Sante Clara, ki je skup klical svoje ljudi.
Skočil sem iz zaboja proti kraju, odkoder je prihajal glas. Dasi sem bil nekoliko razburjen, da moram brž v boj, me je vendar vsled teh dogodkov obšla nejevolja. Da je Adam s svojimi možmi ravno zdaj po nesreči posegel vmes, je seveda uroti njegovi volji popolnoma onemogočilo mojo priliko zvabiti Vasqueza v zanjko. Ko bežim skozi grmičje, začujem naenkrat stopnje pred seboj in zagledam nekega Meksikanca. Dvignem puško, toda preden sprožim petelina, zakriči begun: »Ne streljajte, senjor!« Bil je Leiva. Nikogar razen Vasqueza, sem si mislil; morda dobom ž njim priliko za drugo, važnejšo igro. Pa sem pri tiral lopova do Adamsa.
Šerif Adams se je nekoliko čudil, ko me je zagledal, bolj pa še, ko je videl Leivo, Vasquezovega poročnika. Le-ivo nam je na naše vprašanje marsikaj povedal. Zvedeli smo, da se je Leivo skrival v obližju že dlje časa, čakajoč ugodne prilike, da se da ujeti iz glavnega namena, da izda svojega poglavarja Vasqueza. Dasi sta lopova zaničevala, sta vendar šerif Adams in šerif Rowland iz Los Angeles, ki je s svojimi možmi medtem prišel k nama, pristala na njegove besede.
sel, ena moč: Bog ohrani, Bog obvari nam Cesarja, Avstrijo!
Nad našimi glavami so se zbirale sitrele, okoli naših mej so kurili ognje, okoli nas so nametali bombe, kovali so jekleni obroč in ga stiskali, da nas zaduše, da nas raztrgajo na kose, zmečejo na vse vetrove in zgrade na naših razvalinah svoja kraljestva.
Ali naj čakamo strel in groma, da nas treščijo, ali naj čakamo, da nas njih ogenj zaduši, ali naj pustimo, da nam režejo živim Avstrijcem kos za kosom iz našega telesa?
Dvignil se je junak, raztrgal okove, vstal kakor gora, prišel je njegov dan, ker je poln življenja in orjaške moči. Kakor blisk in strela bo podrl sovražnike in zmel v prah svoje rablje.
Med nami in Srbijo je vojska. To je vojska pravice nad krivico, boj poštenosti proti zavratnosti.
To je boj civilizacije proti prosta-štvu, boj viteštva proti nizkosti. Avstrijska armada gre v Srbijo ne kot osvojevalec, ampak kot sodnik v imenu pravice in poštenja, da kaznuje zločin in kovarstvo, da maščuje nedolžno kri, prelito v Sarajevu. Da očisti Srbijo in dvigne iz umazanosti, v katero so jo poteptali! Da napravi na svojih mejah mir in red, brez katerega monarhija ne more živeti.
Dne 28. junija je padel pod srbskimi zarotniki nepozabni prestolonaslednik Franc Ferdinand in njegova blaga soproga. Padel je z zastavo avstrijsko. Ravno mesec dni, dne 28. julija zatem je pobrala avstrijska armada njegovo zastavo, da jo ponese v deželo, odkoder je prišla smrt. Da jo ponese v Srbijo in se uklonijo pred njo tisti, ki so jo menili pomandrati.
Pred 34 leti, ravno dne 29. julija so odkorakali naši junaki na bosanska tla in prinesli v to deželo pravo svobodo, palmo miru in ž njo pravi napredek in civilizacijo. Vrnili so se nazaj venčani s častjo in slavo. Tudi danes korakajo naši avstrijski junaki na srbska tla, da razrušijo ognjišče in kotišče, iz katerega se dvigajo strupeni miazmi v našo monarhijo.
Naj bi se vrnili dragi junaki nazaj na svoje domove ovenčani z zmago in slavo!
Živela Avstrija, živel naš vladar, živela naša armada, živeli slovenski junaki.
Šeststo let držijo naši slovenski junaki avstrijsko - habsburški prapor. Šeststo let so zanj hodili v boje za čast in moč države. Naš prapor je ostal vedno čist in brezmadežen, in tak bo ostal, dokler je kaplja krvi v zvestem slovenskem srcu.
Bog, zaščitnik pravice, pa varuj našo katoliško Avstrijo in našo armado in ju blagoslovi s svojim blagoslovom.
Ljubljana manifestira.
Veličastni prizori so se vršili 28. t. m. zvečer v Ljubljani, ki je ponavljala prisego stare svoje zvestobe državi. Vsa Ljubljana je bila in je še danes odeta v cesarske in slovenske zastave, po mestu se je pričel pomikati okoli osme ure zvečer vojaški mirozov godbe 27. pešpolka in domobranske godbe. Sprevod se je pomikal po sijajno razsvetljenih ulicah, polnih množice prekipevajočih čustev. Tudi Grad je bil bajno razsvetljen. V dolgih strnjenih vrstah so spremljali sprevod vojaki in častniki od občinstva z ulic in iz oken navdušeno aklamirani. Z mnogih oken so metale gospodične nanje cvetke. Množica, broječa gotovo do 40.000 ljudi, je prepevala cesarsko pesem, narodne himne, in po vseh ulicah so orili veličastni glasovi:	Živela Avstrija! Živel cesar!
Živela naša junaška armada! Vtiski, ki jih je napravila ta velikanska množica, so naravnost nepopisni. Ljubljansko mesto ni še nikdar videlo takih veličastnih prizorov, tako sijajne manifestacije za avstrijsko monarhijo, kakršna je bila včerajšnja.
Med množico so prinesli civilisti črno-rmeno zastavo, katero so vso pot nosili v sprevodu,
Množica se je naprej ustavila
PRED DEŽELNIM PREDSEDSTVOM,
Podpredsednik državne zbornice, nadporočnik Josip vitez Pogačnik je govoril v imenu vpoklicanih rezervistov: »Njegovo Veličanstvo presvetli cesar nas je poklical pod orožje, da branimo svoje pravice. Radi smo se odzvali temu klicu. Na neštetih bojiščih so naši dedje in pradedje pokazali, da ni sile na svetu, ki bi omajala zvestobo Slovencev do presvetlega vladarja in naše mile Avstrije. Vaša ekscelenca, prosim Vas, sporočite našemu vojnemu gospodu presvetlemu cesarju Francu Jožefu, da smo mi pod orožjem stoječi pripravljeni se boriti in dati tudi življenje za domovino. Mi sledimo svojim srcem, ker vemo, da gre za pravično stvar.
Deželni predsednik ekscelenca baron Schwarz je odgovoril:	»Kranjci! Z
ginjenim srcem se Vam zahvaljujem za patrijotično manifestacijo. Sporočil bom to pred Najvišji prestol. Vaše veliko navdušenje dokazuje, da ste mesto potrpežljivosti pripravljeni nastopiti odločno z orožjem v roki. Vi, ki ste zapustili svojce, da sledite poklicu našega gospodarja, presvetlega vladarja, stavite neomajno zaupanje do Boga, ki naše pravične stvari ne bo zapustil. Za Vaše svojce, ki ste jih zapustili, bomo pa skrbeli mi, ki ostanemo doma. (Nato je govor v kratkih besedah ponovil v nemščini.) V tem svečanem trenutku se spominjajmo našega presvetlega cesarja, katerega Bog ohrani. Bog živi našega premilostljivega cesarja in gospodarja Franca Jožefa!
ARMADA SE POKLONI JUNAKU RADECKEMU,
Izprevod prikoraka v Zvezdo. Baklje-nosci obstopijo spomenik slavnega feld-maršala očeta Radeckega, ki je kot načelnik generalnega štaba vodil leta 1813., torej pred 101. letom, bitko pri Lipskem in tako končno zlomil Napoleonovo premoč, junaka v protilaških vojskah leta 1848. in leta 1849., junaka, ki je pod feld-maršalom Lavdonom stal pred Belgradom, »kjer je tekla rdeča kri, da bi gnala mlinske kamne tri.« Častniki, na čelu jim divi-zijonar podmaršal Kraliček stopi na pripravljeni vzvišeni prostor in izvaja:
Pozdravljam Vas v imenu Njegovega Veličanstva cesarja, prečastiti gospodje častniki in vojaki, spominjajoč se na tem mestu naših velikih, hrabrih prednikov, ozirajoč se na velike zmage, zavedajoč se vdanosti Njegovemu Veličanstvu Presvetlemu cesarju Francu Jožefu L z vso zvestobo in močjo, ki bo vsem nam v ponos. Vsi se domovini iz srca darujemo!
Častniki potegnejo sablje, godba zaigra cesarsko pesem, burni »Živio!«- in »Hoch!«-klici, ki celo preglase mogočne zvoke vojaških godb. Po cesarski himni zaigra godba starodavno Radeckijevo koračnico, gromoviti »Živio!«- in »Hoch!«-klici Avstriji zaključijo poklonitev slavnemu junaku Radeckemu, kjer so častniki in vojaki in ljudstvo tako slovesno zaprisegli zvestobo mili naši domovini, materi Avstriji.
Izprevod odkoraka pred dvorec, spremljan z »Živio«-klici, Z vseh oken navdušeno vojake pozdravljajo.
PRED DEŽELNIM DVORCEM.
Deželni dvorec je čarobno razsvetljen. Balkon je okrašen s soho presvetlega našega vladarja cesarja Franc Jožefa L Nad soho se v električnih žarnicah lesketajo začetne črke vladarjevega imena F. J. L Zbrani so deželni odborniki: dr. Evgen Lampe, dr. Pegan, dr. Triller, drž. in dež, poslanec Evgen Jarc, nadalje poslanci dr. Gregorič, dr, Novak, Turk in deželno uradništvo, na čelu jim ravnatelj Zamida, podravnatelj dr. Zbašnik, upravitelj Nebenführer. Pred dvorcem zbrana tisočerobrojna množica navdušeno kliče Živio!, ko prikoraka vojaški izprevod pred dvorec. Reprezentanti dežele navdušeno pozdravljajo došle vojake. Množica se pridruži. Urnebesni Živio-klici armadi.
Iz zbrane ogromne ljudske množice je govoril dr, Marko Natlačen:
Imamo vojsko! Sedmo leto že nam grozi in rožlja s sabljo naš sosed tam doli na južnovzhodni meji naše prostrane domovine. Kakor gleda mogočni lev na malo nagajivo miško, je zrla mogočna viteška Avstrija na tega svojega pritlikavega soseda. Toda med tem viteškim vedenjem Avstrije je postajal pritlikavi sosed močnejši in že prirojena mu predrznost, ošabnost in požrešnost je čudovito rastla, tako da smo prišli že resno v nevarnost, da nam odtrga lep del našega ozemlja. Hudodelski umor dne 28. junija je vrgel v to velesrbsko početje čudovito luč, ki je mahoma odkrila vso resnost in nevarnost položaja. Da varuje svojo zakonito lastnino, da zagotovi sama sebi in svojim ljudstvom mir, ki je predpogoj blagostanja in vsakega napredka, je morala poseči po najskrajnejšem, ker dobra beseda ni več pomagala, morala poseči po orožju. — Imamo vojsko! Velike in težke bodo žrtve, ki jih bo moralo doprinesti na skupni žrtvenik naše skupne domovine naše ljudstvo; toda slovensko ljudstvo bo te žrtve rade volje doprineslo, ker ve, da kaj velikega ni mogoče doseči brez velikih žrtev. — Šest stoletij je naš slovenski narod že pod žezlom preslavne habsburške dinastije. Šest stoletij je ohranil zvesto svojo zvestobo habsburškim vladarjem. Nima ga madeža slovenska trobojnica! V zavesti, da je naša bodočnost edinole v Avstriji, v mnogonarodni velevlasti mogoča, ostane slovenski narod tudi v težki tej uri zvest tradicijam svojih dedov:	zvest svojemu cesarju in zvest
Avstriji. Dokazali bomo vnovič, da je prav govoril Koseski, ko je rekel: Hrib se omaje in hrast — zvestoba Slovenca ne mine. — Živela Avstrija!
Govornika je ljudstvo burno aklami-ralo, klicalo je:	Proč s Srbijo!
Živela vojska! Živela Avstrija! in druge domoljubne klice.
V imenu vojvodine Kranjske nagovori množico deželni odbornik dr. Evgen Lampe, burno pozdravljen, ki izvaja:	Pozdravljeni, bojniki
za domovino! Avstrija je vstala na poziv svojega modrega vladarja in koraka na vojsko, na pravični, usiljeni nam boj, katerega zadnji cilj je blagodejni mir in potrebna varnost naše domovine.
S nonosom vas pozdravljam v imenu vojvodine Kranjske, ki je že skozi mnogo stoletij združena s habsburško vladarsko hišo. Mi nismo bili z orožjem podjarmljeni. Svobodno se je pridružila naša Kranjska avstrijskim deželam pod slavnim žezlom Habsburžanov, dobro vedoč, da edino le v tej močni državi najde bran proti zunanjim sovražnikom. Vesele in tužne dni je Kranjska dežela delila s prejasno habsburško hišo. Pa naša Kranjska je bila tudi vsikdar močan ščit naše skupne domovine. Močna pest kranjskih fantov je na neštevilnih bojiščih branila čast in slavo naše ljubljene Avstrije. Ich bin überzeugt, im Namen aller Landeskinder zu beteuern, daß wir alle wie ein Mann für Österreichs Einheit und Macht einstehen werden. Dragi rojaki! Na vojsko greste. Naše molitve in želje vas spremljajo. Kakor vsikdar, boste tudi sedaj pokazali, da staro kranjsko junaštvo še živi. Molili bomo, da se vrnete, venčani z zmago!
Živio naš cesar Franc Jožef I. — Živela Avstrija! — Živela naša junaška nepremagljiva armada!
Govor deželnega odbornika dr. Evg. Lampeta je izzval navdušenost, ki se popisati ne da, ki se mora doživeti. Živio-klicev ni hotelo biti konca. Videli smo ljudi, ki so navdušenja plakali. Ko je iz-pregovoril govornik na vojsko, so zaorili gromoviti klici: Živio vojska! Po dr. Lam-petovem govoru zasvira godba cesarsko pesem. Množica se odkrije in poje cesarsko pesem. Po cesarski pesmi zasvira godba »Mi smo vojaki korenjaki«, kar zopet vzbudi velikansko navdušenje, Z oken pozdravljajo z robci. Bil je nepopisen trenutek.
PRED MAGISTRATOM.
Na balkonu so čakali velikanskega izprevoda župan dr. Tavčar, podžupan dr. Triller, načelnik kluba občinskih svetovalcev S. L, S, Ivan Kregar, polkovnik Breindl, pozneje je prišel iz Zvezde tudi fcm. Kraliček, ostali občinski svetovalci so bili zbrani v županovi sobi.
Župan dr. Ivan Tavčar je govoril z balkona mestne hiše množici.
BLAGOSLOV NA VODNIKOVEM TRGU.
Nepopisno lep in pretresljiv je bil dogodek na Vodnikovem trgu. Iz stolnice je stopila v manifestačni sprevod vsa ljubljanska duhovščina s prižganimi svečami, stolni kapitelj in mil. ljubljanski prošt z Najsvetejšim. Pred njimi so nosili dve cerkveni banderi. Na Vodnikovem trgu je stolni dekan gosp. Kolar imel kratek nagovor v slovenskem in nemškem jeziku in slavil zvestobo slovenskih in avstrijskih vojakov do države in cerkve in prosil z neba, naj rosi blagoslov na naše junake. Godba je zaigrala k molitvi in častitljivi gospod prošt je blagoslovil z Najsvetejšim vojake, častnike in velikansko množico, ki je molče in s svečanimi čut-stvi spremljala ta veličastni prizor.
Božji blagoslov, spremljaj Vas, slovenski vojaki!
Glasnik
Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze.
Ženska delovna doba. Postavodaja glede na žensko delo določa v različnih državah 10- do 12urni delovnik. V Nemčiji, Veliki Britaniji, na Grškem, Nizozemskem in v Švici določa postavodaja za dneve pred nedeljami in prazniki krajšo delovno dobo. Po, bernski pogodbi, ki je zdaj že postava in ki jo je enajst držav odobrilo, je žensko nočno delo prepovedano v vseh delovršbah, kjer dela nad deset oseb. Kot maksimalna (najdaljša) delovna doba je določena v Nemčiji in na Grškem deseturna (ob dneh pred nedeljami in prazniki osemurna), v Avstriji enajsturna, v Združenih državah osem- do dvanajsturna, v Veliki Britaniji dvanajsturna dnevna, oziroma 60urna tedenska (v tekstilni industriji öö^urna), v Bolgariji, Franciji, Nizozemski, Rumuniji 10-urna, na Japonskem, Norveškem dvanajsturna, v Rusiji enajsturna, v Švici enajsturna (ob sobotah deveturna), v Srbiji deseturna, v trgovini dvanajsturna delovna doba. Delovna doba za odrasle delavce je le v nekaterih drža-
vah postavno omejena, in sicer v Avstriji in v Švici na dnevno 11, v Rusiji na 11 in v Franciji na 12 ur.
Delavske nezgode.
Koliko delavcev in delavk pade na torišču dela! Delavci in delavke pa strokovna društva to dobro znajo. Poročila obrtnih nadzornikov skoraj na vsaki strani tožijo, kakšnim nesrečam so dan za dnem delavci in delavke izpostavljeni in da vsak dan radi lahko-mišljenih gospodarjev, ki za varnost ne skrbe, gledajo smrti v oči. V podjetjih, ki jih nadzorujejo obrtni nadzorniki, je ponesrečilo 1. 1912. 92.317, med njimi so 704 umrli. Osrednji obrtni nadzornik pa pri tem poročilu še pripomni, da te številke še nikakor niso popolne, ker o vseh nezgodah politične oblasti obrtnih nadzornikov ne obveščajo. Zato je potrebno, da vpoštevamo obvestila osrednje statistične komisije, ki pa ta žalostni predmet obravnava do zdaj le šele do 1. 1910.
O nezgodah, ki so se pripetile v letih 1908. do 1910. ta urad obvešča:
Ponesrečilo je pri delu leta 1908: 35.221, med njimi jih je bilo radi poškodbe za delo nesposobnih, umrlo jih je 1207. Smrtno ponesrečeni so zapustili 725 vdov in 1517 otrok. V letu 1909. je pri delu ponesrečilo 34.155 oseb, 32.903 so bili zato za delo nesposobni, 1252 jih je umrlo, ki so zapustili 750 vdov in 1467 sirot. 34.715 delavcev in delavk je ponesrečilo med delom leta
1910.,	33.526 jih n ibilo radi nezgod za delo sposobnih, 1189 jih je pa umrlo. Rajni vsled pri delu zadobljenih poškodb umrli delavci so zapustili 727 vdov in 1389 sirot. V vseh treh letih:
1908.,	1909. in 1910. je torej ponesrečilo 104.091 delavcev, 100.443 jih za delo med njimi ni bilo sposobnih, umrlo je 3648 poškodovanih delavcev, ki so zapustili 2202 vdovi in 4373 sirot!
Navedene številke pa tičejo zgolj le tiste tvornice in delavnice, ki morajo svoje delavce zavarovati pri podežel-nih nezgodnih zavarovalnicah, niso pa pa v tej statistiki tudi všteti rudarji in železničarji.
Po uradnih poročilih vemo, da je v terp času v rudnikih 1891 delavcev nevarno bilo poškodovanih in da jih je med njimi 173 umrlo; pri izdelovanju nafte (petroleja, bencina i. dr.) je bilo 541 delavcev nevarno poškodovanih, umrlo jih je pa 41 in v solinah je bilo 6 delavcev nevarno, 158 pa smrtno poškodovanih. Pri 443 železniških nezgodah je bilo nevarno ranjenih 1901 železničar, 155 jih je bilo pa ubitih.
Če te podatke seštejemo, lahko trdimo, da je najmanj v enem letu 37.019 delavcev med delom ponesrečilo, 1544 jih je bilo pa ubitih. Natančno število zapuščenih vdov in sirot ni dognano.
Fazi, kaj podpišeš.
Čudno je, če opazuješ, kako čudno da se marsikdaj ljudje pri sodiščih obnašajo. Strašno so nezaupljivi in predvsem se boje, da bi kaj podpisali. Če gre za to, da se podpiše zapisnik, vpraša jih med desetimi gotovo devet, kaj da podpišejo in če ne bodo s svojim podpisom njih pravice okrajšane. Če se jim tudi pove, da podpis zapisnika ni obvezen in da je v zapisniku le zapisano, o čem se je razpravljalo, jih le veliko izjavi, da^ne bodo podpisali. Seveda, če se ne podpišeš, razprave čisto nič ne oviraš. Uradno se zabeleži, da stranka ni hotela podpisati in mirna Bosna. Seveda je prav, če kdo podpiše le to in le tam, kjer ve, kaj in zakaj da je podpisal.
Izven sodne dvorane se pa veliko ljudi žal čisto drugače obnaša. Doma se vsemogoče stvari podpišejo, ne da bi se na posledice podpisa pomislilo. Če pride agent v hišo in ponuja svojo kramo, se naročila in zavarovalne pogodbe mnogokrat kar slepo podpišejo, ne da se na posledice pomisli. Sledi sicer kes, a navadno je kesanje prepozno.
Prav je zato, da veš, kaj pomenja tvoj podpis na naročilnem listku. Če sta dve osebi zadovoljni, da eden drugemu kaj da, nastane pogodba, če se tudi nič ne podpiše. Če reče žena agentu, da naj ji prinese kos platna in če sta se tudi o ceni dogovorila, so že na; stale obveznosti. Trgovec mora poslati blago, žena ga mora plačati. Če se to ne izvede, lahko sodišče prisili, da se pogodba izvede. Podpis z a v e 1 j a v-nost pogodbe ni potreben.
Le z ozirom na varnost, da se po- f zneje ne more nič utajiti, si puste trgovci naročila tudi podpisati. Pri teh podpisih pa moraš previdno^ postopati, ker postava marsikaj določa, kar n večini znano.
Predvsem: Kar se naroči, mora tudi plačati. Odpoveda
naročila ni dovoljeno. Če naročeno blago odpoveš, a kupec s tvojo odpovedjo ni zadovoljen, ti ga trgovec vseeno lahko dostavi in moraš ga plačati. Nekateri ljudje mislijo o sebi, kako da so zviti, in da se vsiljivega agenta iznebijo, mu podpišejo naročilne liste. Komaj izgine agent iz hiše, pa odpošljejo po pošti tvrdki dopisnico, s katero naročilo odpovejo. Zelo je namreč razširjeno napačno mnenje, da naročilo ne velja, če se v 24 urah odpove. To mnenje, še enkrat povedano, je napačno in se pogodba sploh ne more odpovedati.
Pa še nekaj. Če je n aro čil ni list podpisan, velja kot sklenjeno le to, kar je na njem zapisano. Je čisto vseeno, kar se je ustmeno dogovorilo, ker sodišče se drži naročilnega lista. Veliko žena podpiše naročilne liste in pravijo agentu, da naročilo le velja, če bo mož pritrdil. Agent seveda pritrdi, a če mož pozneje tudi naročilo odpove, to ženi ničesar ne pomaga, ker česar ne obsega naro-čilni list, ne drži.
Nasproti pa drži vse, kar obsega naročilni list, če se tudi ni nič dogovorilo. Če agent prevzame naročilo in če se dogovori plačilo v obrokih, naročnik gotovo ne misli na to, da enkrat ne bo mogel obroka plačati. Trgovec sicer na to misli, a o tem ne govori, ker če bi vsakemu kupcu povedal, da cela vsota zapade, ako se dva obroka ne plačata, se bo kupec gotovo zbal, videl bo nevarnost, ki mu grozi, in rajši ne kupi. O takih trgovcu neprijetnih stvareh rajši ne molči, a na naročilnem listku stoji drobni tisek: »proti terminski izgubi«, kar zadošča, da lahko trgovec toži, če sta dva obroka zamujena.
Pri zavarovalnih pogodbah se ravno to dogaja. Zavarovalne družbe sklepajo vedno zavarovalne pogodbe proti Škodam ob požarih in vlomih za dobo desetih let, kar je ob koncu drobno drobno natisnjenih zavarovalnih pogojev čisto na koncu natisnjeno. O zavarovalni dobi se navadno, ko se zavaruje, ne govori. Ko se vplača zavarovalna Premija drugo leto, pridejo šele zavarovanci na to, da so za deset let zavarovani, a pomagati si več ne morejo. Ravno to velja tudi za sklepanje delov-hega razmerja. Dogovor, da se ne od-Pove delo, marveč da je odpust dopu-sRn lahko vsak hip, se navadno pod-Piše na list ali pa v kako knjižico. Kdor sa ne zanima prej za to, kaj da je podpisal, se tudi s tem ne more izgovarjati, da listka prečital ni. Zato:
»Prečitaj, preden kaj podpišeš!«
Brezposelnost.
Drugod se je pa določilo, da mora v zavarovalni oddelek za slučaj brezposelnosti, ki se mora posebej voditi, strokovno društvo sprejeti vsakega delav-ca, ki se oglasi. Tak seveda nima glede Pa vodstvo strokovnega društva nobe-Pega vpliva, marveč si s svojim pristopom in plačevanjem določenih dones-
kov zagotovi samo društveno in ž njo zvezano mestno podporo, ko je brez dela. Splošno se izključuje vsak mestni prispevek ob štrajkih. Nekatera mesta dajejo neorganiziranim brezposelnim delavcem marke za ljudske kuhinje.
h) S v. Gol (St. Gallen) v Švici. Tu se je za cel kanton leta 1895. uvedlo prisilno zavarovanje za brezposelne moške z dnino 2 do 5 frankov. Podpora se je določila za 60 dni po 2 franka na dan. Posebna komisija (dva mestna odbornika in sedem delavcev) je vodila zavarovalnico, ki je v dveh letih propadla. Delodajalci niso plačevali nobenih prispevkov, na sezonske delavce se niso posebej ozirali; premalo so združili zavarovalnico s posredovanjem dela.
c)	B a z e 1 v Švici. Obvezno zavarovanje za vse tovarniške in stavbene delavce od 16. leta dalje. Ti so se razdelili v štiri dele: v tovarniške, v tovarniške sezonske, stavbne v delavnicah in stavbne na prostem; vsak teh delov je imel štiri razrede. Delodajalci so morali naznaniti svoje delavce. Eno leto je moral biti član zavarovalnice, da je imel pravico na celo podporo; sicer je dobil le polovico, če je bil že vsaj eno leto v kantonu. V štrajku nobene podpore; tudi ne, če je prostovoljno zapustil delo; sem se je štelo tudi, če je bil odpuščen od delodajalca iz kakega takega vzroka, po katerem ga je smel pb zakonu delodajalec takoj odpustiti. Karenca je znašala en teden. Podpora se je dajala 91 dni na leto po 80 cent, 2 fr. na dan, če brezposelni ni odklonil brez važnih razlogov delo, tudi izven svojega bivališča; v tem slučaju se mu je dala potnina. izučenih delavcev se ni smeilo siliti k delu, ki se ga niso izučili, razen če jim to ni moglo škoditi; neizučene in na pol izučene pač. Vsak je moral oglasiti, če ima kak postranski zaslužek. V tem oziru se je moral vsak dan po enkrat javiti v uradu, da so se mogle kontrolirati njegove razmere. — Tudi ta ustanova se ni držala. C ur ih je ustanovil zavarovalnico po bazelskem vzorcu, a le za moške delavce. Kontrola se je prepustila delavskim in delodajalskim organizacijam.
č) Neobvezna zavarovalnica zh delavce do 60 let, stanujoče v mestu. Premija znaša 70 cents na mesec, ki jih je plačeval s tem, da je prilepil posebne marke na papir in ga poslal uradu. Plačevati mora osem mesecev; podpora po deset tednov saimo za zimske mesece, in sicer po 2 franka za rodbinske očete, po 1 frank 50 cts. za samce skozi 30 dni, kasneje manj. Vsak dah dvakrat se mora vsak brezposelni javiti zavoljo kontrole. Premije znašajo povprek 25 odstotkov tega, kar se je izplačalo. Skoraj samo stavbni delavci so pristopili. Delodajalci so prostovoljnih doneskov prispevali zelo malo.
d)	Kolin. Leta 1896. ustanovljena neobvezna zavarovalnica. Mesto prispeva po 25.000 mark; posebna zbirka je znesla 100.000 mark. Za moške delavce od 18. leta. Načelstvo sprejema. Pristopiti sme, kdor je vsaj eno leto v Kolinu.
Premije znašajo 15 do 60 vin. na teden glede na razne vrste delavcev; podpore do osem tednov od dne 1. decembra do
1.	marca (1 m. 50 pf. do 2 m. za 20 dni, 75 vin. do 1 m. za dajši čas). Karenca tri dni. Dvakrat na dan kontrola. Kdor pove neresnične podatke, se izključi. Delavec ni zavezan prevzeti dela, ki je vsled štrajka prosto. Neoženjeni more sprejeti delo tudi izven Kolina; potnina se mu plača. Leta 1911. se je s to zavarovalnico sklenilo pozavarovanje strokovnih društev. Ta društva plačajo od člana glede na nevarnostni razred 4, 10 in 30 vin. na teden; zato dobe za' vsakega brezposelnega pod gotovimi kontrolnimi pogoji po 75 vin. do 1 K 50 vin. glede na to, koliko tedenskih prispevkov so plačali zanj. Leta 1912. do 1913. (od maja do maja) je imela zavarovalnica 189 posamnih zavarovancev in 22 strokovnih društev z 11.105 člani. To ustanovo, ki se je leta 1913. zboljšala (zdaj zadostuje 30 tednov zavarovanja, da se dobi pravica do podpore; preuredili so se nevarnostni razredi in pozava-rovanim društvom se plačuje najmanj po 1 m 20 pf. na teden za vsacega brezposelnega), se hvali zato, ker strokovna društva ne dobe od mesta podpore, nego samo pozavarovalnino in torej odpade očitek, da se z javnim denarjem podpirajo politične organizacije. Mnogo nemških občin (n. pr. Frankfurt o. M., Kiel) snuje novejši čas take zavarovalnice.
Ker imajo pa občine na vsak način s takimi zavarovalnicami obilo stroškov, se vedno bolj širi zahteva, da mora država podpirati take občine. Na Barvarskem se je že za leto 1915. določilo v proračunu 150.000 mark dati občinam, ki imajo urejeno podporo za brezposelne in jim s tem povrniti del njihovih stroškov. Na Saškem, Virtemberškem in Badenskem so tudi vloženi razni predlogi za tak državni prispevek, toda do-zdaj brez uspeha.
e)	Italija. Dve mesti Brešja in Padova dajeta po 5000 lir delavskim društvom za podporo brezposelnih. So-cieta umanitaria v Milanu daje po 50 c. strokovnim društvom za brezposelnega člana, ki ga podpirajo. — V Boloniji daje mestna hranilnica obresti od 200.000 lir na leto za brezposelne od leta 1896.
s) Avstro -O grška. Leta 1913. je budimpeštanski magistrat dovolil 50 tisoč kron podpore, ki jo deli magistrat po svoji previdnosti ali naenkrat ali tedensko, v denarju ali živilih. Požun je dovolil 6000 K v ta namen. Leta 1914. sta mestna odbora v Gradcu (6000 K) in v Ljubljani (5000 K) dovolila podpore strokovnim društvom, ki podpirajo brezposelne po gentskem sestavu.
Okno v svet.
Strašna nesreča dveh delavcev. V
železolivarni Trignaca v Nantesu sta v lopi nadzorovala dva delavca vlito železo, kar prične lopa goreti. Da bi ne zgorela, sta se reveža poizkusila rešiti
tako, da bi bila pregazila razbeljeno tekoče železo, a sta bila tako obžgana, da sta pri tem poizkusu umrla.
Izdajatelj Fran Ullreich, Dunaj. — Odgovorni urednik Miha Moškerc. — Tisk Katoliške Tiskarne.
^Bogata zaloga ženskih ročnih del in zraven spadajočih potrebščin.
F. mm m™
Trgovina z moinlni in drči« blagom.
Velika izber vezenin, čipk, rokavlo, nogavic, otroške obleke in perila, pasov, predpasnikov, žepnih robcev, ovratnikov, zavratnio, volne, bombaža, sukanca itd.
|j
JPredtiskanje in vezenje monogramov in vsakovrstnih drugih risb.
^	^ ^iLnwriko
fFttotert šaritjo -ö^örv, po cvm' in ~ mm nmslfiutf-potovali na/mvobmmfo
^wionJFsfOrietetXn
\ ytbiodvorsk* uüc»2tf,
AycselnayduAim.
Največja in najstarejša tovarna lončenih peči in raznih lončenih izdelkov
----- Mnogokrat odlikovana.
Priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v naročila na
sledilna ognjišča in peči
preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. Župniščem, samostanom in šolam dovoljujem znaten popust. Ilustrirani ceniki so na razpolago.
— 196 —
193 —
Kot dogovor velja, ako pripadata pogodbo sklepajoča dela združbam delodajalcev in delojemalcev, kolektivna pogodba, ki se je sklenila med terni združbami, razen ako se ni nasprotno dogovorilo.
Prepuščati stanovaIskc prostore delojemalcem kakor tudi le-te s hrano oskrbovati na račun plačila, lahko prepovedo udeležena ministrstva naredbenim potom za podjetja gotove vrste ali za okoliš gotovih krajev po zaslišanju korporacij, katerim gre zajkonito zastopstvo interesov, ki pridejo v poštev.
Delojemalec lahko zahteva po sklenitvi službene pogodbe od delodajalca pismeni zaznamek o bistvenih pravicah in dolžnostih iz službene pogodbe (službenega listka). Takšni nepodpisani zaznamki so oproščeni kolkovnih in neposrednih pristojbin.
Zakonita konkurenčna prepoved.
§ 7.
V § 1., odstavku 1, označeni delojemalci ne smejo brez privolitve delodajalca izvrševati niti samostojnega trgovskega podjetja niti v kupčijski stroki delodajalca sklepati kupčij na lastni ali tuj račun.
Če se delojemalec pregreši zoper ta predpis, lahko zahteva delodajalec odškodnino za povzročeno škodo ali namesto tega, da se na račun delojemalca sklenjene kupčije smatrajo kot na njegov račun sklenjene. Glede na račun koga drugega sklenjenih kupčij lahko zahteva povračilo za to dobljenega dobička oziroma odstop pravice do dobička.
Pravice delodajalca ugasnejo v treh mesecih od časa, ko je zvedel o sklenjeni kupčiji, na vsak način pa v petih letih od sklenitve kupčije.
Plačilo.
a) Pravice, kadar je služba ovirana.
.	' § S.
Ce je. delojemalec po nastopu službenega razmerja vsled b ali vefoT ^Viran izvrševanju službe, ne da bi to oviro nami dobe šestih tednov marn°Sti zakrivil’ oMrži Pravico do Pla
Zneski, ki jih za dobo oviranja dobivajo na podlagi kakee nopravnega zavarovanja, se ne smejo vračunati v^denarn
, Delojemalec obdrži nadalje pravico do svojih denarnih P1 kov, ako je vsled arugih vaznih, njegove osebe tičočih se ra:
Sredstva, s katerimi zasilne bolniške blagajane (okrajne, obratne in stavbinske) pokrivajo svoje stroške, morajo preskrbeti skupno podjetniki in delavci. Kolikost doneska se določi v odstotkih z ozirom na plačo, katero dobiva delavec. Dve tretjini doneskov morajo plačevati delavci, ostalo tretjino delodajalci. Vendar pa doneski delavcev ne smejo presegati 30 odstotkov plače. — Obratni uradniki z višjo nego 2400 znašajočo letno plačo morajo plačevati polne doneske sami.
Gospodarji morajo plačevati doneske tudi za delavce in smejo dotično vsoto pri izplačevanju mezde delavcu odtrgati.
Delež gospodarjev se lahko zviša na več nego tretjino skupnega doneska, ako na občnem zboru tako sklene najprej zastopstvo gospodarjev in potem tudi zastopstvo delavcev po ločenem posvetovanju in ločenem glasovanju z nadpolovično večino navzočnikov.
Doneske zavarovanju podvrženih oseb, ki ne dobivajo plače v denarju, mora delodajalec poravnati iz svojih sredstev.
Takim članom, ki so blagajno oškodovali s kako hlimbo, more načelništvo poleg navadnih doneskov za kazen naložiti za določen cas še posebne nadaljne doneske iz njihovih sredstev.
Podjetniki so dolžni prijaviti bolniški blagajni svoje delavce najkasneje tretji dan po vstopu v službo in odjaviti vsako iz službe stopivso osebo najkasneje tretji dan po prenehanju delovnega razmerja; sicer zapadejo kazni in blagajni morajo povrniti stroške, katere je imela s kako tako osebo, katere podjetnik ni odjavil
Zakon z dne 8. februarja 1909 (drž. zak. št. 29): S tem zakonom so se dopolnile nekatere določbe zakonov o zavarovanju zoper ne-zgode in o bolniškem zavarovanju delavcev. Podjetniki, ki imajo v službi delavce v obratih, ki so podvrženi zavarovanju zoper nezgode, so dolžni voditi zapisnike o plači, katere je merodajna za zavaro-vanje, te zapisnike morajo hraniti vsaj pet let in jih na zahtevo pokazati organom zavarovalnega zavoda. — Dalje se je s tem zakonom določilo, da v treh letih po preteku dotične prispevne dobe preneha pr a v i c a d o tega, da se doženejo zavarovalni pri-spevki, ki jih je plačevati zavarovalnici zoper nezgode, okrajni bolniški blagajni ali zadružni bolniški blagajni. Toda ako je podjetnik podal dokazano neresnične podatke o osebah, ki imajo pri njem opravilo, ali o njihovem zaslužku v ta namen, da bi prikrajšal svoje prispevke,j zastara ta pravica še le v desetih letih po preteku dotične piispevnc dobe. Zastaranje pravice, da se doženejo prispevki, se prek i n e z vsakim uradnim dejanjem, ki ga je izposloval’ zavarovalni zavod z namenom, da se doženejo prispevki in sicer se prekine zastaranje te pravice v trenutku, v katerem je podjetnik

Solidno izdelane
dežnike to selnčnike
priporoča
po najnižjih cenah
L Mlkusch, ÄÄ
t
f
i
A\ // \V
Lelin„Prihri!iii“Mr.Pli.A.Bolilic
Ljubljana, Rimska cesta štev. 24.
Priporočajo se sledeča zdravila:
Balzam proti želodčnim bolečinam, steklenica 20 v.
Kapljice za želodec, izvrstno, krepilno in slast do jedi pospešujoče sredstvo, steklenica 40 v.
Kapljice zoper želodčn,’ krč, steklenica 50 v.
Posipalni praäek, proti ognjivanju otrok in proti potenju nog, škatlica 50 v.
Bibje olje, steulenica 1 krono in 2 kroni.
Salicilni kolodij, za odstranitev kurjih očes in trde kože, steklenica 70 v.
„Sladin“ za otroke, škatla 60 v.
Tinktura za želodec, o vajalno in želodec krepilno sredstvo, steklenica 20 v.
Trpotcev sok, izvrsten pripomoček proti kašlju, steklenica 1 krono.
Železnato vino, steklenica 2 kroni 60 v in 4 krone 80 v.
Mr & Hejoč
Ljubljana, Prešernova ulica 9
priporočata svojo največjo zalogo izgotovljeni!! oblek za gospode, dečke in otroke.
Rovostivkonfekciji za dame.
S	Pozor, slovenska delavska društva I	O
Cene najnižje.	Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni trgovini Janko Česnik IPri Cesniku} LJ&USLJHBIH Lingarjeva ulica - Stritarjeva ulica v kateri dobite \'edno v veliki izbiri najnovejše blago za ženska in moška oblačila.	Cene na:nižje.
O	Postrežba poštena in zanesljiva.	O
Sladni čaj-zajtrkl
ITfII 50 % prihranka in okusen zajtrk, iužina! dose-nn ! žejo oni, ki namesto kave, čaja, kakao, sladne kave, pijejo sladni caj. Ako se ga uporablja pri dojenčkih namesto moke za otroke, so otroške bolezni manj nevarne.. - Je za pp-lovico cenejši. Dr. pl. Trnköczyjev sladni čaj ima ime Sladin in i? vedno bolj priljubljen. Povsod lukg zavoj 60vin. 1I1UI# 8 Tudi pri trgovcih. Po pošti pošlje najmanj 5 zavojev lekarnar Trnköczy v Ljubljani. Ta lekarnar je svojih osem otrok zredil s sladnim čajem. Glavne zaloge na Dunaju: le-7«li>avv3nl käme Trnköczy: Schönbrunnerstrasse štev. 109, LUrdVJB! Josefstädterstrasse štev. 25, Radetzkyplatz štev. 4. V Gradcu: Sackstrasse štev. 4.
Priporočljiv zlasti za one, ki se čutijo bolne, slabe.
Za resničnost tega naznanila jamči 5 tukaj navedenih tvrdk Tmköczyjevih, istotako ugodne sodbe zaupanja vrednih oseb.
Svoji k svojem!
H. LUKIĆ
Ljubljana, Pred Škofijo št. 19.
Konfekcijska trgovina
za dame, gospode, dečke in deklice se najtopleje priporoča.
Varstvena znamka.
Tovarna mlm v Tržiču. Gorenlsko.
Najmodernejše podjetje monarhije. Otvoril sem lastno prodajalno
M štev. 20 {U\im Hiša).
-7/-7/-7/-7/-7/-7/-7/-7/-7/-7/	'S	SS ^
Ä» <& E. SSSÄBEMME;, Mastmi trg It®v. 1®
=. Velika zaloga manufakturnega blaga, različno 2 sukno za moške obleke, volneno blago, kakor S ševijoti, popelin, delen, itd. za ženske obleke. — I Perilno blago, cefirji, kambriki, balisti v bogati I izbiri. Različno platno in sifoni v vseh kako-=■ vostih in širinah; potrebšine za krojače in šivilje. S Flanelaste in šivane odeje, različne preproge za 1 postelje, kakor tudi cele garniture. — Novosti s v volnenih in svilenih robcih in šalih. Namizni ß prti, servijeti in brisalke iz platna in damasta. g	Priznano nizke cene!
Posebni oddelek za pletenine in perilo. Vse » vrste spodnje obleke za ženske in moške, kakor: S srajce, hlače, krila, bodisi iz sifona ali pa tudi g pletene iz volne ali bombaža. — Največja izbira s v nogavicah v vseh barvah kakor tudi v vseh §• velikostih za otroke. — Predpasniki najnovej- * ših krojev iz pisanega blaga, šifona, listra in s klota. Stezniki ali moderci od najcenejših do naj- J finejših. Fini batistasti, platneni in šifonasti | žepni robci. — Zaloga gosjega perja in puha. § Vedno sveže blago!
IVRH IHXikSIH
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih
voznih koles in šivalnih strojev
= za rodbino in obrt. =
Halboliša, Haisiprneiša BriHka za štedeniel
Ljudsko Posojilnim
regislrovana zadruga z neomejeno zavezo
¥ Ljulilianl, Miklošičeva cesta št. 6
pritličje, v lastni hiši, nasproti hotela Jniof za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki, temveč tudi
cela dežela Kranjska
in jih obrestuje po
4
31 O 4
brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih obresti 4*75 kron na leto. Stanje vlog je bilo koncem marca 1913 čez 22 milijonov kron. Za nalaganje po pošti so poštnohra-nilnične položnice brezplačno na razpolago.
Načelstvo.
— 194 —
izvedel za uradno dejanje. — Pravica izterjati dognane zavarovalne prispevke zastara v šestih letih po preteku prispevne dobe, v kateri je bil podjetnik od zavoda (blagajne) obveščen o tem, kaj se je dognalo. Zastaranje te pravice do izterjanja se prekine s tem, da se vroči zoper podjetnike naperjeni plačilni poziv, se uvede izvršilo, se dovoli plačilni rok in po predpisih konkurznega reda. — Za zaostale zavarovalne prispevke, ki jih je plačevati zavarovalnici zoper nezgode, okrajni bolniški blagajni ali zadružni bolniški blagajni, je plačevati zamudne obresti, ako presega zaostanek 50 K. Mera teh obresti znaša 4% na leto. Zamuda plačila zadene plačilnega zavezanca tedaj, ako se plačilo ne opravi v enem mesecu po zakonitem ali v pravilih določenem plačilnem roku in ako se ni dovolil odlog z izrečnim odpustom zamudnih obrestij. Nasprotno more podjetnik za preveč plačane zavarovalne prispevke terjati povračilne obresti tedaj, ako zavarovalni prispevki, ki se povrnejo, presegajo znesek 50 K. — Kako morajo biti omenjeni zapiski o plači urejeni in na katerem kraju jih je treba hraniti, o tem obsega posebne predpise ukaz min. za notranje stvari z dne 10. maja 1909, drž. zak. št. 75.
O službeni pogodbi trgovskih pomočnikov in drugih delojemalcev v podobni službi imamo zakon z dne 16. januarja 1910, drž. zak. št. 20, ki se glasi:
Člen I.
Službeno razmerje v §§ 1. do 3. označenih oseb se uravnava z določili tega zakona.
Za službeno razmerje trgovskih uslužbencev stopijo ta določila na mesto šestega naslova prve knjige trgovskega zakonika.
Člen 56. trgovskega zakonika se razveljavi.
Uporabni obseg zakona.
§ 1.
Določila tega zakona veljajo za službeno razmerje oseb, ki so nastavljene v opravilnem obratu kakega trgovca pretežno za opravljanje trgovskih opravil (trgovski uslužbenci) ali višjih, netrgovskih opravil. Pri kakem trgovcu nastavljenih oseb, ki se le izjemoma porabljajo za trgovska opravila, kakor tudi onih oseb, ki opravljajo pretežno nižje vrste opravke, ni smati’ati za trgovske pomočnike.
§ 2.
Določila tega zakona se nadalje uporabljajo na službeno razmerje oseb, ki so nastavljene pretežno za opravljanje trgovskih ali
— 195 —
višjih, netrgovskih opravil v opravilnem obratu podjetij ali zavodov naslednje vrste, čeprav ni podjetnik ali zavod trgovec v zmislu trgovskega zakonika:
1.	v podjetjih vsake vrste, na katera se uporablja obrtni red;
2.	v kreditnih zavodih, hranilnicah, posojilnicah, pridobitnih in gospodarskih zadrugah, zastavljalnicah, preskrbovalnih in rentnih zavodih, bolniških blagajnah, registriranih pomožnih blagajnah, zavarovalnicah vsake vrste, bodisi da se pečajo s privatnimi zavarovalnimi opravili ali da služijo namenom javnopravnega zavarovanja, kakor tudi v zvezah imenovanih zavodov;
3.	v uredništvu, upravi ali prodaji kakega periodičnega časopisa;
4.	v pisarnah odvetnikov in notarjev;
5.	pri trgovskih mešetarjih, oblastveno avtoriziranih privatnih tehnikih, patentnih odvetnikih, privatnih posredovalnicah in pri informacijskih pisarnah;
6.	v c. kr. tobačnih trafikah in loterijskih kolekturah.
§ 3.
Ako izvršuje dvor, kakšen javni zaklad, dežela, okraj ali občina kako podjetje v §§ 1. ali 2. označene vrste, tedaj so v teh podjetjih za trgovska ali višja, netrgovska opravila nastavljene osebe podvržene določilom tega zakona, ako sloni njih službeno razmerje na privatnopravni pogodbi.
§4.
Službenega razmerja oseb, ki so kot uradniki ali služabniki države, državnega zavoda ali kakega od države upravljanega zaklada nastavljene, se določila tega zakona ne dotikajo.
§ 5.
Določila tega zakona se ne uporabljajo na vajence v zmislu ojbrtnega reda, dalje na uslužbence v kmetijskih in gozdarskih obratih, ako niso poslednji trgovski nastavljenci, ter na osebe, za katere veljajo določila občega rudarskega zakona.
Vsebina službene pogodbe.
§ 6.	i
Vrsta in obseg opravil kakor tudi zanje pristoječe plačilo (denarni ali naturalni prejemki) se, v kolikor se ni nič dogovorilo o tem, določa po za dotično vrsto podjetja obstoječi krajevni šegi. Ako le-te ni, je opravljati okoinostim primerna oprayila in dajati prav tako plačilo.